glas mladih 97 Analysis of efficiency of the slovenian national basketball team’s game in of- fence during the group stage of the 2017 european basketball championship Abstract Using a sample of five matches played during the group stage of the 2017 European Basketball Championship, we analysed the efficiency of offences by the Slovenian National Basketball Team which won first place at the championship and became the European Champion. Using the official video-recordings from FIBA’s website, we watched and analysed all offences and classified them as fast breaks, early offences and set offences. The following characteristics were identified for each of the abovementioned types: offence dura- tion, number of players directly involved in offence, type of offence completion, (un)successfulness of the offence and the player who completed the offence. The analysis of efficiency revealed that the Slovenian game was based on fast breaks and fast completion of early and set offences as well as that the »long bench« with many rotations helped maintain the high pace of the game throughout the group stage of the competition. Keywords: basketball, European Championship, senior men, offence, analysis Patrik Horvat, Frane Erčulj Analiza učinkovitosti igre v napadu sloven- ske košarkarske reprezentance v skupin- skem delu evropskega prvenstva leta 2017 Izvleček Na vzorcu petih tekem skupinskega dela Evropskega košarkarskega prvenstva 2017 smo analizirali učin- kovitost igre v napadu slovenske košarkarske repre- zentance, ki je na omenjenem tekmovanju osvoji- la prvo mesto in s tem naslov evropskega prvaka. S pomočjo uradnih videoposnetkov s Fibine spletne strani smo si ogledali in analizirali vse napade ter jih klasificirali kot protinapade, zgodnje napade in postavljene napade. Pri vsakem od navedenih tipov napada smo ugotavljali naslednje značilnosti: čas trajanja napada, število igralcev, ki je neposredno sodelovalo v napadu, način zaključka napada, (ne) uspešnost napada in kateri igralec je zaključil na- pad. Skozi analizo učinkovitosti smo ugotovili, da je slo- venska igra temeljila na protinapadih in hitrih za- ključkih zgodnjih ter postavljenih napadov in da je »dolga klop« z veliko rotacijami omogočala kon- stantno visok tempo igre skozi celoten skupinski del tekmovanja. Ključne besede: košarka, evropsko prvenstvo, člani, napad, analiza. Foto: Arihv KZS 98 „ Uvod Košarkarska taktika je zelo bogata in kom- pleksna. Delimo jo na taktiko napada in taktiko obrambe, obe pa na posamično, skupinsko in skupno (moštveno). O košar- karski taktiki lahko govorimo v širšem in ožjem smislu. V širšem smislu gre za sklop najbolj učinkovitih taktičnih elementov, se- stav (kombinacij), sistemov in oblik vodenja igre, ki jih igralci uporabljajo v napadu in obrambi. V ožjem smislu košarkarska takti- ka predstavlja smotrno izbiranje in upora- bljanje posamičnih, skupinskih in skupnih (moštvenih) igralnih dejavnosti v igri s tek- mecem, proti kateremu želimo doseči čim boljši izid (Dežman, 2005). Košarkarsko igro sestavljata fazi napada in obrambe. Faza napada je sestavljena iz ene, dveh ali treh podfaz in traja od trenut- ka, ko moštvo osvoji žogo, do trenutka, ko jo izgubi ali vrže na koš. Vsaka podfaza na- pada je sestavljena iz akcij, te pa iz elemen- tov, variant njihovih izvedb in pogojev, v katerih so bili izvedeni (Dežman, 2004). Od trenutka, ko moštvo pride v posest žoge, skušajo igralci tega moštva z učinkovitim načinom postavljanja, sodelovanja in giba- nja igralcev priti v čim bolj ugoden položaj za met na koš in dosego zadetka. Večina napadov vsebuje podfaze prenosa žoge, priprave napada in zaključka napada. Prenos žoge se začne s pridobitvijo posesti žoge in prehodom v napad, ki je lahko po- časen ali hiter. Moštvo lahko pridobi posest žoge z dobljeno žogo (z odvzemanjem žoge, z izbijanjem žoge, s prestrezanjem žoge, s skokom za odbito žogo ali po bloki- ranem metu), po prejetem zadetku (zade- tem metu nasprotnika iz igre ali zadnjem zadetem prostem metu nasprotnika), po sodniški vročitvi žoge in podaji izza mejnih črt (po napaki ali prekršku nasprotnika) ali po sodniškem metu. Po tem, ko moštvo pridobi posest žoge, sledi t. i. odpiranje linij, ki se začne s podajo in/ali vodenjem in prenosom žoge v napadalno polovico igrišča. Poznamo več načinov prenosov žoge. Če želi moštvo odigrati protinapad ali hiter zgodnji napad, poskušajo napa- dalci s hitrim prenosom žoge izkoristiti ne- organiziranost v obrambi, ki omogoča hiter zaključek napada. Če nasprotna ekipa igra prehodno (presing) obrambo, moramo organizirati prenos žoge tako, da bodo na- padalci uspešno prenesli žogo v napadalno polovico in nadaljevali z organiziranim hi- trim ali postavljenim napadom. S počasnim prenosom žoge v napadalno polovico si napadalci ne ustvarijo bistvene prednosti v zaključku napada, lahko pa dosežejo umir- jenost v igri, upočasnjujejo ritem igre in za- držujejo žogo, če so v rezultatski prednosti. Prenos žoge lahko moštvo izvede z vode- njem, podajo ali kombinirano (Miklič, 2003). Priprava napada se največkrat začne po prenosu žoge v napadalno polovico igrišča. Ta podfaza napada je namenjena pripravi čim bolj učinkovitega zaključka napada ozi- roma zaključne napadalne akcije, ki ji sledi med na koš. V raziskavi se bomo osredotočili na analizo igre v napadu in se osredotočili na tri tipe napadov: protinapad, zgodnji napad in po- stavljeni napad. Protinapad je hiter napad z enim, dvema, tremi ali štirimi igralci, ki se začne takoj po osvojeni ali dobljeni žogi. Običajno traja do 5 sekund, v povprečju pa 3,9 sekunde v moški in 4,4 sekunde v ženski košarki (Re- foyo in sod. 2009). Njegov cilj je prehiteti obrambne igralce in zaključiti napad s šte- vilčno premočjo ali proti manjšemu številu obrambnih igralcev. Izvedemo ga lahko po obrambnem skoku za odbito žogo, po pre- streženi žogi, včasih pa tudi po podaji žoge v igrišče (izza čelne ali bočne črte). Skoraj polovica vseh protinapadov se začne s sko- kom za odbito žogo po zgrešenem metu nasprotne kipe (Cardenas in sod., 2015). Najbolj pogosta situacija številčne premo- či napadalcev pri protinapadu je 3 : 2, ki se pojavlja v približno 28 % deležu. Situacije 1 : 0, 1 : 1, 2 : 1, 2 : 2, 3 : 3 se pojavljajo v 10 do 18 % deležu (Tsamourtzis in sod., 2005). Zgodnji napad predstavlja organiziran hiter zaključek napada proti neorganizirani po- stavljeni obrambi. Napadalci ga odigrajo po neuspelem ali neizvedenem protina- padu. Pri tem izkoristijo neorganiziranost štirih ali petih obrambnih igralcev. S sku- pinskimi ali skupnimi taktičnimi kombina- cijami poskušajo izkoristiti neorganiziranost obrambe in si ustvariti priložnost za lahek in hiter met na koš. Običajno traja 6–9 se- kund. Protinapad in zgodnji napad uvršča- mo med prehodne (tranzicijske) napade. Postavljeni (pozicijski) napad igramo naj- večkrat po počasnem prenosu žoge ali po hitrem prenosu, potem ko napadalci niso uspeli izkoristiti številčne premoči ali zače- tne neorganiziranosti obrambe in priti v ustrezen položaj za met na koš. Običajno traja od 10 do 15 sekund. V postavljenem napadu se morajo igralci gibati skladno s temeljnimi in posebnimi taktičnimi pravili. Ta zagotavljajo ustrezno razvrstitev igral- cev, usklajeno gibanje in sodelovanje. Po- sebna (specialna) taktična pravila lahko pri- lagajamo znanju in sposobnostim igralcev (Dežman, 2000). Različni avtorji (Tsamourtzis in sod., 2005; Cardenas in sod., 2015) ugotavljajo pri- bližno 15 % delež hitrih (tranzicijskih) na- padov, ki jih predstavljajo protinapadi in zgodnji napadi, pri čemer je delež proti- napadov precej večji od deleža zgodnjih napadov. V pričujoči raziskavi smo želeli analizirati učinkovitost različnih tipov napadov (pro- tinapad, zgodnji napad, postavljeni napad) in njihove značilnosti. Zanimalo nas je, v ko- likšni meri so se posamezni napadi upora- bljali, kakšna je bila njihova učinkovitost ter koliko igralcev je sodelovalo v posameznih napadih. Analizirali smo vsak tip napada posebej. Opravili smo tudi analizo načinov zaključka posameznih napadov na osnovi podatkov, ki jih beleži košarkarska statisti- ka (met znotraj polja omejitve, zunaj polja omejitve, met za tri točke, prosti meti, izgu- bljena žoga …). „ Metode Na Evropskem prvenstvu 2017 je Slovenska košarkarska reprezentanca v skupinskem delu odigrala pet tekem. V skupini A so bili njihovi nasprotniki reprezentanca Poljske, Finske, Grčije, Islandije in Francije. Slovenija je v skupini zasedla prvo mesto, potem ko je zmagala vseh pet tekem in skupinski del tekmovanja zaključila brez poraza (Tabela 1). Vse tekme, ki smo jih analizirali, so bile odigrane v Helsinkih na Finskem. Tabela 1 Rezultati vseh petih tekem slovenske repre- zentance v skupini A Slovenija 90 : 81 Poljska Finska 78 : 81 Slovenija Slovenija 78 : 72 Grčija Islandija 75 : 102 Slovenija Slovenija 95 : 78 Francija Vseh 12 igralcev reprezentance je dobilo svojo priložnost na vsaj eni od tekem, kar 8 igralcev pa je v povprečju odigralo več kot 10 minut na tekmo. Največ minut na petih tekmah skupinskega dela sta odigrala Luka Dončič (v povprečju 28,6 minut na tekmo) in Goran Dragić (v povprečju 28,5 minut na tekmo) (Tabela 2). Za potrebe analize učinkovitosti posame- znih tipov napada smo si pogledali posnet- ke vseh petih tekem, ki smo jih pridobili na uradni strani spletne strani mednarodne košarkarske organizacije Fiba (http://www. glas mladih 99 fiba.basketball/eurobasket/2017). Napade smo klasificirali kot protinapade, zgodnje napade ali postavljene napade. Pri vsakem napadu smo zapisali naslednje značilno- sti: čas trajanja napada, število igralcev, ki so neposredno sodelovali v napadu (so v času napada prišli v stik z žogo), število igralcev, ki so posredno sodelovali v napa- du (v to kategorijo smo šteli tudi igralce, ki so bili zadolženi za postavljanje blokad, praznjenje prostora, križanja, vtekanja … in se žoge niso neposredno dotaknili), način zaključka napada, (ne)uspešnost napada in kateri igralec je zaključil napad. Pod tip protinapada smo uvrstili vse napa- de, ki so se začeli takoj po osvojeni žogi in končali s številčno premočjo (1 : 0, 2 : 1, 3 : 2 …) proti neorganizirani, nepostavljeni obrambi. Pri številu igralcev, ki so neposre- dno sodelovali v protinapadu, smo upošte- vali tudi igralca, ki je dobil skok in izvedel prvo podajo. Med zgodnje napade smo uvrstili tiste na- pade, ki se niso končali s številčno premo- čjo, vendar pri njih obramba še vedno ni bila organizirana ali postavljena. Kriterij uvrstitve v tip postavljenega napada je bilo igranje proti že postavljeni in orga- nizirani obrambi, napad pa je bil formiran v vnaprej določeno napadalno postavitev. Pod uspešno izvedene napade smo vklju- čili napade, ki so se končali z zadetim me- tom ali prostimi meti (ne glede na njihovo uspešnost), med neuspešne napade pa smo vključili tiste, ki so se zaključili z zgre- šenim metom iz igre in pa izgubo posesti (izgubljena žoga, koraki, osebna napaka v napadu, dvojno vodenje …). Vse podatke smo vnesli v programu Micro- soft Excel 2016 jih obdelali in prikazali v obliki grafov in tabel. Skice prikaza poteka napadov smo izdelali z aplikacijo Moj tre- ner, ki je na voljo na spletni strani Združenja košarkarskih trenerjev Slovenije (http://ko- sarkarski-trenerji.com/mojtrener/connec- tion/). „ Rezultati in razlaga Statistična analiza uspešnosti igre v napadu Slovenija je na petih tekmah skupinskega dela skupno dosegla 446 točk, v povprečju 89.2 točke na tekmo, kar je tretji najvišji re- zultat med vsemi štiriindvajsetimi sodelu- jočimi reprezentancami na EP (Francija na 1. mestu je dosegla 90 točk na tekmo). V uspešnosti meta za tri točke Slovenija za- seda 17. mesto. Naši košarkarji so na tekmo v povprečju vrgli kar 26.4 trojk, imeli pa so 31,8 % uspešnost. Samo za primer lahko navedemo, da je slovenska reprezentanca U20 na petih tekmah EP 2012 vrgla za tri točke 103-krat (v povprečju 20-krat na tek- mo) in bila pri tem 39 % uspešna (Lukan, 2013). V odstotku zadetih metov iz igre se je Slo- venija znašla na 9. mestu vseh reprezen- tanc, z 46.2 % metom. Zanimivo je, da so slovenski košarkarji imeli slabši odstotek meta kot reprezentanca Velike Britanije (47.2 %), ki se ni uspela uvrstiti v izločilne boje. Kljub relativno nizkemu odstotku zadetih metov pa veliko število doseženih točk kaže na to, da je slovenska reprezen- tanca odigrala veliko število napadov v primerjavi z ostalimi reprezentancami. Na petih tekmah je Slovenija 331-krat metala na koš, kar je 17-krat več kot Latvija, ki je bila druga po največjem številu metov. Povprečni čas trajanja napada je 11,8 se- kund (Tabela 3). Najdaljši odigrani napad je trajal 24 sekund, najkrajši pa 1 sekundo. Najbolj pogost tip napada je bil postavljeni napad. Največ napadov je Slovenska re- prezentanca odigrala na prvi tekmi proti Poljski, kjer je bilo odigranih 82 napadov, najmanj pa na tretji tekmi proti Grčiji, kjer je bilo skupno odigranih 75 napadov. Povprečno število igralcev, ki je neposre- dno sodelovalo pri napadu je 2,8. Najbolj pogosto so pri organiziranju napada so- delovali igralci na položaju organizatorja, visokega branilca in centra. Največ igralcev, ki so neposredno sodelo- vali v napadih je bilo pri postavljenih napa- dih, kjer se je v povprečju vsak napad 3,1 igralcev dotaknilo žoge. Pri zgodnjem na- padu sta povprečno sodelovala 2,4 igralca, pri protinapadu pa 1,9. Skupno je na petih tekmah skupinskega dela Slovenska reprezentanca odigrala 395 napadov. 191 je bilo uspešno zaključenih, 203 pa neuspešno. To pomeni, da je bila uspešnost napadov 48 %. Najbolj pogost način zaključka vseh napa- dov skupaj je bil z metom za tri točke. Na takšen način se je končalo 34 % vseh na- padov. Drugi najpogostejši zaključek je bil Tabela 2 Seznam slovenskih reprezentantov, igralno mesto, telesna, višina, letnica rojstva, skupen čas igranja na petih tekmah in povprečen čas igranja na tekmo NO. IME IN PRIIMEK IGRALNO MESTO VIŠINA LETNIK SKUPNA MINUTAŽA POVPREČNA MINUTAŽA 0 Anthony Randolph Krilni center (4) 211 cm 1989 105 21.0 1 Matic Rebec Branilec (1) 180 cm 1995 15 7.5 3 Goran Dragić Branilec (1) 194 cm 1986 142 28.5 6 Aleksej Nikolić Branilec (1) 191 cm 1995 38 9.7 7 Klemen Prepelič Visoki branilec (2) 191 cm 1992 123 24.7 8 Edo Murić Krilo (3) 203 cm 1991 105 21.0 11 Jaka Blažič Visoki branilec (2) 196 cm 1990 66 13.4 14 Gašper Vidmar Center (5) 211 cm 1987 124 24.9 17 Sašo Zagorac Krilni center (4) 206 cm 1984 10 3.3 22 Žiga Dimec Center (5) 211 cm 1993 42 8.6 31 Vlatko Čančar Krilo (3) 203 cm 1997 82 16.5 77 Luka Dončić Visoki Branilec (2) 201 cm 1999 143 28.6 Tabela 3 Analiza vseh odigranih napadov po posameznih tekmah 1. tekma 2. tekma 3. tekma 4. tekma 5. tekma Skupno Št. vseh odigranih napadov 82 78 75 81 78 395 Uspešno odigrani napadi 36 37 36 42 40 191 Neuspešno odigrani napadi 46 41 39 39 38 203 Povprečni čas trajanja odigra- nega napada(sekund) 10,6 12,1 11,7 11, 8 13,0 11, 8 100 met znotraj polja omejitve (31 %), z metom zunaj polja omejitve je bilo zaključenih 11 % napadov, z metanjem prostih metov pa 10 %. 14 % napadov se je končalo z izgu- bljeno posestjo žoge (koraki, dvojno vode- nje, osebna napaka v napadu, izgubljena žoga). Najpogosteje so v napadih neposredno sodelovali igralci na položaju organizator- ja (1), visokega branilca (2), krilnega centra (4) in centra (5). Igralec, ki je največkrat so- deloval v napadu, je bil Goran Dragič, ki je zaključil kar 25 % vseh odigranih napadov. Goran Dragić je imel tudi največ uspešno zaključenih napadov (55), kakor tudi največ neuspešno zaključenih napadov (45). Naj- boljši odstotek uspešnosti je imel Jaka Bla- žič, ki je napade zaključeval s 66,6 % uspe- šnostjo, najmanjši odstotek uspešnosti pa sta imela Aleksej Nikolič in Žiga Dimec (36 %) (v to statistiko so zajeti samo igralci, ki so napad zaključili deset ali večkrat). Vseh 12 igralcev reprezentance je vsaj enkrat uspe- šno zaključilo napad. Protinapad Slovenska reprezentanca je na petih tek- mah skupno izvedla 56 protinapadov, kar predstavlja 14 % delež vseh napadov. 31 od tega je bilo uspešno izvedenih, 25 pa neuspešno. Uspešno je bilo torej izvedenih 55 % vseh odigranih protinapadov, neu- spešno pa 45 % (Tabela 4). Conte in sod. (2017) npr. ugotavljajo, da je delež uspe- šno izvedenih protinapadov v 1. italijanski ligi 63,5 %. Odstotek uspešnosti izvedbe protinapadov je tako v našem primeri nižji, kar verjetno lahko pripišemo višji ravni tek- movanja in kakovostnejšim nasprotnikom. Povprečni čas trajanja protinapada je 4,0 sekunde (Tabela 4). Najdaljši protinapad je trajal 7 sekund, najkrajši pa 1 sekundo. Največji del protinapadov je bilo odigranih po zgrešenem metu nasprotnika. Največ protinapadov je Slovenska reprezentanca odigrala na prvi tekmi proti Poljski (17 pro- tinapadov), najmanj pa na tretji tekmi proti Grčiji (6 protinapadov). Povprečno število igralcev, ki je neposre- dno sodelovalo v protinapadu (so bili v stiku z žogo), je 1,9, kar je ravno toliko, kot navajajo v svoji študiji tudi Refoyo in sod. (2009). Najbolj pogost način zaključka protinapada je bil z metom znotraj polja omejitve, saj se je na takšen način zaključilo 59 % vseh pro- tinapadov. Drugi najpogostejši zaključek je bil met za tri točke (21 %), z metom zunaj polja omejitve sta bila zaključena dva pro- tinapada, samo enkrat pa se je protinapad končal z metanjem prostih metov. V 14 % primerih se je protinapad končal z izgublje- no posestjo (koraki, dvojno vodenje, oseb- na napaka v napadu, izgubljena žoga). Najpogosteje sta v protinapadih sodelova- la igralca na položaju organizatorja in krila. Igralec, ki je največkrat sodeloval v akcijah protinapada, je bil Dino Murič, ki je protina- pad zaključil v 19 % primerih. Protinapade je zaključilo 9 različnih igralcev reprezen- tance. Največkrat je bil uspešen organiza- tor igre Goran Dragić (6krat), največ neu- spešno zaključenih metov pa je imel Dino Murič (6). Zgodnji napad Slovenska ekipa je na petih tekmah sku- pinskega dela EP odigrala 63 zgodnjih napadov, kar predstavlja 16 % delež vseh napadov. Povprečni čas trajanja zgodnje- ga napada je bil 8,1 sekunde (Tabela 5). Najdaljši zgodnji napad je trajal 14 sekund, najkrajši pa 4 sekunde. Večina zgodnjih na- padov je bilo odigranih po predhodnem neuspešnem poskusu igranja protinapada. Največ zgodnjih napadov je Slovenska re- prezentanca odigrala na tretji tekmi proti Grčiji, kjer je izpeljala 19 zgodnjih napadov, 1,9 2,4 3,1 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 Pro tinapad Zgodnji napad Postavljeni napad Slika 1. Povprečno število igralcev, ki so neposredno sodelovali v posameznih tipih napada. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 55 28 20 22 20 11 15 7 5 5 2 1 45 34 32 22 12 20 8 8 9 8 3 2 Neuspešno Uspešno 121 43 132 41 57 0 20 40 60 80 100 120 140 Znotraj polja omejitve Izven polja omejitve Met za tri to čke Pros ti me ti Izgubljena žoga Slika 2. Način zaključka vseh odigranih napadov. Slika 3. Uspešnost zaključka vseh napadov posameznih igralcev. glas mladih 101 najmanj pa na četrti tekmi proti Islandiji, kjer je bilo odigranih 9 zgodnjih napadov. Povprečno število igralcev, ki so neposre- dno sodelovali v zgodnjem napadu (so se fizično dotaknili žoge), je 2,4. Najpogosteje so v zgodnjih napadih sodelovali igralci na položajih organizatorja, visokega branilca in krilnega centra. Od skupno 63 zgodnjih napadov, je bilo 27 uspešno izvedenih, 36 pa neuspešno. De- lež uspešno izvedenih zgodnjih napadov je bila tako 43 %. Najbolj pogost način zaključka zgodnje- ga napada je bil z metom za tri točke. Na takšen način se je zaključilo 39 % vseh zgodnjih napadov. Drugi najpogostejši za- ključek je bil met znotraj polja omejitve (22 %), z metom zunaj polja omejitve in meta- njem prostih metov pa se je končalo 13 % zgodnjih napadov. Prav tako se je v 13 % primerih zgodnji napad končal z izgubljeno posestjo (koraki, dvojno vodenje, osebna napaka v napadu, izgubljena žoga). Najpogosteje sta v zgodnjih napadih sode- lovala igralca na položaju organizatorja (1) in krilnega centra (4). Igralec, ki je največ- krat sodeloval v akcijah zgodnjega napada, je bil Goran Dragič, ki je zaključil 38 % vseh zgodnjih napadov. Zgodnje napade je za- ključilo 10 različnih igralcev reprezentance. Največkrat je bil uspešen organizator igre Goran Dragič (11-krat), ki je hkrati imel tudi največ neuspešno zaključenih metov v zgodnjem napadu (13). Postavljeni napad Povprečni čas trajanja postavljenega napa- da je 14,2 sekunde (Tabela 7). Najdaljši po- stavljeni napad je trajal 24 sekund, najkrajši pa 7 sekund. Največji delež postavljenih na- padov je bilo odigranih po prejetem košu. Največ postavljenih napadov je Slovenska reprezentanca odigrala na četrti tekmi proti Islandiji, kjer jih je bilo 59 napadov, najmanj pa na tretji tekmi proti Grčiji, kjer je bilo iz- peljanih 50 postavljenih napadov. Povprečno število igralcev, ki so neposre- dno sodelovali pri postavljenem napadu, je 3,1, tistih, ki so posredno sodelovali pri postavljenem napadu (tudi tisti igralci, ki se niso fizično dotaknili žoge), pa je 3,9. Slovenska reprezentanca je na petih tek- mah skupinskega dela odigrala 275 po- stavljenih napadov, kar pomeni, da je 70 % vseh napadov zaključila na ta način. 133 postavljenih napadov je bilo uspešno izve- denih, 142 pa neuspešno. Uspešnih je bilo tako 48 % vseh odigranih postavljenih na- padov, neuspešnih pa 52 %. Najbolj pogost način zaključevanja posta- vljenih napadov je bil met za tri točke. Na takšen način se je končalo 34 % vseh po- stavljenih napadov. Drugi najpogostejši za- ključek je bil met znotraj polja omejitve (27 %), z metom zunaj polja omejitve in meta- njem prostih metov je bilo zaključenih 12 % napadov. V 15 % primerih se je postavljeni napad končal z izgubljeno posestjo (koraki, dvojno vodenje, osebna napaka v napadu, izgubljena žoga). Najpogosteje so v postavljenih napadih sodelovali igralci na položaju organizator- ja (1), visokega branilca (2), krilnega centra (4) in centra (5). Igralec, ki je največkrat so- deloval v akcijah postavljenega napada, je Tabela 4 Analiza odigranih protinapadov po posameznih tekmah skupinskega dela 1. tekma 2. tekma 3. tekma 4. tekma 5. tekma Skupno Št. odigranih protinapadov 16 12 6 13 9 56 Uspešni protinapadi 10 7 2 8 4 31 Neuspešni protinapadi 6 5 4 5 5 25 Povprečni čas trajanja protina- pada (sekund) 3,5 3,7 4,8 3,6 4,5 4,0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 55 28 20 22 20 11 15 7 5 5 2 1 45 34 32 22 12 20 8 8 9 8 3 2 Neuspešno Uspešno Slika 4. Način zaključka protinapada. Tabela 5 Analiza zgodnjih napadov po posameznih tekmah 1. tekma 2. tekma 3. tekma 4. tekma 5. tekma Skupno Št. odigranih zgodnjih napadov 11 11 19 9 13 63 Uspešni zgodnji napadi 5 4 5 6 7 27 Neuspešni zgodnji napadi 6 7 14 3 6 36 Povprečni čas trajanja zgodnje- ga napada (sekunde) 7, 3 8,7 8,4 7, 8 8,2 8,1 Slika 5. Način zaključka zgodnjega napada. 14 8 25 8 8 0 5 10 15 20 25 30 Znotraj polja omejitve Izven polja omejitve Met za tri to čke Pros ti me ti Izgubljena žoga 102 bil Goran Dragič, ki je z metom zaključil 25 % vseh postavljenih napadov. Postavljene napade je na petih tekmah zaključilo vseh 12 igralcev reprezentance. Največkrat je bil uspešen organizator igre Goran Dragič (38-krat), ki je imel tudi največ neuspešno zaključenih metov (30). „ Zaključek Slovenska reprezentanca je v primerjavi z ostalimi ekipami na prvenstvu izstopala predvsem po visokem številu odigranih napadov in metov na koš. Na petih tekmah so 331-krat poskusili z metom na koš iz igre, kar je v povprečju 66 metov na tekmo. Ostale reprezentance so imele v povprečju 61,5 metov na tekmo. Reprezentanco je za- znamovala hitra in tekoča igra, povprečni čas trajanja napada je bil zgolj 11,8 sekund. Povprečno število igralcev, ki so neposre- dno sodelovali v napadu, je bilo 2,8. Pri protinapadu je povprečno sodelovalo 1,9 igralcev, v zgodnjem napadu 2,4 in v po- stavljenem napadu 3,1 igralcev. Od skupno 395ih napadov je slovenska reprezentanca odigrala 70 % postavljenih napadov, 16 % zgodnjih napadov in 14 % protinapadov. Delež hitrih (tranzicijskih) na- padov, ki jih predstavljajo zgodnji napadi in protinapadi, tako skupaj znaša 30 %. Tsa- mourtzis in sod. (2005) na primer ugota- vljajo približno 15 % delež tovrstnih napa- dov na 26ih reprezentančnih tekmah pod okriljem FIBA-e. V našem primeru je delež tovrstnih napadov torej še enkrat večji in potrjuje tezo o usmerjenosti v hitro, tranzi- cijsko igro v napadu pri naši reprezentanci. Koncept igre v napadu slovenske repre- zentance je bil precej preprost. Če je le možno poskušati zaključiti napad s šte- vilčno premočjo ali proti neorganizirani, nepostavljeni obrambi, drugače odigrati postavljeni napad in si ustvariti priložnost za odprt met. Velik poudarek je reprezen- tanca namenila metu za tri točke, saj je bil to najbolj pogosti način zaključka napada, v povprečju je reprezentanca z metom za tri točke poizkusila 26-krat na tekmo. Pov- prečje vseh ostalih reprezentanc je bilo 23 poizkusov na tekmo. Igra je temeljila na kapetanu reprezentance in prvemu organizatorju igre Goranu Dra- giču, ki je sodeloval pri večini napadov in v kar 25 % primerov sam zaključil z metom na koš. Ostali igralci so si dobro porazdelili svoje naloge. Ekipo Slovenije je krasila eki- pna igra s hitrimi podajami in tekočim kro- ženjem žoge, vsak od reprezentantov je v skupinskem delu dobil priložnost za igranje in se tudi vpisal med strelce. Za takšen uspeh reprezentance in osvojitev prvega mesta v skupini A s petimi zmaga- mi in brez poraza je nedvomno zaslužen tudi selektor Igor Kokoškov in njegov stro- kovni štab. Kokoškov je iz ZDA prinesel kon- cept hitre in atraktivne igre v napadu in ga prilagodil glede na motorične sposobnosti in morfološke značilnosti reprezentantov. Mladi, nekoliko nižji reprezentanci je tako omogočil, da je kar najbolje izkoristila svoj potencial in jim pustil svobodo v igri, ki je tako še bolj okrepila ekipni duh in od vsa- kega reprezentanta potegnila tisto nekaj več, kar je bilo potrebno za osvojitev naslo- va Evropskih prvakov. „ Literatura 1. Cardenas, D., Ortega, E., Llorca, J., Courel, J., Sánchez-Delgado, G., Pinar, M.I. (2015). Motor characteristics of fast break in high level ba- sketball. Kinesiology, 47 (2): 208–214. 2. Conte, D., Favero, T.G., Niederhausen, M., Ca- pranica, L., Tessitore, A. (2017). Determinants of the effectiveness of fast break actions in elite and sub-elite Italian men’s basketball games. Biology of Sport, 34(2): 177–183. 3. Dežman, B. (2004). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 4. Dežman, B. (2005). Osnove teorije treniranja v izbranih moštvenih športnih igrah. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 5. FIBA EuroBasket 2017 (2017). FIBA. Pridoblje- no 3. 1. 2018 iz http://www.fiba.basketball/ eurobasket/2017/videos 6. FIBA EuroBasket 2017 (2017). FIBA. Pridoblje- no 3. 1. 2018 iz http://www.fiba.basketball/ eurobasket/2017/Slovenia 7. Lukan, M. (2013). Analiza zaključnih akcij slo- venske reprezentance na evropskem košarkar- skem prvenstvu v kategoriji U20. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulte- ta za šport. 8. Miklič, A. (2003). Značilnosti hitrih napadov slovenskih kadetskih košarkarskih moštev. Di- plomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 9. Refoyo, I., Romarís, I. U., Sampedro, J. (2009). Analysis of men’s and women’s basketball fast-breaks. Revista de Psicología del Deporte, 18 (suppl.): 439-–444. 10. Tsamourtzis, E., Karypidis, A., Athanasiou, N. (2005). Analysis of fast breaks in basketball. International Journal of Performance Analysis in Sport, 5(2): 17–22. 11. Združenje košarkarskih trenerjev Slovenije (2018). Pridobljeno 31. 3. 2018 iz http://kosar- karski-trenerji.com/mojtrener/connection/ Patrik Horvat, diplomant šp. vzg. phorvat95@gmail.com Tabela 7 Analiza odigranih postavljenih napadov po posameznih tekmah 1. tekma 2. tekma 3. tekma 4. tekma 5. tekma Skupno Št. odigranih postavljenih napadov 55 55 50 59 56 275 Uspešni postavljeni napadi 21 26 29 28 29 133 Neuspešni postavljeni napadi 34 29 21 31 27 142 Povprečni čas trajanja posta- vljenega napada (sekunde) 13,4 14,5 13,8 14,3 15,2 14,2 Slika 7. Način zaključka postavljenega napada. 74 33 95 32 41 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Znotraj polja omejitve Izven polja omejitve Met za tri to čke Pros ti me ti Izgubljena žoga