Poginiti« ptaSaM / eotovln' Ljubljana, četrtek 4. oktobra 1928 Oglasi po tarifu. Uredništvo i Uubljana, Knailova ulica ftter. 5/L Tstefcm ftt. «07» in >«04, ponoči tudi *t- «034. ■•kopiti •• ■>• vra£«j«. 1 pri paltucm ček. zavoda: Dobit u.U* - Praha tisto 78. Wien,Nr. >05^41. 1 Dnevnik za^gospodarstvo, prosveto in politiko Drzna tatvina v beograjskem brzoviaku Ljubljana. 3. oktobra. Danes so v Bolgariji svečano proslavili dvajsetletnico, odkar je knez Ferdinand Kobnrg proglasil Bolgarijo z vzhodno Rumelijo za nezavisno državo in se hkrati proklamiral za kralja. Proglas je bil izdan v historični bolgarski prestolnici Trnovu in dotedanji knez Ferdinand si je vzel naslov carja Bolgarov, kar je imelo ne le historični, marveč tudi propagandnopolitični pomen. Šele od tega dneva dalje je bila Bolgarija tudi formalno popolnoma neza-visna država. Dotlej je morala priznavati nad seboj nadoblast turškega sultana in je pripadala v mednarodnem svetu formalno še vedno k Turčiji. To j« bila zanjo še dedščina berlinskega kongresa, ki je skoro natančno trideset let poprej namesto popolnoma svobodne in nezavisne ter mnogo večje Bolgarije uredil mnogo manjšo, sultanovi suverenosti podrejeno kneževino Bolgarijo med Dunavo in Balkanom s Sofijo. Še bolj od sultana zavisna je bila Vzhodna Rumelija, ki jo je šele prevrat v Plov-divu v 1. 1885. združil z Bolgarijo, ne da bi se seveda razmerje do visoke porte v bistvu spremenilo. In taki so ostali formalni odnošaji med Bolgarijo in Turčijo do 1. 1908. Kljub formalni odvisnosti pa se je faktično Bolgarija počutila povsem samostojno. Najbolj se kaže to v odnoša-jih do inozemstva, Dasi bi mogli Bolgarijo napram vnanjemu svetu zastopati prav za prav samo sultanovi organi, se je vendarle posrečilo dejansko prekršiti te norme in Bolgarska je sklenila celo več samostojnih trgovinskih pogodb z inozemskimi državami in vzdrževala v inozemstvu diplomatska zastopstva, ki so dosegla mednarodno priznanje. Tako se je s proklamacijo neodvisnosti dejansko prav malo spremenilo, dasi se seveda ne sme podcenjevati niti formalna stran osamosvojitve, zakaj pravni naslov suverenosti bi se mogel s turške strani v posebnih slučajih ipak izrabljati. Prav iz tega motiva je tudi potekla odločitev za trnovsko proklamacijo. kar se najbolje razvidi iz njene predzgodovine. Pričetkom julija 1. 1908. je namreč v bitoljskem vilajetu izbruhnila mlado-turška revolucija. Revolucionarnemu »Odboru za edinstvo in napredek® so se pridružile po vrsti garmzije evropske Turčije, sultan je moral izvajati konsekvence in je, da prepreči še radikalnejšo rešitev, obnovil ustavo iz leta 1876. Pričele so se priprave za volitve v turški parlament, ki naj bi izvedel temeljite politične in upravne reforme. Proglasila se je splošna amnestija. M:a-doturki so ponudili roko v spravo vsem narodnostnim skupinam, ki so se dotlej zaman borile za svobodo. Zdelo se je, da je res nastopilo bratstvo med dotlej tako sovražečimi se narodnostmi v Turčiji. Vse te presenetljive spremembe so napravile seveda silen vtis pri sosedih Turčije. Še prav posebno pa v Bolgariji in Avstro-Ogrski, ki sta bili obe v posebnih pravnih odnošajih s Turčijo. Avstro-Ogrska se je prestrašila, da bi se mogla tako v Turčiji kot v Bosni pojaviti težnja po parlamentarnem zastopstvu v novi turški zbornici, saj je v času okupacije cesar izrecno naglasil. da ostane kljub zasedbi Bosna pravno sultanova dežela. Zato je bilo treba prehiteti nevarnost. Podobno je postala za Bolgarijo turška ustavnost neprijetna, ker bi se mogla sedaj pravna zavisnost od Turčije tolmačiti tudi v bolj komplicirani obliki. Tudi tu je kazalo preprečiti vsakršne neprijetne eventualnosti. In tako se je zgodilo, da je v Trnovu knez Ferdinand izdal uvodoma označeni proglas, ki je ukinjal za vselej vsakršno pravno odvisnost od sultana. Istočasno pa je avstrijski cesar proglasil aneksijo Bosne-Hercegovine. Svet je postal pozoren na istočasnost obeh dogodkov. Na Dunaju so hiteli uradno zatrjevati, da je le slučajna in da niso imeli z Bolgarijo o tem nika-kega dogovora. Nam si pač ni treba več beliti glave z vprašanjem, ali je avstrijski demanti dokazoval pravo resnico, ali ne, zakaj da se je knez Ferdinand tudi pri tej priliki naslonil na Av-stro-Ogrsko, je pač evidentno. Tako je torej Bolgarska dosegla popolno neodvisnost s pomočjo diplomatskih akcij. Turčija seveda s trnovsko proklamacijo ni bila zadovoljna, toda težišče napetosti se je avtomatično usmerilo proti Avstro-Ogrski. In ko se je naposled dosegel sporazum med habsburško in turško diplomacijo, so se tudi turško-bolgarska pogajanja ugodno zaključila in Turčija je tudi tu priznala nastalo dejansko stanje. Dogovor glede 7. oktobra Važna sprememba poslovnika v madžarskem parlamentu Budimpešta, 2. okt. g. Danes so vsi minb stri in več državnih tajnikov posetili mini* strskega predsednika grofa Bethlena, ki jo danes zopet prevzel svoje posle. Kakor so izve, bo prvo delo parlamenta v sedanjem zasedanju, da bo določil čas svojih raz* prav namesto od 10. do 14. od 18. do 22. ure. S tem naj bi se omogočilo, da bi so mogli ministri posvetiti dopoldne delu v ministrstvih. V opozicijonalnih krogih opo* zarjajo, da je to v nasprotju z madžarski« mi tradicijami. Ker se bo nabralo mnogo gradiva, ki ga mora izdelati parlament, bo novela o tiskovnem zakonu odgodena do spomladi. Pač pa se bo zbornica bavila 8 predlogi novega gospodarskega ministra gle* de revizije madžarskih trgovinskih dogo* vorov z inozemstvom. Ostra Macdonaldova kritika vladne politike London, 3. oktobra, g. O priliki vložitve razoroži tvene resolucije na delavski koufe-renei je izjavil Maodonald, da pomeni ta resolucija popolno in brezpogojno obsodbo zunanje politike vladne stranke. Od 1. 1924. naprej vlada v Ženevi ni ničesar storila, raz-ven da je miru delala zapreke. Ob času, ko je vlada razpravljala o razorožitvi, je to delala z mislijo, da se mora pripravljati za drugo vojno. Glavna napaka od leta 1924. naprej je bila ta, da je vsak narod pri pogajanjih nastopil z mislijo, da bo izbruhnila vojna, da pa noben narod ni hotel opustiti ničesar, kar bi mu bilo ob izbruhu vojne v korist. Maedonald je obsojal vlado zaradi njenega stališča glede francosko - angleškega mornariškega dogovora ter je dejal, da to sicer ni tajna diplomacija, vendar pa nI bila docela odkrita. Delavska stranka bo zahtevala, da se ta dogovor in vsa tozadevna korespondenca objavi v Beli knjigi. Ameriški poslanec o položaju v Evropi Newyork, 3. oktobra g. Republikanski posianec kongresa Britten iz Chicasa je po svojem po-wa,6ka n Evrope izjavil: Ako hoče Evropa mir, nvxra najprej izpolniti naslednje tri pogoče: 1. Takojšnja izpraznitev Potenja. 2. Ukinitev ver-sailleske mirovne pogodbe, ki Je zgrajena na so-vraštvu in ki se mora nadomestiti s pravo mirovno pogodbo. 3 Določitev reparacijske vsote. Britten je dalje izjavil, da je evropska diplomacija še vedno usmerjena po prevarah. Res je, da, se v Evropi govori o mira, vendar oa se prij praviMo aa Mednarodna gospodarska konferenca v Pragi Praga, 2. okt. h. Jutri bo tukaj otvorjena mednarodna gospodarska konferenca, ki bo trajala do 6 oktobra. Za konferenco je do» ločen naslednji program: 1 Dosedanji re* zultati delovanja Društva narodov za go* spodarsko regeneracijo Evrope. 2. Izvršitev resolucij gospodarske konference v Ženevi. 3 Proučevanje smernic, ki bi bile primerne ustvariti miroljubne pogoje v državni po* litiki in v finančni in gospodarski praksi. Zaključek praških posvetovanj. Praga, 3. okt. g. Gsneralni svet lig Dru* štva narodov je imel danes svojo zaključno sejo. Sprejeta je bila resolucija o brezdo* movincih Resolucija ho izročena mednarod nemu kongresu Društva narodov za kodi« fikacijo mednarodnega prava Tudi odbor za sporazum med balkanskimi narodi je danes zaključil svoje delo. Zastopniki šti* rih balkanskih držav Jugoslavije, Grčije, Bolgarije in Romunije so se na podlagi prej« šnjih razgovorov sporazumeli na naslednji program: Balkanske države se bodo trudi* le v zmislu Društva narodov delati za bolj* šo bodočnost, kar se bo doseglo s tem, da se bodo balkanske države združile v antan* to in da bodo sklenile pogodbo po vzrocu locarnske pogodbe. Lige Društva narodov v teh državah bodo proučile vse metode, ki bi mogle dovesti do rega cilja ter se bo* do zopet zbrale v najkrajšem času, da si izmenjajo misli o rezultatih tega proučeva« nja. Zanimiv incident v Pragi Praga. 2. okt. d. Na seji generalnega sve* ta lig Društva narodov se je dogodil inci* dent Madžarska delegacija, ki je prišla pod vodstvom bivšega ministra Pekarja v Pra* go, ni bila povabljena k prireditvam ob pri* liki tega kongresa. Zlasti ni bila povablje* na na svečano kosilo na čast članom gene* ralnega sveta Madžarsko poslaništvo pa je včeraj priredilo kosilo za madžarske dele* g te. Med madžarskimi delegiti vlada žara* di tega veliifa nejevolja, tako da hoče od* potovati, ne da bi počakali na mednarodno gospodarsko konferenco. Poljsko-nemški odnošaji Berlin. 3. oktobra, (be.) Semkaj je dospel vodja nemške delegacije na nemško - poljskih trgovinskih pogajanjih v Varšavi Her-mes. V Berlinu pp mvdi tudi nemški poslanik v Varšavi, Rauscher, ki bo poročal o stanju pogajanj._ O ooteku t>re?skave ni mogoče doSiti inkakih obvestil. — Tudi beograjski listi so zopet umolknili. — Legatovo stanje je trajno resno Pančevo, 3. oktobra. Stanje ruskega pol- mogoče ola:šajo njegov položaj, kovnika Borisa Legata, ki so ga v Glavnja- O poteku preiskave, ki jo je odredilo noči težko poškodovali, je še vedno neizpre- tranje ministrstvo, še tudi danes niso znamenjem) tesno. Zdravniki ga negujejo z vso ne nikake podrobnosti. V javnosti se niti ne skrbnostjo ter še vedno izražajo bojazen, ve za ime osumljenega orožnika, ki je baje da nastopijo komplikacije zaradi gnojenja, bil izročen orožniškemu poveljstvu v na-ki se kljub vsem protiukrepom vedno bolj daHno postopanie proti njemu. Pozornost pa širi Bolnik trpi grozne bolečine, ki pa j^h vzbuja dejstvo, da so beograjski listi na junaško prenaša. Razburjenje zaTadi ne- mah zopet utihnili in danes o Legatu od-resničnih trditev beograjske policije je zelo nosno o preiskavi ne poročajo niti besedice, fatalno vplivalo na potek zdravljenja, ker dočim je vsaj »Politika« še včeraj obiavila se bolnik še vedno ni mogel pomiriti nad obširneiša poročila in razgovore z Legatom toliko brezobzirnostjo Na zahtevo zdravni- Radikalsko »Vreme« in demokratska »Prav-kov dames ni bil zaslišan, da bi ga še bolj da« pa Legatovega slučaja, ki bije v nforaz ne razburjali Tekom današniega dne je Le- najprimitivnejšemu čutu pravičnosti in jav-gata posetilo mnogo priiateljev Rusov, ki ne sigurnosti, nista niti zabeležila! si tudi s svoje strani prizadevajo, da kolikor ™ Pred občinskimi volitvami v Splitu Split, 3. oktobra n. Danes je dospel semkaj kot zastopnik vodstva HSS inž. Košut:č Popoldne se je posvetoval z zastopniki krajevne organizacije hrvatske seliačke stranke o sporu, ki je nastal med to stranko in neodvisnimi delavci glede skupnega nastopa pri občinskih volitvah. Neodvisni delavci so namreč postavili zahtevo, naj v slučaju, ako bodo njihovi mandati razveljavljeni. podajo ostavke tudi vsi izvoljeni občinski svetniki HSS. da bi tako prišlo do ponovnih volitev. Radičevci in federalisti pa nočejo pristati na to zahtevo, ker bi se lahko zgodilo, da bi nadzorna oblast poverila vodstvo občinskih poslrrv v Splitu manjšini. Misija inž. Košutiča obstoji v tem, da nastali spor nekako poravna Patrijarh Dimitrije nevarno bolan Beograd, 3. oktobra. Zdravstveno stanje oatrljarha pravoslavne cerkve Dimitrija se ie znova poslabšalo. Zdravniki so za življenje osemdeset-letnega starčka zelo v skrbeh. Arhiie-reiska sinoda je izdala odlok, itai se po vseh pravoslavnih cerkvah služijo maše In vrše molitve za zdravje vrhovnega cerkvenega poglavarja. kupni diplomatski zbor in velika množica občinstva. Po službi božji se je vršila vojaška parada, opoldne pa je krali priredil banket didomatom in vodilnim bolgarskim osebam. Na sličen način se je vršila tudi proslava po deželi. Sofija, 3. oktobra, r. Danes se je vršila v vsej Bolgariji svečana proslava 20 letnice nezavisnosti Bolgarije in 10-jetnice vladanja kralja Borisa. Proslavo v Sofiji je otvorila svečana služba božja, katere so se udeležili kralj s svojim spremstvom, ysi dostojanstveniki, celo- Kaj je delal dr. Korošec v nedeljo v Sloveniji Priprave za rešitev pred bližajočo se katastrofo. - Poravnava s skupine dr. Stanovnika Kakor smo poročali, je prispel min. predsednik dr. Korošec v nedeljo ponoči natihoma v Ljubljano ter se je od tu z avtomobilom odpeljaJ najbrž v Maribor. Klerikalni listi so navzočnost šefa SLS popolnoma zamolčali, s čimer je seveda obisk dr. Korošca dobil še posebno skrivnosten značaj. Sedaj se nekoliko odkriva ozadje. V nedeljo so namreč potovali nekateri čil in da je bila energično odklonjena sugestija o sestanku z dr. Mačkom aii katerimkoli drugim hrvatskim politikom, ki pripada HSS. odnosno KDK. Dr. Korošec se je, ne da bi bil mogel svojo namero izvršiti, vrnil v Ljubljano, odkoder je potem zopet na tihoma ponoči odpotoval v Beograd. Znaki propadanja Kakšni gadje in tigri in levi, pa tudi krokodili so bili nekdaj borci iz Slov. ljudske stranke! Naš jezik je bil presi- Nov sestanek med Veni-zelosom in Marinkovičem Pariz, 2. okt. s. Grški ministrski predsed* I 11 - \/ nin « m^lnrm <<% • - a 1 —J — _________* ... Izgleda, da beograjski krogi še ne ve- Kakor tista narodna: oh, kam pa to pri- romašen, da bi svojo radikalnost v bor- < Venizfl03 }c ™eI dane« ponovni raz« moniM Cincarsko .zzemanje, porodicno j sta se državnika končnoveljavno spoSzS korupcijo itd. itd. dovelj razumljivo opi- .......... sali! Kdo se ne spominja napadov zlasti na našo stranko s te strani in v tistih časih? Kakšne so bile karikature v «Ilu-striranem Slovencu* ob nedeljah, kakšni članki, kakšni shodi?! To je bilo življenje! Zdaj je pa vse te slave konec! do nič pozitivnega o stalnih poskusih hrvatski politiki, med njimi predsednik SLS, pripraviti si odstopnico za slučaj KDK dr. Maček in posl. Predavec v Gradec na gospodarsko razstavo. S strani klerikalcev ie bil pri tej priliki storjen poskus, da se spotoma dr. Maček popolnoma tajno sestane z dr. Korošcem. 2e nekaj časa se iz vodstva SLS pošiljajo pošte v Zagreb, da si dr. Korošec želi aranžmana z radičevci in «Jutro» je svofčas že poročalo, da se je m. dr. mudil v taki misiji v Zagrebu tudi posebni pooblaščenec g. Korošca posl. Smodej, ki pa je zaman skušal priti v stik z voditelji KDK, ki so naj odločneje odbili vsak poskus, da bi se razgovarjali z odposlancem šefa hege monističnega režima in najožjega so-trudnika Velje Vukičeviča. Sedaj so klerikalci ta poskus obnovili z jačjimi sredstvi In sam dr. Korošec se je hotel sestati z dr. Mačkom. Vse kaže, da bi se imel ta sestanek vršiti brez vednosti srbijanskih vladnih krogov. Klerikalci čutijo, da je današnja situacija nevzdržna in si hočejo pripraviti umik. Vztrajali bi na strani hege-monistov do zadnjega trenutka, a za moment, ko se vse skupaj podere, bi si radi pripravili skok v drugi tabor. Naravno je, da se v krogih KDK per-fidnost takega načrta primerno ocenjuje. Dr. Korošec je, kakor vse kaže, povsem napačno podučen o razpoloženju, ki vlada napram njemu in klerikalni stranki v širokih vrstah naroda pre-čanskih krajev. On naivno misli, da je mogoč «aranžman» med KDK in SLS, ki je glavna opora hegemonističnega režima in nosi ogromni del politične odgovornosti in krivde za dogodke, ki so privedli do 20. junija in ki so strašnemu umoru sledili. Povrh pa se vdaja še naivnejši misli, da bi se mogel sporazumeti samo s HSS. očividno ne ve-doč, da je baš na Hrvatskem ogorčenje proti SLS in njemu še skoraj večje nego proti ostalim hegemonističnim strankam. Zato ni čudno, da se je mariborski porkus g. Korošca popolnoma ponesre- političnega kraha. Z njihovega stališča je to seveda najgrša nelojalnost. Gotovo pa je, da že nekaj časa precej sumljivo opazujejo predsednika vlade, ki so ga postavili na to mesto, da vodi njihove posle, ne pa, da se za njihovim hrbtom poskuša na lasten račun sporazumevati s KDK. Tudi v Ljubljani je čakala gospoda predsednika SLS delikatna naloga, ki pa jo je, kakor se zatrjuje, nekoliko srečnejše izvršil. V toku poskusov, da se doseže premirje med posameznimi, do skrajnosti skreganimi klikami v SLS. je bilo iznešeno silno mnogo obtožilnega materijala proti dosedanjemu tajniku SLS kaplanu g. Gabrovšku, ki je bil zlasti s strani tako zvane »levičarske* skupine označen kot glavna ovira za dosego sporazuma. G. Gabrovšek je bil poklican pred dr. Korošca ad audien-dum verbum in sta baje zelo ropotala. Konec je pa ta, da se je dr. Korošec odločil za odstranitev kaplana Gabrovška iz tajništva SLS. Kot nagrado so klerikalci obljubljali g. Gabrovšku bogato faro, toda g. Gabrovšek se je kapriciral na Kranj, ki pa je bil že oddan tržiške-mu župniku g. Škerbecu. Sedaj se dela na aranžmanu, da postane g. Gabrovšek, ki je, kakor znano, eden najbolj zagrizenih strankarjev v SLS, tajnik Zadružne zveze... Izgleda, da bo po odstranitvi g. Gabrovška iz tajništva prišlo do zopetnega sodelovanja dr. Stanovnika v vodstvu SLS, na kar zlasti pritiska škof dr. Jeglič, ki je v ožjem sorodstvu z dr. Stanovnikom. Povsem brezuspešen pa je ostal dr. Koroščev poskus, da se pomiri s skupino dr. Brejca, ki stoji na stališču, da je SLS storila usodepolno pogreško, ko je po 20. juniju še ostala v vladi ter napoveduje, da se bo ta pogreška klerikalni stranki kruto maščevala. Nasprot-stva med Brejčevo skupino in oficijel-nim vodstvom SLS so se zadnje dni še poostrila. mela o bazi pogajanj, ki se bodo v kratkem pričela v Beogradu. Beograd, 3. oktobra, p. Zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič je imel danes daljši sestanek z grškim poslanikom Poli-hriadesom. Razpravljala sta o pripravah za prihod grškega ministrskega predsednika Venizelosa, ki prispe v Beograd v ponedeljek ali torek. V Marinkovičevi milosti Zagreb, 3. oktobra. Današnja »Riječ« objavlja na uvodnem mestu članek pod naslovom: »Evo, kako se ruši država!«, v katerem se bavi zlasti s postopanjem zunanjega ministra dr. Marinkoviča in s sla-vospevi, ki jih objavljajo uradniki njegovega tiskovnega urada v raznih inozemskih listih. Kako je ozadje teh člankov, dokazuje list s tem, da so dotični uradniki prišli na svoja službena mesta po protek-ciji in za nagrado za to. da so podpirali Marinkovičevo protiprečansko politiko. Med drugimi navaja »Riječ« sledeča imenovanja: Mam čilo Sokič brat direktorja »Pravde«, ki velja za osebno glasilo dr. Marinkoviča, je bil imenovan z odlokom zunanjega ministra z dne 23. maja za dnevničarja pri reparacijski komisiji v Parizu z mesečno plačo 150 dolarjev (8.400 Din); dr. Be-rislav Angjelinovič, brat ministra Angjeli- vencev» urednik celo na domu. In kaj urad?'zlnalTZ^Z^Z rtTl^ pripoveduje strmeči klerikalni javnosti " zunanjega »unstatva z mesečno de, kam to gre, toto to lansko ljubljenje! Bled je bil usodepoln. Zdaj čitamo samo jamranje, kako »gotovi tisk* zavaja in vznemirja njihove množice, kako so oni pri vsem nedolžni in za prav nič na svetu odgovorni, kako hočejo samo dobro delati, pa jim mi, hudobneži, tega ne damo in svoje preplašene agitatorje dnevno tolažijo, da se radikali še ne bodo razbili, da jih torej gospod Korošec danes še ne bo dobil svojih zasluženih petindvajset, pa še morda jutri dopoldne ne! In da bi to dokazali, gredo tako daleč, da prinašajo na prvi strani nedeljskih številk tako težke politične izjave, kakor je ona gospoda dr. Ažmana. Če bi bil kdo «S!ovenčevi» redakciji svetoval — recimo za novo leto 1927. — naj vpraša za mišljenje tega gospoda, bi ga bili gotovo proglasili za kompletnega norca. Letos pa je tega merodajnega radikala obiskal «Slo- ta, v zasebnem življenju simpatični, zdravi in zadovoljni ljubljanski gospod? Pravi, da so bili vsi za državo mero-dajni stari gospodje prav ljubeznivi ž njim. Roke so mu podajali in prav nič hudi niso bili nanj. In jih je tudi on vprašal, vse po vrsti prav lepo vprašal, kaj hočejo in želijo in s Čim jim moremo Slovenci postreči. Da nimamo ne druge skrbi in ne potrebe in da noč in dan tuhtamo samo eno, kako bi radikalom ustregli. In je on mišljenja, da je ta politika edino zdrava za tako zdrav narod kakor so slovenački radikali in klerikalci in da zato te vlade in te Narodne skupščine ne sme nikoli biti konca, ne konca in ne kraja. In je tudi ne bo, za- i Plavšič doslej še ni pojavil. Domneva" se! tO ker so vsi Ace in Markoti in Nikole 1 d? bo. skušal priti preko meje. Obmejne in Bože in Lazice z g. Korošcem tako ?.. s,°,biJe na to opozorjene, toda Plav. 1 . . | f . , v - kllPfJ nncloi ro o ^-v M — _#T 1 :__1 _ J'l» zadovoljni, ker do sedaj se noben ni tako spretno «regiiral», kakor znajo plačo 200 dolarjev (11.200 Din), Momir Ni-količ, bivši urednik »Političk&ga Glasnika« in radikalske »Srbije«, dobiva kot čian Presbiroja mesečno plačo 3.000 frankov (6.600 Dinn). In tako je še cela vrsta slič-nib imen in osebnosti, ki so dobile v taki obliki nagrade na državne stroške. »Riječ« dostavlja, da ie iz tega jasno razvidno, kakšna je v praksi politika Davidovičeve demokratske stranke. Poneveril 100.000 Din Zagreb, 3. okt. r. Zagrebška policija je prejela obvestilo, da je včeraj pobegnil pro* ti Zagrebu občinski tajnik občine Berkaso-vo, Borivoj Plavšič ter odnesel seboj iz ob* čmske blagajne 100.000 Din. V Zagrebu se Zopet pokopavajo SDS Kadar cSlovencu* usahne neizčrpni vir laži, iz katerih si kuje svoje argumente, tedaj zapoje staro svojo priljubljeno pesem o Svetozar ju Pribičeviču, ki da ie doigral, o SDS, ki je popolnoma na tleh in o podobnih »vojih željah, ki ostanejo večno neizpolnjene. V svoji včerajšnji številki je zopet in ponovno pokopal SDS in njenega voditelja, to pot pa že popolnoma definitivno, z velikim konduktom in z gotovostjo, da je ipra-vil zaove jal do še bolj pogubnih meja, toia V.e vih ljudi ta ugotovitev ne moti. Oni trobijo svojo dolgočasno pesem, da je Pribičevič o;-o-vražen pri ogromni večini srbskega naroda. Čudno je samo. da ta politik, ki bi ga radi «Slovenčevci» naslikali kot človeka, ki nima za seboj niti enega prijatelja, vedno znova zahteva razpust Narodne skuoščine in nove volitve. Pribičevič se ne boii ljudske sodbe m jo naravnost zahteva, Koroščevih prijateljev pa je strah volitev, kajti izgubili bi toliko, da bi jim tudi Koroščevi Jnti r.e mogli nikoli več pomagati do vlade. Zato pa si sedanja vlada prizadeva na vse kri pije, kako bi odložila razpust skupščine in zavlekla narodno obsodbo kolikor mogoče v nedoslednost. Tcda to vprašanje se bo moralo rešiti prej ali slej, kajti KDK je dovolj jasno povedala, da v Narodno ^kun-ščino. v kateri je tekla kri hrvatskih narodnih voditeljev, zanjo ni povratka. Na drugi strani pa uvideva vsa naša in na veliko žalost Korošcu tudi srbiianska javnost, da se brez KDK ne more vladati v nedogled. Koroščevo glasilo se na vso moč oklepa hegemonistične teze, da je sedanji spor samo spor med Beogradom in Zagrebom. Vsemu svetu pa je jasno, da se bije politični boj med prepotenco posameznih srbijanskih usurpatorjev in med preeanskim ljudstvom, ki je sito nepoštenega jerobstva in zahteva delež na vladi. V tem boju stoje naši klerikalci na strani srbijanskih mogotcev proti vsem prečanom in ta izdajalska uloga jim preseda, dasi jim nosi začasno strankarske koristi. Svet ve, da morajo zahteve KDK biti globoko utemeljene, ako stojijo za njimi vsi prečanski Srbi, ki niso baš najslabši del srbskec-a plemena. Ako se Srbi iz prečan-skih krajev, ki so nekdaj trpeli zaradi svojega srbstva, opredeljujejo proti srbijanski oligarhiji, potem je jasno, da so morali doživeti zatiranje in razočaranje Če pa Koro-ščeva stranka, ki se je žalostno proslavila z geslom cSrbe na vrbe!> in ki ie nekdaj to liko rohnela proti srbijanski o'igarhiii, danes gre proti prečanom, potem je vsakomur jasno, da dela to iz gole?a koristolovstva. Prečanski Srbi imajo važen pomen v KDK. ker s tem izgublja borba KDK oni sepira tistični in plemenski značaj, ki ga je imela vsa Koroščeva dosedanja opozicijonalna po litika. Ta značaj bi nasprotniki radi dali tudi KDK, ali tu je Pribičevič s svojimi Srbi. Id najzgovorneje demontirajo vsako tako podi tkanje. Zato pa je ta mož trn v peti tako ' hegemonistom, kakor njih privesku, našim klerikalcem. Omenili smo že, da se v Srbiji *ami visoko ceni tudi sedanja konstruktivna politika Svetozarja Pribičeviča. med prečanskim prebivalstvom pa pridobiva voditelj SDS vsak dan večjo popularnost zaradi svoje odločnosti, s katero tako uspešno odbija vse napade hegemonistov. cSloveneo to ve, ker Korošec to bridko občuti, zato je to večno pokopavanje SDS prenehalo biti zoperno in je le še smešno in dolgočasno. Naj klerikalci še tako izključujejo Pribičeviča iz vsake kombinacije, pre-varili se bodo, kakor so se še vedno. Ni Pribičevič tisti, ki ne bo mogel v kako bod.jčo kombinacijo, pač pa ima Korošec prilično slabe izglede zanjo. Povišanje tarif za stavbni les? Beograd, 3. oktobra. Danes Je sekcija tarif-nega odbora za les razpravljala med drugim o povijanju tarif za stavbni les. Po informacijah, ki jib je dobil vaš dopisnik, se bodo izvozne tarife za stavbni les povišale po različaih oddaljenostih za 15 do 25%. Gornja vest bo naše lesne producente gotovo neprijetno iznenadila- Izvozna tarifa u stavbni les prihaja za slovenske lesne produeent« v po-štev predvsem napram Italiiji Slovenska tesni Pffoducemti so računali, da bo povišanje znašalo le kakiih 5%. kajti na zagrebški anketi tarifnega odbora so lesna interesenti iz vse države odločno izjavili, da so glede na obstoječe stanje pripravljeni pristati Le na povišanje, ki H znašalo največ 5%, kajti vsako nadaljnje povišanje tarif bi občutno ogrožalo naš izvoz. Sedaj pa prihaja iz Beograda vest, da hoče prometno ministrstvo izvesti povišanje bar za 15 do 25% Ce pomislimo, da Avstrija že danes zaradi tarifnih ugodnosti t>o jadransko-tartfini pogodbi močno konkurira našim izvoznikom v Italijo, tedaj Je Jasno, da se t>o ta situacija s povišanjem izvoznih tiariif za stavbni les na šikodo našim lesnim pro-ducentom tafco poslabšala, da bo naš izvoz stavbnega lesa v Italijo, toi že itak stalno nazaduje, več ali manj ogrožen. Prometnemu ministrstvu ni dovolj, da hoče s povišanjem tarif za premog prizadeti v prvi vrsti Slovenijo, sedaj pa pripravlja še nov napad na interese naše lesne industrije, bi ie še edina naša afktivna gospodarska panoga. Ob tej priliki ponavljamo opetovano izraženo zahtevo, dia se Sloveniji prusti vsaj Split m da se lušlka tarifa za Split uporabila tudi takrat, 6e blago ni izrecno namenjeno za preko-morsbi Izvoz. Rapid: Viktorija Žižkov 3:1 (3:1) Viktorija Žižkov Izpade iz srednjeevrop* skega tekmovanja Dunaj, 2. okt. g Pred 13.000 gledalci se je danes vršila na igrišču Hohe Warte tret« ia in odločilna tekma med dunajskim Ra» pidom in praško Viktorijo Žiikov. Z veliko srečo je zmagal Rapid Pražani go bili Du« najčanom docela enakovredni nasprotniki. Krivdo za poraz nosijo predvsem slabi strel ci Viktorije Poleg tega sti bila igrača Vik. torije Bayer m Meduna ranjena. Tekma ni bila na višini, ki se fe pričakovala Sodnik Italijan Dani ni bil dober. Oškodoval je Pražane, ker proti Rapidu ni diktiral dveh enajstmetrovk, ki bi bili upravičeni. gospod Anton. No in ko se je g. doktor Ažman malo oddahnil, potem ko je vse hiljade i hiljade pozdravov slovenačkih radikala odložil v Glavnem odboru, je posetil tudi največjega Slovenca gospoda Korošca. In bila sta drug z drugim zadovoljna, kair dokazuje, da niso postavljali ljubljanski delegati prevelikih zahtev. Viržinke da bodo dobre, to je glavno! Nesporno je intervjuv g. Ažmana v »Slovencu* velik dokaz klerikalnega po-litično-duševnega propadanja! Toda je takih dokazov še več in jih ljudje povsod vidijo. Kako se n. pr. vozijo klerikalni poslanci v Beograd. Po Kranjskem in Štajerskem ošabno, kakor se za gospodarja spodobi. Navadno si da vsak rezervirati po en kupe, za gospoda ministra pravijo. Ko pa se približajo Brežice, potem pa vsa delegacija kolikor mogoče skupaj, vrata zaklenejo, zavese trdno zagrnejo in skrbno pritisnejo, da jih kdo Hrvatov ne bi opazil. In tako vse do Zemuna. Ne zračijo in ne prihajajo na hodnik. Šele v Z e m trnu se povrne korajža. Tako -mrisera plebs», Zebot. Falež, Brodar, Škulj. Štrcin. Srnec... A g. predsednik vlade, vsemogočni dr. Korošec? On se ne vozi niti s salonskim vozom, niti z brzovlakom Tiho in skrivoma, z orientekspresom ponoči pride, ponoči gre, brez vednosti oblasti in stranke in prijateljev. Kakor na begu pred ©rinijami! AH so vsi ti vnanll znaki dokaz notranje moči klerikalne poMtike. ali j>a so to jasni simptom? gnilobe in sigurnega propadanja, o tem nai premišljuje predvsem slovenski človek! Volilna borba v Bosni Sarajevo, 3. oktobra 6. Kakor vse kaže. Je boj pri občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini v zadnjih dveh ali treh dneh stopil v novo fazo. Ne ve se, ali je to posledica okrožnice vodstva JMO, vsekakor pa se opaža v vseh krajih nagibanje muslimanov k hrvatski orijentaciji. Po poročilih ld so dospela v Sarajevo iz raznih krajev, bodo Pri občinskih volitvah muslimani in radičevci marsikje nastopili skupno. Krvav spopad med našimi in albanskimi stražami Beograd, 3. oktobra, p. Tukaj so danes razširjene vesti, da ie prišlo sinoči do krvavega spopada med našo obmejno stražo in albanskimi vojaki v bližini Skadra. Po teh vesteh Je bilo na naši strani 8 mrtvih. Albanci pa so Izgubili 2 mrtva in več težko ranjenih. Uradno ta vest Še ni potrjena, ie pa povsem verjetna, ker se že delj časa opozarja na to, da postopajo albanski obmejni organi v zadnjem času zelo agresivno In izzivalno. Nova naša zadeva pred haaškim sodiščem Haag, 3. oktobra, h. Mednarodno razsodi-S?Se v Haagu se bo te dni bavilo z valorizacijo srbskih predvojnih rent. Jugoslovenska vlada bo vložila spomenico, ki zastopa negativno stališče, pri tem bodo izključena I bosanska posojila šiča doslej še niso mogli izslediti. Upravne spremembe v Dalma- r-« Clji Split, 3. oktobra, č. Jutri odpotuje iz Splita v Dubrovnik novo imenovali dubrovniški veliki župan Krsto Radimirič. V Splitu se govori, da ima biti za splitskega velikega župana imenovan Rudolf Giunio, predsednTk okrajne organizacije davidovičevske stranke v Kotoru, ki pa nima potrebne kvalifikacije za to mesto. Nadalje se govori, da bo za komisarja splitske občine postavljen dr. Be-rislav Angjelinovič. »Kritika« zopet zaplenjena Zagreb, 3. oktobra, r. Zagrebško državno pravdništvo se je spravilo tudi že na kulturne revije. Posebno budno oazi na reviio ter deloma tudi zaradi Člankov «Škandal sa Kelloggovim pakt:>m» in . Zaplemba je motivirana s tem, da zaplenjeni članki in pesem posredno pozivajo državljane, naj s silo spremene ustavo in obstoječe zakone. Makedonci se pobijajo naprej Beograd, 3. okt. Iz Sofije poročajo, da je prišlo sinoči zopet do krvavega spopada med obema taboroma makedonstvujuščih. V neposredni bližini Sofije sta bila sinoči ubita komitska vojvodi Vakulski io Dima« šov, ki sta bila pristaša pokojnega Proto* gerova. Neuspeh Pilsudskega v Bukarešti Berlin, 3 oktobra g. Poročevalec »Berli-neT Tageblatta< poroča fz Bukarešte, da Je zvedel na merodajnem mestu, da Pilsudski ni uspel ne samo pri članih sedanje vlade, temveč tudi pri voditeljih opozicije, zlasti pri Maniu. Sporazum z Madžarsko na podlagi eventuelnih teritorijalnih koncesij je bil povsod načeloma odklonjen. Razgovori Pilsudskega so se tikali tudi gospodarskih vprašanj. Zlasti se je razpravljalo o misli poljske svobodne cone v pristanišču Con-stanca. Napredek v porenjskem vprašanju Berlin, 3. okt. (be.) Na današnji seji zu< nanjepolitičnega odbora je poročal državni kancler Muller o nemški akciji za izpraz« nitev Porenja m je ugotovil, da so ženev« ska pogajanja končno vendarle prinesla ▼ tem vprašanju napredek. Pariz, 3. okt. (pa.) Zun. minister Briand je sprejel v avdijenci poveljnika francoskih okupacijskih čet v Porenjn generala Guil« laumata, skupno s predsednikom priprav« Ijalne razorožitvene komisije Loudonom. 1 Veliki polet „Grofa Zeppelina" Berlin, 3. okt. (be.) Dopoldne ob 9. uri je prispel semkaj «tZeppclki» v spremstvu ve« Iikega brodovja letal. Vreme je bilo krasno m «Zeppelin» je vrgel nad palačo držav« nega predsednika sporočilo. Zrakoplov, ki je večkrat obkrožil Berlin so ogromne mno* žice na ulicah navdušeno pozdravljale. Frankfurt, 2. okt Zrakoplov «Grof Zep-pelin» je popoldne nadaljeval svojo vožnjo nad Saško, krenil nato nad Vzhodno Tu-rmgijo in Bavarsko ter je ob 14.30 letel nad Norimberkom. Prebivalstvo v mestih je vi« hamo pozdravljalo zrakoplov. Ob 17.50 je zrakoplov pristal v Friedrichshafenu London, 3. okt. (lo.) Za polet Zeppelina nad vzhodno angleško obaljo je vladalo ▼ Angliji veliko zanimanje Zrakoplov se je zelo dobro videl. Posebno jasno so se vi« dele luči gondole. Zrakoplov je letel nad Lowestoftom in Jarmouthom. Angleški le« talski strokovnjaki so se toliko bolj zanimali za uspeh poleta, ker bosta v kratkem d končana dva v^ ka angleška zrakoplova, ki bosta največja na svetu. Gradnji Zeppe* lina so na povabilo nemških oblasti prisost* vovali tudi angleški strokovnjaki. Nov tip lokomotive London, 3. okt. Go.) V Darlingtonu so poskušali nov tip železniškega stroja, ki ga je izdelala v Leedsu firma Kitson. Stroj se kuri deloma z nafto, deloma pa s premogom. Poskusi 90 izredno dobro uspeli. Lo« komotiva razvija izredno veliko hitrost in porabi za 60 odstotkov manj kuriva Rav« natelj tvrdke opolno duhovno neodvisnost. Zelo bi obžaloval, je dejal škof, ločitev cerkve od države, ker menim, da je sodelovanje cerkve in države obema samo v korist. Zdi se mi pa, da je za sedaj nemogoče najti rešitev. Z ozirom na to mora biti politika strpljiva. Zdravstveno stanje dr. Streseni anna Berlin, 8. oktobra, (be.) Zdravstveno stanje zunanjega ministra dr. Stresemanna se je v toliko izboljšalo, da bo minister najbrže kancem oktobra zopet prevzel svoje posio. Načrti francoskega ministra za zrakoplovstvo Pariz, 3. ototobra s. Novi minister za zrako« I>lovstvo Evirac je fejarvfl novinarjem, da namerava posialično in komeTciiielno zvezati Pariz x vsemi prestolnicami Evrope, in da hoče izpopolniti vise obstoječe zračne zveze, na katerih se bo vršil promet noč in dan. Kuga v Grčiji Atene, 3. oktobra g. V mesru so ngotov® kiH »o. V centruOTu mesta sta dve osebi rboleK na tej nevarni bolezni. Biti sta takoj prepeljani v botoioo in izolirani. Obstoji nevarnost, da se bo botezen razširila. Tudi v Rkeju je več slučajev kuge. Ciklon v Argentini Parfe, 3. oktobra a. Listi pof Naši Kraji Državne štipendije in ljubljanska univerza Prosvetni minister g. Milan Grol je razpisal štipendije za akademsko mladino vseh fakultet v državi. Seveda se tudi tu kaže dvojna pravica in prečan-skim študentom se reže drugačen kruh kakor onim — drugim. Številke, ki jih posnemamo po beograjski »Politiki«, govore dovolj jasno: Na beograjsko univerzo odpade levji delež: 92 štipendij za študente filozofske in 9 za študente ostali fakultet. Skupno torej 101 štipendija mesečno po 500 Din, ali skupno mesečnih 50.000 Din. K temu dobi še filozofska fakulteta v Skopliu 6 štipendij, torej mesečnih 3000 Din. Zagrebška omladina pa dobi naslednje štipendije: na filozofski fakulteti 22, na medicinski 3, na gospodarsko -šumarski 2, na veterinarski 3 in na tehniki 3. Skupno torej 33 štipendij ali mesečnih 16.500 Din. Na pravno fakulteto v Subotici odpadejo 4 štipendije. Nu, največja pastorka je seveda tudi letos univerza v Ljubljani. Med našo akademsko omladinno, nad 1200 po številu, bo ravno 7 srečnih izbrancev, ki bodo deležni državne podpore. Odpadejo namreč tri štipendije na pravno in štiri na tehniško fakulteto. Skupno bo torej šlo iz državne blagajne za ljubljanske akademike borih 3500 Din, ali ena šestnajstinka beograjske kvote. Prazniki trgatve na Trški gori Novo mesto, začetkom oktobra. Daljnemu božjemu svetu je popolnoma neznana okolica Novega mesta, našega malega Heidelberga, ki je vzgojil toliko poetov in literatov, da jih ne spraviš v vse trške zidanice; a izmed vse te množice mu je bil edino rusobradi Kette toliko hvaležen, da ga je opeval z velikimi verzi. Nehvaležnost je bridko zlo; zato pa je Novo mesto tako daleč od uglajene ceste tujskega prometa. Širšemu svetu so popolnoma neznane nedosegljive krasote od Straže vzdolž Krke in ob Prečni; idilični gozdovi, kjer menda še zares stanujejo božje Vile v vsej svoji krasoti. Gorjanske pravljice je poslušal edini Janez Trdina, rogaških čarovnic še ni občudoval nihče, a na čudovito gorovje, ki se razteza od Straže do otožne Kačje ride, še ni stopila turistovska noga. Planota od prevzetnega Hmeljnika pa dol do Trške gore je ubor-na Trnjulčica, samevajoča in žalujoča v pozabnosti. Samotnemu popotniku se smeje nemirna duša, ko vidi vse to in sme on edini uživati vso to samoto in pozabnost. Razstre-sena zelišča dremljejo v jesenskem solncu, listje po drevju je še zeleno. Mir povsod, samo mir in nič drugega. Daleč doli šele se planotica nekoliko vzpne in obtiči pri cerkvici Marije Pomočnice, zavet-nice samotnih, od sveta osovraženih turistov — Majka božja na Trški gori. Ima veselo lice in gleda z živimi očmi po cerkvi. Sodiš, da bi na vso moč rada stopila iz svetišča in se malo razgledala po svoji gorici ln še dalje, kjer se smele veselostl in lepoti prekrasna slika novomeške okolice. Trška gora je svet zase. iz tega sveta je pregnana vsa solzava žalost. V teh dneh se praznujejo po Trški gori največji prazniki, ali bolje rečeno — en sam velik praznik. Brez cerkvenih parad vriska ta praznik iz dneva v noč, iz noči v dan, iz tedna v teden — ljudje so dobre volije. in kamor posluhneš, od povsod žvr-goli pesem in zveni smeh. ki ga le tu pa tam zmoti nevešča kletvica redkega pi-jančka, lomastečega predrzno po bregu. Brajde šume in pojo; grozdje se sveti, smeje se obraz zagorelega dekleta, muza se gladko obrito lice večno zadovoljnega dolenjskega kmetiča in fantom poskakuje srce, ko gledajo dekletom v globoke oči. Urno bežeči čas trgatve hiti. hiti. Vsakdo bi ga rad pograbil in zadržal, da bi bilo življenje in veselje daljše. A Majka božja v cerkvi samuje za večno brlečo lučko in se vendar smehlja, saj živi njena gorica, živi tako, kakor zahtevajo njeni največji praOTiki. Zvečer se strne življenje po zidanicah ob sodovih in stiskalnicah. Stari dolenjski dovtipi krožijo od ust do ust in se odbijajo z igromikim krohotom od zakajenih sten. Vsi prostori so prenasičeni s sladkim vonjem curljajočega mošta. Pivci se zgrinjajo okrog tujca, kakor bratu mu napi-vajo in ga goste in niti ne povprašujejo po življenju onega sveta, iz katerega je popotnik pobegnil za kratek dan. Bučno, a vendar skladno veselie šumi po zidanicah pozno v noč. in fantie prepevajo čudne, zaljubljene pesmi in dekletom gore lica kakor še nikoli od lanske trgatve. Mesečni žarki so obsuli vso Trško goro — cerkev in zvonik blestita daleč v belo noč. listje visokih trt je posuto z velikimi biseri. Tu oa tam zacvrči pod braj-do zapoznel čriček, iz zidanice pa se še vedno smeje prešerno veselje svetih trških praznikov. Popotnik stopa z gorice; še enkrat se ozre nazaj na belo razsvetljeni hrib in se mu odkrije. In že ga zajame hrastov gozd, ki se razteza od valovitega bršlinskega polja. Gozd molči, a vendar govori s pritajenimi glasovi in kramlja one dolenjske bajke in pripovedke, ki iih do-zdaj še ni razrešil nihče. — Jos. Vandot. Novi uspehi Glasbene Matice Prva kratka brzojavna poročila, ki smo jih prejeli s turneje ljubljanske Glasbene Matice po poljski republiki, pričajo, da naš ugledni pevski zbor tudi v tej bratski državi doživlja največje gostoljubje in zapored žanje uspehe, ki upravičujejo pričakovanje, da se bo Glasbena Matica povrnila v domovino z enakim zmagoslavjem kakor iz Češkoslovaške. Uspehi pa so v toliko pomembnejši, ker je to prvi ofici-jelni obisk slovenskih pevcev na Poljskem sploh. — Brzojav, ki smo ga snoči prejeli iz Krakova. se glasi; »Prvi koncert, ki ga je Glasbena Matica v ponedeljek zvečer priredila še na češkoslovaških tleh. v Moravski Ostravi, je krasno uspel. Navdušenju ni bilo kraja. Po prisrčnem slovesu smo nadaljevali pot proti Krakovu. kjer smo doživeli svečan bratski sprejem. Večerni koncert je bil nov triumf naše pesmi. Navdušenje je naraščalo od točke do točke in je doseglo višek v tretjem delu. Z gromovitim odobravanjem so bile sprejete vse točke sporeda in večino je zbor moral ponavljati. Po- kloni enih nam je bilo mnogo vencev ln dra gocenih darov, izredno velike in tople ova-cije so bile prirejene mojstru Hubadu. Kri tike in izjave glasbenikov govore o Glasbeni Matici v superlativih. Danes smo si ogledali mesto, jutri pa nadaljujemo pot proti Katowicam:«_ Proslava češkoslovaške lOletnice osvobojenja Maribor, 3 oktobra. Na včerajšnji skupni seji odbora Jč-lige in Češkega kluba je bilo sklenjeno, da se priredi v soboto, 27. t m zvečer v veliki dvorani Narodnega doma skupna proslava češkega državnega praznika in obenem 10-Jetntae osvobo/jenja Čehoslovakov. V to svrho bo liga povabila zastopnike češkoslovaškega poslaništva v Beogradu, konzulat v Ljubljani, zastopnike lokalnih oblasti, vojaško godbo in Glasbeno Matico. Člani lige in prijatelji Češkoslovaške se pozivajo, da se v čim večjem številu udeleže tudi gle dališke predstave Smetanove opere »Da libor«, ki jo bo podala v Mariboru v bliž njih dneh ljubljanska opera. Istočasno bo tudi proslava 25-letnice Češkega kluba. Nadalje je bilo sklenjeno, da se priredi ob zadovoljivi udeležbi izlet Jč-lige na kulturno razstavo v Brno dne 13. in 14. t. m. Izleta se udeleži tudi predsednik mariborske lige narodni poslanec dr. Pivko. Stroški so preračuni eni na 800 do 1000 Din. Udeleženci naj se prijavijo takoj. JČ-Iiga bo tudi v tekočem letu priredila tečaj češkega jezika za mariborsko dija-štvo, ki naj se prijavi v ponedeljek ob 17. v sobi češke dopolnilne šole (meščanska šola v Cankarjevi ulici). Tam se bo določila razporedba ur, ki bo odgovarjala potrebam večine udeležencev. Borba samomorilca z rešiteljem sredi Save Sava, 3. oktobra. Včeraj se je po savski okolici raznesla vest o neobičajni vaški dogodbi, ki je domala zahtevala dvoje človeških življenj. Bil je lep popoldan in kmetovalci so na polju pridno spravljali krompir. Med železniško progo in reko Savo se nahaja v bližini Škerbečeve čuvajnice T.-ova njiva, kjer so tudi bili dcmači zaposleni z delom. Gospodar, ki je zadnje čase rad posedal po gostilnah, je prišel na njivo malo vinjen. Gospodinjo je moževa lahkomiselnost ujezila in pričeli so padati očitki. Kajpak se ie gospe dar takoj razburil in planil proti savski strugi. Spustil se je v vodo, ki je po zadnjem deževju precej narastla. Komaj pa se je samomorilni kandidat zmočil, je že kobacal iz vode. nakar je brzo stekel nazaj na njivo, kjer se je igral njegov ljubljenček, 4-letni sinko Ivanček. Oče ie dvignil, ves moker, kakor ie bil. sinka, ga poljubil in mu zaklical: »Zbcgom Ivanček, nikoli več se ne bova videla!...« Položi je otroka, v travo, se okrenil in zopet zbežal proti Savi. To pot pa se ie z odskokom pognal od brega in hip nato ga je že objela in zalila umazana in razpenjena Sava. Tok je zanesel moža od brega in ga valil proti sredini v objemu požrešnih naglih vrtincev. Od trenutka do trenutka se je lz vode pojavljala glava in proseče roke potaplja-jočega. Njegovi domači so s klici na pomoč opozorili na nevarnost sosedova sina Kepovega Lojzeta in Karla, ki sta takoi pritekla na pomoč in je Lojze kar planil v deroče vrtince. Dohitel je skesanega samomorilca, ki se je svojega rešitelja trdno oklenil. V obupni medsebojni borbi sta izginila parkrat pod vodo. Prizori so bili skrajno razburljivi in dih je zastajal vsem, ki so z brega preplašeni gledali njuno m D01=![h!E=][°]E=![5 Samo še danes pri popoldanskih predstavah ob 4. In pol 6. si lahko privoščite veselo urico in si ogledate kralja filmskih umetnikov-komikov v njegovem velikem filmu CIRKUS o katerem govori z navdušenjem vsa Ljubljana. Zvečer ob pol 8. in 9. uri velika galapremijera razkošnega orijentalskega velefilma BELA HANUMA (Za mrežam! Šelkovega harema.) \-)[g][=][g][=3[g[=](g] Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Četrtek. 4.: Fany, tete. strici itd A. Narodno gledališče v Mariboru Sobota, 6.: . Premijera. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 6.: cDuše*. Otvoritvena predstava. 100. predstava gosp. M. Košaka. (Abonma.) Nedelja, 7.: 11 mariborskega gledališča. Kakor smo že zabeležili, se bo v soboto, dne 6. oktobra otvorila nova sezona s Cankarjevimi cHlap-ci» v režiji Joška Kovica. Glavno moško ulo-go bo igral nanovo angažirani član Janko Rakuša, ki je začel pred leti tvojo karijero ▼ Ljubljani, nadaljeval pa v Splitu, Osijeku, Sarajevu in Skoplju. Vstopnice se že dobe v pred prodaji. — Nadaljnja premijera bo duhovita komedija popularnega francoskega komedijografa Saše Guitryja: , ki se uprizori v nedeljo, 7. oktobra zvečer. Opereta pripravlja klasično Jo-nesovo «Gejšo». Premijera bo tudi že prihodnji teden. Delovanje naših oblastnih gledališč. 0?i-ješko - novosadsko gledališče je začelo letošnjo sezono v Somboru, kjer namerava ostati do 15. novembra in dati v tem času 18 dram, med njimi tri domače (Krleža, Nu-šič). Tako je to gledališče že začelo izvrševati zamisel, ki se je ponovno pretresala v naši javnosti: da naj manjša, državno subvencionirana gledališča ne ostanejo vso sezono zgolj v enem mestu, marveč naj pone-so gledališko umetnost v kolikor moči široke kroge. Nov časopis. V Zagrebu je izšla prva številka novega hrvatskega mesečnika *S>ci-jalna misao». Prinaša med drugim Sla ike dr. B. Adžije, G. Berberoviča, dr. Iv. Poli-teo, St. Tomašiča, G. Bogdanova. Večer arij in pesmi Karel Hellgren - ga. Staller - Stotterjeva. Na večeru arij in pesmi, ki bo jutri ob 8. zvečer v veliki union-ski dvorani, bo prednašal znani švedski bariton Karel Hellgren, član kr. dvorne opere v Stockhoimu, kompozicije Hallžna, Grisga, Althena, Rih. Straussa, Mozarta, Quaratea in Thomasa, gospa Staller - Stotterjeva pa pesmi in arije Brahmsa, Schuberta, Lajovica, Wagnerja in Meyerbeera. Za ta večer je v krogih našega za glasbo vnetega občinstva mnogo živahnega zanimanja. Klavirsko spremljevanje pesmi in arij je prevzel ^osp. kapelnik Antonin Balatka. Vstopnice v pred-prodaji v Matični knjigarni. Tairov na turneji. Znani reformator ruskega odra moskovski režiser Aleksan. Tairov pripravlja novo evropsko turnejo. Nastopal bo v prvi vrsti «• Hasencleverjevim eks-presijonističnim komadom «Antigona>. Nova izdaja Govekarjevih «Rokovnjačev». Pravkar je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani tretji natis priljubljene ljudske 'gre Frana Govekarja (v zbirki «Oder», 19. zvezek). Igro so povsod že tolikokrat uprizarjali, da je vsaka beseda o nji odveč. Novi natisk bodo pozdravili vsi podeželski odri, ki te igre še nimajo. Igrali jo bodo zopet in zopet. Knjižica obsega strani in stane s poštnino vred 21 Din. Naroča se pri cTiskovni zadrugi» v Ljubljani. (Slovansk.r pfchled» o Tolstem. Najnovejša (septemberska) številka v Pragi izhajajoče revije cSlovansky pfehled> je posvečena Levu Tolstemu. O Tolstega osebnosti piše A. Bem, o tragediji v hiši Tolstih J. Ho-stovsky, o filozofsko - historičnem maksima-lizmu Tolstega J. Slavik. G. Konstantinov poroča o vplivu Tolstega v Bolgariji. V tej številki so tudi običajni pregledi važnejših dogodkov v slovanskih deželah ter referati o pomembnejših knjigah in ljudeh. borbo. Ko je prihitel v deroče vrtince Loj zetu na pomoč še njegov brat Karel, se je obema izurjenima plavačema le posrečilo, da sta privlekla napol mrtvega moža iz vode. Po rešitvi je junaški Lojze povedal nekako takole: »Ko sem vjel sredi Save utopljenca za lase in se me je v obupni borbi za življenje oklenil z vso silo, sem vedel, da bo po obeh, če ne storim po vojaško: Parkrat sem udaril obupanea precej močno po glavi, da sem ga omamil. Šele tako se nama Je z bratom posrečilo potegniti moža na breg.. V omedlevici ležečega gospodarja so prepeljali z vozom na dom na Savo, kjer si je polagoma zopet opomogel. Moral pa bo še nekaj časa v postelji premišljevati o nevarni savski kopelji in o zahvali pogumnima fantoma, ki sta ga rešila gotove smrti. Epilog gledališkega konflikta V beograjskem Narodnem gledališču se prav često ponavljajo osebna nasprotja, ki najdejo svoj epilog pred sodiščem. Spori, ki seveda tvorijo snov običajnih opravlji* vosti med beograjskim občinstvom vseka* kor škodujejo ugledu tako eminentno kul* turnega zavoda in zato beograjske novine priporočajo upravi Narodnega gledališča, da najde primeren način za poravnavo raz» nih, žal že precej neobičajnih konfliktov med člani ansambla. V torek se je pred beograjskim sodiščem vršila razprava med pomočnikom režiserja Milanom Stojkovičem in prvakinjo drame gospo Zlato Markovac. Tožila sta drug dru» gega. Stojkovič zato, ker ga je gospa Zlata pri neki skušnji ob spremljevanju predavanja prof. Volav-ška monumetnalni historični Ufa-film »Friderik Veliki«. To veliko filmsko delo nam prikazuje mladost in življensko dobo Friderika Velikega, ustanovitelja mogočne nekdanje Prusije. Ob nastopu pruskega kralja Friderika Viljema je bila pruska država še mala, toda izredno močna država* Anglija, ki je hotela Prusijo odtujiti Avstriji in io pridobiti zase, je ponudila Pru-siji poročno zvezo med angleškim m pruskim dvorom. Ko je Friderik Viljem spoznal naklepe angleške diplomacije, ni hotel ničesar več slišati o kakem sorodstvu z angleškim kraljevskim dvorom. To odklonilno stališče ie poostrilo napeto razmerje, ki je vladalo med očetom in! otroci na pruskem dvoru. Friderik Viljem je bil navdušen vojak in ni Imel niti najmanjšega smisla za lepoto in umetnost, siri pa se je najraje pečal z godbo in pesništvom ter je docela zanemarjal priprave zai vladarski poklic. Kaj je pripravilo mladega princa, da je postal iz idealnega sanjave-ga mladeniča največji in najboljši vladat! svoje dobe, to nam bo pojasnilo predavanje! in film. ki se bo predvajal prvič v LJubljani in ga priporočamo vsakomur v ogled« zlasti še dijaštvu in šolski mladini l Domače vesti Popolnoma novo! PremQeraI Nova številka „Življenja in sveta" Nag priljubljeni tednik <2ivljenje in svet> nas v najnovejši (14.) številki spominja grozdja, trgatve in vina. Prinaša črtico Frana Bevka cPrimorska trgatev, in Borisa-va Stankoviča «V srbskih vinogradih>. Izmed ostalega gradiva opozarjamo na zanimive prirodopisne članke «Pragozd>, ki je velik kot Evropa*, ter cOd zvesd k atomom.. O silnem tehniškem in gospodarskem razmahu ameriških železnic pripoveduje članek «P«I milijona km ieleznio, ki ga bo vsakdo či-tal z napeto pozornostjo. Dalje priobčuje uredništvo cPisnia naših čitateljev ii tujino. M Panonski poroča, kaj je videl na Madžarskem — zanimivi podatki o deželi, ki nam je malo znana, čeprav je naša soseda —; slovenski vojak, ki ga je usoda zanesla v francosko tujsko legijo, pa piše o Sahari, deželi peska in solnčnega žara. Za osmo obletnico koroškega plebiscita je Tone Gaspari prispeval ljubko, ooetično črti co «Tam preko*, ki vzbuja spomine na lepi slovenski Korotan. R. P o h a r nadaljnje svoje spomine na prvo albansko kraljevino ■ mbretom Wiedom. Nadaljuje se tudi ukrajinska duma »Zakleti kozak,,, ki se bolj in bolj zapleta- Z velikim zanimanjem bodo či-tatelji brali potopis skladatelja Emila A J a-m i č a, ki je pred tedni prepotoval vso Bc 1 garijo od Vidina do Črnega morja in bo povedal marsikaj interesantnega o sedanjih razmerah v tej slovanski deželi. Umetniška priloga je — kakor vedno — lepa: ta številka ima cCerkniško jezero* Egona P1 a n i n š k a. Vse to bogato štivo s slikami dobiš^ »a bagatelno ceno 2 Din, če nisi naročnik <Živ-ljenja in sveta>, ki stane polletno (zaključe na knjiga) samo 30 Din. Naroča se pri ipra vi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. * Odhod poljskih častnikov v domovino. Kakor smo že včeraj poročali, so dospeli poljski častniki pod vodstvom generalštab-nega polkovnika Kordijana Zamorskega v Zagreb. V torek zvečer se je vršil banket, ki ga je pripravil gostom komandant armije general Matič. Po njegovem pozdravu pob-ski armadi in državi je nazd-ravil po-lkovnik Zamorski naši armadi in vrhovnemu komandantu kralju Aleksandru. Včeraj dopoldne so odpotovali poljski častniki z brzo-vlaskom preko Maribora na Dunaj, od koder jih vodi pot preko Češkoslovaške v Varšavo Nameravani obisk v Ljubljani je na ta način odpadel. • Dnevnice državnih uradnikov na službenem potovanju. Kakor je izvede! načelnik Zveze državnih uslužbencev v Beogradu, so dnevnice zdaj takole preurejene: za uradnike 1. kat. 3 skup. po 180 Din na dan, za uradnike I. kat. 4 skup. po 160 Din, za uradnika I. kat. 5. skup in II. kat. 1. skupine po 140 Din, za uradnike 1 kat'. 6. skup.. II kal. 2. skup. in III. kat. 1. skup. po 120 Din, za uradnike I. kat. 7. skup., II. kat. 3. skup. in III kat. 2 skup. po 100 Din, za pripravnike, zvaničnike in služitelje pa po SO Din dnevno. • Invalidom. Oblastni odbor udruženja vojnih Invalidov je prejel nekaj legitimacij za brezplačno vožnjo v Beograd k proslavi proboia solunske fronte. Člani udruženja vojnih Invalidov, ki žele prisostvovati proslavi, naj se zglase v pisarni oblastnega odbora med uradnimi urami do sobote 6. t. m. do 8 ure Oni zunanji invalidi, ki bi morebiti pismeno naročili legitimacijo naj naznanijo odhodno postajo. — Oblastni odbor. * Višja pedagoška šola v Zagrebu in Beogradu. Za I. letnik je treba vposlati kolko-vane prošnje direktno rektoratu do 8. oktobra in priložiti zrelostno spričevalo, uspo-sobljenostno izpričevalo, uverenje o službeni dobi in ocene za vsa službena leta, izpisek iz krstne kn;ige, zdravniško spričevalo, kratek življenjepis z navedbo službenih mest in službene dobe na teh mestih V pro šnii označite skupino predmetov, ki jih želi kandidat poslušati. Za III. letnik ie treba poslati prošnje rektoratu do 20. oktobra, priložiti diplomsko spričevalo in navesti skupino. — Čopič. • Abiturljentom In akademski omladinl! V poziv demokratskega akademskega kluba »Jugoslavije« v včerajšnjem »Jutru« se je vrinilo nekaj prepisovalnili pogrešk, ki iih je popraviti v navedenem smislu: »Akademik se iz naroda ne more izdvajati* (pogrebno je tiskano »izbirati«). »Brez jasne (ne pa javne) politične ideologije se prosvetno delo ni moglo razcvesti* (ne pa opravek, ki ga priobčuiemo na drugem mestu je torej falzifikat resnice ter doka-Tiiie koliko so splrrh vredni popravki, ki jih oošilja dr Koroščeva policija, pa bodisi Mnblianskn ali beograjska u— Pogreb pokojnega g. Josipa Schon-bergerja se bo vršil danes oopoldne ob 14. iz mrtvašnice pri Sv Krištofu in se ni vršil včeraj kakor je bilo pomotoma najavljeno v sTirt-i"m naznanilu' Pevski odsek »Grafike' vabi na KONCERT, ki se vrši v soboto 6. oktobra ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union. u— Ali je mogoče? PrejeJi smo: Dnevni listi poročajo, da so imeli hišni posestniki, trgovci in obrtniki iz Šelenburgove ulice In Gradišča sestanek, na katerem so protestiral? proti tramvaju skozi šelen-burgovo ulico in cclo predlagajo, da bi se ustavi' avtobusni promet skozi Šelenbur-gnvo ulico in Gradišče Sivar se dozdeva neverjetna in skoro nemogoča, pa bo menda že resniJna, ko poročajo listi črno na belem Zd; se, da se ponavljajo časi, ko so škofjeloški purgarji pošiljali deputacijo k cesarju na Dunaj s nrotesti in prošnjami, naj »ognjeni konj« ne bi vozil preblizu njihovemu mestu, a sedanji rod trpi zaradi tega. ker ne ve, kako naj bi bolje uposta-vil zvezo med kolodvorom in mestom. Tudi Slovenska Bistrica se je nekoč branila železnice in danes mora vzdrževati posebno železniško zvezo med glavno progo in mestom Nehote se človeku vzbujajo taki spomini, ko čita o protestu proti tramvaju in avtobusu skozi Šelenburgovo ulico. Če že protestirajo hišni posestniki, trgovci In obrtniki, pa pozdravljamo mi, stanovalci, najemniki in odjemalci iz Šelenburgove ulice, Gradišča in Rimske ceste iz vsega srca avtobus in tramvaj, ki nam naj omo-gečita. da pridemo čim hitreje do njih. Za varnost šolske mladine se bo že dalo potrebno ukreniti, saj tudi na Dunaju in v drugih velik h mest:h hodijo otroci kljub najživahnejšemu tramvajskemu in avtomobilskemu prometu v šole. — Najemnik in odjemalec iz Gradišča. ADRESAR mesta Ljubljane in okolice se zo>pet dobi v vseh knjigarnah m pri založništvu: Adana družba z. o. z. Ljubljana. Kongresni trg 3. 217 hgubil se je bernhardinec rjave barve, s pasjo znamko št. 619. Sliši na ime «Lord» Javiti proti nagradi 100 Din na naslov: Ing. Jos. Dedek, Ljubljana Žibertova 7. u— »Za zdravje otroka« naj položi vsakdo svoj obolus v soboto ln nedeljo, 6. in 7. t. m. na cvetlični dan »Atene«. u— Otvoritev plesne šole družabnega odseka ZPNJ bo danes zvečer točno ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Uniona«. 1920 u— Plesni večer z revijo vseh letošnjih najmodernejših plesov bo priredil v soboto 6. t. m. v veliki dvorani »Kazine« plesni mojster Jenko kot oficijelno otvoritev svojih plesnih tečajev. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Posebna vabila se ne pošiljajo. Informacije in vpisovanje za plesne tečaje g. Jenka v balkonski dvorani »Kazine« vsak dan od 10 do 22 ure Istotam posebne ure. u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni naslednji dogodki: 1 vlom in tatvina armatur, 1 tatvina obleke. 1 poskušena tatvina perila, 1 tatvina denarja, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 nezgoda, 1 popadljiv pes 1 neplačan zapitek, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek ka'jenja nočnega miru, 1 poškodba radi neprevidnosti, 26 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 13 prestopkov cestno-policijskeea reda in 5 prestopkov avtomobilskih predpisov Aretirani so bili: Josipi-na Z zarad: tatvine 200 Din, Mica 2. zaradi vlačugarstva ter Lovro K. zarad! tatvine. u— Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da bo radi gradnje zbiralnega cestnega kanala Kette-Murnova cesta med Jenkovo ulico in Vilharjevo cesto od četrtka dne 4. t m. dalje za vozovni promet do nadaljnvga zaprta. Promet v Vodmat se bo vršil neovirano po Jenkovi in Bohoričevi ulici iz Zelene 'ame in okolice, v mesto pa po Poljanski cesti na Kette-Mur-novo cesto ali pa po Vilharjevi cesti na Dunajsko cesto. Pogrebi se bodo vršili po Dunajski cesti. Vilharjevi cesti, preje Dovozni cesti, po podaljšku Kette-Murnove ceste in po Posavski cesti k Sv Križu. u— Družabno življenje v barakah. Ko se je v torek zvečer vrnil z dela v Kotni-kovo barako na Kodeljevem delavec Lovro Rupar, je začul iz barake strahovito kričanje. Vstopivši v improvizirano sobo je zapazil, da pretepa delavec Gabrijel H. njegovo ženo, kakor bi bil ob-eden. H je napadel Ruparjevo zaradi stanovanjskih razmer. Podivjanca je ukrotil šele na pomoč priklicani stražnik." u— Prostovoljno gasilno društvo na La-vercl vabi na trgatev grozdja, ki bo 7. t. m. pri Ivanu Ogrinu na Laverci. 1919 u— Plesne vaje družabnega odseka državnih rač uradnikov se bodo pričele 17. t m. ob 20. v zeleni dvorani hotela »Uniona«. Interesenti naj javijo pristop in naslov tajnici odseka. Finančna delegacija, Krekov trg. — Odbor. 1921 u— Večerni komerclialnl tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani. Interesenti (inje) se vabijo, da v tekočem tednu, to je vsaj do sobote 6. oktobra t. 1. prijavijo svoj vstop Vpisovanje se vrši ob uradnih irah (od 9,—12 ter od 3.-5) v pisarni trg akademije, Aškerčeva ul. 9-II. levo. Otvoritev tečajev v ponedeljek 8. oktobra ob 7. uri zvečer. Iz Maribora a— Češka vojaška delegacija v Maribom. JČ liga je včeraj prejela telefonično obvestilo, da bo prispela vojaška delegacija češkoslovaška, ki se vozi na proslavo pro-boja solunske fronte v Beograd, v Maribor v petek 5. t. m. s praškim brzovlakom ob 13.53. Delegacija obstoja iz 17 članov, naj-odličnejših reprezentantov češkoslovaške vojske. JČ liga bo goste pozdravila na postaji skupno z zastopniki oblastev. JČ liga pa vabi tudi ostalo občinstvo, da se sprejema udeleži. a— Proti beznicam je podvzel policijski komisarijat najodločnejše korake. V neki gostilni v Vetrinjski ulici, kjer se je kaj podobnega že večkrat dogodilo, s0 zopet aretirali nekaj potepink. Ta ulica je pa tudi često obiskana od razgrajačev in se bo proti vsem, ki si izbirajo za nemire prav to ulico, še strožje postopalo kakor doslej. a— Samomor. V torek okrog 21. ure si je na Tržaški cesti vzel življenje 75 letni prevžitkar Anton Kmetec, doma !z Šikolj na Dravskem polju. Starček je precej časa bolehal in je kazal v poslednjili tednih tudi očitne znake duševne zmedenosti. To je bilo gotovo tudi povod njegovega obupnega čina. Življenje si je vzel na ta način, da se je z jermenom okenskega zastora tako dolgo davil, da se je zadušil. a— Na odgon čaka v mariborskih policijskih zaporih 261etni Teobald Lory, rodom iz Budimpešte. Ta nesrečni človek ie že drugo leto neprestano na odgonskih potih ter potuje od zapora do zapora po treh državah. Sam pripoveduje, da je maturiral v Budimpešti 1. 1919. ter se posvetil knjigotrštvu. Da se bolje izobrazi v svoji stroki, je bival nekaj časa na Dunaju, potem pa se ie ^rnil domov, kjer so mu kmalu prepovedali prodajanje knjig. Odšel je iz Budimpešte zopet na Dunaj, potem zopet domov, kjer so ga zaprli in izgnali. V Avstriji je bil izgnan kot brezposeln in nadležen tujec, iz Madžarske so ga zopet izganjali ali preko avstrijske ali preko jugoslovenske meje. Zdaj je prišel v Maribor na ta način, da ga je avstrijska policija izročila naši na severni me-jL Iz Maribora ga bodo poslali v Zagreb. Morda je nesrečnik zagrešil tudi kak delikt, a ker je ves raztrgan in bos, je lahko tudi nesrečna žrtev slabih socijalnih razmer m policijskega birokratizma. a— Uboj v Polani. Minulo soboto smo poročali, da je v Polani niže Maribora posestnik Šoba iz Slivnice hudo ranil nekega mladeniča, a 28 letnega Jožefa Znidarka smrtno zadel z nožem. Oblastva pa so pri tej zadevi sama zagrešila pomoto in so vpisala storilca z imenom Franc in ne, kakor Je prav, z imenom Rihard. Popolnoma nedolžni Franc šoba je takisto doma iz teh krajev, uslužben pa je v Rušah in se je silno začudil, ko je drugi dan čital v listih svoje ime v zvezi s krvavim dejanjem. Iz Celja >— Srebrno poroko sta obhajala v torek v Celju g. Fran Strupi, trgovec s steklom, ta ga soproga roj. Drofenikova. Jubilantoma, ki sta si z izredno pridnostjo in poštenim delom ustvarila udoben dom ter sta med celjskim meščanstvom splošno spoštovana in priljubljena, prisrčno čestitamo! e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla v torek 74 letni Franc Stojan iz šentjurske okolice in 25-letni Anton Mur-šič, delavec pri okrajnem zastopu v Gornjem gradu. — S pogrebnim avtom so včeraj pripeljali iz Gradca v Celje Ivana Pav-čiča, uradnika cinkarne Iz Strata, ki je umTl 28. marca 1926, ter bil začasno pokopan na graškem pokopališču. Pogreb se je vršil popoldne ob 16. na celjsko mestno pokopališče. e— Nedeljski počitek v brivnicah. V Celju in Gaberju bodo brivnice in damske česalnice do 31. marca ob nedeljah zaprte. e— Sprememba posesti. Dr. Karel Laz-nik, odvetnik v Celju, je kupil v bližini So-kolskega doma v Gaberiu bivšo Zupančevo hišo. Notar Kogej iz Šmaria pri Jelšah pa Je kupil bivšo Tepejevo hišo v Miklošičevi ulici. — Stavblšče na Ježovnikovem posestvu Občina Celje-okolica dd na razpolago Je-žovnikovo zemljišče v Gaberju za zgradbo stanovanjskih hiš. Prošnje za dodelitev teh stavbišč ie treba vložiti do 13. t. m. v občinski pisarni na Bregu, kjer se dobe vse informacije, Iz Kranja r— Proslava desetletnice prebitja solun* tke fronte. V soboto dne 6. oktobra zvečer bo priredila Narodna Čitalnica v Narod* nem domu slavnostno akademijo s sodelo« vanjem svojih odsekov. r— Gledališki oder bo vprizoril drevi lju= bezensko dramo «Mladost». Režira g. A. Klavora. Začetek točno ob 20. uri. r— Tatvina. Čevljarskemu mojstru Roz« manu v Pnmskovem je ukradel neznan čev« ljarski pomočnik, ki ga je g Rozman spre« jel na poskušnjo, več parov čevljev in raz« nega usnja. Po orožniških poizvedbah se je ugotovilo, da gre najbrže za Stanka Smole* ta, čevljarskega pomočnika, ki ga išče tudi vojaška oblast. Iz Litije j_ Naraščanje Save. Po zadnjih nalivih je Sava precej narastla. Porast vode se močni opazi v ozki savski soteski. Med Savo in Spodnjim logom ne prevažajo več z brodom, temveč le s čolnom. i— Šolska vest Na Konjščici v Zasavju, kjer so bili že dolgo časa brez učitelja, je nastopila predvčerajšnjim službo gdč. Do* ra Kanclerjeva, primorska begunka. i— Dr. Ukmar Polde, okrajni zdravnik v Litiji, se bo z 10. t. m. preselil iz Kobler* jeve hiše v Oblakovo. 1918 Iz Zagorja z— SPD pododbor Zagorje bo priredil v nedeljo 7. t. m. daljši izlet na bližnje hribe. Zbirališče ob 6. na postaji. z— Sokolska tombola je prav lepo uspela. Vse tri glavne dobitke so prejeli delavci iz delavskega revirja Kisovec. z— Poštena najditeljica Lesni trgovec I. K. je zgubil listnico s 4000 Din. Slučajno jo je našla neka deklica in jo še istega dne izročila lastniku. V zahvalo ji je podaril L K. — 10 Din! z— Vrečo moke je izgubil voznik g. Vr* boleta iz Izlakov na vožnji s kolodvora domov. Takoj, ko jo je pogrešil, jo je šel iskat, a je ni več našel. Iz Novega mesta n_ Glasbeni odsek Sokola bo vprizoril v soboto 6. t. m ob 8. zvečer sprevuigro v treh dejanjih «Kovačev študent». Na spo* redu je mimo tega tudi več odlomkov iz raznih oper. n— Toča na Trški gori. V ponedeljek je nastala huda nevihta s točo, ki je padala prav na gosto zlasti na Trški gori. Toča je povzročila mnogo škode na grozdju, v kolikor ga še niso obrali. n— Vozni red državnih poštnih avtomo* bilov na progi Brežice*Novo mesto je ostal tudi po 1. t. m. neizpremenjen. V Karlovec ne vozi poštni avtomobil. Podatki o voz* nem redu, objavljeni v «Jutru« 29. t. m., se nanašajo na železniške zveze. Iz Novega mesta odhaja avto v Brežice ob 12.45 n— Drzna tatvina Pred kratkim je odda* la ljubljanska tvrdka Novak nekemu želez« niškemu sprevodniku večji zavoj s prošnjo, da ga izroči v tukajšnji kolodvorski restav* raciji za tvrdko Midofer. Dva dni pozneje se je zglasil v restavraciji neznanec, oble* čen v dežni plašč in pokrit s temnim klobu* kom, in vprašal natakarico, če je kdo pustil za tvrdko Midofer kak zavoj. Ker je nata* karica mislila, da je neznanec pomočnik pri g. Midoferju, mu je zavoj izročila. 2e naslednjega dne pa se je izkazalo, da zavoj ni prišel v prave roke, temveč da si ga je prilasti! drzen goljuf. V zavoju se je naha* jalo blaga za dve temnosivi suknji in dve obleki v lila barvi, v skupni vrednosti 4000 Din. Iz Pt a »a j— Cercle francais Ptuj naznanja vsem, ki se zanimajo za francoščino, da bo ofvo» ril 28. t. m tri tečaje francoščine: tečai za začetnike, nadaljevalni tečaj in tečaj, zdru* žen s konvenzacijskimi urami. Želeti je, da se priglasite čimprej (pri društvenem taj* niku ali gimnazijskemu slugi), da bo mogo* če v kratkem pričeti s poukom. — Tajni* štvo. j— Tatvina kolesa. Dijaku I. Travnu s Ptujske gore je bilo ukradeno na okrajnem glavarstvu pred vratmi policijskega oddel* ka kolo, vredno več sto dinarjev. j— Velik vlom. V noči od nedelje na po* nedeliek sn vlomili neznani vlomilci v tr* govino g. Rašla v Podlehniku in jo popol* rtoma izropali. G. Rašl trpi lOO.OCO Din škode. Šport Športni dan v Celju. V soboto in v nedeljo priredi športni fclub Celje celodnevno športno prireditev, ki se otvori v soboto 6. t. m ob 19. uri z nočnim tekom skozi mesto, in sicer nasto* pijo člani SK Celje m članice Edinosti. V nedeljo dopoldne se bo vršil stafetni tek po mestu (Klub slovenskih kolesarjev, SK Celje, članice in drugi) Popoldne se prire* ditev nadaljuje na Glaziji. Ob 14. uri ha* zcna tekma med Ljubljano in «Edinostjo» (Celje), nato pa nogometna tekma med Mariborom in Celjem. Med tekmo lahka« atletika (krogla, disk, skok v višino in da* ljino, skok s palico, met žoge s pentljo (članice »Edinosti«), teki na razne proge in štafete gospodov in dam. Zvečer bo v pro« štorih Celjskega doma klubski večer, na katerega so vabljeni vsi športniki in ljubi* telji športa. Konjske prireditve. Kolo jahačev in vozačev »»Prestolonaslednik Peter® priredi v nedeljo dne 7. oktobra v Ljubljani na igrišču ŠK Ilirije Concours hippique, ki bo obsegal nagradno skakanje čez zapreke, jeu de barre. cigaretno turo in skupni nastop vseh tekmovalcev. Prireditev obeta biti ve» lezanimiva Zlasti opozarjamo na dejstvo, da se zagrebške jahačice in jahači v več» jem številu udeleže te prireditve. Do da» ne6 je prijavljenih iz Zagreba že 12 tek* movalk z 19 krasnimi konji. Med prijav« ljenci je večje število konjeniških oficirjev s polkovnikom Bojovičem na čelu in od* lični civilni gospodje. Konkurence se ude« ležita tudi priznani športni jahačici grofi« ca Draškovič in baronica Rhemen. Opozar« jamo na to zanimivo in neobičajno prire* ditev. Službeno iz LNP. Danes, v četrtek ob 20. uri seja kazenskega odbora v kavarni «Evropa». Jutri, v petek oh 20.30 v dam« skem salonu kavarne »Emona« seja uprav« nega odbora. — Na današnjo sejo kazen* skega odbora ob 20 15 se pozivajo igr. Vlaj Štefan in Kremžar Stanko: ob 20.30 Alič Alojzij, Prusnik Milan; ob 20.45 Logar Sta« ne. Kos Emil, Markič Rudolf in Jesensko Danijel: ob 21. Petrič Silvo in ob 21.15 član ASK Primorja g. Romeo Bašin. Tajnik II. Primorje (Plavalna sekcija) Da« nes ob 20. uri se vrši redni občni zbor klu* ba v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg. Vljudno pozivam vse članstvo, sekci« je, da se istega radi važnosti polnoštevilno udeleži. — Načelnik. SK Ilirija (tenis sekcija) sporoča vsem gg. igralcem in igralkam, da izpraznijo omarice v garderobi na tenis prostorih S K. Ilirija najkasneje do 15. t. m. — Načel, nik. Zimskosportna sekcija SKT v Tržiču sklicuje za soboto, 6. t. m. sestanek ob 20 v prostorih kavarne g. Javornika, na kate* rega se vabijo vsi prijatelji zimskega -.por« ta. Za člane udeležba obvezna. Sestanek je V2žen, ker se bo sestavil nov odbor in do« ločil program za sezono 1928-29. Nadaljevanje nogometnih prvenstvenih tekem. Na prostoru ASK Primorja se od» igra v nedeljo 7. t m. III. kolo jesenskih prvenstvenih tekem. Nasprotniki v III ko« lu so Primorje : Slovan ter Hermes : Jat dran Ker je igrišče SK Ilirije zasedeno z jahalno prireditvijo Kola jahačev, se bodo vršile nedeljske prvenstvne tekme predvi« doma v naslednji razvrstitvi: ob 10.15 Pri* morje rez. : Slovan rez., ob 14. Slovan : Pri morje (I. moštvi) in ob 15 45 Hermes : Ja* dran. Rezervi Hermesa io Jadrana bosta igrale naknadno na kasnejši termin. Glavno zanimanje bo v nedeljo vel' !o srečanju med Primorjem in Slovanom, s katerim se jesenske prvenstvene tekme močno pribli« žajo odločilni fazi. Naslednjo nedeljo 14. t. m. se sestaneta nato Ilirija in Primorje. ZSK Hermes, Trening I. moštva in re« zerve se bo vršil danes od 16. dalje. Ude« ležba vseh strogo obvezna radi nedeljske prvenstvene tekme z Jadranom. SK Slavija Danes ob 18 30 pri Podob« niku seja poslovnega odbora. Prosi se pol« noštevilnosti. Istotam v soboto 6 t. m. ob 20. seja upravnega odbora. — Tajnik 1. ASK Primorje Lahkoatleti! Danes ob 20. se vrši v Kmetijski družbi občni zbor kluba. Ker se bodo tretirala klubska vpra« sanja, ki so važna za razvoj lahke atletike, je moralna dolžnost vsakega člana, da se udeleži občnega zbora. — Načelnik. Popravek Oblastno poveljstvo drž. varnostne stra* že v Ljubljani nam pošilja sledeči popra« vek: «Z ozirom na članek . pod-naslovom «Mučen nočni prizor sredi Ljubljane« v dnevniku «Jutro» št. 226 z dne 26. septem« bra 1928., stran 5, stolpec 2., ugotavlja oblastno poveljstvo drž. varnostne straže sledeče: Ni res, da sta »stražnika aretirala slaboumnega mladeniča in ga skušala es« kortirati z metodami, ki jih policija upo« rablja pri nasilnih zločincih in sta si po« magala tudi s pendreki«; res pa je. da sta stražnika na naprošbo lastnika kavarne «Zvezda» odstranila slaboumnega mladeni« ča iz iste in ga odvedla na stražnico v svr« ho nadaljne odredbe za oddajo v bolnico, pri čemer sta upoštevala duševno stanje mladeniča in postopala z njim skrajno ob* zirno.» — Oblastni poveljnik: Bedenk. Gospodarstvo Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1928 (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani) I Dospelost direktnih davkov. Dne I. novembra 1928 dospo v plačilo vsi di* rektni davki za IV. četrtletje 1928. Ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, se pri* silno izterjajo. 11. Davek na poslovni promet. Davkopla* čevalci, ki vodijo knjigo opravljenega pro» meta. to je oni, katerih promet je v 1. 1927. presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30 oktobra 1928. odpremiti davek od prometa, opravljenega v III. četrtletju 1928. Ostali davkoplačevalci, to je oni. ki p!a* čujejo davek na poslovni promet pavšalno, plačjo sočasno z drugimi davki tudi tretji obrok davka na poslovni promet pa 1. 1928 lil Uslužbenski davek Službodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske od* premiti davčnemu uradu najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Službodajalci, ki redoma nimajo več ne« go pet zaposlencev, odpremljajo pobrane davčne zneske do 15 dne po preteku vsa* kega četrtletja, za mesece julij, avgust in september 1928, torej do dne 15. oktobra L 1928 IV Dopolnilne prenosne takse. Od do® polnilne prenosne takse v letnem izno-ju preko 500 Din je plačati tretji obrok od 1 do vštetega dne 15. oktobra 1927. sicer se zapadli obrok izterja prisilnim potom. = Nazadovanje konktirzov. Po podatkih Jugo?lovenskega društva za zaščito upnikov je bilo v septembru v vsej državi zabeleženih 68 konkurzov (62 v avgustu, 57 v juliju) napram 83 v istem razdobju pret. leta, in sicer v Srbiji in Črni gori 50 (septembra 1927 64). v Hrvatski in Slavoniji 7 (3), v Sloveniji in Dalmaciji 5 (6), v Bosni in Hercegovini 2 (3) in v Vojvodini 4 (7). V prvih 9 mesecih t. I. je bilo v vsej dr?avi zabeleženih 6~3 konkurzov napram 825 v istem razdobju preteklega leta, torej za 152 ali 18.5 % manj kakor lani. Po pokrajinah je bilo v tem razdobju zabeleženih (v oklepajih podatki za isto razdobje pret. letaj; v Srbiji in Črni gori 476 (543), v Hrvatski in Slavoniji 65 (96), v Sloveniji in Dalmaciji 68 (88). v Bosni in Hercegovini 13 (24) in v Vojvodini 49 ((74) konkurzov. Nazadovanje konkurzov v prvem in drugem četrtletju t. 1. je sicer deloma sezijskega značaja, vendar pa je iz naslednje tabele razvidno, da je število konkurzov tudi napram lani nazadovalo (v oklepajih podatki za preteklo leto): skupaj Srb. in Črna g. Preč. prk. I. četrti. 266 (349) 186 (228) 80 (121) II. „ 220 (256) 152 (164) 68 ( 92) III. „ 187 (220) 138 ri51 -> 49 ( 69) 673 (825) 476 (543) 197 (282) Nazadovanje konkurzov je v prečanskih pokrajinah občutneje kakor v Srbiji in Črni gori, zato se je tudi odstotek konkurzov, ki odpadejo na Srbijo in Črno goro, dvigni! v III. četrtletju t. I. na 73.8 % vseh konkurzov, dočim se je lani in predlanskim gibal med 50 in 65 %. — Nov študijski oddelek pri Narodni banki. Upravni odbor Narodne banke je imel predvčerajšnjem sejo, na kateri je bito sklenjeno, da se o s muk poseben oddelek, ki bo kot informacijski organ bančnega vodstva proučeval vsa vpraša- Vremensko **orod*!o MeM-rtroliiiki usvnH • (.iiihcam 3. oktobra 1928. Višina barometra 308 fl m Kraj Ca.s 8. 1 k. S n u a 5 u r u iiiiei »etru in brzina ' metrih - C •0 — JJ J 1 4 4D 9b r« irno l 7*4 •c NNE 2 0 / 5^-4 7 C 85 mirno 3 0 767 1 10 C 7 S 10 1 7t4 - 14 C 58 NNE 5 8 Liuhlfim VUriboi . . /,»«reb . » . Rograd • i Skopi je t . » ^plit ..M Sarajevo . , 0'jhrovnik • Solnce vzhaja ob 5.59. zahaja ob 17.39, luna vzhaja ob 19.48, zahaja ob 10.56. Najvišja temperatura danea * Ljubljani 13.0 C, najnižja 4.0 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah jasno in topleje Padavine • mnr 1e < ar> megla nja, ki so v zvezi s finančno politiko banke. Ta oddelek bo zasledoval delovanje inozemskih nov-ča nični h bank, zbiral bo podatke o našem denarnem trgu, obravnaval bo važna gospodarska vprašanja, skliceval bo lahko ankete ter bo bančnemu vodstvu poročal o stanju gospodarstva v naši državi. Važna naloga novega oddelka bo tudi redno opazovanje gibanja cen in »računanja indeksa cen v trgovine na debelo m drobno. Rezultate proučevanja bo ta oddelek rt d no cb-iavliaJ, in sicer se bodo izdajali dnevni bullebini o tuzemskih in inozemskih časopisnih vesteh ter mesečni pregledi o stanju gospodarstva. Poleg tega se bo vsak drugi mesec izdajal poseben bufletin za informacijo inozemstva. Za vodjo novega oddelka je biJ imenovan docent za finančno vedo g Aleksander Jovanovič Ustanovitev tega novega oddelka bodo gotovo vsi naši gospodarski krogi z veseljem pozdravili, zlasti ko je znano, da je pomanjkanje znanstvenega obravnavanja gospodarskih vprašanj, ki so v zvezi s finančno politiko Narodne banke, največja hiba današnjega vodstva Narodne banke, kar se je v javnosti že ponovno kritiziralo. Upajmo, da novi oddelek ne bo polagaj toliko važnosti na obseg publikacij, kakor na kakovost in znanstveno obravnavo zbranega materijala. = Češkoslovaška je v prvi vrsti interesi-rana na znižanju naših tekstilnih carin. V «Prager Tagblattu> je tajnik Trgovske 7b">r-nice v Libercih dr. VValter objavil članek, v katerem se peča z vprašanjem trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in našo Irža-vo. V tem članku priznava, da predstavlja malo posrečen način fiksiranja češkoslovaških agrarnih carin po zakonu od 22. junija 1926 veliko oviro za pogajanja z našo državo, ki izvaža predvsem asrarne proizvode. Vendar pa ne velja za vse agrarne proizvode, ki prihajajo za našo državo v poštev. Zato se mora skušati, da se doseže tarifna pogodba vsaj na ožji bazi in da se vsaj deloma zadovoljijo obojestranske carinske zahteve, češkoslovaška je v prvi vrsti interesi rana na znižanju carin na teksfilijs, ki predstavljajo 60 % izvoza v našo državo. Po njegovem mnenju obstoja tu možnost za znižanie, ker v pogajanjih z Avstrijo, Italijo in Nemčijo nismo dali večjih tozadevnih popustov. Češkoslovaška je predvsem interesirana. 0.59. 58.25, 102, Slavonija 3.5 — 4. za december 2 — 0, Drava 550 — 620, Šečeraua Osijek 4S0 do 485, Vagon 80 — 86. Vevče 109 — 110, Trbovlje 460 — 470, Dubrovačka 470 — 480, Narodna mlinska 19.5 — 0. Begrad. Vojna škoda 433 — 4^6.5, investicijsko 85.25 — 86, agrarne 55 — 55.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (3. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni nežamane bukovine. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon turščice Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška, 79'80 kg, promptna po 290 — 292.50, za oktober po 29o — 297.5, za november po 302.5 — 305; turščica: baška. slov. postaja, plač. 30 dni po 347.5—350, argentinska 5; «2» 830 — 345; <5> 310 — 325; *6> 265 — 280; <7> 234-245; «8» 200 — 210 Otrobi: baški in sremski v jutasttb vrečah 195—200: Dunajska borza za kmetijske proizvode (2. t. m.) Zaradi mirnejših ameriških notacij in znižanja budimpeštanskih terminskih tečajev je bila tendenca na dunajski borzi mirna. Promet se je gibal v najožjih mejali. Cene pšenici so ostale v g!avn°m nespremenjene, turščica pa je dalje čvrsta. Argentinska turščica se nudi za oktober po 179 sh cif Trst in po 179 sh 9 d za november. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina foo Dunaj: pšenica: domača 36.5 do 37,madžarska potijska 40-5 — 41, jugoslovenska 38 — 38.5; rž: marchfeldska 37.25 do 37.50, madžarska 35 75 — 36 turščica: 3525 — 35.75; oves: domači 33 —33 5. Dunajski svinjski sejem (2. L m.) Dogon 18.548 komadov, od tega 12.613 iz Poljske, 1991 iz Jugoslavije, 1912 iz Romunije ia 1856 iz Madžarske. Zaradi večjega dogona so cene pitanim svinjam pri mirni lendenci popustile za 10, cene mesnim svinjam pa za 5 grošev. Za ke žive teže notirajo pitane svinje I. 2.45 — 2.50. angleške križane 2—2.10, kmečke 2.25 — 2.50. stare 2.30 — 2.40, me-sne 1.70 — 2.30. Iz življenja in sveta Kossuthov spomenik v Newyorku iz pločevine Lani so z velikanskim pompom od* krili spomenik madžarskemu narodne* mu junaku Lajošu Kossuthu v New» yorku in madžarska propaganda je razvila silno delavnost, da zainteresira ameriško javnost za «upravičene» ma* džarske zahteve. Našim čitateljem je gotovo še v živem spominu, da je pri tem odkritju prišlo do velikanskih de* monstracij proti Horthyju in celo do krvavih spopadov med ameriškimi Ma= džari in gosti iz domovine. Temu škan= dalu se pridružuje sedaj novo neljubo odkritje. Spomenik namreč ni iz brona, marveč iz tanke slabe pločevine, ki jo razjeda rja na vseh koncih in krajih, da bo jadnemu Kossuthu kmalu odpad* la glava, ki se je opasno nagnila na le* vo stran. Preiskava je dognala, da je odbor za postavitev spomenika nabral 48.000 dolarjev, porabil pa je od te vso* te le 8000 dolarjev. Ostalo je šlo za propagando, znatnejši zneski pa so ostali v žepih posameznih odbornikov. Pravijo, da ima stvar v rokah že po* licija. ali ta Kossuthu sedaj še ne mo= re pomagati in junak iz dneva v dar vedno bolj leze vase, sramujoč se svo= jih rojakov. Mati zažgala sina Strašen zločin, da malo takšnih se je zgodil v vasi Kaciki v Stari Romuniji. Družina Zavarescu, ki jo tvorijo mati. sin in sestra, je pred kratkim podedo* vala veliko imetje. 311etni sin, ki je bil dotlej zaposlen v prevozni stroki, je tedaj zapustil delo in se vdal pohajko* vanju ter pijančevanju. Mati in sestra sta mu to očitali in je prišlo radi tega opetovano do razburljivih prizorov. Te dni se je vrnil Zavarescu pozno ponoči domov in legel pijan spat. Ko je spal sta ženski polili postelj z bencinom in jo zažgali. Zavarescu se je hotel rešiti iz goreče postelje na prosto, a vrata v sobo so bila zaklenjena. Soba je zgorela in nesrečnež je odnesel tako tež= ke opekline, da je kmalu potem umrl. Pred smrtjo je naznanil mater in se» stro policiji in povedal, da sta med tem časom, ko se je hotel rešiti iz go--reče sobe, stali na hodniku pred vrati Obe zločinki so aretirali in so ju mo= rali na potu v zapor ščititi pred ogor» čenim prebivalstvom, ki ju je hotelo linčati. Odličen pes Ameriški listi poročajo, da je umrl v bolnišnici za živali v Washingtonu foxterrierovec Rob Roy, «prvi pes v deželi«. Med šestimi psi, ki jih imajo v Beli hiši (vladni palači), je bil Rob Roy, največji miljenec predsednika Coolidgea. Trije živinozdravniki so se trudili okrog njega, da bi mu ohranili življenje, a vse zaman. Niso mogli ugo= toviti prave bolezni. Listi pišejo z vso resnostjo, da je podlegel naporom po« čitniškega življenja v predsednikovem poletnem bivališču v Wisconsinu. Ne» številni posetniki so ga tako dragovali, da je postal bolan. Vest o njegovi smrs ti so sporočili javnosti tudi po radiju. Manjkalo je samo še to, da bi odredili 14 dnevno splošno žalovanje. Bajanica in njene skrivnosti Na konferenci nemških geologov na Dunaju je referiral privatni docent doktor Kumm iz Braunschweiga o problemu bajaništva (iskanja zemeljskih zakladov s «čarodejno šibico»). Dr. Kumm je to zadevo odločno odklonil kot praznoverje. Navedel je, da je znanstvena kontrola v zadnjih letih ugotovila vse polno neuspehov z bajaniš/tvom. V eni sami severnonemški pokrajini so predrli 24 rovov v zemljo, ker so bajaniki trdili, da so pod njeno površino petrolej-ski vrelci. Vrelcev niso našli, a 5 milijonov zlatih mark, ki so jih zabili v ta dela, je bilo vrženih proč. Uspehi so bili doseženi le tam, kjer so že davno prej vedeli, da so v zemlji petrolejska ležišča. Sploh so se zvijale čarodejne ši-bice v rokah bajankov le tedaj, če so ti gotovo vedeli, da zemlja v resnici vsebuje zaklade, ki so jih iskali. Dr. Kumm je nato pojasnil način zvijanja teh šibic. To sloni na preprostem fizikalnem po- javu. ki ga mora človek samo poznati, pa bo pred praznoverno maso lahko nastopal kot čarodejec in človek s posebnimi sposobnostmi. Lindmann, predsednik nove švedske vlade. Nesposoben za filmskega igralca! Nekega večera je stopil v berlinsko restavracijo, v katero zahaja najrajši filmski svet, znan bančni direktor v družbi mladega moža. Sedla sta za mizo, čez nekaj časa pa je stopil bančni direktor do mize, kjer je sedel, ugleden filmski režiser in ga poprosil, naj bi malo opazoval mladega človeka v njegovi družbi. Rad bi namreč vedel, ali ie kaj pripravna figura za film in vsaj za kakšno majhno vlogo, ker mladenič o tem vedno sanjari. Čez nekai časa je režiser finančniku namignil k sebi in mu dejal, da mu prav rad podeli kakšno vlogo, če bi hotel sam nastopiti, kar se pa tiče mladega moža. je ta popolnoma nemogoč, ni niti sledu »filmskega tipa» v njem. Tedaj je poklical direktor nesrečnega mladeniča, naj pride bližje in ga je predstavil režiserju: Gospod Ramon Novarro._ Kanarčki v Ameriki Kakor znano ne izhajajo kanarčki, kakor jih mi poznamo, nikakor ne s Kanarskih otokov (tam je le njihova prvotna domovina), temveč jih gojijo v Evropi sami, a največ v nemškem Harza, od koder jih razpošiljajo po vsem svetu. Amerika je glavni konsument tega rumenega, žvrgolečega produkta pridnih ptičarjev. Samo lansko ieto so izvozili iz Harza v Ameriko 311.000 kanarčkov. Po neki statistiki je v Zedinjenih državah 4 milijone družin, ki jih razveseljuje petje malega pevca, a ker je še preko 20 milijonov družin brez kanarčka v hiši, računajo, da bodo naročila iz Evrope še narasla, zlasti ker se je v Ameriki v zadnjem času udomačila moda, da jih podeljujejo na vsakovrstnih prireditvah kot darilo za vsakovrstne tekmovalne prednosti. Toda prireditelji si stvar olajšujejo, kakor vedo in znajo. Namesto da bi podarjali samce, podarjajo samice, ki so cenejše in — nič ne pojejo. Pri kanarčkih ie znana reč, da vlada med njimi drugačna pravica nego med ljudmi. Pri teh imajo ženske bese- j do, pri onih pa moški. In tako so sreč- i ni obdarovanci prisiljeni, da stečejo do ' najbližjega ptičarja in zamenjajo proti primernemu naplačilu samico za samca. In zanimanje za stvar in konsum stvari na ta način samo narašča. Zibel človeštva je v Južni Afriki Geologi neke ameriške znanstvene ekspedicije, ki raziskujejo Južno Afriko, zlasti pa puščavo Kalahari, so izjavili' da so spoznali, da mora biti zibelka človeštva ta puščava. Do tega naziranja jih je privedlo dejstvo, da je bila Kalahari nekoč rodovitno ozemlje, ki je nudilo vse pogoje, da se je moglo na njem ! človeštvo razvijati. Ekspedicija upa, da bo naletela sredi puščave na ljudstvo, ] ki bo še primitivnejše od vseh dosedaj najdenih primitivnih ljudstev. No. reči je treba, da visijo njene teorije z vsemi pričakovanji vred zelo v zraku._ -OBoaoaoaoBCDaoBOlOBC Zahtevajte povsod GAMMA MILO za pranje las, ker nakriljuje vse dosedanje šampone in mila. — Zdravniško preiskušen! 135a OIOlOlOaOOOBOBOlOIC Strahovi vlomilci Po budimpeštanskih in provincijalnih pokopališčih je v zadnjem času strašil trop belo odetih «duhov», ki so vlamlja-li v grobnice in odnašali vsakovrstne dragocenosti. Dolgo časa so pazniki zaman prežali nanje, vedno so se jim strahovi znali izmuzniti. Končno so prijeli v nekem budimpeštanskem pokopališču v belo rjuho zavitega mladega duh. baš ko je lezel čez zid. Spoznali so v njem nekega že večkrat kaznovanega ključavničarskega pomočnika. Priznal je več vlomov v grobnice a svojih komplicev ni hotel izdati. Vendar jim je policija na sledu. Zvoneči ptič. V ameriški državi Tennessee je že kakšnih 10 let strašil nenavaden ptič, ki je dajal od sebe glas. podoben zvonč» kljanju. Med podeželskim prebival* stvom je bila razširjena vraža da zvo* ni vsakomur, ki ga sreča, k smrti. Te dni se je stvar s tem zagonetnim ptis čem razjasnila. Neki farmar je ustrelil jastreba, ki je imel okoli vratu obešen zvonček Iz datuma, ki je bil vrezan v zvonček, je izhajalo, da je prejela roparica ta nenavadni obesek baš pred kakšnimi štiridesetimi leti od neznane« ga šaljivca. In vraže o smrtonosnem ptiču bo sedaj menda konec. Nikdar odsotni, nikdar zakasneli, Srečno in veselo gredo vsako jutro točno v šolo Radi bolezn niso nikdar odsotni, za časa šolskih ur marljivo vrše svoje dolžnost Tajnost dobrega zdravia ieži enostavno v odgovarjajoči pre hrani. Deca, ki raste, potrebuje več hranilnih elementov, ki vzd '.ujejo zdravje in ki posaešujejo telesno delo, kakor lim jih nun •bičajna dnevna hrana. Deca potrebuje Kot dnevno hrano 0VOMMT Borza y Kodanju doživlja težke dneve. Ena najbolj uglednih kodanjsklb bank, »Prlvatbanken« (poslopje ob borzi na levt strani slike), ie pred nekoliko dnevi ustavila vsa izplačila. Do poloma |e prišlo radi neprevidnih kreditov družbam, ki so šle v konkurz. Izgube znašalo 50—70 milijonov danskih kron to če ne najdejo kakšne rešilne možnosti, kakor so ]o našli ob lanskoletnem težkem bančnem poloma v Kodanju, bo utrpelo celotno dansko gospodarsko življenje ogromno škodo. Polom ]e tnd| politične posledice. Danski trgovinski minister Slebslager je podal ostavko, a pravijo, da bo morala od6 topiti vsa vlada. Sokol Sokol v Šiški prične s filmskimi pre> davanji v petek ob 8. zvečer v dvorani re» stavracije «Gorenjski kolodvor® Na spore* du zgodovinski film «Viljem Teli®. Vstop* nina 5, 4, 3 Din. 1917 Sokol Sv. Jurij ob juž. žel. Vse one, katerim so bili izročeni v razpečavanje blo» ki za sokolski prapor v Št. Jurju ob. juž. žel. najvljudneje prosimo, da jih, v kolikor jih niso razpečali, vrnejo društvu. Za trud najlepša hvala. Z oktobrom se začne red* na telovadba vseh oddelkov po urniku lan» skega leta. Sokol v Bohinjski Bistrici. V nedeljo je na povabilo našega društva predaval go» spod Stanko Mencingerio «Mirovni misel« nosti v Evropi in Ameriki.® Istotako je go» spod Skalar iz Ljubljane nedavno predaval o «Razvoju Rdečega križa». Obe predava« nji sta zbudili veliko pažnjo občinstva in sta bili dobro obiskani. Predavateljema le» pa hvala. Dopisi TRBOVLJE. Od kod izvira sovraštvo? Socijalistično glasilo aDelavska politika® stalno napada vse prebivalstvo trboveljske občine, kar ne trobi ravno v soeijalistični rog Brez povoda hujska delavstvo proti obrtnikom, posestnikom in trgovcem, in skuša terorizirati ono delavstvo, ki ni socijalistično in ki ne nosi svojega zaslužka v delavski dom, poziva celo na bojkot in se poslužuje za dosego svojega političnega cilja sredstev, nad katerimi se vsa javnost upravičeno zgraža. Čemu to? SDS jih je puščala v miru in nihče ne more opravičiti, zakaj to večno zbadanje in brezpotrebno iz» zivanje. Ali je morda vzrok ta, da demo« krati niso pustili nekim socijalistom v eks» ploatacijo Zadružne elektrarne, kjer bi se s službami podražila električna razsvetlja* va? Nič bi ne bilo lažje, nego da podvrže« mo časopisni kritiki socijalistično gospodar* stvo pri občini . .. Izzivajoče ponašanje gg. okoli aDelavskega doma® je tud sicer ne» umestno. Delavstvo jim je že na glas po» vedalo, da so oni krivi, da se delavstvo ne more konsolidirati in urediti svojih stro» kovnih organizacij. Delavstvo, oziToma vse prebivalstvo trboveljske občine vendar ne more dopustiti, da bi manjšinska stranka, ki je dobila pri zadnjih volitvah od 3173 oddanih glasov samo 488 glasov, t. j. 15 odst., terorizirala celo Trbovlje. Skromnej« še obnašanje bi bilo na mestu toliko bolj, ker so delavci na javnem shodu gospodo pozvali, da naj se od občinske uprave umakne. Vsa javnost ve, zakaj so podarili klerikalcem eno občinsko hišo in parcelo 1/4. Socijalisti hujskajo delavce proti obrt* nikom in trgovcem. To je j ako nevarno orožje, ki ga mirno in hladnokrvno razmo* trivamo. Vse delavstvo dobro ve v kak* snih medsebojnih odnošajih se nahajajo obrtniki, trgovci in delavci, ve tudi ceniti obojestransko naklonjenost, vsi skupaj imajo še v dobrem spominu globoko odprte rane zadnje stavke, večkratno praznovanje, bolezni itd. Vsi tudi dobro vedo, da je de* lavstvo pošteno in vestno, zato smo pre» pričani, da se obsoja teroristična politika različnih K. K. — Pika. MOSTE PRI LJUBLJANI. Živahno vo* lilno gibanje za razpisiane volitve v občin* ski odbor dokazuje, da pretežna večina ob» čanov ni zadovoljna z gospodarstvom žu* panu vdane družbe. Trezno misleči volilci streme za tem, da občinska uprava preide v roke nesebičnih in požrvovalnih mož, ki se bodo po določenem komunalnem pro« gramu lotili prepotrebnega smotrenega de* la na gospodarskem, prosvetnem in higijen* skem polju. Volilstvo vseh družabnih slo* jev je mnenja, nai se ustvari blok neustra* Snih, od milosti denarnih mogotcev neod> visnih borcev. Ti bodo svoie delovanje uravnali po nasvetih in predlogih od spo* daj, to je od srednjega in nižjega stanu, ki številčno prevladuje v občini ter kot kon* sument najobčutneje trpi pod pezo davč* nega vijaka Od časa do časa bomo jav* nost seznanjali v vseh fazah volilne borbe ter naslikali v pravi luči pogubnost doeeda* «ie gospodarske politike ▼ občini — kar bi se videlo.« je dodala obetajoče. § Jabolk kislih za prešanje kupim več vagonov. Cenjene ponudbe na Vincenc Kveder, Žalec. ŠOTNO STELJO kupujte ter krmite s slamo ob današnjem pomanjkanju živinskih krmil. Prodaja samo pri Birkm£iyer, Maribor, Meljski dvor ii93i Zahvala. Za mno®oJ>roin€ feraze sočuttta, Jd smo Jih prejeli ob težki azgutbi našega nepozabnega moža, očeta fa brata, gospoda JAKOBA KOPRIVCA se naij:skreneje zaSTvaLjitjemo. Posebej se še zahvaljujemo g. riKtešikemu zdravniku, ki mu ie skušaJ rešiti življenj«, ravnatelju TPD za krasni vsoec in izredno podporo, vsem darovalcem cvetja, rudniški godbi, pokojnikovim tovarišem in vsem, ki so pokojnika spremili na poslednja poti Vsem in vsakemu naša iskrena hvala. ANTONIJA KOPRIVEC IN OSTALI. rvornica nam in im - iannva PRODAJA: hrastove in bukove par-kete in obodne latve, rezani materijal iz hrastovine in par-jene bukovine, gabrovine itd — Oddelek: Tvor"««-* nabojev Kupuje vse vrste hrastovih frizov hrastovih klad in kratkih jel; ▼ih desk. Breojavi: Parkete Karlovac. Telefon: Inter 144 v ^ Poštni pretinac: 46- l9c S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljuba hčerka in sestra FINI previdena s svetimi zakramenti, po mnogoletnem trpljenju snoči Bogu vdano za-tisnila za večno svoje jasne oči. Pogreb bo dne 4. t m. ob 4. uri popoldne z Lončarske steze štev. 8. Ljubljana, dne 3. okt. 1928 DRUŽINA BEIF Posestniki zeimiisc, mlinov in zadrugam Zahtevajte oferte za Robersove čistilnice za žito in semena ter preseialnice za deteljo od prede niče. Stroj v delu brezplačno na mestu. Zastopstvo za Slovenrjo RUDOLF JEZERNIK, Ljubljana, _Sv. Petra cesta 2._ Specijalna trgovina vozičkov in kole: ZEMELROR OTON, Marijin trg £ V zalogi: žepne baterije, svetiljke, karbid v škatlah. Na debelo Ceniki lranko! Na drobno! Vreče IUT» ia rabljen« rw> vrst tat iuto za embalaž« nu t • d O • t taiot' Mirko Mlakar 'iinilt.,, Zahvala. Za mnogoštevilne izraze sočutja ob priliki prerane smrti drage hčerke, odnosno sestre, gospodične LOJZKE PIKEL za poklonjeno krasno cvetje in vence se vsem naj-topleje zahvaljujeva. Posebno zahvalo pa sva dolžna vodstvu ta uredništvu Ljubljanske kreditne banke, svojim predstojnikom, koleginjam in kolegom pri Trboveljski pre-mogokopnii družbi, sostanovalcem, prijateljem in znancem za častno spremstvo na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 5. oktobra 11 ob 7. uiri zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1928. IU927 Žalujoča mati ln brat. F ČUDEN Ljubljana * Prešernova 1 Kakor 752.000 lastnikov najnovejšega modela si je izbral tudi Mr. Lacey za CHEVROLETovo ekspe-dicijo vozove v skladišču is jih preiskusil v vseh mogočih okoliščinah. Mr. Laeey. vodja ekspedicije ki sijajno napreduje na potovanja od Kap• stadta do Stock-■.-. ■ holma. krepi In zdravi ŽELODEC Če ste že iskali še drug dokaz o odličnosti CHEVROLET-ovih vozov poleg pričevanj 752 tisoč lastnikov najnovejšega modda. le ta dokaz podala Chev-roletova Kapstadt—Stockholm ekspedi-cija, ki potuje ravno sedaj skozi Jugoslavijo nasproti svojemu končnemu cilju na sever. »Z dvema CHEVROLET-oma, katera smo prevzeli v skladišču«, pripoveduje vodja te ekspedicije. »postavili smo rekord z našim potovanjem od Kapstadta do Kaira. Nobena ekspedicija, četudi opremljena z velikimi in dragocenimi vozovi, še ni izvedla tega potovanja v času najhujšega deževja Nasprotno temu pa sta bila Ckevroleta po tem napornem potovanju pripravljena še za nadaljno vožnjo proti Stockholmu.« Ekspedicija ob vznožja, velike piramide prilikom zaključka najtežavnejše etape med Kapstadtom in Cairom. Ce ste si izbrali Chevroleta, izbrali ste si voz. ki je bil glede svoje trpežno-stl tako preizkušen, kakor še noben drug avtomobil do sedaj. Izbrali ste si vrhutega voz v slogu velikih avtomobilov najodličnejše vrste. Chevroleta za-morete primerjati glede opreme, dolžine, udobnosti karoserije, zunanjosti in izdelave edinole še z mnogo dražjimi vozovi. Kljub svoji visoki kakovosti pa je Chevrolet izredno ekonomičen ne samo z ozirom na nabavno ceno. ampak tudi z ozirom na stroške opravljanja, ker je močan in enostaven v konstrukciji brez nepotrebnih pretiravanj. Prepričajte se sami o vseh teh vrlinah. Oglejte si Chevroleta in primerjajte cene. Tedaj boste razumeli izredno popularnost teh vozov. Dobavni so takoj za ceno od 54.000 Din do 76.000 dinarjev, Zastopniki o celi Jugoslaviji CHEVROLET Proizvod General Motorsa Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delov V. & M. BAREŠIČ & Co. ZAGREB Kraljice Marile ulica 34. — Tel. 27-44 LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — Tel. 2292 i Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob prerani izgubi naše nepozabne, drage Marl Cerne za obilo poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem najtopleje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farmi cerkvi na Viču, v soboto dne 6. oktobra 1928, ob pol 7. uri zjutraj. Pod Rožnik, dne 3. oktobra 1928. Bn najemo proti Ukojlo emn plačilu gozdne parcele, bukove In hrastove hlode akor vsako množino suhih hrastovih in bukovih drv. Ponudbe z navedbo cene in količine na V. BBAZ, I/ubliana, Sv Petra oesta itev. 2. ll 2 Žalujoči ostali. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Jerica Vrečko dne 1. oktobra 1928, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice se vrši v četrtek, dne 4. tm. ob pol 11. uri dopoldne iz hiše žalosti, Stara pot št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Maribor, dne 3. oktobra 1928. Totil, Julčka, Fant ln Nežlca sestra in vsi ostali sorodniki 11923| svetovni nad 4,uuu.0u0 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDVIK BARAGA LJUBLJANA s|nves Selenburgova ulica itev, 6/1. I -iPtO' Prima flor nogavice par deli kakor več Darov drugih Pazite no znamko in zahtevajte oovsod le l" flot noaavice znamke ,Mravlja1. MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo l«r 4 Din v* večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. i Več krojaških pomočnikov ki so iivežbani tudi v izdelavi usnjatih oblek — sprejmem takoj. Pismene ponudbe na naslov: Pregled, Ruše pri Mariboru. 6 34018 Trg. vajenca zdravega in iz boljše hiie sprejme takoj Svito Kosmač, trgovina mešan blaga, Luče ob Savinji. 34008 Brivskega pomočnika perfektnega tudi v striženju »Bubi*. sprejme takoj proti visoki plači Peter Ursulescu, mošt; in dam-ski frizer v Murski Soboti. 33984 Mesar, pomočnika dobro izurjenega v izdelavi raznih klobas, sprejmem takoj Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 33972 Kroj. pomočnika za prvovrstno veliko delo in vajenca iz Ljubljane ali bližnje okolico sprejme tA-koj J os Rojina, Aleksandrova cesta 3. 339"" Več čevljarskih pomočnikov dobro izvežbanih za finejša dela, se sprejme takoj v stalno službo. Javiti se je osebno pri načelstvu v Trebnjem 33927 2 monterja za vodovodno inštalacijo in 2 klepar, pomočnika sprejmem takoj proti dobremu plačilu. — Jakob Fligl, kleparski mojster in vodovodni inštalater, Turjaški trg 5 34005 Pletiljo s strojem dobro izurjeno, sprejmem Bobi tudi sobo in kuhinjo. Jaquard stroj v hiši. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra«. 34122 Starejšega gospoda a!j gospodično išče večje podjetje v Ljubljani za vodstvo blagajne. V ponudbi je navesti dosedanje delovanje in ko'iko lahko položi kavcije. Dopise pod »Dober računar* na oglas, oddelek »Jutra*. 34117 2 čevljarska pomočnika dobro izurjena za zbita dela, sprejme Jožef Močnik, Tržič 194. 33922 in pletiljk Izurjenih, sprejme takoj za stalno Ciril Vajt. Kranj 338fe Učenko g hrano v hiši sprejmem v trgovini. Prednost imajo hčerke železničarjev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Učenka 53». 34053 Šiviljo izvežbano v damski konfekciji, sprejmem Reflek-tiram samo na res dobro izurjeno. Ime!« bi istotam hrano in stanovanje ter plačo r>o dogovoru. Naslov Y oglas, oddelku »Jutra« 34041 Klepar, pomočnika in vajenca sprejme takoj Ivan Rueh, kleparski mojster v Metliki št. 59. 34040 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega v finih delih ter prikrojevanj-u — s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Vinko Tabor, čevljarstvo, Radeče pri Zid. mostu. 34038 Pletiljo za nogavice, sprejmem na deželi. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34059 Čevljar, pomočnika Za najboljša, naročena dela s hrano in stanovanjem v hišj s-prejme takoj Franc Sifrer, splošno čevljarstvo, Skofja Loka. 34033 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega. ki zna delati na stroj šivane čevlje, sprejme takoj v trajno delo Prešeren — tovarna čevljev v Kranju Plača pc dogovoru. 34032 Monterje za centralne kurjave in vodovode išče inženjer G. Zemanek, Kiiafljeva ul. 10 34054 Mesar, in klobas, pomočnika f-prejmem takoj. Ponudbe na dgiasni oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna moč 50». 34030 2 mizar, pomočnika takoj sprejme Marcijan Štelan, sp'ošno mizarstvo, Dob pri Domžalah. 34075 Slaščičarskega pomočnika dobro izurjenega išče za takoj slaščičarna Branka Krsnika. Cakovec. V ponudb; je navesti pogoje. 34115 Trg. pomočnika ki ima veselje do potovanja ter pozna Gorenjsko, simpatičnega, treznega, za-nesijiviga in s iinim nastopom, dobrega prodajalca in izložbenega aranžerja, vojaščine prostega, v starosti do 25 let, lahko tudi začetnik. sprejme veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov. Plača po dogovoru, nastop 1. novembra t. 1. Ponudbe do 10 i. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trajno in ugodno«. 34037 Prodajalca od 18—22 let starega, simpatičnega. zgovornega, poštenega pridnega, zvestega in zanesljivega, ne nad lf2 cm visokega. dobrega računarja. s primernim rokopisom ki je zmožen ne-ko'iko trgovskih poslovnih zapiskov sprejmem v stalno službo v trgovini jest-vin r mestu. — Prednost imajo špecerijske stroke, z dežele Obvladat' mora slc-/pnski in nemški jezik vsaj r eovorn Ponudbe s sliko »n če tnoeoče Šolsko od-l»i*tnico (kar «> vrne) na ;>w.iruini'co »Jutra« • ▼ Ma--tboro pod »Takoj stalno 1« B2». 34021 Več potnikov (nic) sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »30 % provizije«. 34120 « f * * ' 'jL '« Zastopniki (ce) s prodajo preizkušenih sred -lev pokonča vanje vsakovrstnih mrčee na privat-ue stranke tamorete tre-uotno (v viSku sezije) tudi » resniel do 200 Din is več dnevno zaslužiti. Samo resni reflektanti, ki imaju voljo za vstrajno delo in razpolagajo 2 malo kavcijo naj se javijo aa naslov: V Kovač. Sv Petra nasip 17 147 Izredna prilika! Sprejmem še nekoliko za -tepnikov za prodajo ratnr štete Zaslužek je izredno velik Ponu Ibe na tvrdko U S Serdarušič. Beograd 33183 Postrežnico starejšo in zanesljivo iščem Za dopoldne! Nastop takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34067 Radiostrokovnjak brezposelni, inštalira radio naprave za skromen honorar. — Istočasno išče tudi službo Dopise: Ljubljana, poštni predal 240. 34082 Dober zaslužek dobe osebe, ki bi obiskovale stranke tudi po deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Visoka provizija«. 34121 Strojepisje pou5uj*o drž. fconc. zasebno učilišče. Petač. Ljubljana, Valvasorje* trg 6. 34065 Za poučevanje klavirja začetnici iščem domačo učiteljico. Zmerne pogoje in naslov pod »Začetnica« na oglasni oddelek »Jutra« 34052 Metoda Berlitz Pouk francoščine »OKl-Sfine italijanščine itd i* profesorjih dotičnih detel — Vsak profesor poučil -—flnnl* v »vo'i mat.er'n5č'i Prijave samo" na Kralja Petra trgu št. 8/1. 201 Učitelj (ica) z nemščino kot materinskim jezikom, iščemo za par ur na dan. Ponudbe v samonemškem jeziku na oslasni od>'e:ek »Jutra« pod »Deutschlehrer«. . 34119 fj'4 Strojni mojster vešč v prebijanju (stanca-nju), popravljanju pisalnih in šivalnih strojev, slov . srbohrv in nemškega . jezika in pisave, dober kal-kulant, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Trezen« 34011 Knjigovodja in korespondent s srednješolsko izobrazbo in večletno prakso v špediciji. trgovini in industriji na vodilnih mestih — išče primerno službo Ponudb«-na oglasni, oddelek »Jutra« pod »Korespondent«. 33991 Prodajalka špecerijski- stroke, z več letno trg prakso, želi premeniti mesto — najraje v Ljubljani Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «1. november 75« 83975 Službo skladiščnika sluge ali kaj stičnega iščem. Položim tudi kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvest 1928«. 33940 Učenka stara- 14 let, z 8 razredi osnovne šole. boljših staršev. želi stopiti v trgovino i mešanim blagom. Naslov se- izve v trgovini Suša Viktor, Zagorje ob Savi. 33935 Šofer-mehanik vojaščine oirost išče «luž bo za takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten 14». 83861 Vzgojiteljica perfektna v nemščini ln z znanjem tujih jezikov, želi menjati mesto, takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Vestna 49». 34049 Čevljar, učenec ki se j« že delj časa učil, želi mesto za nadaljevanje učenja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34039 Mesto vzgojiteljice iš&e mlada in inteligentna gospodična, z znanjem slovenskega, srbohrv. in nemškega jezika, z odličnim spričevalom. Gre tudi izven Slovenije. Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Vzgojiteljica* 34047 Boljše dekle vajeno vseh gospodinjskih del, z večletnimi spričevali, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogo snažna«. Gre tudi izven Slovenije. 34046 Mizarski delovodja absolvent delovodske šole, dober r-i s a r, z večletno prakso, išče primerne službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Delovodja«. 34071 Mlajša gdč. dobra prodajalka, izurjena v mešani stroki, želi n a-meščenja v kakršnikoli stroki. Event bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena 12« 34074 Prodajalka dobro izvežbana v manufakturni in špecerijski stroki, išče mesto prodajalke Event. gre tudi kot b'a-gajničarka Najraje v mesto ali kak večji kraj na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Primorka 21«. 34087 Šofer avto-mehanik želi plemeniti službo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34085 Starejša gospodinja dobra kuharica, želi m^to v oficirski ali uradniški družini. Ana Zupan, Celje. Kralja Petra cesta št. 8 34101 Natakarica dobro izurjena, išče službo v mestu ali na deželi — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Poštena«. 34095 Instalacijski in kurilni tehnik Nemec, docela izurjen v celotni elektrotehnični instalaciji in popolnoma samostojen monter za sanitarne napeljave, za plin in toplo vodo, iščeta mesta. Ponudbe na naslov: H. Sifcer, Innsbruck, Def-reggerstr. 16, Tur 15. 34012 čehano perie -mtpošiljmn j*, potici)« najmanj 6 kg po Din 88 kt i r.kori»iite priliko it o o narno plošče (Tischherd) in več oken 90 X 60, naprodaj Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33968 Marmor, ploščo s stojalom varnostne plošče * vso opremo elektr toka in akumulatorje pro dam v Zg. Šiški štev 161 33941 Fotoaparat Voigtlander, Skopar ana-stigmat 4:5. 9 X 12. z dvojnim izstegom, nov. z vsemi potrebščinami prodam za 2500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 33923 Kočije, vozove in konjske opreme prodam vsled natiavi- »v tomohila rozarti-vn* infor macije v vinski trgovin Bnlaffio. Ljnhljana 884W Okrasne letvice za oprave Vam najceneje nudi izdelovalnica Ivan D o v i a n Liuhljana VII Zahtevajte vzorce ln cen'k* 33411 Razpošiljalnica gramofonov in plošč H K e n d a. Ljuhliana Mestni trg št 17. Vam na zahtevo pošlje zelo »ani miv cenik 29742 Nagrobni spomenik ugodno prodam, event. tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34042 Filodendron z 20 peresi, srednje velflt, prodam Naslov t os-la-s. oddelku »Jutra«. 34084 Lončeno peč skoraj novo, prodam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra*. 34080 Iščem dobrosrčnega Strojna pletilnica gospoda v velikem kraju Slovenije P0*5'1^^ ^ fo- naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šiiro »Pletilnica*. 34093 Prešanega sena sladkega, 3—4 vagone prodam po Din 1.20 za kg franko vagon Sunja. — B. 2agar, Sunja, Hrvatsko. 34096 Jedilni servis porcelan, 124 komadov, fin, nerabljen, prodam Za Din 2000. Nafiov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34106 Radio-aparat štiriceven, kompleten, 5 slušalk, antena, akumulator, prodam za 2000 Din. Naslov v ogslasnem oddelku »Jutra*. 34107 Pisalna stroja Remington, model 12, skoraj še nova, prodam po nizk; ceni. — Dopise pod šifro »Remington 12« na oglasni oddelek »Jutra« 34102 nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaležna 10* 34089 Barako, šupo ali kozolec (topiar) kupim. Ponudbe s ceno in velikost na naslov: Fr. Toni, Zg Šiška 161 33938 Žago na močni stalni vodi kupim :ili vzamem v najem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* po-d »St. 150«. 34055 Lep lokal na prometnem kraju v cen-iru mesta išč-mo za speci-jalno trgovino. — Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Lep lokal 31*. 33985 Avto elegantr-n — šestcilinderski. 4—5s »dežni voz. skoraj nov (9IMHI km) proda zelo ugodno privatnik Naslov [>ove oglasni oddelek »Jutra» 33949 i L Vsakovrstno zlato *upuj» po najvišjih 8«n»j Čeme — iuvelir Ljubljana. VVolfova ulica i SH Opravo za eno sobo, iz mehkega lesa, prodam Naslov pove ogla^nj oddelek »Jutra«. 34079 Jedilnico (AltdTutsch) zeio dobro ohranjeno poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34104 Omare, stelaže pisalno mizo, pult in slič-no prodam. — Desni lokal kino Matica. 34105 Železno peč srednje veliko, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Peč 10» 34099 Posteljo dobro ohranjeno, nočno omarico in visoko omaro iz trdega lesa, vsled selitve poeeni r>rodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34111 Moški površnik in damski kožuh (Pelz-mantel) poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34076 Suhe smokve letošnje, vrlo dobre, z z otoka Krka. po pošti odpošiljam po Din 10 kg. — Josin Strčič. trgovec, Do-brinj na Krku. 341)88 Registratur. omaro Gostilno vzame ▼ najem mla<) za- konski par Ponudbe na •jglasni oddelek »Jutra« po-i • Dobro idoča 20*. 33862 Za advokate S 1. novembrom oddam 3 lepe sobe v visokem par terju v nepot-redni bližini sodišča. Vprašati na Miklošičevi cesti 16/111 — med 2. in 3. uro popoldne. 33825 Gostilno iščem v najem ali na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna kavcije*. 34061 Pekarno kupim ali vzamem ▼ najem. Ponudbe na oglac-ni oddelek »Jutra* pod šiiro ♦Pekarna*. 34050 Lokal z 2 sobama, na prometni ulici v sredini mesta oddam takoj v najem. Primerno za brivca ali pi-a.r-no. Naslov pove oglasni oddelek »Jutru*. 34070 Lep lokal na Celovški cesti 50 odda Hartman, Kette Murnova c. št. 28. 29493 Lokal za mizar, obrt z vodno močjo in stanovanjem odda takoj v najem M. Rutar, Mlino - Bled. 34036 Špecerij. trgovino s trafiko in vinotočem v Mariboru oddam vsled izselitve, kapitala zmožnemu agilnemu trgovcu. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Takoj* 34114 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam s 1. novembrom. Naslov v ogla-neui oddelku »Jutra«. 34044 Stanovanje 2—3 sob, po možnosti z vrtom iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Vrt 62». 34062 Zakoncema brez otrok oddam takoj v šentpeterskem dkolišu me-blirano spalnico in kuhinjo Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 34058 Zakonski par mlad, miren, išče stanovanje 1—2 sob s pritiklinami, s 1. novembrom alj 1. de-cembiom. — Ponudbe pod značko »1925* na oglasni oddelek »Jutra*. 34043 Opremljeno sobo v centru mesta oddam. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84113 Stanovanje Stožče in Ljubljana, obstoječe iz ene in več sob odaam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34091 Dijaka sprejmem poieg obrtne Šole na stanovanje s Uranu Naolov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34014 Dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje kot sostanovalko. Na razpolago klavir. N slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34081 Dijaka ali gospoda sprejmem po nizki ceni v vso oskrbo, v bližini Zvezde. Naslov v oglasnem oduelku »Jutra*. 34097 Sostanovalko event. s nrano sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34004 Opremljeno sobo v želeni jami šl. 206 oddam 2 gospodoma adi gospodičnama. 33958 Preprosto sobico oddam v Vodmatu. Nislov v oglasnem oddelku Jutra 34057 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin kupim Ponudbe pod šiiro oddam s 1 novembrom. »Registratura* na oglasni | Naslov v oglasnem oddelku oddelek »Jutra«. 34073 1 »Jutra«. 34112 Opremljeno sobo lepo, v visokem pritličju od'lam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34056 Sobo v centru mesta, s posebnim vhodom in vporabo kopalnice iščem za takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Soba 22» 34069 Lepo sobo veliko, blizu glavne pošte in opere oddam solidni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34072 Gospodična išče preprosto, svetlo sobo, po možnosti s posebnim vhodom, v sredini mesta. Cenjene ponudbe z navedbo cene pod šiiro »Šivilja 100« na oglasni oddelek ' »Jutra« 34045 Gospodična obrtnica-pleti'ja, išče sobo separatnim vhodom — event. tudj prazno — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Takoj 60«. 34048 Lepo sobo posebnim vhodom, par-ketirano, z električno razsvetljavo. mirno in zračno, sredi mosta cddam samo boljšemu, solidnemu go-po du. Naslov pove oglasni oddelek »Jutia«. '34077 Snažno sobico z dvema posteljama hrano m vso oskrbo oddam blizu odnije Nislov v ogla-oddelku »Jutra*. 34086 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34100 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34098 V Litiji iščeim prazno sobo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj — Litija« K Lepo sobo v centru oddam s hrano 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglas, oddeiek »Jutra*. 34108 Dcpiti Zelo hvaležna če mi pdšeš domov. Kadar pridem, sporočim. Si moj? 34028 Gospod osamljen, želi znanja z boljšo gospodično. Le resne dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Seelenkiage*. 34035 Mlad obrtnik dobro situiran, želi znajija z mlajšo gospodično. — Prednost imajo samostojne šivilje. Dopise s sliko, katero vrnem, pod značko »Notranjec*. 34029 26266 Dvignite pismo v oddelku »Jutra*. oglas. 34078 Srečen zakon doseže te vsi, ki se mislite poročiti, ker Vam preskrbimo doto 20—40.000 Din [>od tako lahkimi pogoji, ki jih lahko izpolni najrevnejši. Za pojasnila priložite znamko 2 Din — na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ekspozitura*. 34064 >1» Lep klavir dobro ohranjen, takoj prodam za 61H K) Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33807 Dober pianino ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 34060 Kozo 1 % leta staro ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83970 12 kanarčkov pevcev ln več samic naprodaj v Aškerčevi ulici (baraka). 33969 Dva istrska braka resaste ali gladke dlake, pes in psica. v starosti od 2—4 let. povsem izvežbana na zajca, tako da g« sigurno priženeta nazaj, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Braki 100*. 33964 Kraški ovčarji najstarejša naša pasma psov. pristni, stari po 6 tednov, naprodaj po 200 Din Viktor Vesel, Vrhnika 31. 33612 Izgubil se je vol na glavi lisast in na stegnu zastrižen z znakom »A« od Pirnič prj Medvodah do Kranja — Kdor ga najde, naj se ogla« pri g. Marjanu. mesarju v Ljubljani. Prešernova ulica 16. 34027 Dreser športnih in lovskih psov pride v Ljubljano. Vprašanja na poštni predal 122. Ljubljana. 34110 Fotografiram pocenL amaterjem poveča vam » popustom Sliko ta legitimni je pogojno bret plačnu Sta nt. Ljubljana Gosposvetska cesta št 1 >11 291 (i I h. Kotman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba. Za cementno opeko 2 stroja. 4 modele za cementne cevi. pr°mer 15. 20. 25 in 30 cm pod lastno ceno proda G. Koželj. Mokronog. 34031 38. Joj, joj! Uboga trgovka s klobuki je Te-kaje tekala sem ter tja ... Nič ii ni bilo ostalo, vse je bilo uničeno in poteptano! Toda osrčila se je. »Karlinca!« je poklivala svojo vajenko. zave/avaje edino škatlo, ki je bila ostala cela. »Karlinca« brž mi tod s tem klobukom h gospodični Hildi pl. No-soviški. ež pred dvema urama bi morala hiti pri njej!« 39. Jadrno je stekla Karlinca h gospodični Hildi. Gospodična je bila vsa očarana. »Glej. mamica, glej, svoj novi klobuk sem dobila!» je zaklicala. Gospa mamica je jela z živahnim zanimanjem gledati, ko je hčerka odvezovala škatlo. »Res sem radovedna., kakšno čudo mora biti v njej, da je tako trdo zavezana,« je dejala. Neka lepa plesalka v Haller-trevijL Foto: E. Schinekier, Berlin. Vitka linija je zmagala Odvečne 'pfe-stn maščobe pre-prečujeoo ob-tolk krvi, izmeno vlage in funikoii.ioni:irae ceilokuipnega organizma. Odstranimo toirej odvečno mast in iščimo zoip-eit vitko Krnijo! To pripomnijo moremo dandanes čuta tisočkrat od vseh s>tira.nii, ne da bi se dosedaj vedelo, kako se najuspešnejše odp-ravi nepotrebna plast mašoo-be. Odikaj pa je izšla v prometu LEICHNER 1001 kopetj za slabljenje je na tisoče in ttsoče ljudi spoznalo na lastnem telesu izredno delovanje tei?a kos-metičnega sredstva. Leichner kopelj za slabljenje je tudi najidealne-.jša lepotna kope-!j, ker učini kožo belo in nežno in odstrani vso nečistost na koži. — Cena 30 Din — za kopeilji. — Dobiva se povsod. Na.bavdite si torej za poskus nekoiiiko kopelji itn uspeh vam bo da-i povod, da boste isto še vnapr-ej vporabljat-i in izvršili kuro 20 kopelji. L. LEICHNER, BERLIN, Schiitzenstrasse Nr. 31. Generalno zastopstvo: HELLER IN VAŽONY, VELIKA KIKINDA. Snežne čevlje in galoše sprejema T po pravilo tvrdka M Trebat Sv Petra e«*t» 6 29766 Pozor! Spec.ijalna popravila snežnih čevljev in galoš po ugodnih cenah sprejema Josip Kramar, čevljar mojster, Sv. Petra cesta 30. 34063 Snežne čevlje in galoše dajte v popravilo samo strokovnjaku Avg. Škofu, čevljarju. Borštnikov trg št. 1 (za dramskim gledališčem). 34090 Opekarske stroje osi, ležišča, jermenice. ele-vatorje. Štirikratne romčke itd po zelo ugodni ceni prodam Ogled in pojasnila Šiški 161 (Ljublja-II). 33938 H VI Suhe plačuje najvišje M. Geršak & Co. LJubljana, Prečna ul. 4 (poles mestne ljudske kopeli) Tefef 2329 Pletilni stroj št 8 ugodno naprodaj. — Istotam naprodaj skoro nove citre in malo rabljena violina Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33665 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Znamka X«. 34066 Manjša vsota denarja se je našla. — Dobi se t Ekspozituri »Jutra«, Ljubljana VII. 34083 Vsak petek sveže morske RIBE Ant. Staca', šeienburgova 4 i 8' 6 Darujte podpornemu društvn slepih v Ljubljani. VVolfov« 12. 188 SELITVE t (netilo in d* deleli • trokovno in aajcenejA-potom S I o v e n i a Transport LJubljana, dikiošičeva eesta 56 »Mor »t <71g 8i Naznanjam da sem otvoril 1. oktobra na Sv. Petra cesti štev. 3 (poleg hotela »Soča.«) novo zajtrkovalnico in slaščičarno ter nu lim vse mlečne, slaščičarske in delikatesne izdelke. Na razpolago so razne nealkoholne pijače. — Vsak dan sveže Jogurt mleko in posebno mleko za dojenčke. Za cenjeni obisk in naročila se vljudno priporoča Franc Svetel. 34092 *Ti Mehanično orodje kompletno, z rezervnimi deli za kolesa, motorje in avtomobile, prodam za Din 15.000. Oddam tudi dobro vpeljan lokal Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra* pod »Takoj 900*. 33860 Iiifc imft * f r<> V Moškega ali žensko osamljenega in zapuščenega, s premoženjem, ki bi hotel pomagati zakonskemu paru (obrtniku) do samostojnosti, iščem. Bila mu bi hvaležna in oskrbljen bi bil z vso postrežbo pri njima do smrti. — Ponudbe na podružnico Jutra Mariboru pod »Hvalež- nost do smrti«. 34116 Naznanilo Naznanjam, da sem preselila s 1. oktobrom trgovino z mešanim blagom iz Tomišlja pri Igu v Ljubljano, za Bežigrad št 19 ▼ nanov0 urejen lokal v lastnem poslopju. — Cenj občinstvu se najtopleje priporočam za obilen poset ter zagotavljam točno in solidn0 postrežl>o. Elizabeta Skraba, trgovka, Bežigrad št. 19. 84068 mm Kaninosešk moisie Ljubljana Res!ievs :sst- ?tev ji pru-oiuča ootiaU zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in g r a n 11 a, o I o šče za grobnice marmornate plošče za mobilip po najnižjih cenah. 183 Elektrikar za visoko napetost, kateri razume tudi strojno ključavničarstvo, se sprejme takoj. Absolventi strojne tehnične delo-vodske šole iirnajo prednost. — Ponudbe }e nasloviti na Elektrarno Ruše. Šola za jezike po Berlitzovi metodi Francoščino, angleščino, italijanščino, nemščno itd. po-učujeio samo izprašani Droie-sorii dotičnih dežel, in sicer edinole v njih materinščini. Poiasnila in priglasitve: vsak dan od 10. d op. do 9. zvečer: KRALJA PETRA TRG, 81. Un|ujt Davorin Udaj« konzorcij «Jutra» Aduii Riboikai, Z* Narodno tiskan* d, & Kot tiskan ar j • frsoc Jezer**. Za Jnsecatat dal >e odgovoren Alojzij Novak. V« v tfrdlfri*