LJUBLJANSKI ČASNIK. m. ei. V petih 1. Jeihif/a sevpana. 1851. „Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta t gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. Vradiii del. Po sporočilu c. k. višjega deželnega sodništva od 17. t. m. št. 2701 je gospod minister pravosodja z razpisom od 9/is julija t-št. 8619, Jurja Pračiča za notarja za c. k. okrajno sodništvo v Zalogu s sedežem v Moravčah s tem, da mu je začasno odkazalo notariatni okraj Berdo pri Podpeču, in Franca Mertliča, administratorja blejskega grada za notarja cesars. kralj, okrajnega Radoljske-ga sodništva s sedežem v Radolci z odkazom sodniškega okraja Krajnske gore, z zavezo izvoliti za dobro spoznal, da imata na mestu okrajnega sodništva če je mogoče vsak teden enkrat, naj manj pa na mesec enkrat vradni dan na lastne stroške odločiti, in za odločena notariatna okraja v XI. poglavju notariatnega reda predpisane zaznamke posebej od lastnega notariatnega okraja voditi. V Ljubljani 20. julija 1851. Gustav grof Chorinsky s. r., poglavar. Oznanilo. Ker se je za računskega svetovavca pri hor-vaško-slavonskem začasnem vračunskem vra-du zvoljeni tukajšni računski svetovavec in zvoljen namestnik namestnika dolžnih nekdaj-nega novomeškega okrožja, svoje stopnje odrekel pri c. k. komisii za odvezo zemljiš; se bo tedaj po naredbi gospoda komisijskega predsednika od 11. t. m. št. 2062 z novega namestnik 27. prihodnjega mesca pri c. k. okrajnem poglavarstvu volil. Ravnalo se bo po tistih pravilih, ki so v oznanilu poprejšne deželnega poglavarstva od 3. oktobra 1849 št. 2245 zapopadene. To se sploh naznani. V Ljubljani 20. julija 1851. Gustav grof Chorinsky 1. r., poglavar. vladnega lista od leta 1850 v sledečih delih izdani in razposlani: od IX. delo romansko-nemško, od LI. delo poljsko - in rusinsko-nemško, od L V. delo češko-, slovensko-, poljsko-, rusinsko-, horvaško- in serbsko-nemško dvojno izdanje. Pregled zapopada je bil že pri razglašenju edino-nemškega izdanja naznanjen. Dunaj 25. julija 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. Danes bo XXXVI. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 219. Razpis ministerstev notrajnih, vojaških in denarskih reči 25. Maja 1851, zastran razverstenja občin v tri razrede, ki so za povračilo oficirske izbe (sobe) o prehodih v §. 28. n. v. poterjenega predpisa čez vkvar-tirovanje vojakov 15. Maja t. I. ustanovljeni, in pod št. 280. Razpis ministerstev notranjih , vojaških in denarskih reči 25. Maja 1851, zastran medčasnega povračevanja za preživ-ljenje vojaških ljudi o prehodih. Ljubljana 1. augusta 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko. 26. julija 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XLVIII. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista, in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 172. Razpis ministerstva od 15. julija 1851, zadevajoč dvignenje kameralne službi-ne taksa za občinske službe. 173. Ukaz ministra notrajnih zadev op 19 julija 1851, po kterem se po najvišjem sklepu od 26. junija 1851 novopostavljenim okrajnim zdravnikom, ki popred niso bili v deržavni službi, nekteri poboljški dovoie. Št. 174. Razpis ministerstva notrajnih zadev, vojaštva in denarstva od 20. julija 1851, o prenaredbi izkaza A najvišje poterjenega predpisa od 15. maja 1851 o vkvartiranju vojakov glede odrajtvil in dobitkov in remizov. Tudi danes 26. julija 1851 bodo ravno tu sledeči deli občnega deržavnega zakonika in Nevradnf del« Avstrije prihodnjost. (Dalje.) XV. Dolgo leta v sercih skrito poželjenje pre-membe politiškiga stanu cesarstva se je v pervih mescih leta 1848 sprožilo. Vunder se jih pri nas ne manjka, ki menijo de je vse politiško gibanje avstrijanskih dežel svoje korenine imelo v namenjih prekucivne evropeji-ske stranke, v posnemavnim obnašanju naših deržavljanov ki niso hotli za Parizam Franko-brodam i. t. d. ostati, in v slabosti poprejne vlade, ki je zamudila z mogočno roko vsako kakorkoljšno vstajo nagloma, ko je na noge stopila zatreti. Število mož ki se takole glasijo ni majhno jim tudi poštenosti in znanstva ne odrečemo, vunder po naši pameti sodimo de se v tej zadevi motijo. Bi bilo resnično in gotovo de so samo le tukaj našteti vzroki rodili tačasno avstrijansko prekucijo, bo vsaki obstal de oni bolj iz zvunajne obleke deržave kakor iz zernja izvirajo, in de morajo poganjki zginiti urno ko nehajo vzroki. Znanja resnica je pa da zdaj prekucivna stranka ne samo pri nas temuč v celi Evropi zmagana in poterta leži; de se ne bo lahko kdo pre-derznil kako ptujo revolucijo če ona tudi premaga posnemati; de je vlada naša skušena, previdna in obilno mogočna vsako vstajo že v začetku nevsmiljeno zadušiti. Ce je to gotovo je tudi res, de so vsi ti vzroki prekucije nehali. Bi tedaj morebiti nar pripravnejši bilo k časam pred sušcam leta 1848 nazaj se ver-niti? Akoravno bi se znajdli, ki bi kaj taciga ali enaciga vošili — mi menimo de ne. Že ne ker je nepamenitno če se kdo poganja kaj dognati, kar je nemogoče, namreč storjeno reč v nestorjeno sprejmeniti; dalej pa ker bi bilo tako ravnanje neprimerjeno in hudo seme za prihodne čase. Radi obstojimo, da so poprej omenjeni vzroki zlo pripomogli da je predsuščankno vladno poslopje avstrijanskiga cesarstva se tako nepre-vidama razvalilo, vunder vsi skupaj nimajo teže glavniga vzroka avstrijanske prekucije bi mi zraven nakazanih okoljšin še v kaj dru-zimu iskali. Morebiti v terdoserčnim ali krivičnim obnašanju poprejne vlade, kakor so nam hotli vtrobiti domači in ptuji prekucivneži leta 1848? Tudi ta je po naši misli bosa. Nismo v vsih zadevah zagovorniki poprejne vlade, krivične pa ali clo zatiravne je nikakor ne moremo imenovati, po hudi in grenki skušnji je sonce resnice zasijalo v tamno noč ob-rekvanja in laži, z katerim se je prosto ljudstvo pre dolgi čas omamvalo. Poprejna vlada ni bila terdnoserčna, ker v tri ino trideset letih vemo le od eniga zavolj politiških pregreh z smertjo kaznovaniga hudodelnika, bolj bi jo premilo klicali, ker se ni pečala za odkrite sovražnike, kateri so ji o belim dnevu pogubo napravljali. Pravičnost pa je bila od nekdaj vodivna misel habsburgske rodovine od Rudolfa I. do Franca Jožefa I., ne zastonj sta Franc I. in mili Ferdinand naznanila slavna gesla: Justitia regnorum fundamentum in Recta tueri. Vlada je bila zmiraj dobro, zvu-najni slavi in notrajni blagostanosti skerbijoča, kolikor je sočasni politiški stan cesarstva pripustil. Po naši misli je iskati nar važnejši vzrok prekucije, katera je potresla avstrijansko samovladnijo v napčnim politiškim stanu, posebno na dvojno stran, namreč v ohlapnje-ni zvezi posameznih kronovin, in v resnično čudnih razmerah Avstrije do nemške zveze. Lahko je skazati de je bil politiškj stan cesarstva taki, de bi se prememba ne bila dala več dolgo časa odlašati, ako bi tudi Francozi o svečanu 1848 kraljestvu še ne bili slovo dali. Pretres tačasniga politiškiga stanu je tedaj važen, da se ve kje je imela prekucija svoje daljne korenine, kaj se je tačas najdlo napčniga in škodljiviga, kaj pa tudi dobriga in koristniga v pametno sodbo kaj bi bilo treba ovreči kaj hraniti. Motili so se tisti, ki so hotli nanaglama od verlia do tal vse prekucniti, da bili naredili kakor Latinec pravi tabula rasa; motili so se pa nič manj tudi možje stariga kopita kateri so pozabivši popot-vanja čez rudeče morje prepozno in zastonj zdihovali po srečni egiptovski deželi. Resnica v sredi leži. Mi tedaj ne preklinjamo sušca 1848, kakor objokvanja vredni so bili njegovi pervi nasledki, brez njega to je gotovo bi ne bilo ne vstavniga pisma 4. sušca 1849, ne terdno zvezane, nerazdeljive samovladije. Pravimo z Vodnikam: Terte se jokajo ako rode, kteri vin piti hočejo naj se pote. Ako se oziramo na javni politiški stan avstrijanskiga cesarstva o začetku leta 1848 ni dvomljivo de je ono bilo od vsili evropejskih deržav spoštovano zavolj previdne stanovitnosti svoje vlade kakor zavolj nezmerne važnosti svoje moči. Denarstvo je bilo prav veselo vredvano, deržavni listi so imeli visoko ceno in bankovci enako veljavo mem srebra. Javni stan vsih kronnih dežel je bil mirin, če odrajtamo lombardo-beneško kraljestvo ker je gibanje puntarske narodne stranke vlado vsililo čern postave obsedniga stanu naznanit. Armada od nekdaj zvesta in pogumno jc čakala le pervo povelje svojiga svitliga vojvoda mu svojo kri z veselim sercam ponuditi. Zvunaj Laškiga in nekaterih krajih ogerskiga kraljestva se je narodno gibanje le majalo v mejah literature, do gole politike in deržavne samostalnosti se nikjer ni razširilo, zvijalo se je čez vse narode prav lepo černo-rumeno avstrijansko bandero. Revšine, kakor nam je postavim Francozko, Britansko v vsi svoji grozi kaže, pri nas nikoli ni bilo najti, Avstrija je prebogati in njeni sinovi so premilo-serčni da bi se v nji zarodil francozki ali angleški proletariat. Javno politiško življenje je tačasna vlada v tanjke meje ločila, kdor pa še zdaj kaj žlobodra od zateranja ljudi po predsuščanski vladi — mu v zobe odgovorimo de laže. Pametin in pridin mož si je tudi takrat naprej pomagal, da so se nekteri le z trudam kviško dvignuli mem drugih, ki so jim čez herbet lezli — je res, tode taka je bila in bo na naši zemlji, in nobena revolucija ne bo popolnama preobernjen stan človeškili razmer rodila. Praša se tedaj le, če so Avstrijanci tačas tako srečni in zadovoljni živeli, zakaj so tako urno da bil rekel lahkomisleno v novi stan reči stopili, kateriga jim clo ni bilo treba vošiti, tjer zadovoljen gotovo premembe ne želi. — Če je bila dalej kakor smo poprej namenili vlada od zvunaj spoštovana, od deržavljanov pa dobra in pravična sploh imenovana, če je imela neomejeno oblast in na strani pogumno in zvesto v vsi vojaški pokornosti vdano armado — kako- se je prigo-dilo, de se je slabimu napadu neprevidama vmaknila v tak važni reči, kakor je prememba po stoletni navadi vkoreninene vladne podobe v drugo po skušnji še ne znano ? — Treba je temu prašanju odgovoriti, da bi se kdo ne glasil,de mi sebi nasprotne reči vku-paj stavimo namreč zadovoljne dcržavljane, ki si drugo vladno podobo vošijo in vlado dobro pravično in mogočno, ki se vmakne v resnici ne straliovitnimu napadu. Po naši omejeni vednosti bomo skusili te okoljšne razjasniti in izreči, kje bi se najdli pravi vzroki nagle neprevidene in nekervave prekucije, kateri smo v pričo stali o sušcu 1848. Še enkrat ponovimo, de mirni in pošteni možje, katerim je bilo zraven dano dosto politiškiga uma niso imeli vzroka predsuščansko vlado grajati. Bo morebiti kdo rekel: kako so da to primeriti silnimu hrupu in nezmerjenimu ob-rekvanju, katero se je glasilo v pervih dnevih naše mlade prostosti. Radi obstanemo de je to res, obžaljujemo pa tako obnašanje in smo ga obžalovali takrat, ko ni bilo varno resnice očitno naznaniti. Čudni duh je omamil o spomladi tistiga leta mnoge mnoge ljudi, marsikteri je že želil da bi se na vekomaj iz spomina zbrisalo, kar je on tačas rekel, pisal ali storil. V takih časih so občutki preživi, um premalo razjasnen da bi djanje bilo mirno in pre-vdarjeno, treba je po potoku plavali, kar se zoperstavi je pogubljeno. V tistih dnevih izrečene sodbe čez poprejno vlado nimajo velike cene. Je bilo tudi zlo treba vpeljave kake naprave ali premembe dozdajnih — prekucijo ni pot, po katerim bi pošten domoljuben der- žavljan poboljšanje iskal. Ali druga reč je1 bila, bolezin, katera je daleč v serce Avstrije segla, katero odgnati je bila že silna potreba. Izrečimo jo urno z sledečimi besedicami: Avstrija ni bila v resnici ena, ni bila zedinje-na deržava. — Zbadalo je v serce domoljub-niga Avstrijanca, če se je oziral po evropej-skiin svetu. Vidil jc velike evropejske deržave Francozko, Britansko, Busovsko i. t. d. katerih vsaka je stala zase terdno zedinjena če je tudi med svojimi deržavljani štela sinove raznih narodov. Ni motilo Francoze, da so se unstran srednodeželskiga morja na Afrikanski zemlji prebivavci Algeric vezali na osodo fran-cozkiga. Kerkoli se je zvijala po zraku fran-cozka zastava, naj bo v laški Ivorsiki, v nemškim Elzasu v Evropi, Afriki, v zahodni in izhodni Indii — povsoti si najdil le Francoze vsi so znali eno pravico eno postavo eno domovino. Britansko kraljestvo je že v Evropi obseglo Iri razne narode, koliko jih pa šteje še v Azii, Afriki, Ameriki in Polinezii svoji vladi podverženih! vsi pa se kličejo ponosno Britance. — Kako je bilo pa pri nas? Ce so koga barali kdo da je, odgovori: sim Čeh, Poljak, Madjar, Ilrovat, Lah, ali seje clo reklo sim Štajarc, Krajnc, Korošc; tu in tam se je kaki tudi glasil de je ein Oesterreicher, gotovo pa le, če je rojen bil v kronovini, ki se zove zdaj nadvojvodslvo avstrijansko. Tako smo bili vse poprej kakor Avstrijanci. Narodno gibanje akoravno se ni tako silno majalo na politiškim prostoru kakor 1848, je že tačas zateralo vsaki občni avstrijanski deržavni počutik. Ošabnimu Madžaru je bil Tot (Slovan) komaj človek in le posmehovaje je govoril od Švaba (Nemca). Še Poljak je Bu-sina pisano gledal, če sta ravno oba slavijan-ske kervi, koliko bolj Čeh Nemca , Neme Hro-vata, in Lah vse narode katerim ni bila mati benedetta Italia. Med tirni narodi so bili nekteri saj v svoji deželi go.spodivni, namreč nemški, laški, madžarski, v mnoge dele razcepljenimu slavijan-skimu je bila politiška veljava in javna raba materiniga jezika skoro popolnama odrečena, ne samo Ilir, ampak sploh Slovan je hodil pozabljen v tamnici. Taka je bila družina avstrijanskili narodov. Ozrimo se na notrajne politiške naprave cesarstva. Od severja do jadranskiga morja je tekla meja in ločila ono v dva dela, v tako imenovane dedne avstrijanske dežele, in dežele poddjane ogerski kroni. Ogerska krona je obsegla izhodno polovico cesarstva, v tej je gospodaril le madžarski narod, kar tam nosilo ni ne attila na kalpak ni bilo plemenitno. Najdil si tam drugo pravico druge postave, v čolnih zadevah, če si v tistih kraje popotval, zmirej je bilo ogersko Ausland. Mi smo klicali našiga vladarja mi-liga cesarja Ferdinanda L, tam se je zovel kralj Ferdinand V. Tam so živeli že mnoge stoletja pod omejeno kraljevno, če tudi ne v našim pomenu vstavno vlado, katere v naših deželah le sence ni bilo viditi. Vladar je bil okinčan z ogersko, bohemsko in lombardo-beneško krono, le cesarske avstrijanske krone smo na svoji svitli glavi pogrešili. Ta delitev pa ni sama ločila kronne dežele tako slabo zedinjeniga cesarstva, še ena druga naprava je bila noseča prav žalostnih nasledkov. Ko so o rožnimu svetu 1815 osnovali vstavo tako imenovane nemške zveze osem in trideset samostojnih deržav, so neklere vlade tej zvezi le z nekaterimi kronnimi deželami pristopile. Tudi avstrijanska vlada je dodjala nemški zvezi le nekatere svojih dežela odkod je jelo navadno biti jih nemškimu prištevati, in vse prebivavce Nemce imenovati. Tim so tedaj tudi le veljale postave, katere je naznanila nar viši zvezna oblast v Frankobrodu Majnskim, ker je bilo v zveznih sejah predsedništvo avstrijanskimu poslancu odločeno. Berž ko si stopil čez ogersko ali laško mejo je tim Namcam nehala avstrijanska deržava, do tam so še najdli nemške dežele, če ravno ne nepreneliama devt-sc/ie Briider, vunstran tih mej jim je bilo vse Auslund. Lombardo-beneško kraljestvo z Gla-cio vred ni bilo došteto ne deželam ogerske krone, ne deželam nemške zveze, tako ste ležale te dve kronovini drugim nastrani brez resnične žive zveze z drugimi deli cesarstva. Taki je bil tedaj stan avstrijanske samovla-dije še pred štirimi letmi. Že od leta 1880 sem, ko so Francozi po prekucii maliga ser-pana odstavili kralja Karlna X. in je odtod Nemškimu in Avstrii jela nevarnost žugati, so nasvetovali deržavni možje polni razsvitlje-niga uma in skušene domoljubnosli dobro pre-vdarjeno premembo znotrajnih naprav cesarstva. Tode cesar Franc je po nevihtih časov preveč skusil, mu je tudi po osem in trideset-ni vladi starost moč vzela, da bi bil zamogel se tako nezmerniga dela z pridani lotiti. Ko drugi Eol je kralj Ludovik Filip vetrove v tamni skali zaklenil, odvernil celi Evropi žu-gajočo nevarnost vesoljne prekucije, ali sploh so menili, de bo če ne poprej gotovo z njegovo smertjo grozovito glavo zopet dvignilo. Vošil je vsaki de bi viharji ne najdli malo pripravljeno deržavno barko ne na širokim morju, lemuč v varnim zavetju. Primerjene prenaredbe smo čakali dan za dnevam posebno po nastopu miliga cesarja Ferdinanda, veliko se je storila, ali nar po-trebnejšiga ne , namreč na podlagi terdne zveze raznih narodov daniga vstavniga pisma za celo avstrijansko cesarstvo. — Neprevidama Irešne iz jasniga neba o svečanu 1848 strela v družino evropejskih deržav, kakor povsoti se je tudi pri nas jelo vse gibati. Vse se je dvignilo poprejni vladni podobi nasproti, jih ni bilo prijatlov ki bi jo bil i z zvesto roko pod-perali, padla je ona ne zavolj tega, kar je storila, ampak zavolj tega, kar je zamudila storiti. Ne možje radikalizma ne demokratiz-ma so razdjali poprejno vlado, ona je bila že dolgo votla, ji je manjkalo terdniga dna, podlage edinosti tedaj se je razvalila pervimu na— pilui noviga duha. Kako bi bili sicer zamogli kaki neoboroženi študenti in dunajski mestnjani, katerim je bil le eni polk cesarskih vojšakov popolnamo kos, nekaj dognati,' kar se je v drugih krajih le po kervotočnih bojih dokončalo , namreč premembo vladne podobe. Znano je kako so se Dunajčani tačas zavolj svojiga vitezniga obnašanja v tistih treh slovečih dnevih bahali, kako enoglasno jim je iz vsih krajev „živio" donelo, da se ni čuditi, če jim je lako nezmerna hvala sčasama vso pamet in politiški um odvzela. Zdaj je lvlio z svojo baklo tudi tiste zmote razjasnila. Ni hrabrih vitezov ker boja ni, na Dunaju pa o sušcu boja ni bilo, tega zdaj nobeden tajil ne bo, majhna množica nesrečnih ljudi ne mučenikov prostosti, kakor so jih tačas klicali, je tačas v zmešnjavi večidel neprevidama življenje zgubila. Vstaja je bila tačas, ne punt, in sicer tako obširna, de je vse vstalo na noge vladar in deržavljani, stanu reči konc storiti, kateriga ura je odbila. Kadar pa se vsi dvignejo v politiškim pomenu vstaje ni. Prerojeno Avstrijo so pomenili beli trakovi z katerimi smo se okinčali z veselim rajanjam o sušcu 1848, belo kokardo ene terdne zedinjene Avstrije so nosili nar zvetejši njeni sinovi, nosili se jo vsi svitli udji slavne habspurgske rodovine, nosil jo je darivc prostosti in konstitucije — mili cesar. Ferdinand. Žali Bog da tistiga či-stiga duha ohranili nismo, če nam ga Bog zopet pošlje — blagor nam. Kakor je nekdaj lvato (Jtičan vse pogovore z besedami sklenil: Ego vero censea — tako tudi me ne nehamo reči: V zlogi in mirni spravi avstrijanskih narodov leži neizrekljiva sreča vsih. (Dalje sledi.) Austrijansko cesarstvo. Primorska. Učencem celega avstrijanskega primorja je prepovedano prihodnje šolsko leto v lombardo-beneške učilišča hoditi. Horvaška. Iz Slavonskega se piše, da so v Sremu začeli zlo svilode gojiti. Letos se je predelalo 350 centov svile. * 29. julija so bile v farnej cerkvi sv. Marka v Zagrebu velike zadušnice, kakor na obletnici tistega nesrečnega dneva, ko je pred šestemi letmi od nemile roke padlo 20 žertev naše narodne reči. Velika množica se je v cerkvi zbrala, kamor so tudi pervi dostojniki tamošnili vradnij prišli. Pri tej prilici — pravijo „narodne novine" nemore z nekako žalostjo zamolčati opomniti ne tiste denarje, ki so bili nabrani za spominek teb žertev, in vprašati: Kje so ti denarji? — Zakaj se ne da občinstvu račun o njih? * Te dni je zagrebški škof Juri Haulik razposlal po svojej škofii pastirski list. Avstrijanska. „Wiener Ztg." prinese vredjenje pomorske in zdravniške službe, kterega je njegovo veličanstvo še na predlog bivšega ministra za kupčijo barona Brucka poterdila. * Sliši se, da je Avstrija z Schvveizo se začela pogovarjati glede sklenitve pogodbe begune si nasprotno izročevati. * Ministerstvo seje začelo posvetovati, kako bi se zamoglo pomanjkanju živinozdravnikov po kmetih v okom priti. *f Avstrijanska vlada je 13 profesorjev iz Nemškega na Dunaj poklicala, med njimi so trije katolčani, devet protestantov in en jud. * „Const. Blatt" piše, da se v ministerstvu živo posvetovajo o zadevah Košuta. Govori se, da je voljno mu prostost dovoliti, ker bi zamogel lahko uiti, ako bi turška vlada le količkaj skoz perste gledala. Za zdaj pa še obstane pri tem, kar je s turško vlado skle-nula. w Na južni deržavni železnici se od l.t. m. hlaponi z ogljem kurijo. Derv se tako veliko manj potrebuje. * Na Dunaju so nekteri zavolj boljezni pred sočnim mrakom celo obnoreli, eden se je hotel obesiti, ker je menil, da bo ti dan sodni dan in da bo vse z ognjem in vodo končano. Rešili so ga še o pravem času. Nekdo, kije tudi obnorel, je menil, da je papež in je šel pokrit v farno cerkev v Schottenfeld, kjer je začei pridigovati in ljudi nagovarjali, da bi šli z njim v bližnjo žganjopivnico, kjer jim hoče svoj uk naznanovati. * Po vsih krajih so bili pretekle dni veliki viharji, na Dunaju je treskalo, da je bila groza, toča je tu in tam pobila in vihar je tudi druge nesreče včinil. * Šolstvo ima po nar novejših povedilih od deržave ločeno in duhovšini izročeno biti. * Gosp. dr. Ivonst. Wurzbach, predstojnik bukvarnice ministerstva notranjih oprav, je dal na svitlo v nemškim jeziku in gosp. ministru Bachu posvetil „prislovice (pregovore) Poljcov," po zgodovinskim izviru razjasnjene, z oziram na Litavce, Rusine, Serbe in Slovence, in primerjene enakim druzih narodov. Češka. Vredniku Slovana, gospoduHavličku so 17. julija 3600 iztisov njegovih „Kutrohovskih Epistolov" in 300 naslovnih listov vzeli. * V VVršovicu na Češkem je od 14. t. m. 15 oseb za kolero umerlo, in še čez dvakrat toliko jih je bolnih. Ogerska. Severne županie na Ogerskem obetajo letos zlo slabo letino, žito je ondi zavolj prevelice-ga mraza in dežja zlo v rasti zaostalo in bati se je , da bodo stanovavci teh okolic zlo stradali , posebno ker jim je tudi krompir začel gnjiti. * Iz Marmaroša pripovedujo novice, da so se ondi slekli volkovi prikazali. Ta divja zver je uklala več psov in goved, ki so tudi stekli. Tudi necega seljana, ki je bil 34 let star, zgrabi stekli volk, ki je bil tudi žertev te strašne bolezni. Nesrečnik celi čas, dokler ga je bolezen lomila ni popil ne kaplice vode, in ni vžil ne drobtince kruha. * Komisia iz vradnikov in častnikov se je poslala iz Temišvara v Lugos, ker se ondi še vedno prizadevajo staro župansko vlado obderžati. * Iz Pešta se ima telegraf v Hermannstadt in sicer še to leto napraviti. * V Peštu so zasačili te dni človeka, ki je bil Mazzinitov poslanec. Imel je pri sebi vsake sorte pisma, denarje in delnice za Mazzini-tovo posojilo. Galicia. V Galicii in Bukovini je v letu 1850: 184 oseb po samomoru končalo, 19 zavolj jih je po steklih psih vgriznjenih smert storilo, 114 je bilo umorjenih, 1398 je bilo po nesreči vsmertenih, 22 pa jih je po sodbi ob življenje prišlo. Lombardo-beneško kraljestvo. V Lombardo-beneškem kraljestvu se je obsedni stan zostril. Tuje dežele. Nemška. Tudi pruskemu ministerstvu se bo pred kot ne deržavno svetovavstvo na stran postavilo. * V Stralsundu je bila 12. julija sodniška obravnava, o kterej je zatožena oseba veliko začudenje obudila. Lep, mlad mož je prišel s krasno pa čudno obleko pred sodbo in se je imenoval: General George Henry de Strabol-ge Neville Plantagenet Parrison, Prince of Planlagenet. Zatožen je bil, daje 12. augusta 1848 umerlemu konsulu Diekelmannu mcnjavni list za 50 funtov sterlingov prodal, kterega prejemnik ni hotel vzeti in od kterega je prodajavec vedel, da je ponarejen. Čudno je zatoženi pripovedoval v svojem življenju. Na Angleškem rojen ni druzega imena od svojega očeta podedoval kakor George Henry Harrison, ondi se ni nič stanovitnega lotil; ko je bil 18 let star se poda v jutrove dežele in v severno Afriko in je tukaj pod Abdel-Ka-drom in Emir Bešidom se bojeval. Potem stopi v Londonu kakor učenec v kupčijsko hišo, gre kakor komisionar neke druge kupčijske hiše v New-Foundland, da bi ondi neke dolgove tirjal, se ondi vseli, in si premoženje pridobi. Ko pride domu , napravi veliko me-njavnico, je pa hudo faliral, ko je bil v Kal-kuti. Potem je bil vojšak in klatovitez v naj obširnejšem pomenu besede. V Jukatanu si ji čast generala pribojeval, v peruanski armadi je bil vojskovodja. On se je bojeval v Mon-tevideo, Venucveli, Haili in St. Domingo, kterega je hotel sebi pridobiti. V združenih ame-rikanskih deržavah ga niso hotli v službo, tedaj se poda v Evropo. Služil je v danski armadi , se poda po opušenem namenu ruskemu caru v vojski s Čirkesi pomagati, na Švedsko, potem v Stralsund, in se ponudi v službo Pru-sii, deržavnemu vladavcu, Sardinii, papežu in neapolitanskemu kralju. Nikjer pa ni nič opravil. Tako gre na Špansko , se zoper Kar-liste bojevat, pa nesrečo je imel zavolj potnega lista v Gibraltaru v zapor priti, potem se poda v Maroko ondi cesarju prestol odvzeti in Francoze odgnati, se potem generalu Wil-lesnu predstavi, ki ga pa ni hotel vzeti. Med tem ga pa osoda zadene, zaprejo ga zavolj hudodelstva golfije. Kolikor se iz njegovih pisem vidi, bi znalo vse res biti, kar pripoveduje. Obsodili so ga na 6 mescev v zapor in 200 tolarjev so mu v kazen naložili. Laška. Nek policijski komisar v Bimu, ki je nekoliko mladih ljudi zavolj suma , da so z Maz-ziniom porazumljeni, zapreti ukazal, je zdaj v preiskovanju zavolj vdeležtva roparij Passa-toria. Zaperte so vse spustili. Angleško. Lord Pahnerston je v angleškem parlamentu naznanil, da ste angleška in francoska vlada protestirale zoper pristop cele Avstrije k nemški zvezi. To ni samo nemška notrajna zadeva. Odgovora še vladi niste dobile. * Britansko brodovje na srednjem morju se je v Malto povernulo. llusovska. Preteklega leta so nemške novine pisale, da je bil izdan carski ukaz, po kterem na jednem vseučilišču čez 300 učencev ne sme biti. Temu pa ni tako. V Dorpatu je letos 720 učencev. Na vsih šestih vseučiliščih in treh liceih je 4000 djakov. — Ruska vojska bo dobila krasne, po najnovjem izrazu izdeljane puške. Vse puškarnice že dalj časa take puške delajo, in zdaj je že okrog 40,000 narejenih; 15,000 se jih je že med vojake razdelilo. V Litvi so začeli roparji prebivavce nadlegovali in njih nadlogo pomnožujo. Litva je že tako na Ruskem naj bolj siromašna dežela in vsi carski ukazi v tej reči nič ne pomagajo. * Iz začetka tekočega leta je na Ruskem izhajalo 110 časopisov v ruskem jeziku; 7 v francoskem; 29 v nemškem; 3 v angleškem, 1 v talijanskem; 2 poljska (razun kraljevine) 3 v Iotiškem, 1 v armenskem. * Ruski car je za župana mesta Petrograda kupca Ivana Lešnikovega poterdil. Poljsko. Na Poljskem je letos prav prav dobra letina. * Na Poznanskem se mnogo govori v velikem zakladu, kterega je nek ribič na bregu necega otoka najdel. Obstoji v srebernih poljskih in zlatih papeževih denarjih, kakor tudi v holandskih cekinih. Posestnik Rogovski bi rad kupil od ribča najdene reči. Amerika. V Ameriko pride zdaj v primeri 1500 vsel-nikov vsak dan iz Evrope. Ljubljanski novičar. Vredništvo „Zgodnje danice" je nabralo za mision dr. Knobloherja 292 gold. 38 kr. * Te dni je potoval vladika černogorski skoz Ljubljano, ki je nektere liste „Novic" saboj vzel, za ktere je vrednika, gospoda dr. Blei-vreisa prosil. Tako nam se pripoveduje. * V seboto na nedeljo ponoči je vstal velik vihar, kije, kakor govore, mnogo škode storil, ker je kozelce poderal, pravijo celo, ne vemo, če je res ali ne, da je pri Krajnu celo nektere hiše odkril. Tudi toča se je vsula in mnogo škode napravila. Kdor želi v vradnim ali pa v oananilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po Vnitfiii list št 47. novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta. k O i« listu Ljuliljaiiiki^a časnika, v polili 1. Volk. serfiaiia i 851. St. 6379. Oznanilo (136.) c 1 Z oziram in kakor pristavk tukajšniga oznanila od 14. maja t. I. št. 3960 se s tem naznani, da se je za zamenjavo listkov deržavnega zaklada tudi c. k. denarnica v No-vemmestu odločila, tedaj se bodo tudi pri imenovani denarnici listki deržavnega zaklada od 1. januarja 1851 po 50 gold. 10 gold. in 5 gold. na poti zamenjave za tripercentne denarnične navkaze, listke deržavnega zaklada ali banknote dajali. Od c. k. davknega vodstva za krajnsko kronovino. Ljubljana 26. julija 1851. Št. 2153. Oznanilo (137.) 1 S 1. augustom t. 1. se bo doba prihoda in odhoda potovske pošte med Vidrio in Verh-niko promenula, in sicer takole: Od imenovane dobe se bo namreč pešni pot vsak dan ob 1 popoldne iz Vidrie podal, ob sedmih na večer na Verhniko prišel , tod prenočil, in drugo jutro se ob šestih v Vidrio vernul in tod ob dvanajstih dospel. C. k. poštno vodstvo Ljubljana 23. julija 1851. Schiitz, s. r. St. 6063. Proglas. (138.) c 1 C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem vse tiste pozove, ki imajo na zapust-nini 5. februarja 1.1, v zgornjem Kašlju št. 45 umerlega posestnika JurjaŽidana, po domače Podgorca kakor posojivci kaj tirjati, ali če so mu kaj dolžni, se 29. augusta t. 1. dopoldne ob devetih pri tukajšnji vradnii oglasiti, ko bo dan deržan, ker si bo tisti, ki ne pride moral sam sebi škodljive nasledke § 814 deržavljanskega zakonika pripisati. Ljubljana 25. junija 1851. Heinricher s. r. okrajni sodnik St. 4099. Proglas. (139.) c 1 C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznanim dedičem in pravnim naslednikom Matevža VVaherja: Da je zoper nje Valentin Koder iz Viž-marjev tožbo na posest in spoznanje vlastnine, v gruntnih bukvah nekdajne grajšine Jable pod redno št. III v Vižinarjih ležečega pol zemlj iša vložil, in da se je v tej zadevi za kuratorja zatoženih dr. Oviač postavil, dan te pravne obravnave se je odločil na 15. oktobra 1.1. zjutraj ob devetih pri tukajšni vradnii. Zatoženi naj tedaj k imenovavi obravnavi ali sami pridejo in svojo pravico skažejo, ali naj pa opolnomočnega k njej pošlejo ali pa postavljenemu kuratorju pripomočke na roko dajo, ker se bo sicer ta pravna reč s tem po obstoječih postavah izpeljala. C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice. Ljubljana 14. maja 1851. Heinriher s. r. okrajni sodnik. Št. 5350. Proglas. (143.) c 1 vpoklic zapustninskih posojivcev. Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo na zapustnini 27 februarja 1851 umerlega posestnika tretjine zemljiša Jurja Seliškarja iz Lukovic št. 6 kakor posojivci kaj tirjati, da to naznanijo in dokažejo, 4. augusta zjutraj ob devetih priti, ali od tega časa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako po zadostenih tirjatvah nič več premoženja ne ostane, svoje pravice zgubili, ako jim kaka zastava ne gre. Ljubljana 18. junija 1851. C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r. O z n a n i 1 o. c«'«0 2 Pri komisijskem razpečatenju, doveršenem po 53 pismopoštnega reda od 29. januarja 1839, so se v tistih pismih, ki se niso mogle spečati, in so bile toraj na postne vradnije, kjer so se na pošto prinesle, v mescih: septembru, oktobru, novembru in decembru 1848, potem v letu 1849, spet nazaj poslane, sledeče, v pristavljenem zaznamku naznanjene vrednosti našle, po ktere zamorejo priti izročitelji ali pa prejemniki proti tem, da zadevajočo pismenino pri podpisanem poštnem vodstvu odrajtajo. Denarji, po ktere tri mesce po tem oznanilu nobenega ne bode, bo sicer c. k. posna denarnica vračunila, da jih je sprejela, vendar pa se bodo tudi po tej dobi še nazaj dali z priloženimi pisemskimi spričbami vred, ako tisti, ki ponje pridejo, skažejo, da njim gredo. Zaznamek v retour-pismih let i 848 in i84!) najdenih reči. c« Najdenega pisma Ime i z r o č i t e 1 j a je b lo naj d nega » Y> poročni list banknoti » potni list banknoti obligacii banknoti pobotni list denarni listek banknoti n n » 2 — _ j __ 1 — 1 — 2 — 2 — . 2 — 15 — 15 — i 30 — 15 2 ~ 50 j — 1 ! 30 — | 15 191 — — j 30 1 — 1 — — 30 — 15 123 2 3 15 15 30 6 — 45 i ! — — i 36 juli 1848 juni oktober januar 1849 r> r> februar m are april » maj juni » i? juli » » » » » 5J » » » » » 5J » august „ septemb. „ n » » n n » v n » » n » decemb. „ » n » » » » D oktober 5) novemb. n T) V »