GDK: 432.0/.2:435.1 :434: (497.12 Kras) Protipožarno varstvo gozdov Fire Prevention in Forests MladE)n PREBEVŠEK• Izvleček Prebevšek, M.: Protipožarno varstvo gozdov. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1994. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. Protipožarno varstvo ima na Krasu bogato tradicijo. Skozi desetletja se je oblikoval celovit sistem obveščanja in ukrepanja ob požarni nevar- nosti. številne zakonske in organizacijske spre- membe pa so ukinile stare varstvene norme. Pred nami je obdobje izgradnje novega sistema varo- vanja gozdov pred požari. Ključne besede: protipožarno varstvo, sanaci- ja, obnova požarišč 1 RAZLOGI POŽARNE OGROŽENOSTI GOZDOV 1 THE REASONS FOR FORESTS BEING ENDANGERED BY THE FIRE Gozdove v mediteranu in submediteranu pogosto pustošijo požari. Požarno nevar- nost v prvi vrsti povzročajo specifične kli- matske razmere. Kljub temu pa ne moremo trditi, da je požar neizogiben naravni pojav, saj naravni procesi v gozdu (semenitev, obnova in razvoj vegetacije) niso odvisni od pojava ognja. Požar se lahko zgodi v sami naravi (strela ob suši) ali pa ga pov- zroči človek. V preteklosti je ogenj služil kot sredstvo osnovanja in vzdrževanja kmetij- skih površin (pašnikov) na prostoru, ki je že stoletja intenzivno izkoriščan. Požigalni- štvo je torej potencialno nevarnost za po- žare spremenilo v dejansko. Preintenzivna izraba prostora je privedla do hudih degra- dacijskih procesov in nuja je vzbudila priza- devanja za vrnitev gozda, ogenj pa je Dolžni smo opombe, da je avtor napisal članek pred velikim požarom na Krasu. Kot bi želel napovedati hudo uro za kraške gozdove in doka- zati, da nesreča ni bila naključna (op. ur.). " P. M., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Koper, Vojkovo nabre- žje 37, 66000 Koper, SLO Synopsis Prebevšek, M.: Fire Prevention in Forests. Gozdarski vestnik, No. 5-6/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. Fire prevention has had a long tradition in the Karst. Throughout decades, an integral system of informing and measures in fire danger has been formed. Due to numerous legislative and organizational changes, the old prevention stan- dards have become out of date. A new system as to fire prevention in forests will have to be set up in the future. Key words: fire prevention, restoration, recon- stitution of scenes of fire postal zanj resna ovira in nevarnost vse do danes. Ljudje požigajo še danes in to zav- zema vsako leto značilen delež med vzroki požarov (grafikon 3). Požarno ogroženost povečuje tudi me- toda obnavljanja degradiranih površin z borovimi nasadi, ki se nato sami širijo na okolišne opuščene pašnike. To smo pri nas opustili že v petdesetih letih. Drugod v mediteranu pa tako obnavljajo še danes. Borove kulture na primernih površinah in v obvladljivem obsegu pomenijo veliko ekolo- ško pridobitev (izboljševanje klime, zaščita prsti, vpliv na vodni režim, podlaga za vraščanje avtohtonih listavcev, itd.) ter omogočajo lesno proizvodnjo, razvoj kme- tijstva, turizma in rekreacije in številne druge posredne koristi. V prevelikem ob- segu pa pomenijo veliko požarno nevar- nost, možnost kalamitet bolezni in škodljiv- cev in pojave nenadnega padca vitalnosti, precenjen lesnoproizvodni pomen ter druge težave, povezane z monokulturami. Gozdarji so se med prvimi zavzeli za aktivne ukrepe varstva gozdov pred požari, saj so pogosto nemočni opazovali, kako se stoletna borova kultura, ali z skromnimi sredstvi vzdrževane mladovje spreminja v pogorišče. Pogosto se je po uspešni obno- GozdV 52, 1994 251 Protipožarno varstvo gozdov vitvi požarišča, z setvijo ali sad njo, ponovno pojavil ogenj in vse postavil na začetek. Zato je gozdarstvo davno postavilo teme- lje organiziranega požarnega varstva. S skrbjo za varstvo gozdov so se izoblikovala etična načela, ki so ponos gozdarstva. O trudu za varstvo gozdov lahko izčrpno priča vsak, ki je v tridesetih letih obstoja Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa Se- žana bil član kolektiva. Njim prepuščam tudi poglobljen zgodovinski pregled, ki ga bodo nekoč morali pripraviti. Sam lahko pričam o stanju organizira- nega varstva gozdov na Kraškem območju zadnjih deset let, od dobe tik pred Zakonom o gozdovih iz leta 1985 (UL SRS, št. 18/85) do danes. Priznati moram, da bodo nekateri za- ključki verjetno subjektivni, vendar oprti na praktična dejstva in posledice. 2 PREJŠNJA ORGANIZACIJA POŽARNEGA VARSTVA 2 THE PAST ORGANIZATION OF FIREFIGHTING MEASURES V dobi pred sprejetjem Zakona o gozdo- vih iz leta 1985 in še dve leti po njegovi uveljavitvi je Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa imel aktivno vlogo v orga- nizaciji preventivne protipožarne opazo- valne službe. Skrb je bila posvečena orga- nizaciji obveščanja in čimhitrejš i intervenciji ob nastopu požara v naravi. Izdelan je bil samostojen in dokaj celovit sistem, od ob- veščanja o nastopu požarne nevarnosti na celotnem območju ali posameznih delih (Kras, Istra, del občine Ilirska Bistrica in Gorica ter Pivka), do organizacije opazova- nja, gašenja in zaščite požarišč. Pri obnovi požarišč so se dosledno upo- rabljale raznovrstne metode setve, ki so se skozi desetletja izkazale za najracional- nejšo obliko obnove. Za druge načine ob- nove gozdov na pogoriščih (sadnja) ni bilo nikoli zagotovjenih trajnih sredstev, še manj pa za vzdrževanje, pogosto pa tudi rastišče ni bilo primerno za obnovo z sadnjo. Podobno organizacijo protipožarne zaš- čite , kot jo je imel Zavod vse do leta 1987, imajo še danes številne mediteranske 252 Gozd V 52, 1994 države (Italija, Francija, itd.) in povsod jo vodi gozdarska služba. Organizacija požarnega varstva gozdov: • razglas povečane požarne nevarnosti, ki so ga na pobudo gozdarstva z Odloki pravno podprle in prek Razglasov objavile lokalne skupnosti ter sredstva obveščanja; • aktiviranje opazovalne straže na dogo- vorjenih mestih, katerih gostota se je večala s povečevanjem nevarnosti in zmanjševa- njem vidljivosti ; • radijska povezava s centralo na se- dežu Zavoda za pogozdovanje in meliora- cijo Krasa v Sežani; • tekoče obveščanje centrale o na- stanku požara in od tod aktiviranje policije, gasilcev, lokalnega gozdarja; • usklajevanje posegov na požarišču in po potrebi mobiliziranje dodatnih gasilskih in drugih enot (vojska); • sodelovanje pri vodenju gašenja z us- merjanjem pozornosti na primerna mesta za gašenje; • organizacija zaščite požarišč. Tem fazam so sledili postopki: evidentira- nje požarišča z izdelavo karte in cenitev škode na požarišču; pozneje pa po načrtu izvedena sanacija in obnova. Postopki so nastajali skozi dolgoletne izkušnje in vsa- kemu delavcu so bili postopki jasni (ne pa prijetni). Poseben problem je bilo financira- nje sistema obveščanja, saj je bremenil lokalne skupnosti. Tudi zaščita požarišč je bila dolgo predmet sporov, saj smo gozdarji vedel i, da povzroči ponovitev požara večjo škodo kot pri prvem nastanku; vendar ga- silci tega niso hoteli razumeti. 3 SPREMEMBE PO ZAKONU O GOZDOVIH IZ LETA 1985 3 CHANGES AFTER THE FORESTRY ACT IN 1985 Zakon je prinesel številne spremembe, nekatere pozitivne, druge negativne. Med pozitivne spremembe spada 20. člen, ki je gozdarjem na Krasu omogočil prehod iz pretežno represivnega v preventivno ukre- panje. Začela je nastajati sistematična mreža protipožarnih presek. Z njo je bila Protipožarno varstvo gozdov možna hitrejša intervencija pri gašenju in uporaba modernejših tehnologij gašenja, posledica so bila manjša požarišca, škoda in stroški. Tudi sanacija in obnova požarišč se je zaradi 20. člena dosledno izvajala. Morda tudi zaradi tega na Kraškem območ­ ju, Kljub veliki potencialni nevarnosti, ni bilo večjih gradacij borovega lubadarja. Med negativne spremembe je spadal 18. člen, ki je bistveno načel in pozneje porušil sistem obveščanja in s tem aktivnega var- stva. Pretrgane je bilo aktivno vključevanje gozdarstva v sistem obveščanja o požarih in organizacije pri gašenju, zaščita požarišč se je opuščala. Zakon je predpisal, da je za zagotovitev sredstev za varsto pred požari (pri tem je bil mišljen sistem opazo- vanja in obveščanja) potreben samoupravni sporazum z lokalnimi skupnostmi. Ohlap- nost tega predpisa je spodbudila že prej prisotne težnje lokalnih skupnosti po samo- stojnih načinih opazovanja in obveščanja, kar pa vse do danes ni v celoti zaživelo. Zato so lokalne skupnosti opustile financira- nje skupne opazovalne službe, ki je veljalo do sprejetja Zakona o gozdovih (1985). Finančni vir, ki ga je zagotavljal 20. člen pa smo pozneje ruš ili gozdarji, ko smo z neteč­ nimi informacijami o velikih sredstvih, ki naj bi jih prejemalo Kraško območje, skušali ohraniti rente v matičnih območjih. Porušen je bil organiziran sistem varstva gozdov pred požari. Posledice pa se niso pokazale takoj, čeprav so bile številne. Vplivale so na slabo in nepravbčasno infor- miran je gozdarjev o požarih, izgubljen je bil pregled nad potekom gašenja in s tem pomemben vir informacij pri načrtovanju (dostopi, smeri požarov, mesta intervencije itd.). Zato so preventivni ukrepi izdelave protipožarnih prometnic imeli omejen pozi- tivni učinek, ker niso bili izvedeni tam, kjer je bilo najnujnejše, ampak so sledili dolgo- ročni dinamiki izgradnje. Pomanjkljivost, ki bi s časom izginila, če ne bi usahnili finančni viri in tako je mreža protipožarnih presek ostala na začetku. Po letu 1989 so sredstva za protipožarno preventivo skoraj popolnoma usahnila, in ker ni bilo več povezav z drugimi dejavniki varovanja pred požari (lokalne skupnosti, gasilci), so ostale le negativne posledice. V gozdarstvu se je stopnjeval boj za doho- dek (na Krasu za preživnine) in protipo- žarno varstvo je pomenilo strošek, ki se ga je poskušalo zmanjšati na minimum. Posle- dice se poznajo celo na evidencah o poža- rih, ki v tem obdobju ne odražajo dejan- skega stanja, kar je razvidno iz tabele v Gozdarskem vestniku št. 1/93, kjer av1or navaja 11 požarov v letu 1989, kot tudi v letu 1990 (57 požarov), kar je močno pod dejanskim številom požarov v tem obdobju. Zavod za pogozdovanje je dalj časa opo- zarjal na pomankljivosti, vendar zaradi sla- bih evidenc in s tem strokovnih razlogov in deževja, ki je zmanjšalo število požarov, tako da ni bilo potrditve v naravi, zaradi nepoznavanja problema pri odgovornih ter lokalnih strukturah ni bilo odziva. Problemi Grafikon 1 : število požarov po velikosti požarišča Graph 1: The Number of Fires according to the Size of the Scenes of a Fire 25 ~ 20 ' " " j 10 do0,5 ......_......__ 0,6-2,0 1~ '- ~ / --------- v 2,1-5,0 5,1·10,0 10,1-15,0 15,1-20,0 20,1-30,0 30,1-50,0 nad50,1 P~in.11 (ha) /Area Gozd V 52, 1994 253 Protipožarno varstvo gozdov neurejenega sistema varstva pred pozan so ostali prikriti in niso bili deležni večje pozornosti. V zadnjih letih nam narava ni prizanesla. Na dan so prišle vse, v minulih letih, prikrite pomankljivosti. Najbolj izrazito opozorilo je leto 1993, ko Je število požarov sicer le nekoliko nad večletnimi povprečji (108), toda površina in struktura sta skrajno zaskrbljujoči. Skrb je vzbujal tudi celoten sistem, ki, kolikor je obstajal, ni deloval. Podatki za leto 1993 so prikazani v tabe- lah, povzetih iz letnih evidenc Zavoda za pogozqovanje in melioracijo Krasa. Porazdelitev požarišč ima značilno krivu- ljo, kjer prevladujejo manjša in zelo velika požarišča. V letu 1993 je pogorelo več gozda kot grmišč in pašnikov, kar je zelo zaskrbljujoče in pretežno gori državna ter vaška (morato- rij) lastn1na. Med povzročitelji prevladujejo neznan1 vzroki, sledijo pa jim prometn1ce, kot v letih parne vleke, takoj nato pa je požigalniška tradicija (kmetijstvo, namerno), ki ima glo- boke korenine. Na skrb vzbujajoče stanje in vrzeli v sistemu protipožarne zaščite so se prve odzvale gasilske organizacije in Ministrstvo za obrambo. Organizirali so mednarodni seminar na temo Varstvo pred požari v naravi po poprejšnji obravnavi teme na letnem republiškem zboru v Sežani. Pripra- vili so Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju, s katero so začeli urejati področje požarnega varstva. Uredba sicer ni prinesla nikakršnih praktičnih izboljšav pri varovanju narave, ker ni aplikativna, zato je le formalno reševala nakopičene probleme, toda pomenila je začetek reševa- nja porušenega sistematičnega varovanja narave pred požari. Temu je sledil Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), ki je vnesel sistemske spremembe in prenesel obveze varstva na lastnika, uvedel prepoved kurjenja tudi na gozdnem robu; na področju sistema go- zdarskega požarnega varstva pa ni prinesel bistvenih praktičnih novosti (ostaja možnost urejanja s podzakonskimi akti ). Pobuda je zato ostala pri Ministrstvu za obrambo, kjer so v Zakonu o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71 /93) dodobra poskrbeli za gasilske organizacije, nasprotno pa je celovito in organizirano varovanje narav- nega okolja pred požari ostalo nedorečeno. Grafikon 2: Pogorele površine gozdov, grmišč in pašnikov po lastništvu (ha) Graph 2. Burnt down Areas of Forest, Brushwood and Pastures according to Ownership 500 / 450 400 350 ......... ro 300 .s:: .._.. ro ro 250 c ~ >§ ~ 200 > o 150 0.. 100 50 o l.o~~~ Kultura Cadastral cu/ture 254 Gozd V 52 1994 / ~ Gozd Forest 7 1~ ~ / 7 v Grmišče Brushwood / l./>".,-, O Družbeni g. o / Pub,lic f. Zasebni g. Private f . / 1./ Pašnik Past ure ./ ./7 Protipožarno varstvo gozdov vir degradacija in erozije ter izredno nega- Tako so usahnile iluzije o tem, da bo Obrambno ministrstvo poskrbelo za varova- nje gozdov. Izdelan je samostojen sistem varovanja, ki opazovanje in obveščanje ur_!3ja na več vzporednih in dragih načinov, kot so: helikopterske patrulje, lokalna letal- ska društva, opazovalnice prek civilnega služenja vojaškega roka in še vrsto alterna- tivnih virov. V gašenje so vključeni helikop- terji in druga sredstva (posebna terenska vozila), ki pa postanejo učinkovita šele, ko požari zavzemajo velike površine. Po- sredno je v Zakonu o varstvu pred požarom razbrati tudi vlogo, ki je namenjena gozdar- stvu; le-to načrtuje varstvene ukrepe v gozdovih za potrebe posameznih lokalnih skupnosti, v sam sistem obveščanja pa, smo vključeni tudi kot ljubitelji narave. Grafikon 3: Požari po vrstah povzročiteljev Graph 3: Fires according to the Types of Causers E~ •• E6 "" ze .. .5 ] c , E ~ (J 4 STANJE DANES 4 PRESENT SITUATION V gozdarstvu je stanje na področju var- stva gozdov pred požari še nadalje nedore- čena. Zadnja protipožarna preseka je bila narejena v letu 1989 in kot kaže še dalj časa ne bo sprememb. Vzdrževanje presek je edino opravilo, ki je na območju Zavoda za pogozdovanje in melioracljo Krasa v zadnjih letih izvedeno v omembe vrednem obsegu, toda mnogo pod potrebnim. Sanacija požarišč, ki so zadnja leta šte- vilna, se ne izvaja ali pa z zamudo, odvisno od lesnega trga ne pa zaradi varstvene nuje. Popolno nasprotje ob primerjavi z skrbjo, ki jo posvečamo v Sloveniji varstvu pred smrekovim lubadarjem. Vsako poža- rišče postane prej ali slej žarišče lubadarja, o ~ ~ 2 • " = " o c • !: z GozdV 52, 1994 255 Protipožarno varstvo gozdov tiven krajinski motiv. Gradacija borovega lubadarja sicer nima enakih razlogov za nastanek kot pri podlubniku na smreki (ni poletne sečnje, ni povpraševanja po boro- vem lesu, klima itd.) ima pa druge vzroke: velike površine borovih gozdov, velik delež zaraščajočih travnatih površin z borom, ve- liko število nesaniranih požarišč in v zadnjih letih skokovit padec vitalnosti bora v zapo- rednih sušnih obdobijh. Tudi sedanja stop- nja razvoja izvajalske gozdarske službe na našem območju lahko bistveno pripomore k nastopu gradacije. Tudi obnova pogorišč se ne izvaja do- sledno, nekaj le v minimalnem obsegu. V letu 1994 smo prejeli sredstva za obnovo 13,8 ha pogorišč v zasebni lasti (v državnih gozdovih nič), kar je 29% vseh pogorišč, potrebnih obnove. Mnenje, da bodo sana- cijo in obnovo gozdov na pogoriščih opravili lastniki, je praktično dokaj jalovo upanje, saj za te ukrepe nimajo niti najmanjšega interesa. Vprašanje interesa lastnika za delo v borovem gozdu na Krasu je posebno vprašanje, povezano z nastankom borovih nasadov in pozneje z opuščanjem kmetij- skih površin, na katerih je zdaj borov gozd. Teh gozdov ne bi bilo, če bi obstajala možnost in interes izkoriščanja teh površin v druge namene, kar je pokazala zgodovi- na, in tudi pred lesnoproizvodno funkcijo so številne druge. Lastnik (posameznik ali va- ška skupnost) pa se še danes ni sprijaznil z borovim gozdom na posesti, še manj pa je pripravljen na varstveno delo v njem. Vsiljuje se vprašanje ali moramo na Krasu res vedno gozdarji prvi in edini razmišljati o regeneraciji gozdov in jo izvajati. 5 ZAKLJUČEK Kratek pregled razvoja požarnega var- stva kaže, v kakšnem stanju je varstvo v - območju, ki je imelo varovanje gozdov pred požari desetletja za prvo nalogo. Želje sa- me, da bi gozdarstvo prevzelo pobudo pri varovanju narave pred požari, so za zdaj premalo. Zavest, da smo pri dnu pa lahko obrnemo sebi v prid. Pred stroko je obdobje oblikovanja podzakonskih aktov, v katerih lahko varovanju gozdov pred požari damo 256 Gozd V 52, 1994 primerno težo. Na podlagi kvalitetnega pro- grama in strokovno izdelanih usmeritev, za katere naj bodo zagotovljena finančna sred- stva, se odpirajo nove možnosti vključeva­ nja gozdarstva v varovanje narave. Po- trebno se bo za požarno varstvo tudi prila- gojeno organizirati, kar je vsekakor minima- len strošek. Dogovoriti se je potrebno z drugimi nosilci (Obrambno ministrstvo, lo- kalne skupnosti) o vključevanju gozdarstva v sistem obveščanja in s tem vzpostaviti celovit sistem; omogočiti aktivno spremlja- nje in pozneje praktično načrtovanje var- stvenih in gozdnogojitvenih smernic ter pre- ventivnih proti požarnih ukrepov v gozdnem prostoru. 5 CONCLUSION A short survey of the development of fire prevention shows the prese nt situation in this field in the area where fire protection of forests has been the main task for decades. There is no way back anymore. Desires that forestry should take over the incentive in nature protection against tires are immaterial at presen!. The knowledge that the situation can not be worse could be a kind of remedy for us. Forestry profession will have to form statutory instruments, which could give fo- rest protection the adequate value. Based on a quality program and professionally elaborated guidelines requiring financial support, new possi- bilities as to the role of forestry in nature protection can be opened. It is possible !hat firefighting measures could require a special type of organi- zation, which would, however, represent minimum expenses. Agreements on the introduction of forestry into information system should be made with other bearers responsible for protection (Mi- nistry of defence, local communities), enabling thus the setting up of an integral system. Active following and later on practical planning of protec- tion and silvicultural guidelines and preventive firefighting measures within the forest space should be made possible. LITERATURA 1. Analiza evidence požarov v letu 1993, arhiv Zavod za pogozdovanje in meloracijo Krasa Se- žana, Sežana 1993. 2. Zakon o gozdovi ti, Uradni list SRS, št 18/85. 3. Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93. 4. Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št 71!73. 5. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju. 6. Prelec, F. , Varstvo gozdov na kraškem goz- dnogospodarskem območju. GozdV, 51, str. 8.