J 4¿O ^ St. 3. ^ Maribor, dne 15. januarja ¡914. Tečaj XLVII1. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejenia naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakiat 25 vin., " za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine proste. pouk in zabavo. List ljudstvu v IMlci m Slalerskem. Slovenski liberalci na Štajerskem sila obžalujejo, da ni tudi med nje prišla vcdi-škrt Johanca, katero so ljubljanske liberalne gospe razveseljevale s svojim obiskom. Toda česar ni, se mora ustvariti. Kakor čitamo v »Slov. Narodu«, so si štajerski liberalci zategadelj izkopali »sveto babo«, ki se je liberalnim Središčanom že pred 30 leti prikazovala pri Sv. Bolianku na Kogu, Liberalni poročevalec se huduje, da se za njo niso brigali niti posvetna niti dubovska oblast, tako da je bila prepuščena le nežni skrbi liberalnih romarjev iz Središča in Ormoža. Toda naj bo kakorkoli, mi imamo sedaj »sveto babo«, vi Kranjci pa v keho zaprto vodiško Johan-co. Liberalna izobraževalna organizacija je že poskrbela, da se šta^rsko ljudstvo temeljito pouči o »sveti babi«. In tako je upati, da vremena Štajercem kmalu bodo se zjasnila. Lažnjivost liberalcev nas sili, da vedno stojimo za njimi. V obmejni občini Cir-knica smo propadli pri občinskih volitvah, vendar se je pri razmerju glasov pokazal lep napredek pri Slovencih. Občina tudi dosedaj ni bila naša. Liberalni časnikar pa laže, da smo občino izgubili. Tako je liberalno poznavanje naše meje. Samoumevno je, da liberalci niti koraka niso storili za volitve, dočim je ljudska stranka tudi iz Maribora dobila agitatorje na pomoč. Z lažnjivci in prooalicami ni veselo imeti bofa. A ker se boju ne moremo izogniti, zato ga moramo potrpežljivo in kreoko nadaljevati. Boj liberalni laži in hinavščini! Iz državnega zDoro. (Poročilo o seji dne 9. januarja.) Koliko se je pisalo o tem, da hočejo češki agrarci in radikalci obštruirati in zabraniti rešitev proračunskega provizori-ja. Skromen začetek je v tem oziru napravil posl. Klofač, ki je začetkom seje predlagal, naj se najprej veli komisija, ki se bo pogajala z gosposko zbornico, in naj se zbornične seje odgodijo, dokler se ta reč ne reši. Za ta predlog je predlagal poimensko glasovanje, ki se je brez škode zvršilo. Začela se je debata in sicer v znamenju češke obstrukcije. Malo črez poldne se je pa vse pomirilo in danes se je dovršilo LISTEK. Na bep. (Iz cikla Sibirske povesti.) Napisal L. Knud Fredrik. Poslov. Jaklič, Cel dan so se trije skrivali po selni-škem bičju. Do kolen so morali stati v vodi, ker kozaki so neprenehoma jezdarili ob bregu in večkrat so konje zapodili v bičje. In imeli so srečo, kakor prejšnji dan, ko so se skrivali po nirgorodskem gozdu, mimo katerega so videli jezditi četo koza-kov. Šele v noči so se drznili zapustiti svoja skrivališča na drevju, a podali so se k Selnodu. Vso noč so hodili in ob jutru so srečno izginili v meglo, ki je vstajala iz reke. Tudi sedaj se je pričelo mračiti. »Lačen sem, očka«, se je oglasil najmlajši, komaj dvajsetleten ključavničarski pomočnik, katerega so pregnali v Sibirijo z mnogimi drugimi, ki so bili obdolženi političnih zločinov. »Tako sem lačen, ali nimaš nič v torbi, očka!« Zobje so mu šklepetali; mraz je bil oster in noge skoro odmrzle v vodi. Obrnil se je k starcu, ki je stal poleg njega, naslonjen na debelo vejo. »Nič, Gribov«, je žalostno odmajal sta-/ec z glavo; vse sem pojedel. »Počakaj malo, da dospemo v Vodanov.« »Svoje prste glodaj, Gribov«, ga je prekinil mračno Petrovič, krepak mož; v Sibirijo so ¿a poslali, ker je bil nekemu mirno in brez ovir prvo branje proračunskega povizorija. Nato se je izvolila komisija 26 članov za pogajanja z gosposko zbonico (naša dva: dr. Korošec in Jarc). Komisija se bo pegajala v pondeljek. Sklenilo se je, ca zastopniki naše zbornice brez dolgih govorov izjavijo, da ostane, kaker js bilo sklenjeno, in da je nesprejemljiva vsaka izprememba. V torek in morda še v sredo bo zboroval proračunski odsek tako, da bomo imeli prihodnjo sejo šele v sreč o r-.i celo v četrtek. Za deželne z"jore je določen čas od 20, jan. do 17. februarja. V seji seniorjev je min. predsednik grof Stiirkgh naglašal, da želi, da se začasni preračun z ozirom na zasedanje deželnih zborov kmalu reši. Danes je zboroval tudi socialno zavarovrlni odsek. Notranji minister baron Heinold je čestital podod-seku, ker je rešil prehodna določila za Galicijo in Bukovino in želel, da bi se socialno zavarovanje kmalu rešilo. Odsek je opustil glavno razpravo in pričel takoj s podrobno razpravo in je rešil § 1. predloge. Lokalne železnice. Vir da je predložila predlogo lokalnih železnic za 94 prog, ki bodo zahtevale 287,424.200 kron od države, Hrvatsko-slo-venski klub je nezadovoljen, ker se sorazmerno predloga veliko premalo ozira na železniške potrebe našega ozemlja zlasti na Kranjskem, kjer je v predlogi le proga Domžale — Blagovica, 17'6 km dolga, ki je zanjo voljna dati država dva milijona 600.000 K in od proge Polzela—Braslovče —Motnik (18 km) drž. izdatek 2,240.000 K, mali kos od štajerske meje do Motnika. Po številu prebivalstva bi moralo po pravični razdelitvi priti na Kranjsko od omenjene svote malo manj, nego 5 milijonov; pride pa komaj tri. Za Dalmacijo so določene te-le proge: Kaštel Sučurac —Trogir, ki bo vezala sta-roslavni Trcgir s Splitom (16*5 kilometrov, državni prispevek celo gradbeno svoto tri milijone); Zadar — Eenkovac (34 kilometrov, država 3,640,000; dežela 60.000; udeleženci 100.000 K.) Za Primorje: Sv. Lucija — Tolmin (5'7 km; država nosi vse stroške 3 milijone kron). Sežana —Opčina (61 km; država 100.003 K, dežela in udeleženci 550,000 K); Opčina — Herpelje (17'4 km, država vseh 23,500.000 kron). — Laški del dobi še več: Gorica— Červinjan (34'2 km, država 8,840.000 K; udeleženci in dežela 1,000.000 K), Ronchi —Tržič (Monfalcone) (6'2 km; država 738 tisoč kron, udeleženci 82.000 K). Koroško: Celovec — Velikovec (34 km, država 4,344.000 K, dežela in udeleženci 1,085.000 kron). Smohor — Koče (31 km, država 3,850.000 K, dežela 200,000 K, udeleženci 50.000 K). Pusarnitz — Obervellach ali pa vsaj Kolbnitz—Obervellach (20 km, država 2,760.000 K, dežela in udeleženci 240 tisoč kron); ta ozkotirna proga bi šla po dolini (Molltal), ker jo je tursisa železnica ki gre 350 m nad njo zelo oškodovala. Slovenski Štajar dobi poleg že imenovane proge Polzela— Motnik samo še Ljutomer — Ormož (20'8 km, država 1,040.000 K, dežela 250.000 K, prioritetnih obligacij za 1,025.000 K). Deloma zadene na koncu ob slovensko ozemlje Feldbach—Radgona (37* 1 km, država 2,000.000 K, dežela 800.000 K, prioritetnih obligacij za 995.000 K). Zanimive novice z Balona. Rim. Agenzia Štefani poroča iz Va-? me, da se je na nekem parniku pripeljalo 200 turških vojakov in 6 častnikov iz Carigrada, ki so se penoči hoteli izkrcati, da pobunijo prebivalstvo in da Izzet pašo „a. albanskega kneza proglase. Sporazumno s kontrolno komisijo in z nizozemskimi orožniškimi častniki je začasna vlada turške vojake aretirala. Valona. Mednarodna komisija je sklenila, da ima kombinirana kempanija mednarodne posadke v Skadru odkorakati v Les, da prepreči izkrcanje mladoturških band. Valona. Kemal beg je zaukazal, da se imajo grškim ladjam zapreti vsa albanska pristanišča. Valona. Neprestano dohajajo albanski prostovoljci, ki se priglašajo za vstop v albansko žendarmarijo, Solun. 200 prostovoljcev je zopet odpotovalo v Korico, da se pridružijo epir-skim bataljonom prostovoljcev. Valona. Tistih 200 turških vojakov, ki so se hoteli izkrcati v Valoni, in ki zdaj menda skušajo priti na suho pri Sv. Ivanu, se je pripeljalo na parniku avstrijskega Lloyda »Meran« iz Carigrada. Drugi mla-doturški agitatorji so dospeli na Lloydo. vem oarniku »Praga«. Valona. Zaprli so Behir ago, ki se je pripeljal iz Brindizija, da agitira za moha-medanskega albanskega vladarja. V Valoni je proglašeno oblegovalno stanje. Bcrolin. Princ Wied vztraja na svoji kandidaturi za albanski prestol in se ne ozira na puč, da bi Izet paša postal albanski vladar. Valona. Kemal beg je odredil strogo nadzorstvo nad vsemi ladjami. Izjavil je, da je laž, da ima on kake zveze z Izzet pašo. Albanija more napredovati le po volji velesil. Trst. Semkaj je dospel »Meran« s 161 turškimi vojaki. Vojake so zdravniško preiskali in v pomorskem laza-retu internirali. 13. t. m. jih pošljejo v Carigrad nazaj. Carigrad. Novi turški vojni minister Enver bej je vpokojil 33 divlzijskih poveljnikov, 40 brigadnih generalov, 52 polkovnikov generalnega štaba in 76 drugih polkovnikov. Vpokojena sta maršala Zeki in Ibrahim paša, tudi branitelj Odrina, Šukri paša, je vpokojen. Poslanik v Berolinu general Mahmud Muktar paša je imenovan za nadzornika 3. armadne inšpekcije, en brigadni general in 30 polkovnikov je imenovanih za divizijske poveljnike, Enver bej je prevzel tudi sam posle načelnika generalnega štaba. Vojni proračun je Enver bej skrčil za tri milijone funtov. Carigrad. Enver beg izjavlja, da 300 častnikov ni vpokojil iz političnih razlogov, ampak v skrbi za bojasposobnost armade. Berolinski poslanik Mahmut Muktar paša je dobil povelje, da se nemudoma vrne v Carigrad, kjer ima prevzeti nadzor-ništvo III. armade. Enver beg se baje privatno baha, da hoče Grčijo poraziti, seveda to vprašanje ni tako enostavno. Dunaj. Grčija dobi Kios in Mitilene, ne sme pa na njih imeti posadk, niti graditi vojnih pristanišč ali skladišč za olje. Pariz. Echo de Paris poroča iz Aten, j da kupi Grška čilenski 28.000tonski dre-i adnought »Cattore«, kozaku s pestjo razdrobil čepinjo, »Glodaj svoje prste, a ne javkaj. Saj bi bil lahko tamkaj ostal. He!« Težko je uganiti, kaj je mislil s svo-' jim »he«. Gotovo je pa dosegel svoj namen; Nikolaj Gribov je utihnil in grizel je molče prste, da je pričela teči kri. Polagoma se je zmračilo in nad reko je ležala težka, siva megla. »Sedaj je čas«, je spregovoril Petrovič in se pričel slačiti. Druga sta molča posnemala njegov zgled. Obleko so zvezali in obesili na vejo, na kojo se je opiral starec Andrej. Petrovič je z dolgim kolom prvi šel v reko, katero so begunci imeli preplavati. Počasi in oprezno sta mu sledila in v tihih sunkih so šli čez široko reko. Petrovič je že imel skoro trdna tla pod nogami, kar je zaklical krik. Zaklel je po tihem in v dveh sunkih je zapičil kol med bičje na drugem bregu, V dolgih sunkih se je obrnil v reko in prišel je ravno ob pravem času, da je rešil potapljajočega Gribova, katerega stari Andrej ni mogel več držati na površju. In ko se je obrnil k bregu, ga je pretresla divja groza, da bi bil kmalu one-svesilega Gribova spustil v vodo. Na strmem bregu se je vzdigovala jasno in razločno silhueta jezdeca. Moral je biti kozak, kateri je začul krik in pognal je svojega konja k reki. Tudi starec je bil zapazil jezdeca in hitel je, kolikor so mu dopuščale moči. Ker mesec je moral vsak hip prisvetiti na obzorje in oni bi bili odkriti na površju vode. »Nazaj na drugi breg«, je velel Petro- 1 • Po precejšnji razdalji je smuknil v vo- vič in se zagnal proti bregu, od katerega so ravno priplavali. • »Naša obleka«, je tožil starec, ki mu je poslušno sledil. »Brez nje smo izgubljeni.« . • »Molči starec«, je surovo dejal Petrovič. »Bodi miren«, in pristavil je prijazno: »Prinesem jo jaz!« Srečno so dosegli bičje; in v istem hipu je tudi mesec izšel in vodna gladina se je kazala v krasni mesečini. Poleg kozaka, ki je stal mirno in tiho na bregu, se je dvignil še drugi jezdec. Kratek »Kdo tu?«, ki se je razlil nad reko, je ostal sam. En kozak je pognal konja v bičje. Hip na to so ga begunci zapazili ob robu bičja, in takoj je zopet izginil. »Pasji sinovi«, je ušlo Petroviču, ki je z bistrim očesom pazil nad vodo. »Sedaj sta odkrila našo obleko. Toda čakajta, ča-kajta!« Stari Andrej je skoro glasno zastokal. »Sedaj nas odkrijejo, izgubljeni smo«, je tarnal. »Izgubljeni!« je zastokal Gribov, ki je komaj še stal na nogah. »Oho! Ne še tako kmalu, mevže«, je dejal Petrovič. »Ali imaš načrt?« je vprašal hlastno Andrej. Iz glasu je zvenelo oživljeno upa-nje. »Tu počakajta! Ne moreta mi pomagati!« je odločil Petrovič, ki je za vse tri mislil in tudi delal in zginil je ob reki po bičju navzdol. _ do in plaval je čez reko. Naglo je rezal valove, ker čim preje je na drugem bregu, tem boljše se mu bo posrečil načrt. Ta je bil vratolomen in drzen. Vedel je, da leži nižje ob reki kozaška stanica Nirgorod, od koder sta bila^ bržkone tudi kozaka. Znano mu je bilo,' da neprestano jezdarijo ob reki radi beguncev. Nameraval je zapreti pott• Zamašite mu gobecl« je mirno velel Petrovič tovarišema in stopil je k kozaku, ki je bil okrog sebe z noGarni. bo evropskega areopaga, (ki je pa že padla in sicer ne dobi Grčija samo Kios in Miti-lene, ampak tudi Lemnos in Samothrake). Belgrad. Vladna »Samouprava« piše: »Obzorje evropske politike je z gostimi oblaki zastrto in bi se mogel nenadoma pojaviti blisk, ki bi povzročil evropsko katastrofo. Belgrad. V slučaju vojske med Turčijo in Grčijo je Srbija obvezana Grčiji vojaško pomagati. Srbska diplomacija se zato resnosti položaja popolnoma zaveda, tembolj, ker bi tretja balkanska vojska bila evropskemu miru veliko bolj nevarna, kakor sta bili prejšnji dve, Carigrad. Iz Carigrada prihajajo vesti, da Turčija vpoklicuje svoje častnike v inozemstvu. Carigrad, Mirovna pogajanja med Turčijo in Srbijo so se prekinila, Belgrad. Srbija fe dobro poučena, da se Bulgsrija naglo oborožufe, da eventualno izrabi položaj. Srbija, Grčija in Rumu-n?ja so zato medseboj v neprestanem stiku, da zavarujejo bukareško pogodbo pred vsakim iznenadenjera. London, Tu ne verujejo v vojsko med Turčijo 5n Grčijo, ker Anglija zastavlja ves svoj vpliv, da to pustolovščino prepreči. Valona. Praske med Essad - pašinimi pristaši in pristaši provizorične vlade okoli Elbassana trajajo dalje. Carigrad. Bojkot proti grškim trgovcem se širi dalje. Pariz, Grški ministrski oredsednik Venizelos je dospel semkaj in bo konferi« ral z vodilnimi državniki. Koliko vlad je v Albaniji? I. Kemalbegova vlada v Valoni. Dohodki tečejo iz pristaniških pristojbin. Ima nekaj domačinov za žandarje, II. Essadpaša v Draču in Tirani, Živi od pristaniških pristojbin v Draču, III. Malisorska vlada Zokujev v Lješu. Postavili so jo bili Srbi. Živi od pristaniških pristojbin v Medui. Ima dobre žandarje, Prvi vladar je bil Gjeta Zoku, katerega je dal vodja Mirditov, Prenk Bib Doda, umoriti, a mu je sledil njegov brat Ded Zoku. IV- Mirditska vlada Prenk Bib Doda v severoalbanskih hribih. Nima dohodkov. Se zato skuša polastiti Medue. V, Internacionalna uprava Skadra pod angleškim guvernerjem Phillipsom, ki v Skadru še zdaj ne dopusti albanske zastave. VI. Internacionalna upravna komisija s sedežem v Valoni. Socialni demokrat - iraški podžupan. Gradec. 8. t. m, je bil v seji graškega občinskega sveta s 16. socialnodemokra-škimi in s 15. uradniškimi glasovi izvoljen za prvega podžupana dr, Bercht, za drugega podžupana pa soc, demokrat Alojzij Ausobsky. Župan dr. Fleischhacker je napovedal, da potrebuje graška občina drž. podporo, da se bo moralo posojilo najeti, da se mora izpopolniti klavnica, zgraditi nova domobranska vojašnica, skrbeti za brezposelne, graditi mala stanovanja in da se mora izpremeniti sedanji občinski in volilni red. »Daj mu z nožem, Petrovič«, je svetoval Andrej. Pa samo odmajal je z glavo in z vsem prijemom je zagrabil zvezanca za vrat, da je krčevito zazijal. , »Trave«, je dalje ukazal Petrovič in čez nekaj sekund je ležal kozak z zamaše» nimi ustmi pri ognju in samo njegove oči so kazale jezo in srd, ki se je kuhala v njem. Begunci so molče jedli, Petrovič se je dvignil in dejal kratko in odločno: »Čakajta!« Morala je preteči dobra ura, ko sta se Gribov in Andrej pogovarjala o dogodku. »In ti, očka, veš zagotovo, da je Petrovič študiral« ... je ravno vprašal Gribov. In začulo se je konjsko peketanje, da sta se oba naglo umaknila v bičje in kmalu nato je stal pred njima Petrovič. Posadil je mladega kozaka s konja in ga položil poleg starejšega na tla. Gibrov in Andrej sta morala zajezditi konja, vsak je dobil puško. Revolverja je pa Petrovič zase obdržal. »Znam ž njima streljati«, je odvrnil kratko, in se je obrnil k ujetnikoma. »Zabavajta se dobro«, je dejal smehljaje. Bila je edina beseda, ki jo je jima privoščil. Kmalu se je breg zazibal v grobno tišino, ogenj je polagoma pojemal in končno je ugasnil. Šele drugi dan je našla kozaška patrulja ujetnika in začel se je pogon za begunci. Burna volitev obeh podžupanov. Župan nato uvede volitev dveh podžupanov, Sledi dveurna ojstra razprava. V imenu obrtnikov protestira Krebs, v imenu hišnih posestnikov pa Schreckenthal proti izvolitvi socialncga demokrata za drugega podžupana. Odgovarjajo jim govorniki uradniških in soc. dem. obč. svetnikov. Pri volitvi prvega podžupana je bilo oddanih 31 glasovnic, P je bilo praznih. Izvoljen je dr. Bercht. Sledi zopet daljša razprava, predno se oddajo glasovnice za drugega podžupana. Oddanih je bilo 48 glasovnic, 31 jih je dobil soc. demokrat Ausobsky, ki je izvoljen, protikandidat, dosedanji podžupan Habisch je dobil le 15 glasov. Wellisch, Brandl. Schrottner in še nekateri obč, svetniki prično žvižgati na piščalke, da protestirajo. Hrup se pa kmalu poleže in Ausobskv zasede mesto drugega podžupana. Spor med psposlo in iüiisko znorolco. Plemiči in bivši ministri, ki v gosposki zbornici odločujejo, poslaniški zbornici večkrat očitajo, da ne dela in da izgublja čas z dolgotrajnimi razpravami. Ta očitek pa pri vsej razdrapanosti v parlamentu, ki nima tiste moči, kakršno imajo parlamenti v državah, kjer se strogo ustavno vlada, ni popolnoma istinit, ker tudi gosposka zbornica ni za delo navdušena, kadar gre za rešitev postav, ki visoki gospodi niso všeč. Poslaniška zbornica je že 28. dec 1912 doposlala gosposki zbornici novo društveno postavo, a razpravljali so o njej v gosposki zbornici šele 29. decembra 1913, Nadalje ni rešila gosposka zbornica postave o kršitvi delavske pogodbe in tudi ne postave o ureditvi stališča pisarniških pomočnikov in oficiantov. Iz trte izvit je pa sedanji spor glede na osebno dohodninsko novelo. Tendenca gosposke zbornice je ponižati ljudski parlament in mogoče hočejo tudi Stürgkha sirmogla-viti. Predsednik gosposke zbornice knez. Windischgraetz je te dni razpravljal s predsednikom poslaniške zbornice dr. Syl-vestrom o skupni konferenci obeh zbornic in rekel, da naj bi vsaka zbornica h konferenci 9 članov odposlala, dr. Sylvester je pa izjavil, da to tehnično ni mogoče, ker morajo biti tudi manjše stranke pri konferenci zastopane in bodo morali vsaj 26 poslancev za njo izvoliti. To je obveljalo. XXX -I- Skupna komisija poslanske in gosposke zbornice za finančni načrt. Iz hrvatsko - slovenskega kluba sta izvoljena v to komisijo poslanca dr, Korošec in prof. Jarc. Komisija ima namen zravnati nasprotja, ki so se pojavila mej poslansko in gosposko zbornico v zadevi osebno-dohod-ninskega davka. Glavna točka razpora je sledeča: Poslanska zbornica je po vladni predlogi sklenila, da se osebna dohodnina zviša od dohodkov od 10.000 kron dalje. Predlog, da bi se povišek začel že pri dohodkih 6000 K je bil z večino odklonjen. Gosposka zbornica pa zahteva, da naj se povišek začenja tudi že pri dohodkih čez 1200 K. Soditi po razpoloženju v poslanski zbornici je pričakovati, da bodo v skupni komisiji vsi člani poslanske zbornice soglasno odklonili zahteve gosposke zbornice. Pričakuje se, da bo potem odnehala gosposka zbornica — na kar bi bil »finančni načrt« izgotovljen še ta teden. Skupna komisija se je dne 12. jan. zbrala v prostorih gosposke. O izidu bomo poročali prihodnjič. Po sveiu. KRST NADVOJVODINJE, Dunaj. V navzočnosti cesarja se je izvršil krst hčerke nadvojvodinje Cite. Dali so ji ime Adelheit. KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj. Kranjski deželni zbor se skliče 20. t. m. in bo imel za rešitev svojih poslov na razpolago čas do 17. februarja. OGRSKI ŽELEZNIŠKI URADNIKI PRETE. Budimpešta. Železniški uradniki so sklenili zbrati se na shod na Reki, da protestirajo proti vladi in sklenejo, če treba, štrajk. KOALICIJA ZA NOVEGA BANA. Zagreb. Koalicija dela na to, da bi postal ban baron Nikolič. KORUPCIJA NA ČEŠKEM. Praga. V predkraju Vršovic so prišli na sled, da so župan Herold, podžupan Zimmermann in magistratni ravnatelj Režniček pri prodaji nekega zemljišča, pri katerem je imela občina govoriti, zaslužili 1 milijon provizije. Mladočeška stranka hoče vse tri iz svoje srede izključiti. Državni pravnik se pozove, da jih stavi pod obtožbo. KOSUTH ZOPET OBOLEL. Budimpešta, hudo obolel. Budinmpešta. Stanje Franca Kossutha se je zelo poslabšalo. Bolnik se je poročil s svojo zaročenko grofico Beniowski. TISZA NAMERAVA OGRSKI DRŽAVNI ZBOR RAZPUSTITI. Budimpešta. Tu se trdi, da namerava Tisza že jeseni ogrski državni zbor razpustiti. Vladni krogi pa trde, da vlada državni zbor razpusti šele majnika 1915. VODITELJ TIROLSKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV DR. OTON PL. GUGGEN-BERG UMRL. Briksen. Tu je 10. t. m. ob pol 3. uri popoldne umrl voditelj tirolskih krščanskih socialcev dr, Oton pl. Guggenberg. Rajnik je bil zelo veren, pobožen mož in si je za uveljavljenje krščanskih načel pridobil ne-venljivih zaslug. NEMŠKI ŠKOFJE. Kolin. Nemški škofje so objavili sku* pen pastirski list, v katerem obžalujejo, da število porodov v Nemčiji pada ter vidijo med zlimi vzroki razkošnost bogatih slojev in bedo nižjih. Zakonskim, ki preprečujejo zarod, se odtegnejo sakramenti. Končno škofje ostro obsojajo novo modo. REVOLTA V RIMSKI PROVINCI. Rim. V Palianu, kjer se pojavljajo že več časa agrarni nemiri, so kmetje demonstratirali pred hišo posestnika Tuccija in zahtevali, naj se jim položaj izboljša. Tucci je na množico streljal in usmrtil neko mlado deklico, ranil pa 30 oseb. SPLOŠNA STAVKA ŽELEZNIČARJEV V JUŽNI AFRIKI. London. Železničarji v Južni Afriki so proglasili splošno stavko, ker so več železničarjev odpustili. Vpoštev pride ob stavki 35.000 belih in ravno toliko nebe-lih železničarjev. Iz Pretorije je odpeljal 9, t, m- le en vlak, ker razven treh vsi mehaniki stavkajo. Tudi izvoščeki stavkajo. Zveza med Pretorijo in Klerksdorfom je prekinjena. Johannesburg. Štrajkujoči delavci so položili na tir dinamit. Poštni vlak je bil vržen s tira. K sreči ni bil nihče ranjen. Kapstadt. Ker je en del železničarske-ga sindikata za prenehanje štrajka, upajo, da že danes nastopijo pri železnicah normalne razmere. KRVAVA SPLOŠNA STAVKA V JUŽNI AFRIKI. Natal. Splošna stavka železničarjev se izvaja z napadi in z boji. Podobna je vstaji. Med Denverjem in Georgetovvnom je bil na poštni vlak izveden napad. Lokomotivo je eksplozija vrgla iz tira. Na progi Wilpoort-Luipaardsviey so našli tri bombe; na progi Johannesburg-Cleveland je bil izveden napad z dinamitom. Voditelj Indov Ghandi je izjavil, da med stavko vladi ne bo delal težav. V Potsefstroom so odposlali 18.000 vojakov. Pod orožje so pozvani vsi orožja sposobni državljani v Natalu in v Oranju: 60,000 mož, V provinci Kap železničarji ne stavkajo. V Poutsmi so aretirali 4 voditelje stavke; v Pretoriji pa predsednika, tajnika in dva odbornika zveze železničarjev. PRIPRAVLJENOST RUSIJE. Peterburg. Z zadržanjem zadnjega letnika rezervistov šteje zdaj ruska armada 1,6000.000 mož, od teh 1,200.000 v Evropi, POSOJILA ZA RUSKE ŽELEZNICE. Peterburg. Ruski ministrski svet je izjavil, da je potrebno za najvažnejše železniške družbe najeti posojilo 826 milijonov rubljev. NA KITAJSKEM JE TUDI KRITIČNO, Peking. Kitajski parlament ie razpu-ščen. XXX VREME. Inomost. Vsled deževja padajo neprestano lavine. Promet na arlberški železnici je prekinjen, Bregenška Acha je hudo na-rastla. Inomost. Ravnateljstvo državne železnice v Inomostu izjavlja, da se promet na progi Inomost—Mittenwald radi sneženih žametov vsaj tri dni prekine. Tudi na Arl-bergu je promet prekinjen. Lvcv. Vsled žametov je promet lokalnih železnic ustavljen. Curih. Nastopilo je južno vreme. Silno dežuje. Sneg se naglo topi. Inomost. Tu močno dežuje. Vsled topitve snega je nevarnost plazov velika. Mittelvvaldska železnica je promet ustavila. Tudi proga arlberške železnice je ogrožena. VIHARJI OB OBREŽJU VZHODNEGA MORJA. Franc Kossuth je zopet . Berolin,.»Lokalanzeiger« poroča: Mo-« derne topljice Krautz je vihar popolnoma uničil. Toptjice Zoppot in Hela sta tudi od vllfärja uričeni, ker je morje prestopilo o-brežje in pluskajo valovi do vasi, Škode je več milijonov. 20 oseb je utonilo. MORJE POPLAVILO DAMKERORT. Damkerort, Morje je raztrgalo zemeljski pas med morjem in Bukovskem jezerom. Bukovüko jezero strašno hitro narašča. Damkerort je pod vodo; le dve ali tri strehe štrle iz morja. O usodi prebivalstva, do 100 oseb, ni nič znanega. Morje je odneslo tudi zemeljski pas med Jamunderjem in Bukovskim jezerom. Iz Köstlina so odposlali vojake na pomoč. Berolin. Na vzhodnomorski obali je več vasi od viharja in valov popolnoma porušenih. SNEŽNI VIKARJI V RUSIJI. (150 oseb zmrznilo.) Peterbnrg. 10. t. m. je divjal v Rusiji orkanu podoben snežen vihar, kakršnega Rusi ne pomnijo. Promet po železnicah je popolnoma prekinil: V Peterburg ni pripeljal 10. t. m. noben vlak, ker so obtičali vlaki v snegu. Do 150 oseb je, kakor gu-bernatorji poročajo, zmrznilo. Več vasi ¡e pokopanih pod snegom. Potnikom, ki jim je vlake sneg zamedel, se slabo godi. Kampirajo deloma v malih krajih, a tudi pod milim nebom in stradajo. Na varšavski železnici je vsled viharja neki tovorni vlak skočil iz tira. V vse kraje odpošiljajo vojake, da kidajo sneg in da tako omogočijo železniški promet. RADI DEDŠČINE USMRTIL MATER, SESTRO IN BRATA. Madrid. V Berhegalu je volil rajni Palacio svoje premoženje, 3 milijone, najmlajšemu sinu. Najstarejši sin Mariano se je zato s svojo rodbino spri in ustreli svojo mater, sestro in brata, nato pa še sebe. Premoženje pripade zdaj španski državi. BRIDKO RAZOČARANJE. Trident. V Palnu je našel neki kmet v niši za 18.000 goldinarjev bankovcev, ki jih je njegov oče zapustil. Srečen kmet je šel v banko, kjer so mu pa povedali, da so bankovci že dolgo vrsto let neveljavni. KOŠ S TRUPLOM. Budimpešta. Donava je vrgla na suho potni koš z ženskim truplom. Sumijo, da gre za umorjeno Dunajčanko, SAME PERVERZNE RODBINSKE TRAGEDIJE. Berlin. V Soldavi v vzhodni Prusi-ji je družina gradbenega mojstra Bsalz sklenila se usmrtiti. Oče in mati sta se oblekla v žalni obleki, vsem svojim petim otrokom prerezala grle, nato odprla plin in se ustrelila. Tudi Bsa»«>va sestra se je usmrtila. VLOM V BEROLINU. (Nad 50.000 M vrednosti vlomilci ukradli.) Berolin. Vlomljeno je bilo v tukajšnjo prodajalnico urarja Gilberga. Vlomilci so odnesli blaga v vrednosti nad 50,000 mark. GLEDALIŠČE PRIČELO MED PREDSTAVO GORETL Madrid. 10. t. m. zvečer je pričelo med predstavo goreti gledališče v Amposti, provinca Katalonija. Gledalci so ostali hladnokrvni in so se zato vsi rešili. Gledališče je popolnoma zgorelo. STARIŠI PRODALI LASTNEGA OTROKA. Barcelona. V Valenciji so zaprli zakonska Martinez, ki sta svojega devetletnega otroka prodala Amerikaneu Paulinu. RUSKI KNEZ RADI GOLJUFIJE OBSOJEN. Petrograd. Okrajno sodišče v Petrika-vu je obsobilo kneza Sergija Urusova, štabnega kapitana Šaleškega in nekega Lavrona, da izgube urade in predpravice in da bodo osem mescev zaprti, ker so nabirali za Rdeči križ in v Lodzu in v So-snovicu ogoljufali za več tisoi rubljev. Knez Urusov ni prišel k razpravi, ker je pobegnil v inozemstvo. Dnevne novice. -f «Slovenska Straža« prosi nujno, da vsi njeni dobrotniki ne prenehajo z dopo-šiljanjem daril, ker so potrebe na meji večje kot so bile prejšnja leta. Radi tiskarskega gibanja bo mogla izkaze darov priobčiti še-le, ko se v tiskarni razmere nekoliko urede. Do tedaj pa prosi vse somišljenike, da delo zanjo podvoje. -[ Naši shodi. Preteklo nedeljo dne 11. januarja so se na Spod. Štajerskem vršili sledeči shodi: V Rušah pri Mariboru sta na shodu K. Z. in J. S. Z. govorila poslanec Pišek in urednik Žebot. — V Dolu pri Hrastniku se je ustanovila Dekliška zveza. Govoril je dr. Hohnjec. — V Rajhenburgu je zborovalo tarnošnje Izobraževalno društvo. Naše prireditve na Spodnjem Štajerskem. V Ormožu bo v nedeljo dne 18. jan. po rani službi božji mladeniško zborovanje. Govori urednik Žebot. — V Št. Ilju v Slov, goricah se priredi 18. jan. po večernicah pri Ceicerju tombola v korist ubogim otrokom slovenske šole. Prireditelj Bralno društvo, — Dne 18. jan. po večernicah bo ustanovitev Dekliške in Mladeniške zveze v Galiciji pri Žalcu. Govori dr. Hohnjec. K pogreba minisira-Zaleskega, Kot delegat Hrvatsko-slovenskega kluba se je udeležil pogreba finančnega ministra poslanca Zaleskija v Lvovu štaj. poslanec dr. Verstgv^ek,^ Pogreb je bil zelo slovesen, udeležil se ga je tudi ministrski predsednik grof Sturgkh in šest ministrov ter mnogo-brojno odlično občinstvo. Dr. Verstovšek je bil kot zastopnik Jugoslovanov prav prijazno sprejet. Bil je gost narodnega kazina poljskega plemstva, dalje bil povabljen na »raut« cesarskega gališkega namestnika, nadalje gost kneza Lubomirske-ga in grofa Losockega. -f Socialni tečaji na Štajerskem, S tečajem v Velenju, kateri se je vršil v sredo, dne 7. jan., in na katerem sta predavala dr. Korošec in nadrevizor Pušenjak, se je otvorila vrsta letošnjih socialnih tečajev, V krajih, kjer se želijo taki potrebni tečaji, naj blagovolijo zaupniki potrebno ukreniti, in nemudoma naznaniti Slov. kršč. soc. zvezi v Mariboru, da določi čas in govornike. Za lokalfe in udeležbo naj povsod poskrbijo zaupniki. -f Slovensko obrtno nadaljevalno šolstvo in štajerski deželni odbor. Dež. odbor je zopet odklonil prošnjo za podporo obrtno nadaljevalne šole v Sevnici ob Savi in trgovskega tečaja v Žalcu, dasiravno je de-■¿e\m odbornik dr. Verstovšek zopet odločno protestiral proti odklonitvi. Poslanec dr. Verstovšek se sedaj pogaja v imenu Slov, kmečke zveze z vlado, da se to subvencijsko vprašanje ugodno reši. -}- »Izguba važne občine«, »Slovenski Narod«, glasilo ljudi, ki se ob vsaki priliki vežejo z najhujšimi našimi narodnimi nasprotniki, gobezduje v sobotni številki, da mariborski klerikalni politiki gotovo za te volitve (v Cirknici) niso ganili prsta. Tako si zmisli lažnjivo liberalno glasilo. Kolikor nam je znano, je naša stranka storila vse, da bi si priboriia vsaj polovico občinskega odbora v Cirknici. Dosedaj je imela naša stranka izmed osem odbornikov samo enega člana (g. Bauman). Da boj na jezikovni meji ni podoben boju s konfeti v ma-rikorskem »Narodnem domu«, kjer veliki Slovenci navdušeno plešejo z nemškimi frajlami, je gotovo vsakemu znano. Volilni boj. ki se je bil 29. dec. v Cirknici. je bil skrajno napet in oster. Naši so storili svojo dolžnost. Ko ne bi se komisija in nasprotna stranka posluževala nepostavnosti, bi bila zmaga naša. Sicer pa, če pride do novih volitev, bo izid gotovo drugačen. Liberalci, ki poznate narodnost samo pri polnih litrih in na plesiščih, bodite raje lepo tiho. 4-Dr. M, Ploj. Kakor poroča dunajska ^>Zeit« z dne 10. jan., je rodbina ločene gospe zaprosila sodišče, naj dr. Ploja odstavi od sovaruštva pri vnukih, in namerava proti njemu vložiti več tožb. -i- »O navadnih napakah naše vzgoje« je predaval Hinko Schreiner v mariborskem ^Narodnem domu« dne 11. t. m. Mi bi gosp. predavatelja opozorili, naj svoj tema posebno uporabi pri svojih gojencih v učiteljišču. -f Liberalno delo na Sp. Štajerskem. Dočim mnogo podružnic »Slov. Straže« spi spanje pravičnega, se liberalci pridno gibljejo. Tako se je dne 6. t. m. pri Sv. Barbari v Halozah ustanovila nova podružnica C. M. družbe. Na čelu podružnice so večinoma učitelji in — krčmarji. Tudi v Hočah pri Mariboru se snuje C. M. podružnica. Ustanavlja jo žel. uradnik Vo-denik. Svoj pristop je podpisalo celo nekaj takih, ki so že člani »Slov. Straže«. — Konkurenca v narodnem delu je sicer na mestu, posebno na Štajerskem, a Ciril Me-todarija je navadno prehod v breznarodni liberalizem in hujskanje proti drugomisle-čim rojakom. Sv. Magdalena pri Mariboru. V nedeljo dne 18. t. m. je zopet zborovanje podružnice naše »Slov. Straže«, kakor po navadi popoldne po večernicah. Pridite vrli Slovenci v obilnem številu. — Potrjene obč. volitve. Že pred leti izvršene obč. volitve v Oseku v Slov. goricah, kjer je odklenkalo nemškutarjem in v Framu pri Mariboru so potrjene. — Proti občinskim volitvam v Cirknici pri Št. Ilju v Slov. goricah se je slovenska stranka pritožila, ker so Nemci uganjali reči, ki r« spadajo v krog poštenosti. — Poneverjenje na deželni realki v Gradcu. Učitelj telovadbe na dež. realki v Gradcu in predstojnik vsenemških telovadnih društev Haida, je poneveril deželi nad 7.000 kron. Haida je hud nacionalec in je dobil pred par leti to službo po pro-tckciji nemših nacionalcev. — Oljarna v Zidanem mostu pogorela. V četrtek ob i. uri popoldne je v oljarni tvrdke Jožef Wertheimer v Zidanem mostu nasial ogenj, ki se je zaradi nakopičenih zelo gorljivih snovi takoj neomejeno razširil po celi zgradbi. Med požarom je bilo slišati več eksplozij in se še ne ve, če ni bilo tudi človeških žrtev. Ob pol 7. uri zvečer je iz Celja prihitela na pomoč požarna bramba, ki ,pa ni imela več kaj rešiti ker je bila medtem tovarna že zgorela. Orožniki so vzdrževali red. Škoda je velika, a je domalega pokrita z zavarovalnino. Hud udarec je pa to za delavce, ki bodo v najhujšem času, ko nikjer ni nobenega zaslužka, ostali brez dela. — Umrla je v Smolniku pri Rušah | hčerka veleposestnika Jurkota Katica i Jurko. Oače prosto kuhanje žganja za niari borski okraj se ne oglaša pri kontrolnem okrajnem vodstvu finančne straže v novem uradnem poslopju, ampak pri oddelku fin. straže v Wielandovi ulici št. 14 vštric dr. Feldbacherjeve vile, blizo glavnega kolodvora. Tukaj prodajajo se tudi revizijske pole. — Pplc-~£ellak. Pollak, ki se sedaj nanajav zaporih ljubenskega o-krožnega sodišča, taji doslej vsako krivdo na roparskem umoru trgovca z živino Schwarza. Pravi, da ne pozna nobenega Polca in tudi Schwarza ni poznal; tudi zanika, da bi se bil začasa Schwarzevega umora nahajal na Zg. Štajerskem. Drugače se pa njegova zunanjost popolnoma ujema s popisom, ki ga imajo o njem oblasti. Preiskavo vodi državni pravdnik pl. Seiliers in se mora stvar o Pollakovi identiteti v kratkem pojasniti. Wastianova ^zadeva se razvija da-ije; "oTčrnp.o sodišče za kazen- ske stvari je na štajerski dežeini zbor poslalo vlogo, v kateri zahteva izročitev posl. Wastiana radi tatvine. Izjava prizadete knjigarne Leuschner & Lu-benskv razvoja te zadeve ni mogla več preprečiti, ker je vso stvar že imelo v rokah državno pravdništvo. Seveda se bo ta reč še dolgo vlekla, ako štajerski deželni zbor ne bo sklican. — Wastianova afera — smrdi. Čez celo zadevo "leži" Sicer "neka tajinstvena megla, a iz krogov mariborskega nemštva se sempatje izve marsikaj delikatnega. Govori se celo o zakonski ločitvi. Ubogi Wastian, pred par meseci še polbog spod-nještajerske nemškutarije — tvoja zvezda ugaša! — Nov živinozdravnik. Živinozdravni-ški absolvent J. Lobnik, rojak iz mariborskega okraja, je imenovan za živinozdrav-nika na Vranskem. — Nova posojilnica. V Kamnici pri Mariboru se je ustanovila hranilnica in posojilnica. Dosedaj je imela že dva uradna dneva, katera sta pokazala, da bo zavod gotovo dobro vspeval. Posebno hranilne vloge so bile zelo močno. Na čelu nove posojilnice so samo ugledni in tudi varčni ter premožni možje. Priporočamo domačinom v Kamnici, Sv. Urbanu, Sp. Kungoti, Selnici itd., da se pridno poslužujejo domačega zavoda. Koliko tisočev in tisočev kron leži našega denarja v zavodih naših nasprotnikov! — Fram. Dve igri »Marijin otrok« in »Repoštev«, kateri so igrali naši fantje in naša dekleta na Štefanovo, ste se izborno posrečili. Obisk pa je bil tolik, da veliko ljudi ni dobilo prostora. Mladini čast, izobraževalnemu društvu hvala za prireditev. Još jedan put! — Morje pri Framu. Občinske volitve so se izvršile zadnji pondeljek 29. decembra m. 1. mirno in soglasno za našo stranko. Želimo le Še, naj bi tudi nadalje vodil našo občino g. župan M. Koren; saj jo modro vodi že čez dvajset let. Občina je vzgledna. Noben liberalen list ne zahaja v Morje — le neka dekla, pijanka — šnop-sarca, nezakonska mati, doma blizu Ptuja baje dobiva »Štajerca« pod zavitkom. — Nove orgle v kapucinski cerkvi v Celju. Postavi! jih je g. Naraks iz Petrove, in imajo 12 registrov. Omara je velik kinč cerkve, pa tudi orgle so vspele nenavadno dobro. Intonacija je jako solidna in značilna. Naraks se odlikuje posebno v dvojnem oziru: 1. Oglasi ogle naravnost vzorno, 2. je njegova tehnika absolutno sigurna. Postavil je že 9 orgel, pa k nobenim ga ni bilo še treba klicati. To se da razlagati le tako, da je Naraks stopU na pozorišče kot popolnoma izvežban mojster, in ker gre vsaka stvar skozi njegove roke. Zategadelj zasluži vso pozornost in zaupanje. — P. H. Sattner. -j- Belokranjska železnica. Železniška proga Karlovec — Bubnarci je otvorjena. Vozi trikrat na dan. Vožnja je prav prijetna in zanimiva. -[- Bolezen bivšega krškega knezo-škofa dr. Kahna se je nevarno poslabšala. — Narodna Čitalnica v Celovcu priredi v nedeljo dne 18. jan. 1914 v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu veliko predpustno veselico. Svira godba c. in kr. pešpolka št. 17 iz Celovca. Vstopnina 2 K. Čisti dobiček te prireditve je namenjen podpornemu društvu za slovenske dijake koroške. Ker je to edina predpustna prireditev te vrste, se pričakuje velikega obiska. Za zabavo bode kar najboljše preskrbljeno. — Ne hodite v Ameriko. Newyorški slovenski dnevnik »Glas Naroda« piše iz Clevelanda: V našem mestu se opaža dan za dnem večja brezposelnost, vse večje tovarne odpuščajo delavce kar na debelo, ostali pa delajo po dva ali tri dni v tednu. Rojakom ne svetujemo hoditi v Cleveland iskat dela, dokler se razmere ne zboljšajo. V vseh ameriških mestih so občinska prenočišča prenapolnjena. Pričakovati je, da se bo položaj v kratkem še poslabšal. — Avtomobila« zveza Krško—Rudol-iovo. Radi skrajno neugodnih cest je družba primorana omejiti začasno avtomobil-ni promet na dnevno enkratno vožnjo. Avtobus odhaja iz Krškega ob 7'30 dopoldne, ter iz Novega mesta ob 2 uri popoldne, ter pride v Novo mesto ob 10 uri dopoldne in v Krško ob 4'30 popoldne. Slavno občinstvo se prosi, da se ozira na to začasno izpremembo. Novo usiaaovljeuo poštno in brzojavno ravnateljstvo v Celovcu so te dni oivoiili na slovesen način. Navzoči so bili: gen. poštni ravnatelj pl. Wa-gner-Jauregg, dež. predsednik dr. baron Fries-Skenc, knezoškof dr. Kalt-ner, dež. glavar baron Aichelburg, župan Metnitz in drugi. Slavnostni obed se je vršil v hotelu pri »Avstrijskem cesarju«. — Slovenci na Dunaju. Slovenska služba božja se vrši v cerkvi sv. Anto-na, XV. PoutlioäJgasse 16, 11. januarja* 8. februarja, 8. marca ob ¡¡>'3 pop. —• X. redni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva »Straže« na Dunaju se vrši v nedeljo 11. januarja 1914 v društvenih prostorih (VI. Webgasse 17) . Po končanem dnevnem redu prosta zabava. Vstopnina prosta. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Desetletnico proslavimo slovesno tretjo nedeljo v februarju (15.) v lokalu »Zur Weintraube« V. Schloßgasse 5. — — Turki v Trstu. Iz Trsta o tem še po» ročajo; Turkov, ki so došli na »Meranu«i semkaj, je 161. Straži jih nekaj avstrijskih pomorščakov, na čelu jim častnik. Trije Turki so morali v bolnico. Kapitan »Mera-na«, Picciola, je pripovedoval, da se je v Carigradu vkrcalo na »Meran«, ki je prišel iz Odese, 368 Turkov, ki so imeli vse papirje v redu in so rekli, da so odpuščeni turški vojaki, doma iz Albanije, kamor so vračajo. V Valono je dospel parnik 6. t. m, ob pol 11. uri dopoldne. Tu je stopil na krov poveljnik avstrijske štacijonarka »Panther«, da bo s holandskimi oficirji in lokalno policijo ladjo preiskal. To se je tudi zgodilo. Našli so v zabojih Turkov polno orožja, patron in bomb ter so zaplenili 15.000 frankov denarja. Več vojakov so razorožili in v Valono eskortirali, druge pustili na ladji. Nato je ostalo na »Meranu« 24 avstrijskih pomorščakov s častnikom Svobodo in parnik je moral odpluti v Trst, ne da bi se dotaknil Medue, kakor je bil nameraval. Turki sami trde, da jih je nekdo iz njihove srede, ki se je v Solunu izkrcal, izdal grški vladi, ki je obvestila velesile. Kapitan pravi, da se je v Solunu res nekdo od Turkov izkrcal. — Stavci napadli urednika. »Edinost« poroča: Dne 30. decembra je ka-* kih pet ali šest črkostavcev hotelo napasti našega urednika g. Ekarja, ker dela v tiskarni, da more izhajati listi Vodil je tedaj tolpo neki Škrlec. Napad se jim je ponesrečil. Sinoči pa so ponovili svoj poizkus. Ob 135 ponoči, ko je g. Ekar šel iz tiskarne domov, se je pri-drvila za njim v ulico Madonnina zopet pet ali šest oseb broječa tolpa, ga ustavila in mu zagrozila, da se mu zgodi nesi'eča, če bo še nadalje »stavil« Pred bližajočim se stražnikom so jo takoj odkurili kakor zajci. Vodja tolpo se je skrbno skrival za zid, da bi ga na-padanec ne spoznal. Imena se nihče ni upal povedati napadencu. Imeli so poguma le za zavratni napad! — Stavci imajo zelo čudne pojme o urednikih. Menda mislijo, da so tudi ti podložni njihovi organizaciji. V resnici pa stavce prav nič ne briga, kaj uredniki de-i lajo, ali pišejo ali stavijo. Gospodar je lastnik tiskarne, ki si sme zato pomagati, kakor si ve in hoče; in če mu hoče urednik v tem oziru iti na roko, je to njegova stvar. Ker urednik nima s stavci absolutno nobene zveze, ni stav-kokaz, ako v interesu lista pomaga« Tako daleč še nismo, da bi morali celo Še uredniki k g g. stavcem po dovo-< ljenje, kaj smejo in kaj ne. Ponočni n«w padi na urednike pa so vse kaj drugega kakor dokaz za »najintelegentnejši delavski sloj«, za kar tiskarska organizacija svoje člane smatra. — 40.000 K podpore je nakazala hrvatska vlada za one Hrvate v Ameriki, ki bi se radi vrnili. — Ukradene cerkvene slike, V celovški župni cerkvi pri sv. Ilju je bila te dni iz zakristije ukradena na platno slikana slika. Začasno so na dotično mesio obesili drugo sliko, ki je pa bila tudi ukradena. " "* ■<*..■»._im .... nm mu t viujtif< — Naša mornarica. Dne 17. januarja ob enajsti uri dopoldne bodo spustili naš četrti dreadnouglh »Szent Istvan« v reški ladjedelnici v morje. Novemu velikanu naše vojne mornarice bo kumovala nad-vojvodinja Marija Terezija. Razun nje bo pri slavnosti tudi navzoča nadvojvodinja Marija Annunciata. Drugih posebnih slavnosti, kakoršne so se vršile ob »Viribuso-vi« spustitvi v morje radi zimskega časa ne bo. — Vse vojne Sadje naše mornarice se bodo sedaj prebarvale in sicer višnjevo-sivo. S prebarvanjem se je že pričelo. Vojne ladje, katere se nahajajo v eškadri, so skoro vse prebarvane in zgledajo skoro kakor nemške. Če se bo nova barva volila tudi pri rušilcih in torpedovkah, še ni znano. Z novo barvo pobarvane vojne ladje se na odprtem morju, kakor se zatrjuje, v daljavi zelo težko opazijo. — Samoumor gostilničarke. V Celovcu so iz kanala potegnili mrtvo žensko, ki je baje identična s 34-letno gostilničarje vo soprogo C. M. iz Sv. Martina. lj Ljubljanskega župana .retines'. Narod poroča, da je dr. Tavčar poslaí pismen pozdrav na Konstantinovo slavnost — v Nišu. Ko je bila pa velikanska Konstanti-nova slavnost ob priliki katol. shoda v Ljubljani, se je dr. Tavčar skril in ni poznal svoje dolžnosti. Dr. Tavčar res spada v — Niš! — Aretiran stavbenik. 4. t. m. so v Beljaku na kolodvoru aretirali stavbnega podjetnika Bruvidalija, ki je v Beljaku zgradil več poslopij, pri tem pa napravil silne dolgove. Aretacija se je izvršila na zahtevo upnikov. — Novo sleparsko banko so odkrili v Zagrebu pod imenom »Hrvatska konsumno-produktivna banka«. Najela je 7 strojepisk, ki so položile skupno 2000 kron jamstva, plače pa še niso dobile. V blagajni je preiskovalni sodnik našel en sam vinar. — Zmrznil na potu. Iz Podsmreke nam poročajo: Jakob Drenški, najemnik na Železnem, rodom Hrvat, je 4. t. m. odšel v Dešeniško, da bi obiskal svoje domače in znance, katerih že dolgo ni videl. Na potu je obiskal tudi neko žensko v Pregradi, ki proti primernemu plačilu zna povedati na karte, kaj komu manjka in če mu je narejeno. — Njegovo ženo Ano je bolela noga, in ker zdravniki s kartami in slišnimi neslanostmi bolnih nog ne zdravijo, je morala ženska v Pregradi priskočiti na pomoč. — Na poti domov pa je skrbni mož oslabel. Pomoči je poprosil pri Špelčevih v Podsredi, da ga spuste v toplo sobo. Ker ga pa gospodinja ni sprejela, je ostal zunaj na dvorišču. Tu se je vsled slabosti zgrudil na tla in zmrznil. Pripeljali so ga v mrtvašnico na domačem pokopališču. — Zagrebška policija se podržavi. Predlog pride v kratkem pred sabor. + Iz jnsiične službe. Sodni predstojnik Edvard*'Píc'éíc* V Senožečah je dobil značaj in naslov deželnosodnega svetnika. — Slovensko šolstvo v Ameriki. Te dni so v Jolietu dogradili novo župnijsko šolo sv. Jožefa. — Zopet poštni škandal. Komisar dr. Vagaja je v poštnem uradu v Nabrežini konstatiral deficit 6800 K. Poštni mojster Leopold Kampjut je priznal, da se je denarja polastil, da plača svoje dolgove. Kampjuta so zaprli. — Poveljnik vojne mornarice admiral Oton Haus je dospel zopet v Pulj, kjer ostane dlje časa. Prihodnji teden se bo admiral ukrcal na »Viribus unitis«, na katerem se bo podal v Reko k slovesni spustitvi »Szent Istvana« v morje. Službena jahta poveljnika vojne mornarice »Lacro-ma« se istotako postavi te dni v službo. Tudi »Lacroma« bo cdplula proti Reki, kjer se boste na njo ukrcali nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Annunciata, kateri bosta istotako navzoči pri slovesni spustitvi »Szent Istvana« v morje. Po končanih slovesnostih v Reki se bo ukrcal na »Lvcromo« poveljnik vojne mornarice admiral Anton Haus in se na nje krovu podal proti Dalmaciji nadzorovat eskadro. — V Reki bo ob slovesnosti izpustitve »Szent Istvana« navzoča cela eskadra. — Uprava vojne mornarice je z novim letom izboljšala plače delavcem. Ker so delavci zaposleni pri mornaričnih napravah razdeljeni v plačilne razrede, se je dnevna plača onih v višjih razredih dokaj zboljšala medtem, ko so oni v nižjih razredih to je najbolj potrebni le malo dobili. To je pač stari erarični ključ »najbolj potrebnim najmanje«. — Kot parkelj ustreljen. Iz Pueblo Colo v Ameriki prihaja sedaj naslednje poročilo: Neprevidna šala je povzročila strašno nezgodo. Miklavž in parkli so hodili po hišah in potem, seveda, so se hoteli zabavati nekoliko v gostilni pri gosp. Frank Grebencu. Tam so bili pa roparji že štirikrat pokradli in v zadnjih par tednih so roparji v več krajih po mestu vlomili notri in dosti pokradli. Gosp. Frank Grebene je imel ta večer precejšnjo svoto v shrambi, tedaj se je spačeno oblečenih gostov prestrašil. Drugi navzoči v salonu zavpijejo »holduos« ter odskočijo po kotih. Parkli so prišli notri zadej pri salonu, kjer ie temno. G. Grebene je klical štirikrat, da bo streljal in je kazal samokres. Ustrelil je, in krogla je zadela njegovega prijatelja Franceta Cvara v srce. Seveda ga je sod-nija takoj oprostila kot nedolžnega umora, pa ga je strah tako moril, da je večkrat omedlel. G. Grsbenc skuša olajšati gorje ubogi družini kolikor je mogoče. Poslal jim je obleke in jim obljubil potrebne podpore še pozneje. Ponesrečeni Cvar je bil doma ¡z Strug na Dolenjskem, star šele 29 let, in zapušča tri deklice od prve žene, potem drugo ženo, s katero se ie poročil pred par leti, ki ima tudi eno dete. Prežalosten pogreb je oskrbelo društvo sv. Jožefa, kjer zapuščeni vendar dobijo tisoč dolarjev smrtne podpore. — Glavni dobitek zavrgel. Te dni se je v Zagrebu vršilo žrebanie dobrodelne loterije, ki jo je priredilo društvo za zagrebško jesensko razstavo (Herbstmesse), Glavni dobitek je zadel na srečko štev. 26.002; ta srečka je bila poslana župniku I. Aneta v Sotinu v Srijemu, a jo je zavrnil. Glavni dobitek ostane torej navedenemu društvu. — Ponesrečenih rudarjev v Vremah še niso našli. Iz Vrem nam pišejo: Rudniška nesreča nas še vedno vznemirja. Dela se noč in dan. Ukaz se glasi: devet trupel ponesrečencev mora ven. Toda kedaj? Pravijo, da do trupel še šest tednov ne pridejo. Razne stvari. Nezaslišana draginja živil v Alaski. Američanka Harriet Labadie poroča v nekem newyorskem časopisu o življenjskih razmerah v Alaski, Pravi, da vlada po vsej Alaski silna draginja živil. Sama je plačala za eno jajce 2 K, za eno oranžo 85 vin., za eno majhno govejo pečenko 20 kron, za en pečen krompir 2 K. Ta draginja je pa razumljiva, ker se mora vsa hrana pripeljati od daleč, in sicer poleti na ladjah; pozimi, ko zamrzne morje, je mogoče kako stvar dobiti le s sanmi, ki jih vlečejo psi. Toda kako potovanje je tako nevarno, da se ga le malokdo loti; mnogo takih karavan je že zmrznilo. Gospa Labadie piše, da na vsej Alaski ni niti ene krave, komaj par kokoši, ki komaj poletje prežive, pozimi pa celo v zakurjenih prostorih poginejo. Edina zelenjava na Alaski je solata in paradižnik, ki ju guverner goji v svojem rastlinjaku. Propad soc demokratične steklarne. V Choisy-le-Roi pri Parizu so soc. demokratični delavci zgradili steklarno, ki je imela po svoji legi in prometnih zvezah najboljše pogoje za obstanek in napredek. Toda rdeči upravitelji tovarne so si bili z delavci od prvega dne dalje v laseh. Nobene želje ni moglo delavstvo izlepa doceči ter je zato neštetokrat štrajkalo. Sodrugi-upravitelji so se posluževali nasproti svojemu delavstvu najhujših sredstev in nasilstev, tako da je končno delavstvo začelo vračati milo za drago in poseglo za sabotažo. V tovarni je bil vedno pravi sodni dan in kljub trikratni državni subvenciji po 170.000 frankov in obilnim naročilom je podjetje drvilo v propad. Nazadnje je bilo zaposlenih samo še 30 delavcev; ko se je pa v minolem oktobru podrla steklarska peč, so tovarno zaprli in napovedali konkurz. Tovarna je drugače iz vrstno opremljena in upeljana in bo naredil izvrstno kupčijo, kdor jo bo kupil. Saj ni dvoma, da bo zaseben podjetnik ali družba drugače vedela varovati svoje koristi, nego so to znali rdeči upravitelji in bo tovarna pod tako upravo sijajno napredovala. — Tako je poročevalcu nekega radika'no-socialističnega lista (L'Action) izjavil eden steklarniških delavcev, ki je bil obenem delničar. Nič veliko boljše menda ne stoji delavska (soc. demokratična) steklarna v Albiju. Soc. demokratični nauki so pač lepi v teoriji, v praksi se pa nikdar in nikjer ne obnesejo. — Sven Hedin o ruski nevarnosti. Nedavno je slavni švedski raziskovalec Azije Sven Hedin na nekem soc. demokraškem shodu govoril znamenit govor, ki je vseoo-vsod vzbudil veliko pozornost. Šven Hedin je namreč svoje rojake opozoril na veliko nevarnost, ki baje preti Švedski od strani Rusije; le-ta se sedaj, ko je porušila Finsko, pripravlja na nov korak, da se približa atlantskim lukam brez ledu — in njena pot pelje preko severne Švedske. Mnoge ruske vojne priprave, zlasti pa obsežna špionaža, ki jo je razpredla na Švedskem, pričajo, da namerava Rusra napasti Švedsko. Švedi naj se ne tolažijo z mislijo na pomoč Evrope; Anglija in Nemčija bi v tem slučaju pač gledali le na to, da se tudi same odškodujeta. Ravnotako se ni ničesar nadejati od Norveške, ki je itak v ruski odvisnosti in bi v slučaju voj- ne s sovražniki potegnila, da bi tudi sama dobila kak založaj. Švedska mora torej o pravem času sama zase skrbeti. V švedskem parlamentu, ki se snide še ta mesec, pridejo na dnevni red že davno pripravljene brambne predloge; parlamentarne stranke z desne in leve so že poslale depu-tacijo k ministrskemu predsedniku s prošnjo, da viada še v tem zasedanju predloži zakonske načrte o pokritju stroškov za izpopolnitev deželne brambe. Zaradi 103 K svojega sina zastrupila. Kmečki posestnik Štefan Bolgar v Nagy-sarosu na Ogrskem je pred dalj časom svoji materi posodil 100 K. Pred dobrim tednom je prišel k materi terjat za ta dolg. Mati ga je prosila, naj še nekoliko potrpi ter mu postregla z vinom in sladkarijami. Sin je takoj nato obolel in čez en teden v hudih bolečinah umrl. Preiskava je dognala, da so bile sladkarije zastrupljene. Nato so takoj zaprli Bolgarjevo mater, ki je tudi precej priznala, da je sina zastrupila, da bi ji ne bilo treba vrniti posojenih sto kron. Pes rešitelj življenja. Inženirja Edvarda Schmidt v Tropavi je nedavno neko noč njegov pes zbudil na ta način, da je potegnil odejo s postelje. Inženir je odejo potegnil nazaj in hotel dalje spati; toda pes ni dal miru, zato ga je hotel inženir peljati iz spalnice. Ob tej priliki je šel mimo vrat otroške sobe ter začutil močan plinov duh. Hitro je odprl vrata in -našel oba otroka že nezavestna, vendar so ju še rešili. Zvesta žival je prihranila družini bridek udarec. Po petdesetih letih pomiloščen ropar. Par dni pred minolim Božičem je italijanski kralj Viktor Em, pomilostil glasovii^ga sicilj. roparja in morilca Casaleja, ki je 50 let presedel v ječi. Casale je zapustil kaznilnico kot 73leten starček, toda svež in krepak. Mož je nenavadno visoke rasti in se še vedno drži ravno kakor sveča; sploh si je ob rednem življenju v kaznilnici ohranil moč in zdravje, tako da se zdi mlajši nego je v resnici. S prihranki si je kupil fino moderno obleko. V svoji mlada-sti si je Casale pridobil pridevek »Galantni ropar«. Na svojih roparskih pohodih in napadih se namreč nikdar ni dotaknil nobene ženske in je marsikdaj raje opustil ka-iio »podjetje«, če je bila nevarnost, da bi pri tem postala žrtev tudi kaka ženska. Toliko trši in krutejši je bil pa nasproti moškim; na vesti ima nešteto umorov. Ko je bil pomiloščen, so ga vprašali, kaj misli začeti, ko pride na svobodo; odgovoril je, da bo poizkusil živeti kot dninar, da si pa od tega ne obeta posebnega uspeha. Baje ga je sedaj že povabilo k sodelovanju neko kinematografsko podjetje. Pariški slikar zmrznil. V Parizu so našli v njegovem ateljeju zmrznjenega 35-letnega slikarja Pelčinskega, ki je bil član jesenske razstavne komisije. Izslopi iz protestantske cerkve se v Berlinu silno množe. Na uradnem sodišču Berlin-Weding so samo 29. t. m. rešili 1300 tozadevnih izjav. SreSna dednja. V vasi Fishponds pri Bristolu na Angleškem se je pred nedavnim naselila mlada zakonrka dvojica: Inžener Parnall in njegova žena Ellalina roj. Mario, bivša skromna gleda iška igralka. Te dni je Ellalina dobila obvestilo, da je postala bogata dedinja svojega očeta, katerega ni nikdar poznala. Čudno zgodbo svojega življenja je nekemu londonskemu časnikarju opisala takole: Bila je hči iz tajnega zakona nekega španskega grofa z neko angleško vzgoiiteljico. Vendar pa tega do zadnjega časa ni vedela in se le toliko spominja, da je kot majhno dete imeia mater ter da je bila vzgojena r.a Špan< kem. Kasneje je šla EPalina Mario še prav mlada k gledišču, ne da bi bi'a dosegla posebnih vspehov. Pred 18 meseci se je poročila z angleškim inženerjem Parnallom. Nenadoma je sedaj od britskega gle-dališčnega društva dobila obvestilo, da jo iščejo iz Španije. Zvedela je potem to-le: V maju minolega leta je v Va-lettu na Španskem umrl grof Mario, kmalo za njim pa tudi njegov edini sin. Glasom oporoke je imeo sedaj vse premoženje pripasti njegovi hčeri ki naj se išče na Angleškem. Brat pokojnega grofa ie takoj začel obširne poizvedbe za Ellalino Mario in jo res izsledil. Gospa Parnall. ki je vseskoz zras'a v jako skromnih razmerah, postane sedaj lastnica prekrasnega gradu sredi bajnih vrtov in vrhu tega dobi 5 milijonov v gotovini. Romantika torej na svetu se ni izumrla! Krvav ztefin. Iz Gorice se poroča : Te dni je na alessiiskem kolodvoru neki elegantno oblečen tujec tamkaj stoječemu holelskemu plugi izročil potni kovček, češ naj ga nese v hotel, kamor bo tudi sam kmalo prišel. Ker pa tujca tudi naslednji dan ni bilo, iz kov-čeka pa je prihajal neznosen smrad, — so končno kovček odprli in našli v njem že gnjiječo moško g^vo z vratom in nad členki odrezano fino žensko roko. Ker sta se nahajala na prrtih te roke dva dragocena briljantna prstana, je jasno, da ne gre za roparski umor, ampak najbrže za dvojen umor iz ljubosumnosti. Podrobnosti se še nobenih ni dognalo. Izplačal jo je, Na neki irski postaji sedi v čakalnici prileten Irec in kadi iz svoje pipice. V čakalnico pride neka ne več mlada gospa in se vsede tik poleg Irca, kateremu to ni bilo všeč. Jezno je vlekel svojo pipo in z zadoščenjem opazoval, kako dim neprijetno šegače nos poleg sedeče gospe. Ta se nekaj časa premaguje, potem pa rezko pravi: »Vi niste gentleman, ker kadite v ženski navzočnosti.« Irec ji mirno odgovori: »In Vi niste dama, ker bi drugače ne bili sedli tako blizo moškega,« Gospa se vgrizne v ustnice in se dalje bori z dimom Irčeve pipe. Končno jezno izbruhne: »Ko bi bili Vi moj mož, bi Vam dala sirupa!« Irec še enkrat globoko potegne, nato pipo izirka, pogleda gospo in sarkastično meni: »Ko bi bili Vi moja žena, bi ga red vzel.« Žalosten roman ogrskega groia. V Na-gyovaradu na Ogrskem je nedavno v največji revščini umrl grof Ladislav Teleki in zapustil ženo in dvoje majhnih otrok. Grof je bil svoj čas eden najsijajnejših ogrskih kavalirjev. Potem se je pa zagledal v hčerko nekega slaščičarna rja in jo proti volji svojih starišev poročil. Stariši so ga nato razdedinili, mladi grof pa je s svojo ženo iskal sreče po svetu, a zaman. Končno se je vrnil Nagyvarad in po brezkončnem prizadevanju dobil službo skladiščnika pri ogrskih drž. železnicah. Pomanjkanje in težko delo sta ga kmalu spravila v grob. Njegova žena se preživlja sedaj z branjar-stvom na ulici. Grob kot dar živi igralki. Slavna tra-gedinja kralj, narod, gledališča v Budimpešti Marija Jaszay je prosila mestni magistrat, da bi si smela že sedaj izbrati prostor za svoj grob in postaviti spomenik z napisom, katerega bo sama sestavila. Magistrat je umetnici prošnjo ugodno rešil in ji dotični prostor brezplačno prepustil. Deželna zveza društev za varstvo deklet na kolodvorih in v pristaniščih se je te dni ustanovila v Budimpešti. Zveza je v vseh več'ih in mnogih manjših mestih na Ogrskem organizirala kolodvorsko in pristaniško stražo, ki bo sprejemala dopo-tujoče, službe ali dela iščoče ženske in jih spremila v društvene prostore, kjer bodo brezp'ačno dobile stanovanje in hrano in se jim bo preskrbela poštena služba. Zvezi so pristopila društva: Deželna zveza katoiških gospodinj, Ogrsko društvo proti trgovini z dekleti, zveza v pridobitnih pokHcih zanos1 enih žensk in dobrodelno društvo »Tabitha«. Za predsednika novi organizaciji ie bil izvoljen ministrski predsednik grof Štefan Tisza, v odbor pa več visokih gospa. Rekordna cena za zbirko poštnih znamk. Te dni je bil prodan na javni dražbi v Londonu del znamenite zbirke poštnih znamk po rainem vojvodi Crawfordskem. Zbirko je kupila tvrdka Ed. Healey and C, za rekordno ceno 4C ).000 K. Umrli misijonarji. Leta 1912 je umrlo na vsem svetu 197 katoliških misijonarjev, med temi 12 škofov. Dva umrlih škofov sta bila po rodu Italijana, ostali so bili Francozi; sploh je bilo med umrlimi misijonarji 91 Francozov. Med Slovani je bil en Poljak. Dragoceno sadno drevo. V Whittlerju pri Los Angelesu v Kaliforniji ima farmer H. H. Woodwortha šestletno hruško, ki mu je lani prinesla 3206 dolarjev dohodka. To je res dragoceno drevo in ni čuda, da jo je farmer skrbno ogradil in jo zavaroval proti ujmam za 30.000 dolarjev. Pletarstvo v novih srbskih krajih. Srbska vlada namerava v novih krajih upe-ljati brezplačne pletarske tečaje, kasneje pa bo ustanovila ondi več stalnih pletar-skih šol. Dvojni umor v Belgradu. V7 Bel- gradu so v njegovi hiši našli ubitega mizarskega mojstra 55 letnega Pero Obradovita in njegovo 85'etno mater. Oba sta živela popolnoma sama zase; delavnica je bila v drugi ulici. Zato se je zločin odkril še-le čez dva d i. Zločinec je najprve zadavil staro ženo, gospoda*'ju pa nastavil v temni veži neko oviro, nad katero je prišedši domov padel, nakar ga je zločinec i.