V spomin. (Anici Lunačkovi t 1. 1918.) Cez jesensko poljano in solnčne planine hiti moja misel. Anica, Cez leto ani se te sponnnjain. Lepo je danes zunaj! .Visoko na ntuu poje soince svojo zlato, kipeco pe_>eni la odgovarua mu Sava K bieskorn svojih valov. Meni pa je težko in zaiostno v duši. Sanjam — in misiitn na te! Nobena solza in noDen klic ni toliko močan, da bi odprl tvoj grob in mi dal beseao Jz tvojih čistih ust. Evo samo besedo! Lansko leto si me veselo p_zdravila in vzradostila sem se tvojih besed. — Letos sein sama; v tej žaiostni jeseni se pogovarjatn s teboj! Ti spiš v grobu in na njem čudežno trepetajo rože. Jedno samo rozo od tvojega aaijnega groba! Moj dom je mrzel in mračen, meni pa se hoče toplote in luči. Ti spiš, bolje je tako! Jaz pa tavam od prve postaje križevega pota dc druge, hodim po žalostnih potih in težkih klancih. Tretje leto sem učiteljica. Prebi- ram in listam po spominih. Svetli so eni, — svetie^ši od zlatili zvezd; drugi teinni in žalostni. Majlepši so oni, ki si ini jiii ustvanla ti. V cetrtem letniku sva biie skupaj. Uve neumevani, kipeči duši. Sedeia si v prvi klopi. Tiha, molčeča; le vcasih so zadrhteie ustnice y rahel, komaj viden smehljaj. Tvoje oči so zrle dalec v neskončno aaljavo in iskale rož, o katerih je sanjaia tvoja, mlada, lepa duša. _ ako živo se danes vsega spominjam in zoi se mi, da čutim ob tej uri tvoj topli dili med temi pustirai, hladnimi stenaml. Sredi sanj sem prišla včasih do tebe. Takrat sva sanjali skupaj! Pomladne sanje dveh neumevaniii duš! Sele tedaj smo te spoznalL- Ti__s€r in tvojo dušo razumemo šele sedajTko si šla od nas, odšla pred svojim doseženim smotrom v grob. Pred smotrom v grob? — Da! Tvoj smoter je bil daleč, daleč, komaj, da so ga slutile tvoje, lepote — žejne oči. Srečni otroci, katerim bi bila ti učiteljica! Izgubljena si nam vsem, nikdar več se ne srečamo na teh potih! Prezgodaj si odšla! Nisi pozdravila svobode tvojega in mojega naroda. — Domovina je vstala iz groba in v zlati svobodi poje svojo neskončno sladko himno. Ti pa ležiš v grobu in prekn njega podrhteva otožna jesenska pesem. Žal mi je tvojih skritih sil, žal tvojega svetiega bogastva, ki se je razsuio pred tvojnn visokim smotrom in leglo s tvojim srcem v grob. Med nebom in zemljo diha mrak, drhteč in poln jesenskih glasov. Moje pianine me zro in z žalostjo jili pozdravljam. Mislim na veiiko in lepo življen.e, ki je umno pred dosego svojega cilja. Uuša mi je težka in pri šrcu je tesno, Anica, manjka mi tvoje roke in tvojih besed na rnojl težki, težki poti! Pozdravljam tvoj grob v daljni Dolenjski in z boiestno mislijo mislitn na-te! Ti pa sladko spiš med jesenskim cvetjem!  I