Iz velikih dni boja za naše življenje
Uničenje domobranske postojanke na Igu
V nedeljo, 30. septembra 1984, bo na Igu slav-nostna otvoritev spominske plošče v spomin Can-karjevi brigadi, katera je 22. aprila 1944 uspešno uničila domobransko postojanko na Igu.
Pomembna je vzročnost dogodkov, zato želim pri današnjem prispevku poseči nekoliko nazaj, v začetke domobranskih enot.
V letu 1944 se je nemški okupator tudi v Ljub-Ijanski pokrajini izredno intenzivno lotil priprave in izurjenja domobranskih enot, katerim je posta-vil temelje že v jeseni 1943.
Beležimo podatek, da je že decembra 1943 štcvilo moštva slovenskcga domobranstva dose-glo 10.500 mož in se urilo s pomočjo nemških inStruktorjev. Formirali so jih v bojne skupinc. Prva, z dcvetimi četami je bila v Ljubljani, druga na Škofljici in jc imcla scdetn čct, njen Jtab pa so sredi januarja 1944 premaknili v Vclikc Lašče, trctja jc bila v Novcm mestu in čctrta na Vrhniki. Domobranskc četc niso imelc lastnih srcdstcv za zvczc. Vsc so organizirali Ncmci in tudi bilo jc vsc v njihovih rokah. Domobranski bataljoni so bili glcdc oborožitve in štcvilčnosti kakor ludi glcdc svojc notranjc organizacijc popolnoma cnako-vfcdni ncmškim escsovskim policijskim bata-Ijonom.
Nemški okupator jc imcl nad domobranci izrc-dcn nadzor. Vcčkrat jih jc v kratkcm času sprcmi-njal iz enot v skupinc, iz skupin v bataljonc in pdobno.
20. aprila 1944 pa so imcli slavnoslno priscgo na Ijubljanskcm štadionu za Bežigradom. Zavezali so sc, da sc bodo skupaj /. ncmškimi policijskimi cnotami borili proti narodnoosvobodilni vojski Slovcnije.
V osvobodilnem gibanju v Ljubljanski pukrajini je bil še vedno trn v peti utrjen sistem sovražniko-vih postojank med Ljubljano in Kočevjem, ta jc omogočal premike sovražnih enot in s tem delil osvobojeno ozemlje na dva dela. Tako je ime! VII.  korpus na povelje glavnega štaba nalogo izpeljati ofenzivno operacijo in v nalogo vpeljal tudi Cankarjevo brigado.
Načrt Cankarjeve brigade je bil, da postavi pred utrdbe na Igu tri bataljone. 1. in 2. bi izvedla
neposredni napad, tretji bi zavaroval Ijubljansko smer, četrti pa varoval hrbet 12. brigadi.
Napad Cankarjeve brigade je bil nenaden. Hi-tro so zavzeli nekatere bunkerje in hiše. Domo-branci so se brez reda pričeli umikati proti Ljublja-ni. To jim je tudi uspelo, saj jih tretji bataljotl niti ni opazil.
22. aprila pa je prišla iz ljubljanske smeri ok-repljena kolona domobrancev in Ncmcev. Prodi-rali so v smeri Škrilja in Golega. Da pa bi Can-karjeva brigada čim popolneje zasedla obrambne položaje, so bile poklicane tudi tiste Cankarjeve brigade, ki so bile v Zapotoku ob turjaški cesti. Ko so se domobranci približali, sta dve četi 2. bataljona nenadoma udarili na domobrance, jih prcscnetili in jih po polurnem boju pognali proti Igu.
Cankarjcva brigada jc opravila izrcdno po-mcmbno nalogo. Uničcnjc domobranske posto-jankc na Igu je bil lc cdcn izmed uspchov, ki jc prcdstavljal začctck nazadovanja domobranskih cnot v Sloveniji.
Na začctku prispcvka scm namcnila nckaj vcč pozornosti nastanku in značilnosti domohranskih cnot. Vso pa iz preprostega razloga. Domobranci so bili zclo izurjeni in jih nc smcmo ponižcvati, prcdvscm pa jc pomcmhno dejstvo, čc jih postavi-mo ob bok cankarjcvccm lahko sprcvidimo, da jc bila t<> trda in odločilna borba, ki mora imcti vclik prostor v zgodovini NOB.
Po uničcnju domobranskc postojankc pa so priSli na svoj račun tcrcnski delavci, saj so imcli prcd scboj odgovorno nalogo.
Pripraviti so sc morali na izvedbo volitev v krajcvne narodnoosvobodilne odbore, katcre je prcdsedstvo SNOS razpisalo 3. marca 1944 na podlagi 1. zasedanja SNOS v Črnomlju.
Okrajni in okrožni NOO so imeli skupščine in izvršne odbore. Volitve v krajevne in okrajne skupščine so bile neposredne, v vse druge organe pa posredne. Volitve so bile sploSne in tajne.
Naj zaključim z mislijo, da je opisana kontinui-teta dogodkov še cn dokaz k izredni usklajenosti tako vojaških kot političnih akcij v Sloveniji v času NOB.                            Pripravila Mojca Černe