Pmtarina plačana. Posamezna iiev. Din t*—» Štev. 23. V Liubliani, v petek dne S. junija 1923. Leto VI. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cssta 16, Telefon 72 Izhaja vssk petek. Naročnina: Četrtletno Din 6-—, polletno Din I2' celoletno Din 24-—. miigestimB v domaši sem! Povratek prahu judenburških žrtev iti Ivana Endlicherja v domovino je bil veličastna manifestacija za jugoslovansko idejo. Na vsej poti od Št. Ilja do bele Ljubljane se je narod trumoma zbral na postajah in oddal pepelu pokojnikov s cvetjem in solzami poslednji pozdrav. Posebno lep je bil sprejem v Mariboru in Celju. Krste narodnih mučenikov so bile v Ljubljani izpostavljene v Narodnem domu. Ljudstvo je prihajalo se poslavljat od njih v neprestanih vrstah. Popoldne v soboto se je vršil pogreb, kakršnega Ljubljana že dolgo ni videla. Ob ulicah, koder se je vila zadnja pot, je bilo v špalirju nad trideset tisoč glav. V sprevodu samem so bile zastopane vse državne, vojaško in civilne oblasti, Sokol-stvo, Orjuna, bivši vojaki 17. p. p., dijaštvo, invalidi rn mnogobrojna narodna društva. Največji utis so napravili sorodniki pokojnikov, ki so stopali za krstami — sami domači, preprosti ljudje, tihi v svoji tugi. Marsikateremu mlačnežu se je pri pogledu na krste mučenikov in njihove svojce znova utrdila ohlajena vera v bodočnost naše velike domovine. Pretresljivi so bili prizori ob zadnjem po-slovilu nad grobovi. Sredi nastale nevihte je pisatelj Vladimir Levstik govoril krasne besede, ki jih prinašamo v celoti na drugem mestu. Naj si jih vsakdo utisne v srce, saj so po svoji divoti in globini blažilo za vse, ki se jim krči duša nad sedanjo mračnostjo. Grobove mučenikov je množica posula s cvetjem. V zatišju domače zemlje zdaj sniva pepel junakov svoj večni sen. Mi pa pokažimo, da smo vredni za našo svobodo prelite krvi. Gow©r pisatelja SLevstišta ob odprtem grobu Vrnili ste se! - V sijaju pomlajenja, ovenčana s prvimi rožami, odeta v bujno zelenje svojih šum in polj, ozarjena po bleščanju gora, ki so bile skalne rojenice ob vaši zibeli in so vam obdarile srca z nezlomno zvestobo in duše s trdo močjo — krasna kakor nikoli vas pozdravlja Domovina. S skrivnostnim smehljajem na materinskem obličju vam je odprla svoje nedri; v svojem srcu vam je postlala, da se prelijejo vaše večne sanje v njeno živo brst in rast... Rodna jugoslovenska zemlja vas pozdravlja, še neizmerno lepša ko nekdaj: svobodna iti samasvoja! Ne objemlje vas z žalostjo, ne zdravlja vas s solzami; Domovina je večna in v njenem velikem življenju je ni razlike med mrtvimi in med živimi sinovi. Da, vi mrtvi ste ji še dražji — da, vi mrtvi ste tisočkrat živejši od nas! Zlasti ti, Ivan Endiicher, zlasti vi, juden-burški levi, ki ste pali za njeno svobodo, za njeno čast. Zakaj najlepše in najdragocenejše iz vse krasote in vsega bogastva, kar ga more roditi zemlja, je Mož, ki pogine v borbi za Domovino, za srečo in blagor bodočih pokolenj. Narodi ga cenijo više od vseh svetinj, nesmrtna dela človeškega duha so posvečena njegovemu spominu, zgled njegov oplaja srca milijonov in njegova kri je edina dovolj dragocena, da more odkupiti veke robstva, ustanoviti veke svobode. Jasneje od solnca živih sije slava njih, ki so umrli na polja časti; tako sije vaša slava, junaki in mučeniki, tako živite in boste živeli vi!... V tej svečani uri, ko zastajajo srca tisočev in veje preko naših glav usodni dih Zgodovine, se zdi, da so vaše tihe krste edino, kar utriplje. Vaše votle oči žare na nas iz grobov, vaša trohneča usta se gibljejo in govore, vpijo nam živim v strašnem jeziku večnosti ... Narod! Ali slišiš, razumeš li besedo, ki vstaja iz teh grobov? — O, kako smo gluhi, kako pozabljivi smo živi! Kako dobro pomnijo mrtvi, kako mogočen je njihov glas! Ti grobovi, narod jugosloveitski, te spominjajo tvojega robstva, tvoje nemoči, tvoje sramote in tvojega gorja. Spominjajo te sto letij, ki si jih preječal pod nasiljem; stoletij, ki si jih prestradal s telesom in duhom, poteč se za tuje trinoge in podlo živeč ob njihovi miiosti; stoletij, ki si jih prekrvavel za tlači telje, da si jim branil kleti prestol in širil krivično oblast Spominjajo te udarcev v obraz, spominjajo te psovk in zasramovanja, s katerim so blatili tujci tvoj jezik in tvojih očetov podedovano preprostost; spominjajo te ugrabljenih duš tvoje dece; spominjajo te krvave sile, ki je raztrgala tvojo v vekih zasidrano enoto na tri plemena, spominjajo te peklenske zlobe, ki je ščuvala brata na brata in kri na kri: snominiaio te ieč. vešal in raz- strelnih odredov, ki so jih tirani postavili pred spoznanje, da smo iz vekov na vekomaj eno od Gospesvete do Soluna, od Soče do vardarskih bregov. Spominjajo te habsburškega jarma, spominjajo te Avstrije! Ti grobovi, narod jugoslovenski, pripovedujejo, kako ti je blisnila pred desetimi leti prva zarja vzhajajočega odrešenja; kako je planil izza srbskih meja ponosni plamen svobode in razprostrl svojo luč do nas. Pripovedujejo ti, kako dobro ga je razumela tvoja plemenita mladina, ki je vstala kakor en mož in je strnila svoje vrste od Gorice do Bitolja ter proglasila osnovni stavek revolucionarne jugoslovenske nacionalistične veroizpovedi: «Hočemo združitev vseh raztrganih udov jugoslovenskega narodnega telesa v močno, suvereno državno skupnost, ki naj vzdratni spečo silo naše nacijc k svobodnemu, samo-rodnemu duševnemu in gmotnemu razmahu!* Sveta četa revolucionarne omladine je nastopila svojo mučeniško pot in iVan Endiicher je bil med tistimi, ki so korakali v prvi vrsti, oznanjaje narodu evangelij Svobode in ne plašeč se preganjanja ne smrti. Njegov grob je priča, da je bil borec-junak in da je šel do kraja. V ljubljanskem ©mladinskem procesu je bil obsojen kot glavni krivec; avstrijska ječa mu je izsušila žarke mlade-niške prsi. Umrl je v Gradcu dne 5. septembra leta 1915. in topovi svetovne vojne so grmeli rekviem njegovi duši. Toda silna Endlicherjeva duša ni vzletela v kraje miru. Živela je v srcu njegovih tovarišev in pristašev, širila se med ljudstvom, ogrevala čedalje večje množice. Spremljala je srbsko vojsko na njenih slavnih pohodih, sledila ji na albansko Golgato, plapolala v proslavljenih praporih jugoslovenskih dobro-voljskih legij, krvavela v Dobrudži, vriskala na Kajmakčalamu in priplavala s kraljevskim poletom Belega Orla nazaj na domača tla. Dragocen in svet je Endlicherjev spomin; toda nič manj globoka ni naša ganjenost, ko poslušamo zgodbo grobov ob njegovi strani. Kaj nam pripovedujejo ustreljenci iz Ju-denburga, junaški Janezi, ljubljenci naši? Pripovedujejo nam in pričajo z nekršlji-vo svetostjo svoje smrti, da jugoslovenska ideja pač ni bila gospodski izum, da jugoslovenska svoboda ni mogla biti zgolj sanja vročekrvnih študentov; da je živela težnja po tej svobodi v preprostem srcu našega naroda kot vrojena, elementarna sila, da je podzavestno ležala v nji kot zakopan dina-mit in da judenbmški upor ni bil navadna pobuna nezadovoljnih voinikov. am>>ak pred- le hodna iskra osvobodilne eksplozije. Pričajo nam, da je živela v železnih prsih naših preprostih mož in mladeničev že od nekdaj junaška in mučeniška duša davnih dedov, ki je sredi muk in grozot svetovnega pokolja spoznala svojo pot in je s pravo jugosloven-sko borbenostjo krenila za geslom: «Svobo-da je dejanje!» Ti skromni junaki so videli teči našo plemenito kri v brezvestno vsiljenem boju zoper brate in zoper tisto, kar je bilo nas vseh edini možni spas. Videli so razpadanje svojih domov, žalost in bedo svojih dragih, videli neizmernost trpljenja, ki ga jje moralo naše ljudstvo prenašati zato, da bi mu naložila Avstrija po dobljeni zmagi še hujše muke, še globljo sramoto, še okrutnej-še zatiranje. In naši možje so čutili, da zmisel te Kalvarije nasprotuje njihovi časti, da namen trpljenja ograža blagor njihovih otrok. Da so jih poslali v ogenj za svobodo ui srečo domače zemlje — o, tudi oni bi rekli 7. enim tistih preprostih, zlatih srbskih selja-kov, ki so jeseni leta 1918. tik pod Ljubljano ustavili laški naval: «Sedam godina sam več u ratu, pa ako treba, ostaču još sedam godina, samo da bude našoj deci dobro.» Ju-denburški junaki niso hoteli krvaveti za to, 'da bude njihovoj deci zlo. S klicem: «Živela 'Jugoslavija!» so obrnili puške proti vekov-nemu tlačitelju; šli so liote v boj zoper Avstrijo, v boj za to, da bude njihovoj deci dobro. Sami iz sebe so nastopili jugoslovensko pot — pot borbe proti nasilju. Sovražnikov niso šteli: s pravo jugoslovensko hrabrostjo so prezrli dejstvo, da je stala proti njim vesoljna moč nemškega in madžarskega orožja. In ko so podlegli premoči in je avstrijska zver zahtevala njihovo kri, so umrli po jugoslovensko, so umrli kakor možje. Zakaj Jugoslovenstvo je v sebi Moštvo in Borba... Dobro nam došli, ki ste prelili kri za našo svobodo, za naše ujedinjenje! Pozdravite v večnosti svoje tovariše iz Muraua, Radgone, Kotora, Pulja in Codroipa! Vaši grobovi so naši neporušni dokazi, da je dejstvo jugoslovenske svobode in ujcdinjenja prirodno utemeljeno v samem bistvu slovenskega ljudstva, da je zatorej nepreklicno in nedotekljivo. Z jekleno neizbežnostjo logike vas proglaša jugoslovenska nacionalna stvar za svoje borce tn jemlje vaše svetinje v svojo zaščito, vašo dediščino v svojo posest! — CARMEN SVLVA: Tašfa 5. nadaljevanje. Poldrugo leto je preteklo. Mala Linca je ravnokar prispela z enega svojih brezkončnih izletov domov. Sedela je rada brez klobuka na julijskem solncu in se pekla. In julijsko solnce v Rumuniji dvigne termometer do 50 stopinj. Bila je zelo daleč tekla in se je naenkrat utrudila. Kar jc zagledala kmet-skega konja, ki se je pasel z zvezanimi nogami, vedno znova dvigajoč sprednji nogi h kratkemu skoku, da bi si poiskal manj suh prostor, na katerem bi bilo kaj več zelenih bilk. V hipu je Linca razvezala vezi, sedla kakor deček na neosedlanega in neukroče-nega konja ter mu z rahlimi udarci na vrat in ušesa pokazala, kam želi, da jo nese. Konj je sprva tresel z glavo, toda Linca mu je dala požreti cel šop cvetlic, s katerimi si je bila hotela okrasiti obleko in lase pri obedu, ter Narod! Razumeš li, kaj kličejo ti grobovi? Odpri svoja srca, da začuješ glas muče-niške krvi! Zevajoča žrela grobnih jam ti kličejo z glasom groma: Umrli smo, da služimo Domovini. Mi nismo zahtevali, da jo prej otipljemo z rokami kakor nejeverni Tomaž; nismo se vpraševali, kako velika naj bo, niti ne, kako naj bo urejena; nismo se žrvovali pogojno, ne iz ničemurnosti, ne zaradi minljivih časti. Da ste nas vprašali, kakšno hočemo Domovino — nas, ki smo bili silni, edini in neraz-družljivi v svojem bojnem poletu, gotovo bi vam odgovorili, da bodi edina, nedeljiva in močna: takšna, da je ne zruši noben vihar. Mi se ne bi lovili za malenkosti. Jezik mu-čenikov je vedno enak: jezik Žrtve. Misel mož je zmerom ena: misel časti. In stvar junakov je vekomaj ista: stvar Domovine. Z vojniško preprostostjo smo storili svojo dolžnost: udarili smo in pali... Živi ti, narod, za tisto, za kar smo mi korakali v smrt! Živi za Domovino! In pomni: prvo, kar spaja človeka z Domovino, je Dolžnost! Dolžnost, izpolnjevana slepo, nepogojno, brez misli na povračilo; zakaj Domovina ima pravico zahtevati, ne da bi dajala; zahtevati v ime bodočnosti, v ime po-kolenj, ki pridejo za vami! Tvoje edinstvo, narod — kličejo grobovi — je tvoja prva dolžnost, je temeljni kamen Domovine, ki bo hranila v svojem naročju naša razmesarjena srca, naše prestreljene lobanje, naše zdrobljene kosti. Bog vojnih trum nam ne bi pokazal poti v tolikšno žrtev, da ni to edinstvo dete njegovega Duha, da ni po njem blagoslovljeni plod tvoje tisočletne težnje k človečanstvu. Ta težnja je tvoja velika historična ideja. Pomni, narod, da velikih zgodovinskih idej ne utajiš, ne pre-kličeš in ne pogaziš. Na čistem praporu svojih vernikov, v srcu svojih zvestih, na meču svojih borcev gredo svojo posvečeno pot kakor leteči ognji in grmeči plazovi; kar vstane zoper nje, mora pasti! Pomni, narod1, da je z našo krvjo zapečatana tvoja usoda: tvoja Domovina, Jugoslavija naše junaške in mu-čeniške smrti, je in ostane velika Jugoslavija Sile, Zvestobe in Slave, sveta Jugoslavija večnosti! — ga je pregovorila, da se je premaknil naprej. Kmalu je dospela v gost, senčnat gozdiček, kjer se je konju zazdelo mnogo prijetnejše trgati zelenejšo travo in listje kakor korakati naprej. Linca je nekaj časa čakala, kar je zaslišala v bližini glasove in kmalu spoznala govor Eleonore, ki je rekla: «Ne, Mihaj, pusti me, jaz hočem oditi, moram domovi Bojim se te!» Linca je dvignila rjavo glavico daleč naprej, zadržala sapo in njene oči so se blestele kakor oči divje mačke. «Ne pomaga ti nič,» je dejal Mihaj, «tako dolgo si se igrala z menoj, da je postalo resno, in ti mi več ne uideš!» «Prav nič se nisem igrala!» je hropela Eleonora, «ni res! Toda ti si vrag, vem, in zapeljuješ človeka v skušnjavo! Ti vidiš, če je kdo slab, nesrečen in razočaran, a mesto, dia bi pomagal, le izkoriščaš to. Pusti me!» ^Izpustim te, ko se mi zljubi, ne prej!» • Prosim te, r?aj grem, smrtno se bojim b> Narod! Slišiš li, kaj vprašujejo ti grobovi? Poslušaj in trepetaj! Črna usta grobov te vprašujejo: Kako si čuval dediščino, ki je zalita z na-šo krvjo? S čim si poplačal našo izpolnjeno dolžnost? Ali si bil eno v delu in veri, kakor smo bih mi ena žareča duša, ena strašna pest, eno srce, ki je krvavelo? Ali si umel moško živeti, kakor smo mi umrli možje? Glej, v enem samem našem veselem vrisku, v enem samem drhtljaju naše ljubezni, v enem samem našem očetovskem smehljaju je bilo več sreče, nego je morejo dati vsa sarno-ljubna utešenja, vse ničemurne izpolnitve in vse puhle radosti, kar jih dosežete živi do konca svojih dni. Vse to smo zavrgli zate; svojo srčno kri smo izlili za vaše odrešenje; jok svojih vdov, obup svojih mater, solze svojih nebogljenih sirot smo zatajili, da smo mogli umreti za vas. Kaj si ti žrtvoval, kaj si ti pozabil? Ali si nam postlal v rodni zemlji s svojo zvestobo, ali nas odeneš s svojimi zaslugami, ali si mar storil, da bo njena gruda kleto breme na naših kosteh? Ali bo kameni vojnik nad našim grobom znamenje našega večnega življenja v tvoji slavi, ali bo zrl s pretečim očesom Jeremije na tvojo radovolj-no nemoč, na tvoje strahopetne dvome, na tvoj zločinski razdor? — Narod! Kako boš odgovarjal? ---- Junaki, mučeniki! Čnjte našo izpoved prizanesljivo sprejmite naš kes: Ne, mi nismo čuvali vaše dediščine. V pijanosti svobode smo si odpasali meč in smo dali tujcu, da je uplenil Materi tri dragulje: vaše s krvjo blagoslovljene zemlje sever, za-pad^ in jug... Ne, vaše dolžnosti nismo poplačali. Naše delo je počivalo, naša vera je bila kakor v vetru trs, naše duše so bile hladne, naša pest se je razklepala v uri Volje, naše srce je utripalo za svojo lastno minljivo slast... Bili nismo eno, hoteli smo biti troje. Vam, ki ste nam dali s svojo smrtjo zgled časti, se izpovedujemo, da nismo umeli živeti. Stiskali smo se v krilo imučene Domovine, a žrtvovali ji nismo ni ene puhle radosti, ni enega samoljubnega zadoščenja; in kadar smo plačevali račune svojih zlih dejanj, smo klicali njo na odgovor in smo iz kljubovanja trgali njeno posvečeno telo ... «Bojiš se? Česa? Dreves? Ljudi tukaj m daleč naokrog. Kliči samo, kolikor hočeš! Tu te nihče ne čuje! Ti si v moji oblasti!» «Sovraži m te!» «Ne, ni res, ti me ljubiš od prvega dne, in da si kljub temu vzela Šerbana, je bila tvoja stvar, to je bilo že zatajenje tvojega lastnega srca. Ti si bila že izgubljena, Eleonora, in meni zapisana! To veš dobro!» «0, Mihaj, kaj nimaš usmiljenja z menoj? Kaj nisem bedna dovolj ?» «Ravno zato, iz sočutja te hočem napraviti srečno in te učiti, kaj je ljubezen. O tem nimaš niti pojma, ubogi otrok!» V istem hipu je bila Linca odlomila vejo, udarila konja z njo tako močno, da je pričel teči, in tako je prišla smejoča se mimo para. Ozirala se je še dolgo za njima in kazala svoje bele zobe. Doma je skočila s konja, bežala k materi in ji do pičice natančno pripovedovala, kaj ie videla in cula. Ne, mi nismo vredni vaše krvi; aevredni smo ječanja vaših vdov, obupa vaših mater, solza vaših bednih sirot Da vas ne bi zeblo pod odejo naših zaslug, da vas ne bi peklo ležati na postelji naše zvestobe! Da ne bi bila domača gruda breme na vaših prsih, da ne bi bil vaš spomenik štrleče znamenje naše propasti! — A ne, mladeniški apostol Edinstva — ne, ve krvne priče na pragu naših svobodnih dni! Ni še prepozno! Ležali boste na naši hvaležnosti, na naši ljubezni; ura vaše vrnitve bodi ura našega prebujenja iz more dvomov, razdvoja, zlobe, sebičnosti in nemoških grehot. Vaša trohneča srca naj se zganejo v tej uri, vaše votle oči naj se ozro na nas iz grobov in vaše hrabre duše, ki plavajo nad nami, naj slišijo prisego, ki vas bo grela v snu gomil:-- Na vaše svete kosti, na vašo prelito kri, oa jok vaših vdov, na obup vaših mater, na solze vaših sirot se zaklinjamo, da hočemo poslej prezirati svoj lastni prid in vsakatero nizko strast v prospeh in blagor Domovine, kateri ste se darovali. Zaklinjamo se, da nam bo slajša od vseh slasti, dražja od vseh zakladov čast in slava jugoslo venske zemlje, sila in veličina jngoslovenskega naroda. In če bi se drznil vnanji ali notranji sovražnik dvigniti kleto roko na zdravje, na moč, na edinstvo, na čast domovine Ivana Endlicher-ja in judenburških levov — zaklinjamo se, da popije zemlja poslednjo srago naših src, da ležejo naša mrtva trupla k vašim slavnim kostem, da razpadejo naši domovi v prah in pepel in da izgine naš rod in vsaka sled o našem imenu, preden damo raztrgati Mater, ki vas je rodila, zemljo, ki bo hranila vaše ostanke. Ni ic ločitve za nas mimo ločitve v žive in mrtvel Tako bodi na vekomaj! Počivajte mirno! Mi čutimo, da živite z nami; vemo, da niste mrtvi. V vetru, ki ziblje gozde na rebrih domačih gora, je še poslednji dih vaših zvestih prs, je vaša ljubezen, silnejša od smrtne groze, je vaša poslednja sokolja misel, ki je priletela z inorišča domovini v pozdrav. V luči jugoslovanskega solnca, ki sije na vaše grobove z jugoslovenskega neba, je še poslednji sijaj vaših drznih oči, ki so v temi ječe in v blisku avstrijskih pušk uzrle jugoslovensko svobo- Uro kesneje sta gledala Linca in Coe skozi okno. Eleonora je prihajala počasi s sklonjeno glavo proti domu. - Sovražim jo!» je rekla Coe. «Mati je dejala, naj Šerban ne izve prav ničesar! Ubogi Šerban!» «še nisi nikomur n-česar izblebetala?* «Bogme, nikomur!» «Samo Keti in Marici in Sofiji in--* «Stoj, stoj, jih je preveč!* «Torej samo dvema od teh? Ali te ne poznam dobro, ti nepoboljšljivka ?» -rico. Gospa Pulheria se ie najprej osvestila. «Moj sin prispe v nekaj trenutkih,« je «ekla, «ali ga boste počakali ?» "O ne, gotovo, ne vem, hotel sem samo videti, — žal, ne utegnem — pri mojem bratrancu je vinska trgatev, tam me ne morejo rabiti, mislil sem, da bom našel Šerbana.» Tako je jecljal od siavka do stavka. Gospa Pulheria je srepo upirala vanj iskreče se oči. < Mi smo tudi zelo zaposleni,» je rekla «Zato oprostite, da se poslovim.» Gospa Pulheria je nagnila glavo in odkorakala mimo njega v hišo. (Dalje prihodnjič.) ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM, čudna se mi zdi tukajšnja fara. Veliko je v njej mladega sveta, toda njegovo obnašanje se mi ne zdi tiko, kakor je bilo v nekdanjih lepili časih. Ako v nedeljah opazujem pobožna dekleta, kar osirmim. Star pregovor pravi, da je pamet boljša ko žamet. Zato hočem naša dekleta Ie trezno opozoriti: Pazite, pazrte na svoje ponašanje. Tudi jz sem nekoč bil mlad, toda po gostilnah nisem pohajal, kakor sploh takrat ni bilo toliko skušnjav in fantovskih pretepov, kot jih dandanes povzroča nedeljsko pijančevanje. Draga mladina, le bodi trezna in dostojna ter raje pazi na snago in red, da bo drugič, ko zopet pridem v šentrupertsko faro, kaj drugače. — Star mož. DRAVOGRAD. V naši obmejni točki je koroško okrožje mariborske sokolske župe v nedeljo priredilo svoj izlet. Udeležila so se ga vsa sosedna društva. Zlet je krasno uspel. Dravograd je pokazal svoj jugoslovanski značaj in se je okrasil z zastavami. Veličastni sokolski sprevod po trgu, ki je otvoril slovesnost, je na mnogoštevilne prisotnike napravil sijajen utis. Javna telovadba je pokazala velike sadove vztrajnega dela naših obmejnih sokolskih društev. Po javnem nastopu so sledili slavnostni govori, nato pa se je razvila ljudska veselica, ki je številnemu občinstvu nudila obilo zabave. Društvu pa je prinesla lepa sredstva za ogelne kamne snu-jočega se Sokolskega doma. RIBNIŠKA DOLINA. V štev. 27. z dne 7. julija lanskega leta smo priobčili dopis «Iz Ribniške doline». Pozneje se je pred sodiščem izvedlo dokazno postopanje, iz katerega posnemamo, da smo to pot bili napačno informirani. Prepričali smo se, da ni resničen očitek, da bi bil g. notar Smodej, sedaj v Vel. Laščah, kot notar postopal ne-korektno ali v škcdo svojih strank. Radi tega radevolje preklicujemo navedbe poslanega nam dopisa in obžalujemo, da je prišel ta dopis v naš list. Kmetijski glasnik NABIRANJE TRAVNEGA SEMENA. Mali posestniki smo. Kot taki moramo porabiti vsako priliko, da si pomagamo do večjih uspehov. Letos imamo ugodno priliko, da si naberemo nekoliko travnega semena in da ga porabimo za posetev slabih travniških prostorov. Po mnogih naših travnikih manjka trav in manjka detelj. Take travnike je treba popraviti in pomladiti, tudi na ta način, da raztrosimo po opešani ruši nekoliko travnega semena. Sedaj ob košnji imamo priliko, da si preskrbimo nekoliko travnega semena. Sedaj bi se lahko nabiralo seme francoske pahovke, pasje trave, travniške bilnice, zlatega ovsa, navadne in travniške latovke itd. Ko začno te trave zoreti (po cvetju), jih porežemo, povežemo v snopiče in pustimo pozoreti. Nazadnje jih z rokami omanemo (omencamo) ali oklestimo, da dobimo seme. Veliko semena bi se na ta način lahko nabralo in to od leta do leta. Vsako travno seme bi na ta način lahko samo za se nabirali. Tudi po mejah bi se ga lahko dosti nabralo. Do travnega semena pa lahko pridemo tudi na ta način, da pustimo en del travnika nalašč za seme, in sicer na taVem prostoru, kjer je dosti trave in sama dobra trava. Na takem prostor si pustimo travo zoreli. Na to jo požanjeino, porežemo v snopiče in pustimo dozoreti. V tem sučaju postopamo slično, kakor pri semereki detelji, samo daj moramo seveda sedaj ob prvi košnji za to skrbeti. Pri tem načinu nabiranja tra-vnega' semena dobimo seveda mešanico raz*' ličnih trav, kar pa nič ne stori, ker je taka mešanica za domačo porabo prav dob-< ra. Saj obsega vse tiste trave, ki na naši! zemlji dobro uspevajo. S takim nabiranjem semenskih trav pri« demo najceneje do semena, če nam je treba: slabe travniške prostore popraviti ali pa trav-nike na novo napraviti ali obnoviti. Danes so; travna semena zelo draga in jih je sploh težko' dobti. Zato je samopomoč tudi v tem slučaj^ potrebna. OPAZUJMO UČINEK GNOJENJA! Sedaj je prilika, da pregledujemo naše sadeže, kako nam uspevajo. Pa ne samo svojih domačih, ampak tudi druge po vsi našr okolici. Povsod je treba, da opazujemo njivske posetve in da se tudi vprašamo, zakaj, nam posamezni sadeži na nekaterih zemljiščih bolje uspevajo kakor na drugih. Važno je za nas, da zasledujemo ta uspeh posebno' na njivah, ki so v enaki legi in imajo enako zemljo. Veliko je ležeče na obdelovanju, veli«; ko na kolobarjenju, veliko na semenu in naj* več na gnojenju. Za vse to se moramo v tem slučaju zanimati in poizvedovati, kaj je vzroR boljšemu uspehu, ki se kaže na sosedoviH njivah. Prilike je tedaj že v domači okolici dovolj, da se lahko poučimo, kako bi bilo v prihodnje pri posameznih sadežih postopati, da pridemo tudi sami do lepših uspehov. Povsod je nekaj takih vzgledov, ki morajo potegniti za* seboj vnetega poljedelca. Po nekaterih krajih se delajo tudi letos poizkusi z umetnimi gnojili. Zanimajmo se za te poizkuse in prepričajmo se, kako učinkujejo umetna gnojila! Letos je ugodno vreme za nje. Ta hip seveda še ne bo mogoče dognati prave vrednosti umetnih gnojil prS teh poizkusili, ker je to odvisno od tega, za) koliko se bodo zvišali vsled gnojenja končni pridelki. Vendar se tudi že na stoječih sade^ žih lahko približno presoja, koliko uspeha $4 obeta pri enem in drugem sadežu. Opazujmo pa tudi vpliv gnojenja z domačim gnojem pri domačih in sosedovih sadežih. Tudi tukaj bomo marsikaj izvedeli^ če bomo hoteli razumevati. Odprimo leda i oči in zapomnimo si, kar smo spodbudnega! in dobrega videli. Dobri domači izgledi najjj nas povsod vnemajo k napredku našega po/ ljedelstva! ' <• HUDOBNOST IN NEVARNOST BIKA.; Že mnogo slučajev se je pripetilo, da je moral človek postati žrtev bikove podivjanosti. Taki slučaji se še zmiraj dogajajo inf se bodo, dokler ne bomo začeli s temi živalmif drugače ravnati. Hudobnost in nevarnost bika je naravna posledica vse vzgoje in reje, ki jo opazujemo pri teh živalih. Kako pa naj postane žival drugačna? Če presojamo vso stvar nekoliko bližje, najdemo, da ni prav za prav nobenega tehtnega vzroka, da bi moral bik postati bolf divje narave, kakor je n. pr. vol. Ako bi se z bikom od mladega sem tako ravnalo, kakor; ravnamo z volmi, če bi ga tedaj navajali na vožnjo in na vse to, na kar navajamo vole, pa bi postala žival ravno tako krotka kakor je vol. Žival bi se navadila na delo, na življenje in občevanje zunaj hleva in bi se privadila ljudi in drugih živali. Toda pri nas mora postati hudoben in nevaren. Tudi leži že v naši krvi, da si take živali skoraj drugače predstavljati ne moremo in ne znamo. Krivi smo temu pa edinole sami. Če je bik od malega zmeraj le pri »jaslih, brez vsake hoje in dela, brez vsakega kakega občevanja kakor druge živali, potem mora postati renčav in hudoben. Žival po-jBtaja sčasoma tako hudobna. Naj se potem 2 njo še slabo ravna, mora postati mera polna. Dogaja se rado, da se tudi nepoklicani svmes vtikajo, da bika celo dražijo itd. Pri ras se še sem in tja tudi to dogaja, da ga imajo na vinti in da ga kakor divjo zver spuščajo na krave. Da to ne more imeti dobrih uspehov, je več kot jasno. Vse to in tudi nosni obročki bi lahko odpadli, ako bi znali s temi živalmi od mladega pravilno ravnati, ako bi z njimi vozili in delali, kakor delamo z volmi. iLe pomislimo, koliko delavne moči tiči neizrabljene v teh živalih in koliko bi nam lahko fcalegla pri našem delu! Izpremenimo tedaj dosedanji način bikove vzgoje in reje in izpremenili bomo tudi hudobno naravo bika. Bik naj od mladega naprej dela! Gospodarstvo Z LJUBLJANSKEGA NA PRAŠKI VELIKI SEJEM. Posebni vlak Ljubljana-Praga in nazaj se pripravlja za prvo polovico septembra, da bode vsakdo mogel obiskati tudi jesenski praški veliki sejem. Vožnja bo po Jugoslaviji za polovično ceno, po Čehoslovaški pa 33odstotni popust. Za vizumske ugodnosti, stanovanja v Pragi itd. bo preskrbljeno. Podrobnosti o tem izletu se še objavijo, vendar pa se slavno občinstvo naproša, da že sedaj začne s prijavami. Posebno razna trgovska in obrtniška udruženja in korpora-cije opozarjamo na ta vlak. Prijave sprejema in daje pojasnila urad Ljubljanskega velikega sejma v Ljubljani, (telefon int. 140). VINOGRADNIKOM Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske 'družbe za Slovenijo v Mariboru namerava prirediti o priliki pokrajinske industrijsko-Obrtne vzorčne izložbe v Mariboru vinsko razstavo, kakor tudi prevzeti vodstvo udeležbe na vinski razstavi, ki jo priredi poljedelsko ministrstvo v Beogradu. Vinogradniki, ki se žele udeležiti s svojimi vini ene ali druge razstave, naj vsaj do 20. t. m. naznanijo, koliko vrst vina nameravajo razstaviti. Od vsake vrste vina se mora poslati za mariborsko razstavo po 25 buteljk, za beograjsko pa po 50 buteljk po 7 desetink litra. Od razstavljenega vina se mora prepustiti v svrho kritja stroškov za mariborsko razstavo polovica, za beograjsko pa vse razstavljeno vino. Natančnejša pojasnila daje na razpolago proti vpošiljatvi poštne znamke za 1 Din vinarski in sadjarski odsek v Mariboru. TRŽNI PREGLED. ŽITO: Cene so se v zadnjem času znižale. V Vojvodini se je te dni tržila pšenica po okoli 425 Din; ječmen po 282 in po! Din, oves po 282 in pol Din, turščica po 245 do 252 in pol Din, moka „0" po 640 Din. ŽIVINA: V Zagrebu so se tržila teleta po 16 do !7 Din 75 par za kilogram žive teže. — Na mariborskem sejmu dne 1.1, m. je bilo 315 svinj in 4 ovce. Cene: prasci 5 do 6 tednov stari po 600 do 1000 K, 7 do 9 tednov po 1200 do 1600 K, 3 do 4 mesece po 2000 do 2800 K, 5 do 7 mesecev po 3400 do 4500 K, 8 do 10 mesecev 4800 do 5500 kron, 1 leto 6000 do 7000 K. En kilogram žive teže je stal 90 do 100 K, mrtve pa 115 do 130 K. Ena ovca je stala 800 do 1200 K. VINO: Cene slabijo najbolj zaradi tega, ker vinogradi dobro obetajo. Po Hrvatskem ponujajo kmetje 7- do 8odstotna vina po 2 in pol Din za liter, boljša preko 8odstotna pa po 2 in pol do 3 Din za liter. JAJCA so se tržila zadnje dni v državi povprečno po 1 Din do 1 Din 25 par za komad. Zaradi zboljšanja vrednosti dinarja se prerokuje padec cen. KRMA: Po Sloveniji se je tržilo zadnje dni sladko seno po 150 Din, polsladko in kislo po 125 Din in slama po okoli 100 Din za 100 kg. LES: Tudi les je izgubil nekoliko na ceni. Po našem lesu sedaj povprašujeta Švica in Francija. Iz Slovenije gre sedaj malo lesa. HMELJ: Cene na Češkem od 960 do 1000 češkoslovaških kron za 50 kg. Na nasadih so se pojavile ponekod hmeljske uši, zaradi česar prerokujejo slabšo letino. Kmetje, ki se bojijo slabe letine, zadržujejo svoje zaloge in čakajo na porast cen. = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 5. t. m.: 1 dolar za 80 do 81 Din, 100 češkoslovaških kron za 240 do 242 Din, 100 italijanskih lir za 373 Din, 100 avstrijskih kron za 11 par. = Zboljšanje dinarja. Naša valuta se že nekaj časa krepko popravlja. Pravijo, da povzročajo to izgledi dobre letine in pa obilen izvoz. Upajmo, da bo sedaj tudi draginja popustila. = Kmetijsko predavanje se v nedeljo dne 10. t. m. v Dobu pri št. Vidu ne bo vršilo kakor je bilo objavljeno, ampak v Metnaj« nad Stično. — Živinorejski sestanek se je vršil pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Razpravljalo se je o organizaciji živinorejskih odsekov in preskrbi plemenjakov. Obširno je poročal o tem kmetijski svetnik g. Rohrman. = Pridelek tobaka v naši državi bi po sedanjem računanju moral znašati letos nad 20 in pol milijona kilogramov. Od tega bi se lahko mnogo izvozilo. + Razpust mariborske in ptujske Orjti-ne. Ljubljanska pokrajinska uprava je nenadoma ukinila delovanje Orjune v Mariboru in Ptuju, in sicer na ljubo štajerskim Nemcem in renegatom, ki so s tem postali gotovo še drznejši. Ali je to pametno in v interesu države? Čudno in skoro neverjetno se zdi človeku, da danes na uplivnih mestih zopet več veljajo tisti, ki so nas tlačili pred osvobojenjem in klicali na nas vislice. Povemo samo to: Ako ne bi bilo pri nas mladine, prožete jugoslovenskega nacionalizma, bi se lahko mirno pripravljali na likvidacijo Jugoslavije. Nemci države ne bi reševali, ravno tako ne večina klerikalcev, ki ve v svojem časopisju povedati toliko slabega o srbskem balkanizmu. Sokolsfvo LJUBLJANSKI SOKOL II je prošlo nedeljo proslavil svoj 151etni jubilej in v spomin na ta dan priredil razvitje naraščajskega prapora. Dopoldne se je v navzočnosti ljubljanskega sokolstva in številnega občinstva na Kongresnem trgu vršilo razvitje in je naraščaj položil prisego. Na to se je formiral sprevod s konjenico na čelu. Popoldne se je vršila javna telovadba, nato pa ljudska veselica. Naraščajski prapor je enostavno toda zelo lepo delo z narodnimi okraski ter ostane ponos sokolske mladine, vzgojevane pri Sokolu II. OTVORITEV SOKOLSKEGA DOMA V SREDIŠČU. Pišejo nam: Dogradili smo Sokolski dom. Zahteval je dveletni trud in požrtvovalnost nas vseh, toda sedaj je ponos našega društva in dika naprednega Središča. Slavnostna otvoritev se vrši v nedeljo dne 15. avgusta. Že v naprej opozarjamo vsa sosednja društva in narodnozavedno ljudstvo, da se udeleži naše slavnosti. Vsem dobrodošlim bratom in gostom kličemo: Do svidenja! Zdravo! INovosti AKO BI ENDLICHER VSTAL V ŽIVLJENJE... Po balkanski vojni je zavel po Slovenskem nov duh, ne med otopelimi, v Avstrijo udanimi tako zvanimi dobrimi narodnjaki, temveč med mladino, zlasti med srednješolci. Endlicher in njegovi tovariši okoli tista «Preporoda» so se oglasili polni vere in brez strahu kot propovedniki vstajajočega jugoslovenstva. Mnogi so klicali takrat na pomoč proti «veleizdajalcem» paragrafe, mnogi so kimali kot neverjetni Tomaži z glavami. Ob izbruhu svetovne vojne so padli avstrijski paragrafi po žrtvah in gnali pred sodnike tudi naše «Preporodovce». Med nami v našem jeziku pisano smo imeli takrat časopisje, ki je besnelo proti njim in vsem, ki jim ni hotela biti Avstrija mila. Endlicher je bil obsojen na 7 mesecev ječe in je v temnem graškem zaporu kmalu podlegel. Takrat jih je bilo malo, ki so se kaj dosti brigali za njegovo usodo. Takrat neupoštevan se je vrnil sedaj kot triumfator v svobodno domovino. Okrog 30 tisoč ljudi je prisostvovalo pogrebu njegovega prahu. Ali jih ni bilo vmes mnogo nevrednih? Ako bi Endlicher vstal v življenje in videl vsem v dušo: ali bi izrekel odpuščenje spreobrnjenim ali bi zavihtel bič in udaril po potuhnjencih? • Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice, našega odličnega narodnoobrambnega društva, se je v nedeljo vršil v Celju. Poročila glavnih funkcijonarjev so podala sliko vseskozi vztrajnega dela za obrambo naših krajev, ki jih še tišči tujčeva peta in podporo našim zasužnjenim bratom. V novi odbor, ki mu načeljuje dr. Ravnihar, so bili izvoljeni narodnjaki brez ozira na strankarsko pripadnost. Jugoslovanska Matica je vzvišena nad vsakim strankarstvom, kajti vsaj pri naši narodni obrambi moramo Slovenci biti složni. Zato je naša sveta dolžnost, da se vsi brez izjeme včlanimo pri Jugoslovenski Matici! * Kongres invalidov se je prešnji teden vršil v Splitu. Sprejeta je bila resolucija, ki od vlade zahteva skorajšnjo in končno re- F šitev invalidskega vprašanja. Kongres je izvolil tudi novo upravo. Za predsednika je bil izvoljen general Pokorny. * Smrtna kosa, V Kamniku je po dolgi in mučni bolezni umrl posestnik gosp. Fran Žerovnik. Kot vedno navdušen in požrtvovalen narodnjak si je povsod ohranil spoštovanje in prijazen spomin. — V mariborski bolnici je umrla gdč. Ivanka Kovačič, uradnica okrajnega glavarstva v Konjicah in vneta članica tamošnjega Sokola. — V Sv. Petru pri Zidanem mostu je za srčno kapjo preminul vpokojeni železničar Borštner. Blag jim spomin! * Ruski otroci v Jugoslaviji. V naši državi se nahaja 5254 otrok ruskih beguncev. Od teh jih je 4287 šoloobveznih, 2778 jih obiskuje gimnazije v materinskem jeziku, ali pa so raztreseni po drugih zavodih, ostali pa so brez pouka. Ruske šole v naši državi dobijo državno podporo tudi od Francije, Anglije in Amerike. * Najdebelejši Jugoslovan. V Zaječarju živi gostilničar Ljuba Lalovič, ki uživa čast najdebelejŠega in najtežjega Jugoslovana. Tehta namreč 205 kg žive teže in meri okrog pasu le nekaj manj kakor dva metra. Za obleko potrebuje ubogi Lalovič vedno po 5 metrov blaga. Lani je nameraval odpotovati na kongres gostilničarjev v Pragi. Ker pa zaradi preozkih vrat ni mogel stopiti v vlak, je moral ostati lepo doma. * Ublažitev smrtne obsodbe. Lani v septembru je bil pred ljubljanskim porotnim sodiščem mladi gozdni pristav Alojzij Slejko obsojen na smrt, ker je v Mislečah na Primorskem ustrelil svojega bivšega prijatelja učitelja Marušiča. Zagrebško najvišje sodišče pa je sodbo razveljavilo in odredilo jx>nov-no razpravo, ki se je vršila v ponedeljek. Z ozirom na glasovanje porotnikov, da je Slejko storil le uboj, ne pa hotičnega umora, je bil bivši smrtni obsojenec nanovo obsojen le v štiriletno težko ječo. * Redek slučaj. V Palanki v Vojvodini je sedemletna plemenska krava simodolske pasme na posestvu nekega novosadskega zdravnika povrgla tri zdrave teličke, ki tehtajo skupaj 70 kg. * Pasja steklina je po nekaterih pokrajinah naše države zahtevala v zadnjih mesecih toliko žrtev, da bo treba z najstrožjimi ukrepi preprečiti širjenje te nevarnosti. Po navedbah načelnika Pasterjevega zavoda v Zagrebu je dognano, da je samo v Zagrebu vsak dan ugriznenih povprečno 6 do 8 oseb po steklih psih. Iz vseh hrvaških krajev prihajajo dnevno novi bolniki. Omeniti je seveda treba, da je iz Slovenije prišlo razmeroma malo bolnikov. A vseeno bo treba poostriti nadzorstvo nad pasjimi mrhami, ki se klatijo križem po slovenskih krajih. * Žrtev Save v Zagrebu. V bližini Zagreba je pri kopanju v Savi utonil mizarski pomočnik Rudolf Brajer, rodom Ljubljančan. Spustil se je v savsko globino in je izginil v valovih. Trupla doslej še niso našli. * Radi otroka. Kmet Kavrinovič iz Od-žaka v Bosni je javil sodniji, tla zahteva svojega otroka. Ko je namreč med vojno odšel k vojakom, je zapustil doma ženo in hčerkico. Ko se je vrnil s fronte, ni našel nobene. Šele lani je prisj>ela žena iz Osijeka, o hčerkici pa je dejala, da jo je pustila nekemu mesarju v rejt. Mož je nato od mesarja zahteval otroka. Toda mesar ga noče izročiti, ker ga smatra ze za svojega in ga ima silno rad. Kočljivo zadevo bo rešila sodnija * Strašil je. Za dokaz velikega praznoverja, ki še vlada med našim ljudstvom, navajamo nastopni slučaj, ki se je nedavno prigo-dil v vasi Tupamori: Kmet Savič je razodel svojim sosedom, da ga njegov nedavno umrli oče vsak večer hodi strašit. Neka stara ženica je nato Saviču svetovala, naj pokojnika izkopljejo in sežgejo. Sosedje so se ponoči resnično odpravili na posel, izgrebli truplo in ga upepelili. Stvar je sicer bila tajna, toda oblast jo je vseeno izvohala. Praznoverneži bodo sedaj morali dajati odgovor pred sodnijo. * Povezan mrlič v Ljubljanici. V noči pred Telovim so v bližini Ljubljane potegnili iz Ljubljanice posestnika Jarca iz Črne vasi. Bil je prevezan z vrvjo in je posebno obe roki imel trdno zvezani z nogama. Izprva se je sumilo, da je na Jarcu bil izvršen umor. Toda raztelesenje trupla ni pokazalo nikakih znakov nasilnosti in komisija je ugotovila, da je Jarc storil samomor. Brez dvoma si je nesrečnež končal življenje v stanju duševne zmedenosti. * Krvava svatba. V Bednji na Hrvatskem se je posestnik Levanič poročil z Rozo Šu-tej. Svatba pa se je zelo žalostno končala. V hišo je prišel orožnik Peščica, ki je bil v nevesto smrtno zaljubljen, potegnil je revolver in s štirimi streli ustrelil ženina in nevesto. Pobesnelega orožnika so svatje z velikim naporom zvezali in odpravili v Zagreb. * Samomor bogatašinje. V Zagrebu se je obesila soproga znanega veleindustrijalca Marija Handel. Trdno si je umišljala, da je mož ne mara več, ker je zakon ostal brez otrok. V ostalem pa sta zakonca zelo dobro živela in sta se baš pripravljala, da se v kratkem podasta na letovišče k morju. Tu se vidi, da imajo tudi bogataši svoje težke jade in da nikdo ne uživa popolne sreče v tej dolini solz. * Nagla jeza, nagla smrt. V Skoplju se je nedavno vršila konjska dirka, ki se je je udeležil tudi bančni ravnatelj Vičentijevič. Ob sklepu dirke pa je radi nagrad nastal majhen prepir. In Vičentijevič se je pri tem tako razburil, da ga je zadela kap. Naglica pa res ni nikoli prida, pa naj si bo tudi pri konjskih dirkah. * Slavenska banka, d. d., Zagreb, ekspozitura Jesenice, pričela je s poslovanjem dne 11. maja t. 1. * Evropa-New York. Transatlanski promet se bo v kratkem po 17. julij t. 1. prvič v New York odhajajočem potniškem parniku «L e v i a t h a n» (last United States Lines) znatno povečal. «Leviathan», ki najprej pelje na liniji Southampton-Cherbourg-New York, je največji, najmodernejši in najluksurijoz-nejši oceanski pamik (50.956 ton). Prepeljati more 3402 potnika in posadka šteje 1100 moštva z oficirji. Za novo opremo «Levia-thana» v Ameriki so znašali stroški 8 milijonov dolarjev. iz raznih kniev * V Jelendoiu pri Ribnici je izbruhnil požar na parni žagi kneza Auersperga. Žaga je pogorela popolnoma. Pomoč gasilcev ni mogla biti uspešna, škoda se ceni okroglo 6 do 7 milijonov kron. V željah pri Kočevja je znani lovec Schaffer ustrelil izredno veliko volkuljo in nato ujel še njena dva mladiča. V kočevski okolici so se zadnje dni zopet pojavili volkovi in povzročajo posestnikom obilo škode. Zasledovanje se pridno nadaljuje. * V ArtiČah je bilo Janezu Pavlinu okrar deno okrog 4 tisoč dinarjev gotovine, srebrna ura, verižica in za popotnico še ko« špeha in kruha. * V Golšniku je bila posestniku Juriju Kebelju ukradena razna moška obleka, perilo in čevlji. Dalje je tat odnesel tri hlebe kruha in kuhinjski nož. Škode je okrog 4 tisoč dinarjev. * V Spodnji Jablanji je prevejan tat ukradel posestniku Josipu Frangešu iz omare 11 tisoč dinarjev gotovine in srebrno uro. S seboj je vzel za založek tudi kruh in svinjh ska rebrca. * V Berdinjah je neki nemški potepuh okradel Jožeta Zagernika. Odnesel mu je harmoniko, obleko in več perila. Izvršil je še veo sleparij, radi katerih ga sedaj zasleduje sodnija. * V Podolcah v krškem okraju je v petek izbruhnil usoden požar, ki je petero posestnikom uničil vsa poslopja in nekaj živine.. Težko prizadeti so bili le nizko zavarovani. * V Radečah pri Zidanem mostu se je na postaji ponesrečil železničar Kolante. Stal je ob tiru, ko je za njegovim hrbtom nenadoma pridrvel vlak. Stroj je železničarja z vso silo vrgel stran. Ponesrečenec si je pretresel možgane. *V Rajhenburgu je neznan vlomilec obiskal hišo župana Franca Avsenaka. S seboj je odnesel županovo obleko ter nov klobuk in slamnik. Skupna škoda iznaša 4000 Din. * V Škofji vasi pri Celju je izbruhnila škrlatica, ki se je razširila tudi IX) bližnji okolici konjiškega okraja ter zahtevala že nekatere žrtve. Zdravstvena oblast se trudi, da omeji nevarno epidemijo. * V Ritoznoju pri Slov. Bistrici je OOlet-ni posestnik Koren s petimi streli umoril svojega pastorka, ki ga je že dalj časa sovražil. Umor vzbuja po vsej okolici tem večjo senzacijo, ker je morilec bil na glasu kot velik pobožnjak in eden glavnih zaupnikov klerikalne stranke. Morilca so takoj izročili so-dišču. * Pod Sv. Urbanom nad Mariborom so na poti našli mrtvega Štefana Breznika, brezposelnega starčka. Komisija je ugotovila, da je umrli trpel lakoto in da je že najmanj tri dni ležal na cesti zadet od kapi. PRIREJANJE TOMBOL, LOTERIJ IN SREČOLOVOV je v zadnjem času zavzelo tak razmah, da ga ni mogoče več točno nadzirati. Dogaja se, da se odobrenja kmetijskega ministrstva za prirejanje takih iger celo zlorabljajo. Da bi se toinbolske in loterijske igre čimbolj nadzirale in omejile izključno na potrebe humanih društev, je kmetijsko ministrstvo izdalo naslednjo naredbo: 1.) Vse pristojne finančne in policijske oblasti v naši državi imajo dolžnost, da najstrožje zabranjujejo po vseh krajih, lokalih, kopališčih itd. prirejanje tistih loterij in tombol, katere se vrše brez mojega dovoljenja. 2.) Vsak primer nedovoljenega igranja je naznaniti pristojnemu ministrstvu, ki bo postopalo po čl. 13. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije, točka 3. 3.) Nobene prošnje za prireditev loterije aH tombole ne bo pristojno ministrstvo vpoštevalo brez izjave pristojnih političnih ali policijskih oblasti, katerim se priporoča, da se glede upravičenosti vsake prošnje, odposlane na ministrstvo, dobro prepričajo in skrbe, da dajo po-voljne izjave samo tistim, ki bodo skromne dobičke iz loterij in tombol porabili izključno za humane cilje in ki bi brez teh prireditev ne mogli zbrati potrebnih sredstev za pomoč. Na ta razglas se opozarjajo vsa društva, da vse prošnje za prirejanje tombol, loterij in srečolovov vlagajo izključno potom okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijskega ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno kolkovane (13 Din) in vložene najmanj mesec dni pred dnevom prireditve. V prošnji je točno navesti dan in namen prireditve, število tablic (srečk) in ceno za komad. 'obračajo na nas, temveč naravnost na holandske učenjake. Zmimfy@s3i MESECI IN ZNAČAJ. (Katere ženske so najnevarnejše?) Holandski učenjaki so ugotovili, da je mesec, v katerem se je človek rodil, nenavadne važnosti za njegov značaj. Kdor tega še ne ve, naj si zdajle zapomni. Po mišljenju učenjakov velja to poglavitno za nežni spol. Ženska, ki se je rodila v mesecu januarju, je odlična gospodinja. Njen značaj je sicer mehek in otožen, toda njeno srce je dobro; želi si okusne, toda enostavne obleke. Ženska, ki v iebruarju slavi svoj rojstni dan, je odlična soproga in mati, toda lišpa se rada. Katera je rojena v marcu, je vihrava, prepirljiva, a tudi popustljiva. Nadarjena je za trgovino, rada izmetuje denar za drage stvari, rada ljubimkuje, a je dobrodušna. Tudi aprilska rojenka ni kar brez napak in se rada obrača za vetrom. Nežni spol rojen v maju, predstavlja ljubke, dražest-ne mačice. V juniju rojene rožice so nemirne in površne. Rade ugajajo, ljubijo pisano blago, žive barve. Vse, ki so rojene v juliju, se navdušujejo za enobarvne obleke, so dobre volje, ljubijo slaščice. Ako je ženska rojena v avgustu, je zelo obzirna v razsojevanju, toda razsipna in nemirna. V tem se popolnoma razlikuje od svojih septembrskih sester, ki so ljubeznive, štedljive in zelo okusne. Oktobrske hčerke so zelo povoljne za družbo; govorijo sicer mnogo, imajo pa veselo naravo, njihova fantazija je neobrzdana in šaljiva. Zelo prijazne so, toda le malo preveč površne. Ženske, ki so se rodile v novembru, se odlikujejo z darežljivostjo in dobrohotnim značajem. So nagle narave, razjezijo se hitro, a se tudi kmalu pomirijo. Kot gospodinje ne morejo baš služiti za vzor, toda kot matere jih ne morejo dovolj pre-hvaliti. In na koncu še o ženskah, rojenih v decembru. Strašno hrepenijo po dragih in lepih oblekah. Pol življenja bi dale za kako posebnost, dragocen plašč ali elegantno haljo. Lepotičijo se rade in so zelo samoljubne. V ljubezni niso baš hladne, toda često onesrečijo človeka, s katerim se seznanijo. Rušijo ga počasi, toda gotovo. Tako trdijo učenjaki o nežnem spolu. A kako je z moškimi? Njihova klasifikacija po mesecih rojstva mora prilično tudi odgovarjati navedenemu. Pripomniti je le treba, naj se drage čitateljice v primeru, ako hi zgornji podatki ne bili pogodeni. ne AVSTRALSKI ZAKONI. Mnogi učenjaki trdijo, da kultura kvari in uničuje narode. Zato se čujejo glasovi, da rodovi kulturnih narodov slabe iz roda v rod, tako da jih bo enkrat zmanjkalo. Narodoslovje pa dokazuje ravno nasprotno, da namreč narodi na nizki stopnji kulture, kakor so ameriški Indijanci in afriški črnci, strašno propadajo radi alkoholizma in blodnega spolnega življenja, dočim se moderni Evropejci nasprotno množijo in širijo — gotovo vsi razen Francozov. Ker je zakonsko življenje temelj narodnemu obstanku in najbolj označuje moralo kakega naroda, evo, da vidimo, kaki so v tem pogledu črnci domačini Avstralije. Avstralski starši že obljubljajo drug drugemu nevesto ali ženina, ko še otroci pijejo materino mleko, a možijo in ženijo jih, čim so stari 11 ali 12 let. Tako zgodnja poroka je sicer v nekem oziru razumljiva, ker se ljudje v silni avstralski vročini hitreje razvijajo in postajajo prej godni, vendar pa kljub temu tako mladi ljudje niso za zakon. Pri Avstralcih, zlasti severnih in srednjih, so ženske nekaki hišni poglavarji, ker pri njih sprejmejo možje priimek svoje žene. Ta običaj danes že zelo popušča. Dalje se dobijo pri Avstralcih plemena, pri katerih zakon komaj poznajo in pri katerih ima moški lahko vsak dan drugo ženo, kakor se mu poljubi. Niti za krvno sorodstvo se ne brigajo. Torej pravi komunizem glede žen prilično kakor pri živalih. Tako je pri mnogih avstralskih plemenih, dočim je danes večina Avstralcev zadovoljna z dvema ženama, le bogataši jih imajo do šest. Kjer primanjkuje žensk, tudi po dva, trije bratje vzamejo eno ženo. So tudi zakoni v skupinah, to se pravi, ena skupina moških vzame eno skupino žensk in tako žive skupno. Avstralke imajo dosti otrok, samo da rade majhno deco ubijajo. Nič neobičajnega ni, ako matere umore že triletnega otroka ter ga med smehom in hihltanjem pojedo. Zlasti rade umore otroka, katerega so imele mogoče s kakim Evropejcem. Kar se tiče zakonske zvestobe, je lju-bosumnost pri Avstralcih skoro nepoznana in avstralski možje po pristaniških mestih ponujajo svoje žene Evropejcem. Pri takem živalskem življenju Avstralci silno propadajo in bodo izumrli, ako belo-kožci ne bodo začeli širiti nekoliko pro-svete med nje. X Kašelj v cerkvi. Vsakdo med nami je lahko opazil, da se največ kašlja v cerkvi med pridigo. Istotako je tudi na zborovanjih med slovesnimi govori. In kakor hitro za-kašlja eden poslušalec, mu jih takoj sledi deset ali več. Neki ameriški zdravnik je sedaj ugotovil, da ta kašelj nikakor ne prihaja od prehlajenja, temveč ga povzroča zvok go-vornikovih besed, ki draži tanke žilice v grlu poslušalcev. Še večkrat —pravi omenjeni zdravnik — pa je slučaj, da govornikove besede dražijo tudi ušesa poedinih poslušalcev. Kadar čujejo kaj takega, kar jim baš ne pogreje srca, se začnejo s prisiljenim kalijem vleči iz zadrege. Zato so pa nekateri pobožni ljudje v cerkvi pri podučni pridigi tako — «prehlajeni». X Najbolj nevarna kača na svetu je tako zvana «črna mamba», ki živi v južni Afriki. Urna je tako, da po ravnem, navkreber ali pa po valujoči zemlji drvi s hitrostjo konja. Ne uide ji torej nikdo, kogar začne zasledovati. Osobitost te kače je njena zvestoba do smrti. Kdor je živel v južni Afriki, ve, da mora vedno ubiti par. in ne samo njega ali njo. Kajti preostali drug ima silno razvito občutje maščevanja in zasleduje ubijalca. To svojstvo črne mambe izrabljajo tamošnji domačini, da se maščujejo nad svojimi sovražniki. Ubijejo eno kačo in jo potem zavlečejo pred stanovanje svojega sovražnika, ker vedo, da bo preostala kača zasledovala mrtvi par in se maščevala nad sovražnikom. Domačini ubijajo črno mambo z debelimi jahalnimi biči južnoafriških farmerjev in naseljencev. X Muhe mlade Američanke v Pariza. Menda res ni neosnovana trditev, da mladim Američankam brni po glavi kar cel roj mu-šic. To najbolje dokazuje zgodba, ki jo je te dni uprizorila neka mlada dolarska princesa v Parizu. V soboto si je namreč najela aeroplan in pustila z njega trositi na Pariz letake z nastopnim besedilom: «Američanka, Trota, da morete FELLEHEV ELZSFLUiO povsod kopiti! v Ako ugotovite, da Fellerjevega pravega Elzaflnida kje ne morete dobiti, prosimo sporočila, in takoj se Vam naznani najugodnejše mesto, kje se prodaja. { To je najboljše, kap sem kdaj okaišaltj Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrati Za glavo! Za zobel Za negovanje kožel Kot kosmctikuml Za negovanje usti V zimij V letul Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečine lajšajoč, koristen in mnogo-stransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste I Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi Vi rečete: j To je najboljše, kap sem tedaj okušal! j Skupaj z zavojniuo in poštnino stane: 3 dvojnati ali 1 »pecialna stelenica 24 Din, 13 dvojnatih ali 4 specialne stekleniee 81 Din, 24 dvojnatih ali 8 specialnih steklenic 146 Din, 36 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 208 Din. KOT PRlMOTi Elza-obllž proll kurjim očesom 2 In 3 Din; Elza-mentolnl irtnlkl 4 Din: Elza-poslpalul praSek 3 Din; Elza ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-Sumshi miri j za sobo 15 Din; Glicerin 4 in 15 Din; Lisol, Lisoform 12 Din; KlneSki £aj od 1 Din dalje, originalno Radikum francosko iganje velika steklenica 13 Din; Elza-mrčesnl prašek 7 Din; strup za podgane In mili 7 Din. Za primot le zavojulna In poitnina posebej računata. Na te cene B« računa le 5 •/« doplačila. Adresirati natančno: EUCrEN V. FELLEB, lakaruar, STUBICA DONJA, Elz&trg it. 360, Hrvatsko. ki se prvikrat nahaja v Parizu, želi jutri, v nedeljo, obedovati z najzanimivejšim anarhistom, v sredo z razumnim študentom, v četrtek z gledališkim igralcem, v petek z osebo, ki se peča s samomorilnimi mislimi in v soboto s kakim zabavnim plemenitašem. Pogostila bo vsakogar prav povoljno, mu za prijaznost poklonila cvetje ter ga zabavala z glasbo in duhovitim razgovorom.* Spodaj je bil naveden hotel, kjer naj se zglasijo tisti, ki bi se hoteli poslužiti gostoljubnosti mlade Američanke. Kako je vse skupaj uspelo, o tem za enkrat še nismo prejeli poročila. Za smeli i si kratek žas Tolažba. Dandanes vse premalo uvažujemo svetopisemsko resnico, da je babilonska zmota zadela ljudi edino zastran tega, ker se niso več razumeli. In zato se često pripeti, da pride do čudnih nesporazumljenj. Profesor Kljuka je potožil svojemu prijatelju, da ga žena večkrat zmerja za starega osla. Dobrodušni prijatelj je hitro potolažil profesorja, rekoč: „Tvoja žena je pa res krivična! Ti da si star osel? Saj vendar šteješ komaj petdeset leti..." Ženski kotiček ZAKONSKA SREČA. Toliko ločitev zakona je po vojni. Odkod ta pojav? Ljudje, ki so se bavili s statistikami o ločitvah zakona, trde, da so povojne neveste radi zanemarjene vzgoje slabe gospodinje. To je — po njihovem mišljenju — v največ primerih glavni povod za ločitev. Ta trditev je zelo verjetna, saj lahko jsami opazujemo okrog sebe podobne slučaju. Ako je žena neredna, zanikrna gospodinja, ako je mož nereden in zanikrn, kako naj bo eni ali drugi zakonski polovici dom prijeten? Mnogo mož, ki spočetka ljubijo svoje žene, postane hladnih, čim se jim domače ognjišče zagabi. Taki možje se potem začnejo ozirati po drugih ženskah. Zaradi zanikrnosti gospodinje pride do zakonske pezvestobe in končno do ločitve. Ne se bati truda, ki je potreben za red v hiši. In za red v hiši pa je merodajna vedno le žena, dočim ima mož druga opravila. Saj ima žena tudi zadoščenje za svoj trud, če vidi, da je napravila sebi, možu in otrokom dom, resničen dom, kamor rad gre mož in kjer se otroci najbolje počutijo. Mnogo prepirov, kislih obrazov in solz bi ne bilo, či bi se vsaka žena zavedala svoje dolžnosti glede hišnega reda. kosmetikum za kožo, zobe iu negovanje ust! Močnejši in boljši kakor francosko žganje ln čez 25 let priljubljen! Z zavojem in poštnino: 8 dvojne ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnih ali 12 specijalnih steklenic 208 dinarjev s 5%nim doplačilom razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA DONJA. Elza-trg št 360, Hrvatsko. Kupite in berite ,Poper in poprika' hudomušne kratkočasnice. Cena 3 Din, po poŠti 3 Din SO p. DosTa u TisSiouni zadrugi n Ljubljani. 'm^rnms^z&msmmszL__________________ il tniiiHinmniiiiiiiiiimimiiiHiiimiimiHiiiiiminiiiiiitiiiiii illHUlIlllllllItlllHIllllHI m Lil p J Podružnica: Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 24 Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500.000- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Oaijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac. Ekspozitura: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. Agancfje: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afliijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bankhaus Milan Robert Alezander, Wien I., Augustiner3trasse 8. | izvršuje -srse bančna posle najkulantneje. ^5111111 LiJillf IIJIl rittlLf IIIIJ11 i III li 13 i I ii ILlif 11IHI 11ILIHU.III 1101»lilIILIlIlIlIlillfll fltLli.13 i 11IJ t š 1IU tLTii £IIi ItliU llllllilillllllll! Itltl 111 ltirij.il llfiiUOi I Paz>nlk 99 Kako osvežiš staro barvo na pohištvu. Stresi v pol litra gorivnega špirita majhno pest kolofonija. Potem pusti to mešanico tako dolgo, da se kolofonij raztopi v špiritu. Včasih se to zgodi šele v treh do štirih dneh. S to raztopino namoči omare, vrata ali kake druge dele pohištva, ki so izgubili blesk prvotne barve. Predmet s tem namazan dobi lepo svetlo barvo nazaj. BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poizkusite pravi Fellerjev Elzafluidl Vsi se boste Čudili! Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot Najmodernejši, največji in najluksurl oznejSI oceanski parnlk NajviSje »možnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so vtelešenc v izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udobnost v Tseh razredih. Prva voSnja v Nev* Vork dna 17. julija 1923, potem 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 8. oktobra itd., vsake tri tedne v torek od Southampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naslovov. 988 BREMEN - NEW VORK Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosijivl po udobnosti, čistosti in izbornl oskrbi. Hitre in varne ladje. „Georg Washington" „President Fillmore" „President Harding" „President Roosevelt" „America" „President Aithor" Zahtevaj le podrobna pojasnila in brodarski list Št. 216. Ugodna prilika za prevažanj® blaga. UNITED STATES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, 1 podružnica v Ljubljani: Zadružna Zveza, Ljubljana. lim M Odgovorni urednik Andrej Ražem. Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.