NASLOV MOŽNOSTI POMURSKEGA GOSPODARSTVA ZA PRODOR NA TUJE TRGE stran 6-7 Leto XXXIV Št. 44 Murska Sobota 11. november 1982 CENA 10 DIN VESTNIK MDA Goričko 82 izpolnila pričakovanja ODMEVNA OTVORITEV RAZSTAVE V SOBOŠKI GALERIJI Množičnost, predvsem mladih obiskovalcev, na otvoritvi razstave Koroški likovni umetniki razstavljajo je bila spodbudna in presenetljiva. Foto: A. Abraham V težnji po poglobitvi odnosov med Koroško in Pomurjem je v galeriji soboškega Kulturnega centra od preteklega petka na ogled razstava pod naslovom Koroški likovni umetniki se predstavljajo. Otvoritve razstave, na kateri sodelujejo trije koroški akademski slikarji, se je med enajstimi gosti udeležil tudi jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Naberžnik, poleg ostalih obiskovalcev pa so bili prisotni tudi vodilni družbenopolitični delavci iz soboške občine. Otvoritev umetniške razstave avstrij-sko-jugoslovanskega društva koroške deželne Milan Jerše skupine ob sodelovanju Kulturnega centra v Murski Soboti je popestril nastop sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, ob tej priliki pa je izšel tudi katalog. V njem je zapisano, da Valentin Oman, Peter Krawagna in Karl Brandt-statter sodijo med najpomembnejše živeče koroške slikarje. Vidna resničnost za njih ni več merilo, kot je bila še za predhodno generacijo, ampak jim daje samo povod za subjektivno oblikovanje. Njihova dela so tako bolj odraz notranje kot pa zunanje realnosti. Pri uporabi umetniških sredstev jim je skupna skrajna občutljivost. Ker se na pričujoči razstavi vidijo samo dela na papirju, naj pripomnimo, da vsi trije ustvarjajo tudi velike stenske slike in slike v različnih tehnikah, Oman, (kije naše gore list) pa tudi plastične objekte. Omenimo naj. da so ti umetniki našli velik odmev na bienalnih in drugih mednarodnih razstavah, zato upamo, da bo tudi tokrat tako. Razstava Koroški likovni umetniki razstavljajo, bo v galeriji soboškega Kulturnega centra na ogled do 21. tega meseca. B. Bavčar ODLOČITEV O ZDRUŽITVI BO PADLA 19. NOVEMBRA Ljutomerski lesarji so naposled tako daleč, da se bodo 19. tega meseca plebiscitarno, z referendumom, odločali o združitvi Lesnininega tozda Mizarstvo in Marlesovega tozda Tovarna pohištva v temeljno organizacijo združenega dela pod skupno streho mariborskega Marlesa. V bistvu gre za logično nadaljevanje dozdajšnjih prizadevanj, hrabri pa dejstvo, da so v Mizarstvu že vidni plodovi sanacije. Pobuda, stara najmanj 10, če ne več let, je torej sprožena in se je kot naloga znašla v družbenem načrtu občine Ljutomer za to srednjeročno obdobje. Argumentov zanjo je veliko, prevladuje pa spoznanje, da je edina pot skupna pot. Vestnikovci in radijci smo se tokrat, v okviru že utečenega Uredništva na obisku, podali med ljutomerske lesarje, da doženemo, kakšen je predreferendumski utrip. Ali smo imeli pri tem srečno roko, o tem smo se obširneje razpisali na straneh 10. in 11. S SEJE NALOŽBENE KOMISIJE Paragraf ne pozna izjem Zadnji zakonski ukrepi, zlasti tisti, ki zadevajo spremembe in dopolnitve v deviznem prometu in začasno prepovedujejo gradnjo objektov na tekoča goriva, so v precejšnji meri zapletli in dodatno otežili delo komisiji za oceno investicij pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. To se je dovolj nazorno pokazalo prejšnji petek, ko so člani — kot že običajno — tehtali in dajati soglasja k posameznim naložbenim zahtevkom. Če je imela komisija na seji konec septembra določene pomisleke k predvideni izgradnji nudističnega kampa v Banovcih in otipljiv dokaz proti rekonstrukciji sušilnice kremenčevih granulatov v Puconcih, je bila tokrat primorana postaviti piko na i. V prvem primeru, ker devizna sredstva — nanje pa so jako resno računali — po novem zakonu (Zakon o menjalniških poslih in prometu efektivnega tujega denarja v Jugoslaviji, Uradni list SFRJ, štev. 61/82$ več ne gredo v blagajno Radenske, marveč blagajno Narodne banke Jugoslavije, in v drugem primeru, ker v Puconcih tudi na ekstra lahko kurilno olje po zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za financiranje graditve novih termoelektrarn, toplarn, energetskih objektov in kotlovnic na kurilno olje — mazut, kurilno olje ekstra lahko (EL) in kurilno olje iahko specialno (LS) in tekoči naftni plin (Uradni list SFRJ, štev. 61/82) ne bodo mogli sušiti kremenčevih peskov. Komisija je spričo slednjega k siceršnjemu soglasju dodala pogoj, da se morajo v Puconcih preusmeriti na drug energetski vir: trdo gorivo ali plin. Seveda je razumljivo, da je omemba plina med navzočimi sprožila vprašanje o izgradnji plinovoda na območju Pomurja, s čimer pa se bo morala v prihodnje dosti več ukvarjati zbornična komisija za energetiko. Predstavnik Radenske je bil na seji upravičeno prizadet, kar lahko podkrepimo z več podatki. Uradni list SFRJ, štev. 61, ki vsebuje tako imenovan mali devizni zakon, je bil izdan v soboto 16. oktobra in je začel veljati naslednji dan. V Radenski so Uradni list dobili šele 24. oktobra, medtem pa jim je Narodna banka — po duhu in črki na novo veljavnega zakona — z deviznega računa v celoti pobrala priliv deviz od tujskega prometa, ki je od 17. do 24. oktobra samo v Moravskih toplicah znašal 2,8 milijona deviznih dinarjev. V tem kolektivu — kot številnih drugih — se zaskrbljeno sprašujejo, kako bodo vračali devizne kredite, ki so bili denimo naloženi v izgradnjo hotela v Moravcih. Da je zadeva v resnici zamotana, priča odločitev pomurske naložbene komisije, ki je na republiško že naslovila vprašanje, kako bo v prihodnje z obveznim odplačilom tistih kreditov organizacij združenega dala, ki so jih najele v devizah. Na seji je med drugim dobila zeleno luč razširitev medkrajevnega dela glavne avtomatske telefonske centrale v Murski Soboti in ob koncu te petletke naj bi v Pomurju na 100 prebivalcev prišlo že več kot 8 telefonov, zdaj pridejo le štirje in pol. Brez predhodnega soglasja komisije tudi ne bo več mogoča prekoračitev naložbe, so sklenili člani, pri čemer recimo prekoračitev za 34 milijonov dinarjev investicije Konstruktorjevega tozda Pomurje v kompleksu GIO v Lipovcih zdaleč ni edini primer. Branko ZUNEC Začetek novega podlistka stran 26 . aktualno po svetu Krepitev Japonske na Pacifiku globus Generalna skupščina o Falklandih Ameriški obrambni minister Caspar Weinberger je bil oktobra in v začetku novembra na uradnem obisku v treh članicah Zveze narodov Jugovzhodne Azije (ASEAN), v Singapuru, na Tajskem in v Indoneziji in nato še v Avstraliji. Weinbergerjev obisk v teh državah nedvomno sodi v sklop ameriških vojaških strateških prizadevanj, da bi okrepili obrambno sposobnost držav s področja Jugovzhodne Azije in Pacifika proti okrepljeni sovjetski vojaški navzočnosti v tem delu sveta, med drugim pa je bil v teh prestolnicah po vsej verjetnosti tudi govor o ameri-ško-japonskih načrtih o prevzemanju nove in vsekakor pomembnejše vojaški vloge Japonske na Daljnem vzhodu. Generalna skupščina je prvikrat začela s proučevanjem britansko-argen tinskega spora za Falklandsko otočje. Delegacije so prejele predlog resolucije, v katerem se od teh dveh držav zahteva, da obnovita pogajanja o miroljubni odpravi spora. Osnutek resolucije je podpisalo 20 latinskoameriških držav, med katerimi je tudi Argentina, vendar ga generalni skupščini še niso uradno predlagali. V besedilu poudarjajo, da je ohranjevanje kolonialnih razmerij v nasprotju z listino, da so sovražnosti v južnem Atlantiku de facto ustavljene in da sta sprti strani izrazili pripravljenost, da jih ne bosta obnavljali. Prvi je zaprosil za besedo predstavnik Argentine. V svojem govoru je ugotovil, da vprašanje, o katerem zdaj razpravljajo, v bistvu vključuje spor med njegovo državo in Veliko Britanijo v zvezi s suverenostjo nad Falklandskim otočjem, pa tudi otoki Južne Georgije in Južno-sendviškimi otoki, ki jih je Velika' Britanija okupirala leta 1833, pregnala tamkajšnje prebivalstvo in zgradila naselja za svoje priseljence. Če bi zdaj tem ljudem dali pravico odločati o spornih ozemljih, bi bil to porog pravici do samoodločbe in nevaren precedens, je dejal predstavnik Argentine in dodal, da London pri tem vendarle vztraja in sicer zato, da bi »nadaljeval s svojo kolonialno prevlado v južnem Atlantiku, kjer ima vojaška oporišča, ki na tem območju povzročajo napetost«. Zahteva Argentine po suverenosti nad otoki temelji »na zdravi pravni podlagi«. Končno rešitev je mogoče doseči samo s pogajanji o izročitvi teh ozemelj zakonite- mu lastniku — Argentini, pri čemer bodo na ustrezen način poskrbeli tudi za interese sedanjega prebivalstva. Britanski predstavnik je zavrnil argentinske trditve, pa tudi predlog resolucije 20 latinskoameriških držav, ker je v besedilu govor o »kolonialnih situacijah«, ker osnutek predlaga pogajanja, katerih edini.crlj je prenos suverenosti na Argentino in to, da bi »prisilili falklandske prebivalce, da bi proti svoji volji postali državljani druge države.« Britanski predstavnik je sporočil, da je pred razpravo proučil možnost, da generalna skupščina po končani razpravi ne bi sprejela nikakršne resolucije, vendar mu je bilo rečeno, da take možnosti ni. Po njegovem mnenju gre za rezultat »velike kampanje, ki so jo proti Veliki Britaniji sprožili v številnih prestolnicah«. V določenem smislu pomeni obisk ameriškega obrambnega ministra nadaljevanje pogovorov, ki sta jih imela singapurski premier Li Kvan Ju in indonezijski predsednik Suharto poleti z Reaganom. Oba (in z njima filipinski predsednik Ferdinand Marcos, ki je bil v Wa-shingtonu septembra) sta izrazila željo, da bi ZDA povečale svojo vojaško navzočnost na strateško pomembnem območju Jugovzhodne Azije in povečale vojaško pomoč aseanski peterici. Po drugi strani so vsi trije izrazili zaskrbljenost nad ameriškimi vojaškimi načrti z Japonsko, ki bi naj prevzela odločilnejšo vojaško vlogo na Pacifiku in Daljnem vzhodu, s čimer bi razbremenila ameriške sile v tem prostoru. V konkretnejših številkah bi to pomenilo, da naj bi Japonska v kratkem za enkrat povečala vojaške izdelke, ki bi tako dosegli 2 odstotka družbenega bruto proizvoda, kar je še vedno nizek odstotek v primerjavi z ogromno večino držav. Nekatere članice ASEAN (zlasti Filipini in Indonezija) se na podlagi grenkih izkušenj z japonskim militarizmom pred in mea drugo svetovno vojno ter povojnim gospodarskim razmeram te dežele bojijo, da se japonski vojaški . stroj ne bi ustavil pri omejenem obsegu povečanja obrambnih sil, ampak bi se razbohotil do neslutenih in za te države nevarnih razsežnosti. Ameriški odgovor na zavezniške bojazni je kratek in pragmatično obarvan: Japonska bi — morebiti celo skupaj s Kitajsko — zapolnila vakuum v pacifiškem prostoru in v soseščini ASEAN ter nevtralizirala sovjetski vojaški prodor in razbremenila ameriške sile. Weinberger ie med obiskom v Bangkoku sicer izjavil, da so Združene države »prebolele vietnamski sin-dorm in so ponovno pripravljene prevzeti nekdanjo vojaško vlogo v Jugovzhodni Aziji«, kar je za aseansko peterico bolj slaba tolažba. In to zato, ker se v zapletenem večlastnem položaju na tem področju čutijo po eni strani ogrožene pred vietnamskim regionalnim hegemonizmom in sovjetskim prodorom v ln-dokino, kar posebej poudarja Tajska kot tako imenovana frontna država ob mejah z indokitajsko trojico. Druge članice opozarjajo na v prihodnost uprte kitajske ambicije v tem delu sveta, pri čemer sta najbolj glasni Indonezija in Malezija. Aseanske države se obenem zavedajo, da je Jugovzhodna Azija zdrsnila navzdol na seznamu ameriških vojaško-strateških prioritet in da sedaj predstavlja le pomemben člen v strateškem pasu ameriške konfrontacije z drugo supersilo, ki sega od korejskega polotoka, severnega dela Pacifika, prek Kitajskega morja in Jugovzhodne Azije do Indijskega oceana in arabsko-perzijske-ga Zaliva. V neposredni zvezi s tem je relativno skromna vojaška pomoč ZDA petim državam ASEAN, ki je v zadnjih letih padla na nekaj sto milijonov dolarjev za vse te države. MOSKVA — V nedeljo so se končale letošnje slovesnosti ob 65. obletnici oktobrske revolucije, in sicer z veliko vojaško parado. BUENOS AIRES -Predsednik argentinske komisije za jedrsko energijo je izjavil, da so britanske ladje med argetin-skobritanskim spopadom na Južnem Atlantiku nosile jedrsko orožje, ki gaps niso uporabile. TORONTO - Kanadsko vrhovno sodišče namerava oblastem v ZRN izročiti nekdanjega člana hitlerjevskih essesovskin čet Alberta Rauca, obtoženega, da je med 2. svetovno vojno sodeloval pri usmrtitvi 11.584 Židov. BONN — Kongres za-hodnonemških liberalcev (FDP) je le z malenkostno večino potrdil dosedanjega voditelja stranke Hansa Genscheija. LONDON - Za britansko televizijsko mrežo je ameriški predsednik Reagan izjavil, da bo tudi na volitvah leta 1984 kandidiral za predsednika. KAIRO - Esmat el Sadat, brat nekdanjega egiptovskega predsednika Anvara el Sadata, je bd postavljen pred sodišče, ker si je z različnimi špekulacijami nagrabil veliko bogastvo. BUDIMPEŠTA -konca tekočega leta bodo na Madžarskem poveča« število ovac za 1200 glav' TakojihboskupnookolD^ milijona. Tuji kupci * močno zanimajo za mad' žarsko ovčetino. ... BRUSELJ — V BelgiJ’ se bo kmalu mogoče izO' gniti zaporni kazni za vrst kaznivih dejanj, če b?“. obsojenci pripravljen plačati določeno vsoto, denarjem bo mogo^ »plačati« kazni do pet zapora. WASHINGTON Člani komisije za Ju*® Afriko v ameriškem ko gresu so predsedniku K aganu predlagali, naj am riška vlada ne P0®?., predloga o dodelitvi mi jarde dolarjev posojil« J rasistični državi. V žarišču dogodkov Papež v socialistični Španiji Paneževo desetdnevno bivanje v Španiji seje začelo protokolarnim srečanjem s kraljem Juanom Carlosom, prejšnjim premierom Sote-lom in prav tako s socialističnim prvakom Felipejem Gonzalezom, ki gaje na volitvah prejšnji četrtek — tako ocenjujejo — volila več kot polovica katoličanov. Čeravno je papeževo potovanje zgolj dušnopastirsko, kot je sam na začetku potovanja poudaril, Janez Pavel II. ne more mimo dejstva, da potuje po Španiji katoliških kraljev, kjer so sedem let po Francovi smrti na svobodnih volitvah zmagali socialisti. Španija je tako rekoč po definiciji katoliška dežela. Kralj'Ferdinand in kraljica Izabela sta že konec 15. stoletja dobila naziv katoliških kraljev, in konkvistadoiji so vero z ognjem in mečem ponesli v Latinsko Ameriko, kije danes najbolj katoliška celina . Toda Cerkev je zvesto podpirala oblast tudi v času frankizma, kar je vzbudilo odpor proti hierarhiji, ne samo med verniki, ampak tudi med mnogimi duhovniki. Sama duhovščina je v Španiji razdeljena na tiste, ki papežu zamerijo, da v Cerkvi preveč postavlja v ospredje samega sebe, in na tiste, ki jim ne gre v račun, da papež preveč povzdiguje laično katoliško organizacijo Opus Dei, ki je znana predvsem po tem, da je imela svoje predstavnike v Francovih vladah. V svojem nagovoru španskim škofom je papež poudaril, da morajo biti katoličani »neutrudni pobudniki dialoga.« To najbrž zahteva tudi španska stvarnost. Španski socialisti so znani kot zmerni, toda utegne se zgoditi, da ne bo šlo vse tako gladko. Simbolična sočasnost papeževega obiska in zmage socialistov je seveda naključna, kajti Janez Pavel II. je nameraval Španijo obiskati že pred leti. Leta 1981 je obisk preprečil Turek Ali Agca, ki je 13. maja streljal na papeža. Potem so njegov obisk preložili na 14. do 22. september. Papež sam je ta obisk preložil, ker je obstojala nevarnost, da bi takrat še vladajoča Unija demokratskega centra njegov obisk izkoristila v politične predvolilne namene. Formalni povod za papežev obisk v Španiji je 400-letnica smrti sv. Terezije Avilske, ki je živela v tistih burnih časih, ko je leta 1559 španski inkvizitor Valdez sestavil seznam prepovedanih knjig, med katerimi je bilo tudi sveto pismo »kot velika nevarnost za preprosto ljudstvo in žene.« Izjava madridskega kardinala Vin-centea Enriquea y Taranco-na ob papeževem obisku, da je v Španiji veliko katolikov, ti pa se ne ponašajo kot taki, od roko za tri ali štiri dinarje dražje, bencin za najmanj pedesetaka in ... Odkar so boni za bencin je znatno bolje, ker na ulicah ni več avtomobilske gneče. Zdaj je gneča v avtobusih, trolejbusih in tramvajih. Gneča je tolikšna, da delavci večne pridejo na delo ob pravem času, temveč z veliko zamudo. Podobno pa je tudi z mlekom, vendar ne kaže, da bodo uvedli bone za mleko, kajti mleka mora biti dovolj, menijo v izvršnem svetu mestne skupščine. Občani naj se raje odrečejo kavi in podobnemu manj potrebnemu blagu, mestni veljaki pa investicijskim vlaganjem, ki tečejo namesto mleka in na škodo dojenčkov in drugih malčkov. Koliko bo to priporočilo zaleglo, kajpak še ne vemo, kajti priporočil, ki jih doslej ni nihče upošteval, je bilo že veliko. Med temi je tudi priporočilo, naj začno delovne organizacije z delom ob različnem času, da bi lahko delavci prišli na delo brez vsakršne gneče. To priporočilo je bilo razčlenjeno tudi že v družbeni dogovor, vendar sta ga spoštovala le kaka 2 odstotka PISmO IZ BEOGRADA organizacij združenega dela, kakih deset odstotko v organizacij pa ga ni niti podpisalo. Bile so to zvezne in republiške organizacije in kakšna desetina tovarn, ki prevažajo delavce z lastnimi avtobusi. Če bi doslej, a na voljo so bila tri leta, tak drsni delavnik že uveljavili, v Beogradu ne bi bilo gneče. Gnečapa je ob jutranjih urah, med 7. in 8. uro, ko mora 950 avtobusov, trolejbusov in tramvajev prepeljati skoraj milijon ljudi na delovno mesto, potem pa ob koncu delavnika zopet domov. Ves ostali čas prevažajo ta vozila še kak milijon občanov po mestu. Torej je to z delovnikom, stopničastim ali drsnim, vseeno kako mu pravimo, popolnoma zvodenelo. Zdaj menijo, da bodo tudi problem mleka rešili tako, da ga zvodenijo. Mestni očetje namreč predlagajo republiškim pristojnim organom, naj odobrijo zmanjšanje masnosti mleka od 3,2 na 2,8 odstotka. Tako bodo menda zagotovili mlekarjem večje dohodke za iste količine mleka, kar naj bi menda zmanjšalo izgube, ki jih imajo mlekarji zdaj od 2,60 do 3,24 dinarjev od litra. Ker je mestna skupščina obljubila, da bo pokrila izgube mlekarjev, ki sov prvih devetih mesecih tega leta že prerasle 120 milijonov, bi tako prepolovila svoj delež v pokrivanju izgub in bi jih tistih 55 milijonov manj od davka na dohodek, ki se ga odreka v prid mleku, povsem odrešilo nadaljnje skrbi za usodo mlekarjev. Mlekarji pa so se zaradi teh intervencijskih ukrepov mestne skupščine že obvezali, da bodo dnevno prispevali 35.000 litrov mleka več in se bodo odrekli predelave svežega mleka v mlečne proizvode (mlečni prah, jogurt in podobno) za tolikor kolikor je potrebno zaradi prodaje svežega mleka. So pač naredili vsaj nekakšno, če ne že najboljšo kupčijo, kajti doslej so zaslužili na predelanem mleku, izgubljali pa na svežem, četudi so za preskrbo mesta z mlekom dobivali nekakšne premije. To razvodnjavanje pa seveda ni tako hudo kot tisto z bencinom, ki ga dobite nabone. Boni so seveda samo videz, daimate bencin, kajti ko ga za bone kupite, vam utegne bencin čez noč izginiti. V Beogradu namreč na veliko zmanjkuje bencina iz avtomobilskih rezervoarjev. Zlasti v primestnih naseljih, kjer je ob stolpnicah nič koliko nezavarovanih osebnih avtomobilov. Zmikavti so iznašli zelo posrečeno metodo praznjenja rezervoarjev. Prevrtajo ga, podstavijo lavor in gredo na sprehod — dokler se lavor ne naponi. Da ne bi bilo šuma zaradi curka tekočine, položijo v lavor krpo. In potem je vse sila enostavno, seveda, če niso lastniki bencina na preži. V starem naselju Novega Beograda je namreč bila neke noči prava pravcata vojna — veliko streljanja na tatove, ki so izginili v noč. Tako se vam lahko zgodi sredi glavnega mesta, da od prekupčevalcev bencina kupite svoj lastni bencin. Za mleko se kaj takega seveda ne more reči, ker ga nihče ne hrani v avtomo-b‘lu • • Viktor Širec I Kongres posta vij a v center pozornosti sistem delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, točneje I princip delitve po delu in rezultatih dela. Ta namreč ne vnaša zadostne motivacije za _ večjo produktivnost, priza- devnost, zniževanje stroškov | in podobno«. Tako je menil tik pred 9. kongresom Zveze I sindikatov Jugoslavije — začel se je danes v beograjskem domu sindikatov in bo delo sklenil pojutrišnjem — Iprvi mož jugoslovanske sindikalne organizacije Bogoljub Nedeljkovič. Najvišji kongresni shod predstavni-I kov nekajmilijonskega de- lavstva sovpada s časom, ko zvezna vlada na vse pretege zavira voz gospodarstva, ki Ibi v nasprotnem utegnil kaj kmalu iztiriti. In kakšno je pri vsem tem poslanstvo sindikata? S Kardeljem bi dejali: »V tem smislu predvideva ustava, da bo sindikat v nekaterih primerih nosilec samostojne akcije, v drugih sopodpisnik samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v tretji pa posrednik med stranmi v konfliktu (na primer. v primerih stihijskih konfliktov, kot so ustavitve dela in podobni pojavi). Z drugimi besedami, sindikat ima ne samo polno svobodo, ampak ima na razpolago tudi vsa sredstva, ki jih potrebuje, da bi se lahko vztrajno bojeval za samoupravne pravice delavcev in njihove neposredne interese in za skupne oziroma dolgoročne interese delavskega razreda v celoti in vseh delovnih ljudi. Povezovanje enega in drugega boja je glavna naloga sindikatov.« Med zbranimi je v domu sindikatov v Beogradu tudi peterica delegatov iz Pomurja: Bruno Grapulin iz Gornje Radgone (Gorenje-—Elrad), Karolina Dravec iz Murske Sobote (tovarna oblačil in perila Mura), Martin Gerič iz Murske Sobote (Kmetijsko gospodarstvo Rakičan), Jože Novak iz Lendave (Ina-Nafta) in Marija Horvat iz Ljutomera (MTT, tozd Tkalnica). Po dogovorih v okviru medobčinskega sindikalnega sveta za Pomurje in delovnih kolektivov, kjer so imenovani zaposleni, lahko pričakujemo, da se bo — če bo kajpada dopuščal čas — z govorniškega odra oglasil tudi kdo izmed njih. V nasprotnem bodo razprave oddali pismeno. Sicer pa velja dodati, daje geslo, ki seje pojavilo že pred 3. kongresom samouprav-Ijalcev in pri nas posebej v času 3. sindikalne konference o socialni varnosti — »Oblast združenim proizvajalcem!« — v tem času spet izjemno aktualno. Vendar pa ne bi smelo ostati zgolj geslo. B. Žunec IZ RAZPRAVE DELEGATKE KAROLINE DRAVEC I Pre delavni posli — nova I kvaliteta Na 9. kongresu Zveze I sindikatov Jugoslavije v Beogradu, kjer je zbranih kakih 1650 udeležencev, bo svojo razpravo predložila tudi po-I murska delegatka Karolina Dravec iz tozda Perilo tovarne oblačil in perila Mura iz Murske Sobote. Uvodoma I bo spomnila na zavidljive I rezultate, ki jih dosega ta, " doma in na tujem znan in uveljavljen delovni kolektiv, saj denimo tri do štirikrat pokrivajo uvoz z izvozo. IToda... »Za take rezultate je potrebno veliko odrekanj in s Item morajo računati tisti, ki se začenjajo na novo vključevati v izvoz. Nemalokrat je potrebno sprejeti odločitve o I dodatnem, nočnem delu in podobno, kar se zdi včasih nesamoupravno in v nasprotju s tistim, za kar se zavzemamo v sindikatih. Toda Iza dolgoročnejše usmeritve je tudi to potrebno.« Žal tudi M ure niso zaobšle posledice, ki jih je za organizacije I združenega dela prinesla nova devizna zakonodaja. »Devizna sredstva, ki jih Ipo sedanjih predpisih parti-cipiramo pri izvozu, so premajhna in onemogočajo povezovanje v reproverigo. Navsezadnje pomenijo negacijo samoupravnega sporazumevanja in razpolaganja z devizami za tistega, ki Ijihje ustvaril. Soglašamo, da moramo naše dolgove do tujine poravnati, vendar morajo biti taki ukrepi le I kratkočasni.« Tarejo jih tudi vse pogostejši izpadi v dobavah re-Ipromaterialov, saj ne morejo svojim dobaviteljem odstopiti deviz za uvoz po-Itrebnih surovin. »To nas je prisililo, dasmo se v zadnjem obdobju v večji meri preusmerili v tako imenovane predelavne posle. Zavedamo se, da s tem ustvarjamo manjši delež deviz, vendar je to po drugi strani rešitev za socialno varnost zaposlenih, reden potek proizvodnje, zagotavljanje osebnih dohodkov in drugo. Predelavni posli so danes dobili kvalitetnejšo obliko in pomenijo neke vrste industrijsko kooperacijo v zahtevni proizvodnji, izmenjavo znanja in tehnologije, organizacije dela in vnati možnosti ustvaijanja dohodka s tistimi, ki delajo za domači trg, omogočiti uvoz moderne tehnologije, če le-te ni doma — s tem se dviga produktivnost, konkurenčnost in vključevanje v izvoz je uspešnejše — in devizna sredstva naj imajo tisti, kijih ustvarjajo. Zzadjimi ukrepi zvezne in republiške vlade sicer soglašajo, vendar svarijo, da ne bi smeli zabresti v skrajnosti in zmanjševati izvoznih spodbud na konvertibilno tržišče, saj bi to vplivalo de- sfffiratfs isj poslovnosti, modnih trendov, prinašajo nam višjo tehnološko raven, hkrati pa pomenijo naj učinkovitejši in najcenejši priliv deviznih sredstev.« Ob vsem tem se v Muri zavedajo, da so predelavni posli le začasna rešitev, medtem ko je njihova dolgoročna usmeritev celoten izvoz in obenem povezovanje v celotni reproverigi. »To pa bo možno, če se bodo vsi sodelujoči v tej reproverigi zavedali, daje izvoz njihova naloga in se temu primerno obnašali (vprašanje kvalitete, rokov, cen).« V 4700-članskem delovnem kolektivu s šestimi tozdi sodijo, da je treba dati delovnim organizacijam določene spodbude: izra- stimulativno in izničilo I učinke devalvacije dinarja. I Opozaijajo tudi na pojave, »ko je čutiti pritisk tujih — kupcev na znižanje cen, gle- I de na našo devalvacijo di- | narja, po drugi strani pa pojave nelojalne konkurence n proizvajalcev v naši panogi, I ki se pojavljajo z izredno | nizkimi cenami zato, da bi pridobili izvozne posle. S tem spravljajo v neugoden položaj proizvajalce izvo- | znike, ki so se z večletnimi, velikimi napori vključili v mednarodno delitev dela in s I svojim kvalitetnim delom H dosegli ustrezno raven cen. Zato menimo, da na take I pritiske ne smemo pristajati, I ampak vztrajati na tistem, " kar smo dosegli in za kar smo m se dogovorili.« (B. Ž.) 21' NOVEMBRA 1982 STRAN 3 Od turizma | letos I manj ^om bomo letos S*0 Predvidenih 1,6 zaslužili mili-vizn .. , arjev manj- De-bo tako za od 20 odstotkov manjši Turi^ega, Pravijo v rije $ zvezi Jugosla-io^d^devanja temelji-stiiS P^mmesečni turi-** devizni bilanci, ki je »realen kazalec, saj Slav« avgusta konča sez«na. Dotlej Petkih Narodne rizmLJu80s’avije s tu’ S* ustvarili 514,8 k«‘ * "»m obdobju lani. zarad’°dek 86 Je zmanjšal devSiiT"^ obiska kon^ - Wst°v, saj so do 291 m.avg«sta našteli ali >a ti J°?a Prenočitev kot let' °dstotk?v manj ^PtemL W- T«di niso hSV F® rezultati je bil jša k izkupiček zarja Predvsem 80^ ST odziva NizomNemčije in meS?s> V osmih okmi ? 80 tako našteli za Ptenox.-« milijona manj gostov nizozemskih skemlc?V’enakem Janje zman>°^u‘ $e zlasti se gostov ।. ° število tujih df>pilst’ ’ne Prihajajo na agencii» s- Potovalnimi goste Jan,,‘ Bitko za te Zgubili, ^Peli s- ^,b Pa je odvisen •ež v c.d?"0- Njihov de-& gost«!nem števi,» tu Stoikov kar 65 stvo, Zato je dej-ih oČJe bHo v ‘®- M 15 ”lih mesecih za ‘jotl^ ®d«otkov manj ^viznj vplivalo na s užek. od tedna GORNJERADGONSKI KOMUNISTI V BOJU ZA DOSLEDNO IZVAJANJE ZADNJIH UKREPOV V ZAOSTRENI GOSPODARSKI SITUACIJI se Z zaostreno odgovornostjo in o v Izvajanje operativnega programa, sprejetega na obeh tretjih sejah tako CK ZKS in CK ZKJ, kije bitka za ohranjanje devizne likvidnosti izvoza in proizvodnje, izvajanje zakonitosti, spoštovanje dogovorjenega, skrčitev porabe v realne okvire itd., je ključna naloga radgonskih komunistov v danem trenutku, pa tudi kot del dolgoročne politike ekonomske stabilizacije. Za to se morajo vsi člani, organi in organizacije zveze komunistov v občini neomajno boriti, tudi za ceno povečane odgovornosti v partijskih vrstah. To je bila'rdeča nit zadnje seje občinske konference ZKS Gornja Radgona, na kateri so spregovorili in se dogovorih za nadalnje aktivnosti, ki morajo zagotoviti dosledno izvajanje vseh zadnjih ukrepov ZIS in skupščine SFRJ. Kljub temu da večina delovnih ljudi in občanov v tej pomurski občini vse te ukrepe sprejema in jih spoštuje, se pojavljajo tudi tisti, ki jih razlagajo po svoje in zvečine ne sodijo med delavski razred, ki mu je osnova za pridobivanje do- Zato, kot je bilo sklenjeno na seji, morajo komunisti z vsemi silami nemudoma v boj za spoštovanje ukrepov, saj se je doslej ponekod pojavljalo le njihovo komentiranje. Odgovorno delo pa je tudi pred komunisti v tistih delovnih kolektivih, ki ne dosegajo plansko začrtanih rezultatov, posebej še na področju ekonomskih odnosov s tujino, na področju, katerem nasploh gomjerad- gonsko združeno delo ne uresničuje planiranega. V nekaterih OZD, na primer Radenski, so se komunisti z vso močjo angažirali pri pripravi dolgoročnih razvojnih načrtov, ki naj v prestrukturiranem gospodarstvu zagotovijo jasne proizvodne in izvozne perspektive, v ostalih večjih DO pa bodo to nalogo opravili do konca meseca. Pred komunisti pa so še prizadevanja za povezovanje kmetijstva na pravilnih dohodkovnih osnovah in dokončno uveljavitev načela svobodne menjave dela. V ta namen bodo v prihodnjih dneh stekle v združenem delu številne programske konference, na katerih pa morajo, bolj kot doslej — kot so menili komunisti — sodelovati tudi vsi ostale subjektivne sile združene v enotni fronti. V razpravi je sodeloval tudi Geza Bačič. sekretarMS | ZKS za Pomurje in član I predsedstva CK ZKS. Med | drugim je dejal, da se morajo komunisti boriti predvsem | za pravilen in pošten odnos I do dela in biti s svojim delom " za zgled. Druge stvari, kijih । bo potrebno nemudoma I urediti in se v boj za to mo- | rajo vključiti člani zveze komunistov v občini, so. pose- g bej še ob prehodu na spre- I menjen delovni čas (o tem je | bilo na seji mnogo govora), zagotovitev nemotenega g prihoda na delo vsem de- I lavcem, v zvezi z novimi ca- | rinskimi ukrepi pa zagoto-vitev nemotene preskrbe. V I to morajo biti usmerjene temeljne bitke komunistov. Vsi ukrepi pa bodo za član- I stvo preizkušnja in preve- | rjanje njihovih moralnih norm. V. Paveo PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA OK ZSMS GORNJA RADGONA MURSKA SOBOTA — Uskladitev delovnega časa v organizacijah združenega dela, prevozov na delo in z dela ter prehrane med delom je bila poleg ocene poteka obravnav rezultatov gospodarjenja v letošnjem devetmesečju in nalogah sindikatov pri uresničevanju sklepov 10. kongresa slovenskih sindikatov ter nalogah sindikatov pri izvajanju zveznih ukrepov v naši občini deležna posebne pozornosti na minulem aktivu predsednikov osnovnih organizacij, konferenc, odborov dejavnosti in delegatov 10. shoda slovenskih sindikatov. Skoda, da se v razpravi, ki naj bi potekala po strnjenih točkah dnevnega reda, prav našteti niso oglašali in so tako imeli besedo le sklicatelji aktiva. Bila je preudarna in sestanek skrbno organiziran, prav pa bi bilo v sedanjem gospodarskem trenutku in težavah, s katerimi se soočajo zaposleni pri prehodu na nov delovni čas in s’ tem življenjski bioritem, slišati še izkušnje združenega dela. bb Odločneje v vse pore družbenega 0 STANOVANJIH IN RAZVOZU Problematika v stanovanjskem gospodarstvu je bila v ospredju minule seje predsedstva občinske konference SZDL Murska Sobota. Na njej so se člani dogovorili, da bo problemska konferenca o stanovanjskem gospodarstvu 24. novembra, na njej pa bo 56 delegatov in ostalih, ki urejajo omenjeno problematiko. Iz daljše razprave na seji predsedstva seje namreč poleg že velikokrat ugotovljenega o kasnitvi rokov izgradnje, visokih cen kvadratnih metrov novih površin in sporne kvalitete stanovanj, prav nostalgično postavilo tudi vprašanje hišnikov. Kajti večletna praksa potrjuje, da stanovanjska samouprava ni zaživela po pričakovanjih in tako hišni sveti povsod ne opravljajo svojega poslanstva. Tudi zato, ker največkrat pooseblja hišni svet le njegov predsednik, ki ima nemalo težav, kadar gre UPRAVA VESTNIKA do tedna za dogovore, še posebej pa za izvedbo določenih akcij. O reorganizaciji v stanovanjski izgradnji in vzdrževanju stanovanj, ki jih je družbeno najemnih v naši občini 2014. poleg 267 hiš v družbeni lasti in 121 stanovanj etažnih lastnikov, je bilo posebej izpostavljeno, da naj pomeni sprememba, če se že zanjo odločamo, kvaliteto. Ne pa, da bi prinesla le povečavo stroškov že tako drage izgradnje in vzdrževanja stanovanj. Razpravljalen so posebej opozorili, da vzdrževalna služba ne bi smela biti odtujena stanovalcem, s tem da tudi kulturi stanovalcev ne bi bilo prizanešeno. Veliko kritičnega je bilo izrečenega o vandalizmu v posameznih blokih, čeprav v sedanji situaciji na področju vzdrževanja stanovanj ne kaže izpostavljati le nekulture stanovalcev. V občini Gornja Radgona je od nekaj čez 20.600 občanov skoraj 23 odstotkov mladih, pa vendarse njihov »glas« vse preveč zgublja v procesih življenja, predvsem pa odločanja v tej družbenopolitični skupnosti. To kažejo tudi Ne naključno pa je bila na omenjeni seji predsedstva občinske konference SZDL podana tudi informacija o oskrbi gospodinjstev s kurilnim oljem. Za mrzli čas pred zimo je problem praznih rezervoarjev in pomanjkanja dragocenega kuriva še kako pomemben, iz povedanega na seji pa je bilo razbrati, da razvoz kurilnega olja na območju soboškega Petrola ni bil čisto v skladu s prioriteto in kriteriji, po katerih naj bi imeli prednost pri dobavi invalidi. upokojenci in bolniki, prav tako pa. da bi zaradi racionalizacije razvoza upošte-vali ne le čas naročila, ampak tudi strnjenost naročnikov, ki bivajo v posameznih naseljih. zadnje volitve, saj mladi niso zastopani v delegatskih skupščinah in organih upravljanja tej številki primerno, kljub temu da jih je po nekaterih delovnih kolektivih zaposlenih okrog 40 odstotkov od vseh. na negativno politično vzdušje. Zato pfedsedstvo obsoja početje odgovornih vodilnih delavcev Petrola in meni, da jih je potrebno poklicati na odgovornost. Obenem pa tudi terja, da Petrol skupaj z izvršnim svetom pripravi ustrezne dopolnilne kriterije za nadaljnji razvoz kurilnega olja. V skladu z dopolnjenimi’ predlogi se naj določi tudi točen vrstni red dobav in o njem v sredstvih javnega obveščanja seznani občane, razvoz pa naj kontrolira tudi ustrezna služba — inšpekcija. O tej zadevi bo predsedstvo ponovno razpravljalo. občinski izvršni svet pa naj pripravi informacijo tudi o oskrbi z drugimi pomembnimi artikli: pralnimi praški, kavo, sladkorjem in drugim, česar občasno primanjkuje na domačem trgu.« Brigita Bavčar NAROČNIKOM VESTNIKA V RAKIČANU! Naročnike Vestnika v Rakičanu prosimo, da nam osebno ali pismeno sporočijo nove naslove, (naziv ulice, nova hišna številka), saj je le tako zajamčena pravočasna dostava Vestnika. Zato so mladi v programskih usmeritvah, ki so jih sprejeli za svoje delo do leta 1984. podčrtali, da morajo slednjič le pričeti prevzemati odgovorne naloge v samoupravnem življenju in to povsod in na vseh področjih družbenega življenja in odločanja povezani v enotni fronti vseh subjektivnih sil, tako znotraj krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. Skratka, večje angažiranje in animirale mladih sil v boju za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja bo težišče dela občinske konference v prihodnjem obdobju. Doslej so se mladi v občini vse premalo zavedali pripadnosti mladinski organizaciji — izgubljajo se predvsem srednješolci — in vloge ter možnosti za uresničevanje svojih interesov. To lahko ELKOM TKO PRIMAT, n. sol. o., MARIBOR TOZD Skladiščna oprema, n. sol. o. LENDAVA, Kolodvorska 43 Na osnovi 138. člena statuta razpisna komisija TOZD RAZPISUJE dela in naloge 1. tehnično vodenje TOZD 2. vodenje sektorja za teh no loško-razvojno dejavnost Poleg splošnih zakonskih pogojev mdrajo kandidati vati še naslednje: visoka ali višja izobrazba tehnične 5 let delovnih izkušenj. jzpolniJ sme11 Dela in naloge se razpisujejo za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izobrazbi dostavijo kandidati 15 dni od objave na zgoraj navedeni naslov. v ro^ Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objav0. nadoknadijo le z boljšim , odgovornejšim delom svoj delegatov in večjo anga° .. nostjo mladine od osnoynn. organizacij do občinske ko ference in vseh njenih org nov. Na programsko v0**jj konferenci so delegati sP^n. tudi akcijski program obCi ske konference ZSMS GoW Radgona za obdobje do m ca prihodnjega leta ter novo predsedstvo in vodst Od petnajst članov sedstva OK ZSMS je dev novih. Ožje vodstvo pa tvpp, jo: predsednik BORIS , SI D. zaposlen v K K gona, podpredsednica Zv CA PEK LAR iz Gorenj^ rada in sekretar Sl Ah1 POLJANEC, prav tako poslen v Gorenje-Elradu. v paveo ____________________ VESTNIK, 11. NOVEMBRA .z STRAN 4 Planiranje terja večjo odgovornost ZK Člani komiteja občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti so temeljito pretehtali razvojne možnosti murskosoboške občine do leta 1985 in sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana za tekoče srednjeročno obdobje. Bistvo je v tem, da bo razvoj zaradi objektivnih okoliščin znatno počasnejši, saj bo, denimo, družbeni proizvod večji le za 2,4 namesto prvotno predvidenih 5,5 odstotka. Zato so znova pozvali članstvo ZK, naj odločneje vztraja pri čimbolj doslednem uveljavljanju stabilizacijskih ukrepov v občini. Med drugim so zahtevali, naj osnovne organizacije zveze komunistov in komunisti v sindikatih zagotovijo, da bodo v vseh delovnih sredinah kar se da stvarno dopolnili programe ukrepov gospodarjenja v zoženih pogojih. Kot so poudarili v razpravi, je omenjeni družbeni plan Rt d ko se dogaja ZNIŽALI PRISPEVNO STOPNJO Predsedstvo samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Lendava je pred nedavnim analiziralo realizacijo prihodkov iz naslova prispevka iz dohodka orga-“izacij združenega dela do konca septembra in ugotovilo, da bodo do konca leta ti prihodki preseženi. Predsedstvo je sklenilo, da zmanjša prispevno stopnjo, od sedaj veljavne 033 na 0,15 odstotkov za čas od 1. novembra do konca leta. S tem so seznanili vse samoupravne organe v organizacijah združenega dela. Lep primer, ki se žal redko dogaja, kljub temu da ®nanjšana prispevna stopnja gotovo ne bo rešila gospodarstva ’z težkega položaja. Prihodnje leto bo gotovo potrebno znižati vse vrste porabe, če želimo, da se gospodarstvo opomore in da bo okrepljeno sposobno dati več za splošno in skupno porabo. Potrebno bo tudi skrčevati programe in se odpovedati marsikateri sedanji ugodnosti. Bremena težav moramo prevzeti Vs*> pri požarni varnosti so pokazali, da se že obnašajo tako. Jani D. resnično odraz zaostrenih pogojev gospodarjenja, čeprav so opozorili še na nekaj nedorečenosti. V združenem delu morajo aktivnosti usmeriti zlasti v zagotavljanje večje produktivnosti dela, za 10-odstotno realno povečanje izvoza, predvsem na konvertibilni trg. Glede vprašanja zaposlovanja, ko je v murskosoboški občini trenutno brezposelnih okrog tisoč ljudi, pa se komite OK ZKS zavzema, da komunisti v organizacijah združenega dela znova temeljito analizirajo možnosti za odpiranje novih delovnih mest. Zato morajo komunisti sprejeti polno odgovornost za večje združevanje lastnega znanja in sredstev, kar bo omogočilo izdelavo boljših razvojnih programov, ki jih v sedanji situaciji očitno primanjkuje. Prav tako bo treba vse oblike porabe uskladiti z realnimi možnostmi, pri čemer brez diferenciranega pristopa ni mogoče. uresničiti nekaterih prednostnih nalog na področju zdravstva ter vzgoje in izobraževanja. Člani murskosoboškega komiteja so razpravljali tudi o izvajanju načrtovanih investicij in njihovih usmeritvah. Zlasti so omenili neučinkovitost investicijske aktivnosti v občini, zato sd na seji priporočili, da pride čimprej do razgovora z odgovornimi strokovnimi kadri, še posebej glede priprave realnih razvojnih programov v prihodnje. Tudi manjše investicije, so menili v razpravi, lahko dajo ustrezne rezultate, ne pa se zgolj zanašati na velike naložbe. Posebej zato, ker leži precej notranjih rezerv ne le na področju agrokompleksa, ampak tudi v ostalih gospodarskih panogah. Navzlic določenim dosežkom pri povezovanju gradbeništva v občini, je bilo izpostavljeno na seji komiteja OK ZKS, še vedno niso uresničene naloge o tesnejši po-slovno-tehnični povezavi, do-govaijanju in specializaciji na osnovi dohodkovnih odnosov ter delitve de|a. Odnosi med OZD gradbene dejavnosti so še zmeraj bolj ali manj pogodbeni, zatopemorejonuditi kompletne ponudbe od pro-jektive do zaključnih del. Pogrešajo organiziranje enotne strokovne službe za gradbeni in finančni nadzor, izrabo sekundarnih surovin lendavske rafinerije, za kar bi gradbeništvo moralo biti zainteresira-n0’ Vse to pa terja zaostritev odgovornosti komunistov v TOZD Gradbeništvo Pomurje za uresničitev sprejetih sklepov in stališč zbora združenega dela skupščine občine v Murski Soboti. Milan Jerše Odpraviti nedorečenosti pri nosilcih Delegati vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti so na skupnem zasedanju obravnavali celo kopi-00 zelo pomembnih dokumentov, informacij in stališč. ’ ospredju je bil vsekakor osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana murskosoboške občine za obdobje 1981—1985. Kot so omenili v razpravi, je pri nosilcih pla- niranja še opaziti določene ► nedorečenosti, kijih bo treba v času javne razprave do 1. decembra letos tudi odpraviti. Zaradi zaostrenih' gospodarskih razmer so namreč poslej načrtovane nižje stopnje gospodarske rasti od prvotnih predvidevanj, karterja pri planiranju objektivno mero realnosti. Ob dejstvu, da»je opazno zaostajanje za ’slo- venskim povprečjem, so se delegati zavzeli za 50 odstotkov hitrejšo gospodarsko rast, da bi tako zmanjšali razkorak z razvitimi območji v naši republiki. Posebna skrb pa naj velja tudi povečevanju deleža izvoza v družbenem proizvodu in medsebojnem sodelovanju v pomurski regiji. Kotjepokazala razprava, je določen razkorak med želj ami mala anketa Zima je pred vrati in v zaščito pred mrazom ter skorajda že varčevalne ukrepe sodi tudi nabava primernega oblačila. Po kakšnih kosih garderobe kupci najbolj posegajo, je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili prodajalcem največjih pomurskih prodajaln s konfekcijo. Obenem smo jih tudi pobarali o Kreditih in ali se pri prodaji pozna, da postajajo denarnice tanjše, prav za zimska oblačila pa je potrebno odšteti največ denarja. Čeprav je naložba umestna, saj pomeni topel pulover ali še toplejša volnena obleka v stanovanju na primer manjšo porabo elektrike, trdega ali tekočega goriva v času, ko slednjega krepko primanjkuje. MARIJA ŽIŽEK, prodajalka konfekcijskega oddelka v soboškem salonu mode: Kupci največ posegajo po zimskih plaščih in hlačah, prav tako pa gredo zaenkrat dobro v prodajo tudi obleke. Čeprav je pri vsem naštetem opaziti padec prodaje v primerjavi s preteklimi sezo- nami. Tudi tu pa so v ospredju zanimanja toplejše stvari: volneni puloveiji, obleke in nenazadnje toplejše spodnje perilo, saj je november mesec, v katerem se je treba pripraviti na mrzle dni, ki se nam obetajo. ( JOŽE LUTAR, vodja oddelka Moda-Blagovnica-Mura v soboški blagovnici: Založenost je pri nas na oddelku s konfekcijo dobra. Kupci se v tem času najbolj odločajo za nakup zimskih plaščev. Zenski gredo bolje v prodajo kot moški, prav tako pa je opazna stagnacija pri Občinski proračun v realnih Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so se njegovi Sani seznanili z realizacijo prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za obdo-oje januar—september 1982. V razpravi so ugotovili, da se prihodki, ki so znašali čez 154,46 milijona dinarjev, gibljejo v okviru planiranega, odhoaki pa v globalu nekoliko zaostajajo. Spričo nekaterih sprememb zakonskih določil je riajvečji porast prihodkov odpadel na davek od cestnoprometnih vozil in od posesti gozdnih zemljišč. Po drugi strani pa so v prvih devetih inesecih letošnjega leta dokaj nizki prihodki občinskih upravnih organov, kar pome-da b<5 treba pospešiti izte-Davo davčnih obveznosti, vsekakor je spodbudno dejstvo, da beležijo le 62-odsto-tno izpolnitev plana pri reprezentančnih stroških in stroških sprejemov, medob-Snsko sodelovanje in stike s Pa so skrčili celo ria 30 odstotkov načrtovanega. Spričo določenih neuresniče-nrh.postavk iz omenjenega občinskega proračuna, je Murskosoboški izvršni svet sprejel sklep, po katerem bi naj služba za proračun pri- pravila predlog rebalansa proračuna. Upoštevati je namreč treba določene nove obveznosti iz proračuna, da bi posameznim proračunskim zahtevkom lahko tudi ugodili. Posebej je bil govor tudi o realizaciji materialnih stroškov občinskih upravnih organov za letošnjih devet mesecev. Čeprav so uresničili le 82 odstotkov planiranih stroškov, pa so navzoča dodatna prizadevanja za varčevalne ukrepe, posebej še v zvezi s kurjavo, razsvetljavo in ptt Stroški, ki izstopajo. Zato je murskosoboški izvršni svet zadolžil sekretariat za občo upravo, da izdela konkreten program varčevanja do konca letošnjega leta. Sprejeli so tudi aneks k družbenemu dogovoru, po katerem je možna najvišja rast potrošnje do 14,8 odstotka, kar pomeni dejansko zmanjševanje splošne porabe. Sicer pa so na seji izvršnega sveta skupščine v Murski Soboti obravnavali še osnutek zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1983 ter predlog programa in finančnega plana Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v prihodnjem letu, ki.so ju podprli. Milan Jerše Podruž-bljanje nabornih zadev Nabor je nedvomno sestavni del splošne kadrovske politike v naši družbi, saj se z njim rešujejo osnovni problemi kadrovskih potreb različnih profilov splošne ljudske obrambe. V lendavski občini se na nabor vsako leto nadvse skrbno pripravljajo. Ustvarjeno je sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami, šolami, organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Vse to pomeni, da se nabor čedalje bolj podružblja. Tudi ta mesec bo organiziran v poiicentrih občine, in sicer v Črenšovcih, Turnišču in Lendavi. V omenjenih krajevnih skupnostih so zagotovljeni ustrezni prostori. Tako kot vsako leto bo tudi tokrat zadonela pesem mladih fantov, kar je pri nas že tradicija, zakaj stari ljudje pravijo, da si odrasel šele takrat, ko potrdijo da si sposoben za vojaka. Sekretariat za ljudsko obrambo sodi, da je bilnabor dobro pripravljen in bo zaradi tega potekal brez problemov. Jani D. in stvarnimi možnostmi murskosoboškega združenega dela, kar jasno izhaja iz predložene informacije o izvajanju načrtovanih investicij in njihovih usmeritvah. V letošnjem letu sta na področju gospodarstva dokončani le dve pomembnejši investiciji: hotel v Moravskih toplicah in novi gradbeno-investicijski obrat v Lipovcih. Prav slabša investicijska aktivnost pa ne omogoča, kot so poudarili, izboljšanja strukture murskosoboškega gospodarstva. Zatem so sprejeli poročilo izvršnega sveta o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o gradbeni dejavnosti, kjer so znova izpostavili nujnost hitrejšega poslovno-tehničnega povezovanja vseh gradbenih organizacij v občini in organiziranja enotne strokovne službe za gradbeni in finančni nadzor. Posebne pozornosti pa je bilo deležno vprašanje stanja in problematike razvoja raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini. Kritično so ugotovili, da pogrešajo kvalitetne razvojne programe in inovacijske dosežke v proizvodnji, čeprav strokovnjakov ne primanjkuje, ki pa so bojda neustrezno razporejeni v.sa-mem delovnem procesu. Kaže pa se tudi določen neodgovoren odnos vodstvenih delavcev v organizacijah združenega dela do omenjene problematike. Zato so delegati vseh treh zborov sprejeli sklep, da morajo v vsaki temeljni organizaciji vsaj dvakrat letno proučiti, kaj je bilo dejansko narejenega na področju inventivne dejavnosti. Soglasno je bil sprejet tudi predlog za uvedbo ukrepa družbenega varstva v SGP Konstruktor TOZD Opekarna Puconci in dano soglasje k statusnim spremembam, po katerih se je podružnična osnovna šola Prosenjakovci izločila iz OŠ Fokovci in postala samostojna temeljna organizacija. Milan Jerše klasičnih moških oblekah. Nasploh predstavnice nežnejšega spola bolj skrbijo za osvežitev svoje garderobe in prodaja kljub dejstvu, da se okoli 4700 Murinih delavcev in njihovih sorodnikov ter znancem oblači v tovarni, ne upada v celoti, kar je dobro glede na svojstvenost oddelka, kot je naš. TEREZIJA BUDJA (TP Vesna Blagovnica — vodja oddelka IV): Na letošnjo zimo smo v naši DO dobro pripravljeni. Vsi oddelki — otroški, perilo in konfekcija — smo dobili pošiljko zimskih oblačil, ki gre dobro v promet. Čeprav imajo kupci možnost najetja potrošni- škega posojila, to ugodnost le malo koristijo, verjetno zaradi visokega pologa (ta je 40 odstotkov). Čeprav je bil oktober nekoliko toplejši, pa je prodaja potekala normalno — kupci so že pričeli kupovati zimsko garderobo. Opažamo, da gre v promet bolj praktična — topla garderoba kot na modna. To je veijetno posledica cen, vendar pa smo s prometom zadovoljni in menim, da bodo kupci tudi z našo založenostjo. SONJA KAJDIC, poslovod-kinja oddelka konfekcija trgovske hiše Mercator-Sloga Gornja Radgona: Že več let nazaj nudimo delavcem, zaposlenim v združenem delu v občini, možnost nakupa prek sindikalnih organizacij. Gre za trimesečno Odplačevanje v treh obrokih. Na takšen način se oblači za zimo vse več občanov’. Sicer pa je letošnja izbira precej bogata, vendar so tudi cene precej visoke. Pri nas tudi prodajamo obleke in vso ostalo garderobo, kot drugje na kredit. Pogoji so znani, polog pa šestdeset odstoten. In ker so tukaj še obresti, se za takšen način nakupa obleke za zimo nihče več ne odloča. Potem že raje plačajo v gotovini. FRANC TIVADAR, vodja lendavske blagovnice meni, da je s tekstilnim blagom trgovska^ mreža v občini dobro založena." Največje povpraševanje je za ženske obleke in zimske plašče, teh pa imajo na zalogi dovolj. Res, da nekaterih tekstilnih izdelkov včasih primanjkuje, vendar pa je to bolj vprašanje izbire. Blagovnica ima denimo za 50 odstotkov več zalog kot v lanskem letu. T udi otroške konfekcije je dovolj, a tudi tu včasih čutijo pomanjkanje tega ali onega artikla. Glede preskrbe pa tesno sodelujejo s potrošniškim svetom v krajevni skupnosti in če je le mogoče, upoštevajo mnenja potrošnikov. STRAN 5 11. NOVEMBRA 1982 OB 9-MESEČNIH REZULTATIH GOSPODARJENJA Možnosti pomurskega blagovnega prometa. Dosedanje izkušnje so pokazale, da v izvozu lahko uspeva samo tista organizacija združenega dela, ki zaradi strokovnosti, organizacije dela, opreme ter sodobne tehnologije dosega takšno kvaliteto proizvodov, s katero je postala konkurenčna na svetovnem trgu,« poudarja glavni direktor ZGEP Pomurski tisk Bela Pavlič. Vsekakor pa se lahko pohvalijo tudi v TOZD Pomurska založba, kjer so v devetih mesecih letos izdali 34 knjig oziroma za 5 naslovov več kot lansko leto. Pri čemer je naklada izdanih knjig za 14,2 odstotka večja od lanskoletne. Zanimiv jč tudi podatek, da nad 76 odstotkov vseh izplačil za investcije odpade na TOZD Kartonaža, ki je pristopila h gradnji dela proizvodne ha- -le, kar so storili tudi v TOZD Tiskarna, kjer gre še za skladišče, zaradi utesnjenih proizvodnih prostorov. konvertibilno področje. S tem smo načrtovani letni izvoz presegli za okrog 17 odstotkov.« Čeprav izvozno blago zagotavlja nekoliko manj dohodka kot doma prodano, pa je to dolgoročna usmeritev Mode in njenega proizvodnega programa ženskih plaščev. Da je bilo poslovanje v devetih mesecih zares uspešno, priča ostanek dohodka TOZD, ki znaša kar 17 mili smo jih opravili 194, in to na račun prostih sobot. Le tako smo lahko izpolnili vse izvozne obveznosti,« je pohvalila delovno vnemo zaposlenih Majda Belak. In kam gre največ ženskih plaščev, rezultat dela pridnih rok Modinih delavk? »Vse prodamo na konvertibilno območje zahodne Evrope in trg ZDA. Prodajamo pod nalepko belgijske firme, največ klasičnega iz- Milan Jerše PLANIKA TURNIŠČE skrbno zapisano v stabilizacijskih in operativnih planih. Veliko več optimizma pa vlivajo izvozni rezultati organizacij združenega dela v zultati ob tričetrtletju. Povsod so imeli pred očmi prizadevanja za še učinkovitejšo proizvodnjo, s katero bi lahko v večji meri prodrli na tuji trg... ZGEP POMURSKI TISK MURSKA SOBOTA SMELEJŠI NAČRTI ZA IZVOZ Iz devetmesečnih rezultatov gospodarskih gibanj v Založniškem, grafičnem in embalažnem podjetju Pomurski tisk iz Murske Sobote, ki ima trenutno zaposlenih 608 delavcev, veje prav gotovo optimizem. Poslovni rezultati so namreč dokaj ugodni, saj večinoma dosegajo v proizvodnji načrtovana gibanja, vse bolj pa so spodbudni uspehi na področju izvoza, kjer prednjači temeljna organizacija združenega dela Tiskarna. Na ta način se celotni grafični predelavi, ki zavzema pretežni del proizvodnje, kakor tudi tiskarstvu in založnišv kije višji za 7 odstotkov. Ne gre pa prezreti tudi podatka, da so se v letošnjem letu zmanjšale tudi zaloge, predvsem gotovih proizvodov, in sicer za 12 odstotkov. Tudi porabljena sredstva so precej manjša kot v prvem polletju letošnjega leta, čeprav ugotavljajo, da so se v znatni meri povečali izdatki za porabljeni material, za nabavno vrednost trgovskega blaga in podobno. »Tako je znašala količinska proizvodnja tiskarne v prvih devetih mesecih letos za 33,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Dve tretjini čevljev so izvozili Planika Turnišče je v devetih mesecih tega leta dokaj dobro gospodarila, čeprav so se pri organiziranju proizvodnje ubadali z nekaterimi težavami. V letošnjem letu so prešli namreč na nov proizvodni program in so dali v uporabo nove stroje, zato ni čudno, daje pač bilo treba nekaj časa, da so delavci povsem ujeli nov delovni utrip. Da bi kar najbolj izkoristili delovne moči (v pozitivnem smislu seveda), da bi iztržili višjo ceno ... so v proizvodnjo dali zahtevnejši program čevljev. Čevljarji pač ne smejo zastati in stalno psremljajo modne novosti. Tudi to je pomembno, poleg ustrezne cene seveda, daje proizvajalec lahko konkurenčen. No, z zadovoljstvom lahko povemo, da so čevlji iz tumiške Planike kvalitetno izdelani, sicer jih ne bi prodali dve tretjini na tuje. Konkretno: v devetih mesecih letošnjega leta so izdelali 800.994 parov čevljev, od tega sojih 538.014 izvozili na zahtevno zahodnoevropsko tržišče, kar predstavlja 67 odstotkov 9-mesečne proizvodnje, 262.980 čevljev pa so namenili domačemu tržišču, kar izraženo z odstotki pomeni 33 odstotkov. V Planiki Turnišče so v 9 mesecih načrt proizvodnje za to obdobje uresničili z 96,17 odstotka. Da ga niso stoodstotno, je več vzrokov. Nekaj smo jih že navedb: zahtevnejši proizvodni program, uvajanje na nove stroje ... K temu naj še dodamo, da se tudi v tumiški Planiki srečujejo z nekaterimi težavami pri nabavi reprodukcijskega materiala, občasno slabšo kvaliteto lepil... samokritično pa priznavajo, da je bilo tudi nekaj subjektivnih vzrokov. Prav nič ne dvomimo, da v Planiki ne bi do konca leta povsem izpeljali načrtovanega obsega proizvodnje obutve, prav tako pa bodo čevlje tudi izvozili v planiranih količinah. Zdaj, po devalvaciji, je položaj izvoznikov, pa tako tudi Planike Turnišče, ugodnejši. Delavci se zavedajo priložnosti, ki se jim ponuja ob izvozu in pridobivanju deviz, ki so jim potrebne, saj so tudi uvozniki, dasiravno le najnujnejšega materiala. In finančni rezultat v devetih mesecih? Celotni prihodek je znašal 457 milijonov dinarjev in je višji v primerjavi z devetimi meseci lanskega leta za 39 odstotkov. Še bolj je porastel dohodek. Ta znaša 299 milijonov dinaijev, kar predstavlja povečanje za 47 odstotkov. Cisti dohodek je višji za 19 odstotkov in znaša 108 milijonov dinarjev. Glede na dobro gospodarjenje in ker jim je občinska resolucija to dovoljevala, so v Planiki 1. oktobra povečali osebne dohodke za 12 odstotkov. Š. SOBOČAN TOZD MODA, DO MURA GORNJA RADGONA TAKO NASTAJA ČASOPIS — Prizor je iz stavnice TOZD Tiskarna murskosoboškega Pomurskega tiska, kjer sestavljajo posamezne vlite črke v stavke. Foto: A. Abrahžm. vu odpirajo jasnejše perspektive. Njihovi dosedanji izvozni rezultati pa jasno dokazujejo, da lahko tudi sredje velike organizacije združenega dela grafične in grafično-predelovalne industrije uspešno izvažajo. Sicer pa o tem najzgovorneje pričajo nekateri osnovni pokazatelji: v primerjavi z enakim lanskom obdobjem se je celotni prihodek povečal za 34 odstotkov, primerljivi dohodek za 27 odstotkov, čisti dohodek pa za 16 odstotkov. Pri tem je znašal del čistega dohodka za osebne dohodke za 23 odstotkov več kot lani, povečala pa so se tudi sredstva za reprodukcijo (27 odstotkov več) in poslovni sklad, Na to je močnb vplivala predvsem povečana proizvodnja potiskanih reklamnih kock za izvoz, ki je v skupni količinski izdelavi zastopana kar z 39 odstotki. Glavni kupec je firma Ritter iz Zvezne republike Nemčije, tozd Tiskarna pa je z izvoznimi posli do konca letošnjega septembra ustvarila vrednost čez 6,86 milijona dinarjev ali celo za 118 odstotkov več kot lani. Medtem pa so v tozdu Kartonaža, ki se je morala zaradi izpada vrednosti materiala pri poslih z Radensko in Mladinsko knjigo soočiti z nekoliko nižjo proizvodnjo, dosegli z dodelavo škatel iz folije za avstrijsko tržišče več kot 631,6 tisoč dinarjev Tehtnica se je že prevesila v izvoz za letošnje leto so sicer načrtovali proizvodnjo v približnem razmerju 60 proti 40 v korist domačega trga, toda stabilizacijska prizadevanja in s tem težnja po čim večjem izvozu izdelkov in ustvarjanju deviznih sredstev, kar je pogoj za nemoteno preskrbo z reprodukcijskimi materiali, so v prvih devetih mesecih ta odnos v TOZD Moda skoraj popolnoma spremenili. jejo (v Modi je trenutno zaposlenih že okrog 400 delavk in delavcev), ne dosegamo stoodstotne storilnosti, so doseženi proizvodni, posebej pa še izvozni rezultati nad pričakovanimi. Proizvodnjo smo v prvih devetih mesecih realizirali 107-odstotno, od nekaj čez 100 tisoč doslej narejenih ženskih plaščev, pa smo jih več kot 53 tisoč prodali na tuje TOZD MODA DO MURA GORNJA RADGONA - Iz njiho- PLATANA MURSKA SOBOTA vp vih rok na tuje trge. jonov in nekaj čez 350 tisoč dinarjev, pa tudi povprečni osebni dohodek, ki je po družbenem dogovoru v okviru celotne DO in na temeljih dobrih proizvodnih in poslovnih rezultatov okrog 10.800 dinarjev. »Osebni dohodki so povsem zasluženi. Čeprav smo imeli do konca septembra planiranih 186 delovnih dni. voza pa gre v Zvezno repu-bliko N emčijo, N izozemsko m Češko, kjer prav tako prodajamo za trdno valuto, ter v države Beneluksa. V strukturi pa prevladuje s 66,5 odstotki »lohn« izvoz, nekaj čez 20 odstotkov je klasičnega, dobrih 12 odstotkov pa odpade na izvozno stimulacijo. Še bolje izkoristiti zmogljivosti »V minulih devetih mesecih smo imeli na nivoju delo; vne organizacije in posameznih tozdov v proizvodnji manj težav, kot smo pričakovali, glede na izredno močan porast cen reprodukcijskih materialov, materialov z uvoženim* nadomestki itd. Čeprav smo se morali spopadati z naraščanjem stroškov vseh vrst energije, povečanjem obresti in dajatev, posebno obremenitev pa je predstavljala znatno višja amortizacija, so tričetrtletni rezultati poslovanja zadoyoljiy1-Posebej, če omenim, da ob zmanjšanju trga v serijski pro1.^ vodnji, kamor se zadnje čase zlasti usmerjamo, nismo dobm dovoljenja za povečanje cen naših izdelkov«, pravi direkto murskosoboške Platane Ladislav Tušar. Nekaj nad 200 zaposlenih v dveh temeljnih organizacijah Ledava in Lesna predelava je v devetih mesecih leto^ ustvarilo 145,8 milijona dinaijev celotnega prihodka ozir°' ma za 30,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobj®-Dohodek je bil višji za 21,6 odstotka in se je približal 52< milijonu dinarjev, primerljivi dohodek je večji za 27,8 odstotka, čisti dohodek paje višji v primejavi z lanskim letom za 11 odstotkov in znaša 28,5 milijona dinarjev. Ob tem so br®t osebni dohodki povečani za 31,9 odstotka, v poslovni skla pa so namenili okrog 1,1 milijon dinarjev. Prav tako s posebno pozornost posvetili uresničevanju varčevali*1 ukrepov, pri čemer omenimo, da so, denimo, transport® Milan STRAN 6 VESTNIK, 11. NOVEMBRA^ OB 9-MESEČNIH REZULTATIH GOSPODARJENJA gospodarstva za prodor na tuje trge OPEKARNA dolga vas KRITIČNA OCENA POSLOVANJA v številnih dokumentih razvoja lendavske občine v tem srednjeročnem obdobju je zapisano, da je potrebno okoristiti domače surovine te znanje, da bi se tako krepil ekonomski položaj občine. Temeljna organiza-$ja združenega dela Opekarne Dolga vas sodi med jjste, ki imajo na voljo kvalitetno glino. Zaloge pa so za kakih 50 let. Pripravili so tudi programe, s katerimi bi se dalo glino bolje ovred-riotiti, zlasti z izdelavo keramičnih izdelkov. Ta projekt “e ni uresničen, a misel nanj 5e vedno živi. Kakorkoli že, nas ta hip najbolj zanima, OPEKARNA DOLGA VAS - Prizadevanja za doseganje fizičnega ana proizvodnje so nenehno navzoča. kakšno je devetmesečno potovanje tega 78-članskega delovnega kolektiva. Na zboru delavcev so kritično ocenili poslovanje hmeljne organizacije, ugo-tevili, da je finančni plan posežen, kljub temu da rizični ni realiziran. Pri ures-tečevanju planskih nalog v tetošnjem letu jih že od Začetka leta pesti zelo visok dvi8 materialnih stroškov. Predvsem zaradi cene ener-8ye in rezervnih delov. Ce-ne njihovih izdelkov so bile spremenjene šele aprila, in 0 je za 9 odstotkov, to pa je vplivalo na zmanjšanje do-riodka. V temeljni organiza-C1Ji letos še niso čutili pomanjkanja mazuta, ne elek-nčne energije pa tudi re-tervnih delov ne. Kljub emu fizični plan proizvod-nle ni dosežen. Na zboru delavcev so kritično ocenili nedisciplino, nepazljivost in nedoseganje plana. Izboljšati bo potrebno tudi medsebojne odnose, popraviti odnos do dela in delovnih sredstev, saj bo le tako lahko do konca letošnjega leta doseči zamujeno. Lep primer za zavzetost delovnega kolektiva ie tudi odločitev, da bodo en dan vsi solidarnostno delali na pale-tizaciji opečnih izdelkov. Delali so vsi, tudi tisti iz pisarn. Varčevanje z energijo je osrednje vprašanje, ki mu namenjajo največ pozorno sti. Če naj povem, da predstavlja v proizvodni ceni opečnih izdelkov cena energije tudi do 50 odstotkov, je bitka za zmanjšanje porabe energije za njih življenjskega pomena. Varčevati morajo seveda tudi na drugih področjih. Lendavski »Ciglarji« so imeli v prvih devetih mesecih povprečni osebni dohodek 9.950 dinarjev, kar spričo težavnega dela ni veliko, a vendar še na občinskem- poprečju. Kljub negativnim gibanjem na tržišču z opečnimi izdelki, gradnja stanovanj in drugih objektov je zastala in kljub pomanjkanju energetskih virov, se v temeljni organizaciji trudijo, da bodo poslovno leto končali s pozitivnimi rezultati. Jani D. merskem gospodarstvu. In kaj sami pravijo o teh rezultatih? Povprašali smo Marjana Macuna, predsednika delavskega sveta. »V TOZD smo z rezultati zadovoljni, vendar pa ugotavljamo, da imamo še vedno notranje rezerve in da bi ob izkoristku le-teh bili lahko še boljši. Naše rezerve pa so predvsem v boljši organiziranosti dela, večjem prizadevanju posameznikov za nemoten potek proizvodnje, v zmanjševanju bolniških izostankov.... Glede nekaterih pomanj- LJUTOMERSKA KRKA — Z boljšim delom si obetajo otipljivejše rezultate na področju izvoza. kljivosti smo že ukrepali: Za zmanjševanje bolniških smo uredili kontrolo izostankov, z delavci smo se dogovorili za boljše delo, kajti kolektiv ne bo podpiral tistih, ki ne delajo. Zaostrili smo odgovornost«. Kako pa- se v vašem TOZD vključujete v prizadevanja za zmanjšanje porabljene energije in varčevanje? »Tudi na tem področju smo takoj ukrepali: ustanovili smo krizni štab z velikimi pooblastili. Ta štab je bil ustanovljen v času po dopustih. Njegova naloga je, da prerazporeja delavce znotraj TOZD tja, kjer jih je premalo. Tudi če v določenem sektorju ni dela, ta štab odreja, kam bodo delavci šli. Po potrebi deluje tudi, v okviru občine. Tako imajo člani štaba nalogo zagotovili delavce od drugod, ali pa posoditi delavce tistim, kijih rabijo. Glede varčevanja z energijo pa tole: V okviru DO Krka smo v našem TOZD OPEKARNIŠKO PODJETJE GORNJA RADGONA Plod izkoristka notranjih rezerv Okrog 100-članski delovni kolektiv Opekamiškega podjetja Gornja Radgona je v devetih mesecih letos, kljub težavam, realiziral rebalans plana, tako po fizičnem obsegu proizvodnje (ta je 100-odstotna) kot po finančnem obsegu (103-odstoten). Številke so ugodne, saj so uspeli delavci v proizvodnji opečnih izdelkov in eksploataciji gramoza v celoti nadoknaditi izpad, ki je nastal v mesecu maju pri proizvodnji opeke, ki je zaradi pomanjkanja mazuta nekaj časa povsem obstala. »Zaradi izpada proizvodnje smo z rebalansom zmanjšali plan proizvodnje Radgonski »opekarji« so skoraj povsem nadoknadili izpad v proizvodnji. dosegli najboljše rezultate pri varčevanju z energijo, nafto in vodo. Stalno spremljamo porabo. Imamo diagram, na katerem izkazujemo porabljeno energijo po posameznih časovnih obdobjih in primerjamo z lansko porabo, razsvetljava je minimalna, tudi ogrevanje. V primeru, da bi pričeli delati z eno izmeno, bi se prilagodili tudi času, ki ga priporoča IS SO Ljutomer. Uspešno se vključujemo tudi v izvoz. Vse to pa dosegamo tudi ob podpori celotne DO Krka, saj je v njej združenih veliko TOZD. Delo v proizvodnji in ob morebitnem pomanjkanju surovin je zelo dobro koordinirano in na pomoč skočijo vsi, ki lahko, in tako podpirajo tistega, ki ima največje in najboljše perspektive. Seveda se bomo potrudili, da obstoj našega TOZD v celoti opravičimo. To pa bomo dosegli samo z boljšim delom.« D. Loparnik za letos za okrog 20 odstotkov. Te nove in realne okvire pa smo v celoti izpolnili. V okviru danih možnosti smo povečali izkoriščanje gramoza in proizvodnjo gramoznih agregatov, kar smo dosegli predvsem z razporeditvijo del in nalog znotraj in navzven. V preteklih devetih mesecih smo skoraj v celoti izkoristili vse notranje rezerve in kljub stroškom poslovanja in proizvodnje, ki tudi pri nas naraščajo predvsem z več kot stabilizacijskim obnašanjem, smo tričetrtletje uspešno sklenili. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo uspeli nadoknaditi izgubljeno po izpadu proizvodnje opečnih izdelkov v celoti, in če je bilo potrebno tudi zunaj rednega delovnega časa,« je razgrnil proizvodne uspehe direktor Opekar-niškega podjetja Ožbalt Rožanc. Njegove besede in prizadevanja delavcev potrjujejo tudi številke. V prvih devetih mesecih se je celotni prihodek, kljub že omenjenemu izpadu proizvodnje, povečal v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za okro 3 odstotke, oziroma iz 68.138.000 dinarjev na 70.300.000, čeprav so se stroški dvignili povprečno za 24,4 odstotka. To pomeni količinsko 42 odstotkov več žganih opečnih izdelkov ali 15.948.000 NF enot in okrog 30.000 prostorninskih metrov posameznih gramoznih separatov. »Seveda so,« pravi tovariš Rožanc »k vsemu temu veliko pripomogli notranji ukrepi: boljša organizacija MURA TOZD OBLAČILA LJUTOMER S KVALITETO NA ZUNANJI TRG Ljutomerska Murina tozd Oblačila je ob koncu devetih mesecev prigospodarila dokaj dobre rezultate. Prihodek je bil dosežen v višini 124.072.247,00 dinarjev ali za 7 odstotkov presežen letošnji devetmesečni plan, ali za 32 odstotka preseženi rezultati v enakem lanskem obdobju. Tudi dohodek je bil presežen za pet odstotkov in je znašal 106.985.178,00 dinarjev. Čisti dohodek pa so v tem tozdu presegli v planu za dva odstotka, ki pa v številkah znaša celih 84.213.940,00 dinarjev. V Oblačilih je zaposlenih 408 delavk in delavcev, katerih poprečni OD znaša 11.005,00 dinarjev. Tudi najsodobnejša tehnologija ne pomaga prodreti na tuje tržišče, ki je zahtevno. Le kvaliteta in produktivnost sta porok za dober izvoz. Murin tozd je tudi drugi največji izvoznik v občini Ljutomer, saj je v prvih devetih mesecih letošnjega leta izvozil 109.897 kosov moških hlač v ZR Nemčijo in ZDA. Njihov izvoz predstavlja 17,7 odstotka vrednosti izvoza občine in znaša v dinarski vrednosti 43.616.000,00 dinarjev. S tem so sicer dosegli le 58,1 odstotka plana, vendar pa se ne bojijo, da plana v celoti ne bi realizirali, saj bodo več izvozili do konca leta. Ko smo zbrali te podatke, smo prosili direktorja tozda Vlada Ferenca za kratek komentar: ,,Z ozirom na trenutni gospodarski položaj tekstilne industrije smo z našimi rezultati zelo zadovoljni tako na domačem kot na tujem trgu. Gre predvsem za to, ker je na tujih trgih tudi kriza. Zato bi se pri nas morali dokončno pogovoriti o dela in povečana oelovna disciplina. Še bolj pa smo izkoristili stanje oziroma se prilagodili potrebam tržišča, saj smo bili tako organizirani in smo še, da smo lahko nemudoma zadovoljili vse potrebe in povpraševanje. V sami proizvodnji pa rezerv ni bilo, saj gre v naši delovni organizaciji za staro tehnologijo. ki jo venomer daje problem oskrbe z rezervnimi deli in smo že lansko leto dvignili v teh pogojih proizvodnjo za okrog 30 odstotkov, kar je nekje zgornja možna meja. Ker notranjih rezerv pri nas praktično več ni, smo že danes nekoliko zaskrbljeni za zadnje trimesečno obdobje, ki ne daje veliko upanja za uspešno poslovanje. Zaloge se večajo, po svoje pa bodo bržkone na obseg proizvodnje in prodaje vplivali tudi vsi ukrepi za varčevanje z vsemi vrstami energije, ki jih pri nas dosledno upošteva- mo.« vp nekaterih stvareh, predvsem to, da ne bi izvažali vsi za vsako ceno in odžirali eden drugemu kruh. Čeprav ta kriza v letošnjem letu še ni tako prisotna, pa pričakujemo, da bo drugo leto huje. Reševati pa se bo dalo le z kvaliteto in seveda boljšo produktivnostjo. Čeprav smo v našem tozdu naredili velik korak naprej, pa so kljub temu še notranje rezerve, ki jih bomo morali v celoti aktivirati, če se bomo hoteli boriti za že ustvarjeni zunanji trg.” Kaj pa izvozne stimulacije in devalvacija dinarja? Vse to bi verjetno moralo ugodno vplivati na izvozno dejavnost. ,,Vsekakor je to ugodno za nas, ki smo predvsem izvozniki in manj uvozniki, kljub temu pa, kot sem že povedal, nobena stimulacija ne pomaga, če se ne bomo znali urediti znotraj našega trga in enotno nastopati v tujini, in če ne bomo dvignili kvalitete in produktivnosti našega dela.” Tega pa se v tem tozdu zavedajo tudi vse delavke in delavci. To so že dokazali z rezultati dela. Številke, ki smo jih nakazali na začetku, dovolj zgovorno pričajo o tem. Predvsem, če primerjamo indekse preseganj na lanskoletno enako obdobje, je jasno, da so povsod še velike notranje rezerve, ki jih le redki v sedanjem trenutku znajo izkoriščati. Ob enaki tehnologiji je takšno preseganje rezultatov le potrditev kvalitete in dviga produktivnosti. V Murini TOZD Oblačila pa so jih vsekakor izkoristili. STRAN 7 novembra 1982 REFERENDUMSKI PROGRAM - INVESTICIJE V ZDRAVSTVU - REFERENDUMSKI PROGRAM • Kirurgijo gradimo racionalno in po l Po enem letu izgradnje največjega zdravstvenega objekta v Pomurju — kirurškega bloka soboške bolnišnice v Rakičanu, katerega izvajalec del je Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana, investitor pa Pomurski zdravstveni center Murska Sobota — je mogoče ugotoviti, da poteka gradnja racionalno in po planskih predvidevanjih. Celo več, časovni plani so preseženi, sama gradnja pa je bila KONČANI VSI STRANSKI OBJEKTI Doslej so bili končani vsi stranski objekti bolnišničnega kompleksa v Rakičanu, to je kuhinje, plinske postaje in prostora za sežig smeti in so pripravljeni za tehnični prevzem, ki bo 18. novembra 1982. S tem je bil v celoti dokončan južni lokacijski predel bolnišničnega kompleksa v Rakičanu. Skupna vrednost opravljenih del skupaj z opremo do konca meseca septembra letos znaša za kuhinjo 34,084.000 dinarjev, za prostor za sežig smeti 3,122.000 dinarjev in za plinsko postajo 252.800 dinarjev. Če pa primerjamo vrednost opravljenih del po pogodbah in dejansko obraču-navo vrednost izvršenih del za posamezne stranske objekte ob koncu meseca septembra 1982 lahko ugotovimo, da so bila dela ceneje opravljena pri kuhinji za 1,204.000 dinarjev in pri prostoru za sežig smeti za 8.670 dinarjev, medtem ko znaša podražitev gradbenih del le pri plinski postaji 5.600 dinarjev. Pred tem pa je bila zgrajena še pralnica. Vsi ti objekti so velika pridobitev za boljše zdravstveno varstvo, kar se že kaže. Z novo pralnico se je izredno izboljšala kvaliteta pranja, še večja pridobitev za bolnišnico pa je nova kuhinja, ki je bila prej v neprimernih prostorih v Murski Soboti. KIRURGIJA DOBIVA ČETRTO NADSTOPJE Po zgraditvi vseh stranskih objektov bolnišničnega kompleksa v Rakičanu bodo odslej gradbena dela potekala izključno na kirurškem bloku, kjer trenutno gradijo četrto nadstropje. Dela na kirurškem bolku potekajo nad planskimi predvidevanji in če ne bi v mesecu septembru prišlo do krajših zastojev zaradi pomanjkanja cementa, bi bila na objektu zbetonirana celo že zadnja plošča. Kljub temu pa investitor predvideva, da se bodo v tem mesecu začela že tudi krovsko-kleparska dela in da bo v primeru ugodnih vremenskih razmer objekt še pred zimo delno pokrit ali vsaj zaščiten pred padavinami. Vzporedno s strešno kritino pa se bodo predvidoma začela tudi fasaderska dela, notranje prezidave in groba inštalacijska dela. Do konca meseca junija 1983 bo kirurški blok predvidoma končan do petega nadstropja, kot je to dogovorjeno po pogodbi. Skupna vrednost opravljenih del na kirurškem bloku do konca meseca septembra 1982 znaša 100,020.000 dinarjev. Dejansko obračunana vrednost izvršenih gradbenih del v primerjavi s pogodbo pa je nižja za 603.000 dinarjev. ZA INVESTICIJE ZBRANIH 177,879.000 DINARJEV V tem, drugem referendumskem obdobju od 1. doslej cenejša, kot je bilo predračunsko in pogodbeno predvideno. To pa je prav gotovo tudi rezultat uspešnega strokovnega dela službe za investicije pri Pomurskem zdravstvenem centru Murska Sobota, ki dosleno spremlja potek izgradnje po investicijskem programu in kar se da racionalno. Doslej namreč ni bilo izplačanega niti dinarja za prekoračitve in razlike v ceni. marca 1981 do 30. septembra 1982, je bila za investicije v zdravstvu združenih 177,879.000 dinarjev sredstev. Od tega je znašal iz prejšnjega referendumskega programa 33,349.000 dinarjev, iz naslova samoprispevka 50,302.000 dinarjev, iz prispevne stopnje iz dohodka 64,828.000 dinarjev, iz presežnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti 23,673.000 dinarjev, prispevki občanov znašajo 2,230.000 dinarjev, ostali prihodki pa 3,495.000 dinarjev. Iz teh sredstev je bilo porabljeno za obveznosti iz preteklega referendumskega obdobja 21,358.000 dinarjev, v sedanjem — drugem referendumskem obdobju pa do konca meseca septembra 152,580.000 dinarjev. Tako znaša saldo 3,940.000 dinarjev. Od obveznosti iz prvega referendumskega programa so se sredstva uporabila za plačilo anuitet za prizidek zdravstvenega doma Murska Sobota, in sicer 890.000 dinarjev, za plačilo Razgovor z dipl. ing. Stankom Polaničem — vodjem službe za investicije pri PZC Murska Sobota Uspešno delo službe za investicije Pri Pomurskem zdravstvenem centru v Murski Soboti, ki je investitor bolnišničnega kompleksa v Rakičanu, deluje služba za investicije, ki skrbno spremlja potek gradnje, hkrati pa sproti rešuje vse nastale probleme v zvezi z gradnjo. Ta služba, ki jo sestavljata dipl. ing. Stanko Polanič, ki je v rednem delovnem razmerju, in pa dipl, ekonomist Janez Lazar, ki dela štiri ure, je doslej opravila pomembno delo. Več o tem smo se pogovarjali z vodjem službe dipl. ing. Stankom Polaničem. — Kako ste se lotili tega zahtevnega dela? »Služba za investicije pri PZC je bila ustanovljena s prvim majem 1981. leta, torej v času, ko je bila projektna dokumentacija že v dokončni fazi obdelave in tako ni bilo možnosti za kakršnekoli spremembe v projektni dokumentaciji. Ob dobrem sodelovanju s projektanti pa smo pozneje vseeno dosegli, da smo nekatere racionalne rešitve dodatno korigirali in s tem dopolnili projek-tantno dokumentacijo. Naša služba je pri svojem delu imela podporo in pomoč tako strokovne službe delovne organizacije PZC in obeh predsedni- planskih predvidevanjih i anuitete za prizidek zdravstvenega doma Ljutomer 751.000 dinarjev, za vračilo presežnih sredstev iz prvega referendumskega programa občina Lendava 4,300.000 dinarjev (porabljeno za ZP Turnišče(, za kotlovnico 3,469.000 dinarjev, za toplotne podpostaje 626.000 dinarjev, za pralnico 11,214.000 dinarjev in za bančne stroške 105.000 dinarjev. Doslej porabljena sredstva za drugo referendumsko obdobje oa so bila namenjena za projektantsko dokumentacijo 11,775.000 dinarjev, za loka- kov — gradbenega odbora Štefana Hajdinjaka in osrednjega referendumskega odbora za investicije v zdravstvu Geze Bačiča. Izkoristil bi to priložnost in se vsem zahvalil za sodelovanje.« — Ocena obeh odborov, ki skrbno spremljata realizacijo investicij v zdravstvu, je bila, da je služba za investicije doslej uspešno opravila svoje poslanstvo. Kako pa razmišljate za naprej, zlasti ker v nadaljevanju gradnje lahko pride do finančnih težav? »Predvideno je, da bo do junija 1983 končana peta in hkrati zadnja faza, to so vse notranje prezidave in obdelana fasada z zidavo oken. Prav tako je predvideno, da bi aprila 1983 začeli z inštalacijskimi deli na objektu. Če dinarjev, Ljubljanski banki za stroške garancije 292.000 dinarjev, SDK Murska Sobota 92.000 dinarjev in ostalo 4.000 dinarjev. Od danega avansa 50,000.000 dinarjev Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana je bilo porabljeno 30,358.000 dinarjev, tako da znaša saldo neporavnanega avansa ob koncu meseca septembra 1982 še 19,641.000 dinarjev. Kot je znano se avans tekoče obračunava pri mesečnih začasnih situacijah izvajalca del v skladu s sklenjeno pogodbo, seveda pod pogojem, da ima investitor dovolj bodo pritekala sredstva v okviru planskih predvidevanj v prihodnjem letu, to je v prvi polovici v višini 10, v drugi polovici pa 11 milijonov dinarjev mesečno, bomo lahko za inštalacijska dela mesečno namenili od 8 do 9 milijonov dinarjev, ostalo pa za gradbena dela. To pomeni, da bi lahko z grobimi inštalacijskimi deli, ki bodo znašale od 100 do 110 milijonov dinarjev, končali v mesecu aprilu 1984. V tem letu pa je predviden tudi prvi obrok republiške solidarnosti v višini 50 milijonov dinarjev. S temi sredstvi in pa s sprotnim dotokom referendumskih sredstev bi lahko nadaljevali z obrtniškimi deli in če bo naša regija deležna v letu 1985 še preostanke predvidene republiške solidarnosti, bi bil kirurški blok decembra 1985. leta končan. Izvajalec gradbenih del Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana je v svoji ponudbi investitorju nudil komercialni kredit v višini 30 do 50 milijonov dinarjev. Ta kredit mislimo izkoristiti, če bo to potrebno, v letu 1985 in ga nameniti za finalizacijo obrtniških in inštalacijskih del.« efektivnih finančnih sredstev za poravanavo ostanka začasne situacije. Če pa ne bi mogel zagotoviti sredstev, bi se avans v celoti obračunal in izvajalec del bi začel obračunavati razlike v ceni, kar bi seveda bilo neugodno za investitorja, zlasti sedaj zaradi strogih omejitvenih investicijskih predpisov. DOTOK SREDSTEV IZ SAMOPRISPEVKA IN PRISPEVNE STOPNJE V letošnjem letu se je za investicije v zdravstvu (do konca meseca septembra) iz naslova samoprispevka zbralo 27,513.000 dinarjev, iz prispevne stopnje 34,407.000 dinarjev in iz drugih virov 4,743.000 dinarjev. Skupno torej 66,663.000 dinarjev. Od tega zneska je občina Murska Sobota zbrala iz samoprispevka 15,045.000 dinarjev, iz prispevne stopnje 18,698.000 dinarjev in iz drugih virov 3,243.000 dinarjev, ali skupaj 36,987.000 dinarjev. Občina Gornja Radgona je zbrala iz samoprispevka 3,900.000 dinarjev sredstev, iz prispevne stopnje pa 6,198.000 dinarjev ali skupaj 10,098.000 dinarjev. V občini Lendava so skupaj zbrali 9,834.000 dinarjev, od tega iz samoprispevka 5,068.000 dinarjev in iz prispevne stopnje 4,766.000 dinarjev. V ljutomerski občini pa so zbrali skupaj 9,743.000 dinarjev, od tega 3,500.000 dinarjev iz samoprispevka, 4,743.000 dinarjev iz prispevne stopnje in 1,500.000 dinarjev iz drugih virov. Potem, ko so 17. junija letos vse štiri pomurske občinske skupščine, vse štiri občinske zdravstvene skupnosti, medobčinska zdravstvena skupnost in PZC podpisali sporazum o financiranju investicijskih naložb skupnega pomena na področju zdravstva za obdobje 1981—85, ni težav s sprotnim nakazovanjem sredstev investitorju s strani občinskih skupščin in občinskih zdravstvenih skupnosti, kot je to bilo prej. Tako znaša saldo neplačanih obveznosti ob koncu meseca septembra 3,260.000 dinarjev, v polovici meseca oktobra pa le 1,670.000 dinarjev REPUBLIŠKA SOLIDAR- NOSTNA SREDSTVA FERI V 31. členu sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 -85 piše, da bi omogočili hitreši in enakomernejši razvoj zdravstvene dejavnosti v republiki, udeleženci sporazuma sofinancirali tudi gradnjo zdravstvenih objektov na nivoju republike v višini 30 odstotkov od proračunske vrednosti pri gradnji objektov bolnišnične dejavnosti. Med temi je tudi izgradnja kirurškega bloka soboške bolnišnice v višini 10 odstotkov ali 128 milijonov dinarjev. Investiror, zlesti pa delovni ljudje in občani Pomurja pričakujejo, da bodo ta sredstva tudi dobili-Zato tudi izkoristijo sleherno priložnost in pokažejo, * kakšnih razmerah dela kirurški oddelek soboške bolnišnice. Tako si je ta objekt pred dnevi ogledala skupina zdravnikov in farmacevtov iz Kranja. V kratkem Pa si bodo kirurški oddelek v Murski Soboti ogledali tudi predstavniki medobčinske Poleg samoprispevK plačujejo delovni ljudje 1 i občani ter OZD Pomurja »e I prostovoljne prispevke J obveznicami ali v gotovini’ s tem želijo pomagati P g hitrejši izgradnji nujno P® trebnega kirurškega blok3' Iz tega naslova se je ® posebnem računu za gra®. a njo bolnišnice zbralo skup« 8,064.000 dinarjev. Od teg znašajo prispevki v ob*®* I nicah 6,820.000 dinarje*’” . gotovini 1,244.000 dinaij«’j I Prav bi bilo, če bi se delo* ljudje in občani ter org^j I zacije združenega dela F" v prihodnje odločali In ”[() g mesto vencev in ob drug I priložnostih prispevali sr® ( I stva za bolnišnico. S ten1h|. vsekakor pripomogli k % a trejši izgradnji kirurgije u I boljšemu zdravstvenem varstvu. ES® STRAN 8 VESTNIK, 11. NOVEMBJJ*^ kulturna obzorja Prizadevnost in dobra volja — merilo uspeha V (izjemoma) zares nabito polni dvorani — avli nove osnovne šole v Beltincih so minuli petek zvečer gostovali prizadevni mladi kulturniki iz turniške Planike. Predstavili so se z dokaj prijetnim spletom glasbe, pesmi in skečev (slednje so v glavnem »pridelali« na svojem zelniku) in Poželi iskren aplavz gledalcev, večinoma mladine, vendar pa opaznega odstotka starejših obiskovalcev. Resje, da so bili izvajalci programa delavci iz neposredne proizvodnje in da so s trudom nadomestili siceršnje sposobnosti gledaliških izobražencev ali profesionalcev, resje tudi, da so z veliko mero izvirnih domislic nadomestili potrebno režijsko vodstvo predstave. Res Pa je tudi to, da je bil njihov nastop prvi te vrste v Beltincih in da je bil sprejet z ^eljo, da bi jih bilo še več. Kaj mislimo reči s tem? Človek — delo — kultura. S tem geslom smo še pred nedavnim označevali velik po-toen, ki ga ima kulturno izživljanje delovnega človeka v svojem vsakdanjem okolju. *ves smo doživeli po teh razpravah in akcijah nesluten toočan razmah kulturne dejavnosti v OZD. K temu so gotovo pripomogli tudi pro-’esionalni ali amaterski kulturni animatorji v delovnih kolektivih, ki v večini primerov danes zares upravičujejo svojo vlogo. V zaostrenih gospodarskih razmerah, kakršne vladajo dandanes v svetu in udi v naši družbi, je pomembno, da delamo priza-evno, kvalitetno in prerišem produktivno. Razlika je, i r delamo tako resignirano, tez volje ali pa z veliko mero W do dela, optimizma, ^arjalnosti. sl ^dvomno pripomore k ^dnjemu v največji meri Qejstvovanje delavcev bodisi INSPIRACIJA — ansambel, ki obeta I Jože Cener, Mirko Kovač, Boja inspiracija iz Im $ani novega in obetajočega a bnost skupine je, da Murske Sobote. Najpomembnejša p romskem jeziku. fantje sami skladajo in pojejo PesnVisko postajo Murska ^sedaj so že posneli tri pesmi za radijsko post j bohota in Maribor. .... .,„„rPbških studiev Ju- Pred kratkim pa so se v™^ « z S . ^^Kovača ^tona^jersoposnelidvenoviskladbiavtorje nl v ? ^°$eta Cenerja: Mama in Bešas za J ’ dogovarjali za slovenščini Sedimo ob ognju. Ob?"?™ : jUgOtonu še letos, ^dajo prve male plošče, ki bi naj izšla p $ lem na njej pa bosta skladbi Marna in Djelem, °Jobote vzbudila , Da je skupina Inspiracija iz Mu skem prostoru, določeno pozornost že v širšem jugo’ teieviziji v oddan Priča tudi njihov nastop na zagreb nedelio popoldne Tv lvo mladi Z uredništvom oddaje . zelo gledani ^Zagreb, pa so se že dogovorili za nastop J oadaii. -hovem ustvar- il. Zaželimo jim še mnogo uspeha P"^e saj nedvomno zaslužijo večjo p | Vojči Celec na kulturnem, športnem, ko-njičkarskem ali kakršnemkoli drugem rekreativnem področju. Ponekod to izvajajo in rezultati so tu. Lep primer take delovne organizacije je prav tumiška Planika, ki dosega vzorne gospodarske rezultate že vrsto let, ki je središče in gibalo razvoja domače krajevne skupnosti in ki na široko odpira vrata sodelovanju z raznimi dejavniki bližnjega in širšega okolja. Da imajo delavci Planike posluh tudi za kulturno dejavnost, priča prav omenjena predstavitev njihove kulturniške skupine, ki deluje v okviru OO ZSMS v tovarni, kakor tudi pripravljenost, da sprejemajo v tovarniških prostorih kakršenkoli obisk kulturniške skupine, razstave in podobno od drugod. Prepričani smo, da bodo prizadevni entuziasti glasbene, pevske in dramske skupine iz Planike še bolj vneto delali v tej smeri, gotovo pa jim bodo (če že zdaj ne) zavzeto sledili tudi delavci iz drugih kolektivov, za katere je škoda, da se zapirajo le med zidove in ograje svojega delovnega prostora. Četudi se bodo na koncu opravičili za morebitne spodrsljaje, ki so se jim nehote primerili med predstavo, jim tega nikakor ne bomo zamerili. Nikjer ni zapisano, da je in mora biti prava kultura samo tisto, kar gledamo na televiziji, v gledališču ali v koncertni dvorani. Če bo takšno kulturno snovanje našlo odmev v naših najširših, delavskih vrstah, bo postala kultura del nas, del našega življenja, naš nepogrešljivi vsakdanji kruh. Morda bodo po tej poti postali tudi odnosi v naši samoupravni socialistični skupnosti za kanček plemenitejši. To si želimo. LITERARNI VEČERI IN KNJIGE V MADŽARŠČINI kulturni koledar Združenje madžarskih knjižnih založb je v preteklem tednu na dvojezičnem območju soboške in lendavske občine predstavilo svoje knjižne izdaje, razstavo publikacij pa so popestrili tudi literarni večeri. Ti so bili v Lendavi, Gornjem Lakošu in Prosenjakovcih, madžarski gostje pa so se predstavili tudi v soboškem srednješolskem centru usmerjenega izobraževanja. V slednjem je bila nazorna predstavitev procesa nastajanja knjige z diapozitivi, prav tako pa so bile knjige madžarskih založnikov na ogled. Razstavljene knjige so kasneje madžarski gostje podarili mariborski pedagoški akademiji in dvojezičnemu srednješolskemu centru v Lendavi, bb DUH ROŽMARINU F IN Ob sodobni poplavi tistega, čemur pravimo glasba, je izid publikacije, ki nosi naslov »GLASBENA FOLKLORA PRLEKIJE” (avtor neutrudni Josip Dravec, leta 1958 je pripravil podobno delo o glasbeni folklori Prekmurja, izdaja pa SAZU), nekaj razveseljivega tudi ob spoznanju, da glasba današnjega dne zaradi izrednih možnosti posredovanja (radio, televizija, plošče, kasete itd.) prodira v ves naš življenjski prostor — stanovanje, v prometna sredstva, v gozd, na njivo, na morje, v planine. Omenjena knjiga nas vrača v preteklost in nam ponuja možnost, času in prostoru primerno oceno vrednot, ki so naše. Človek je danes pravzaprav zmeden — pa naj se tega zaveda ali ne — ob dejstvu, da se v njegovo sposobnost slušnega dojemanja dan za dnem nasilno odlaga plast za plastjo tisočerih kombinacij tonov in taktov. Marsikaj od tistega, čemur pravimo glasbena folklora, je posneto na magnetofonski trak. Samo gumb je treba pritisniti. Toda naj je vse skupaj tehnično še tako neoporečno, interpretatorja ne čutimo tako neposredno, kot je bilo še pred sto leti, ko se je pelo ob delu, na gostovanjih, ob pogrebih, primicijah itd. Interpretator je bil tisti neposredni in noben drugi: majhen, velik, debel, suh, bolj ali manj šegav. V tem je čar razlike med včeraj in danes. Dravčeva študij analizira prleško glasbeno folkloro po melodiji, ritmu, glasbenem oblikovanju in večglasju. Pesmi po vsebini razvršča v 13 skupin, pri čemer jih je od skupno 515 kar 141 šaljivih, 70 ljubezenskih, 64 pripovednih, 52 pa vinskih in zdravic. Najmanj je rodoljubnih (8). Potemtakem Prleki niso rodoljubni? Treba je vedeti, da je »rodoljubnost” pričela šele po letu 1848, po »pomladi narodov”, v času, ko so tudi Slovenci pričeli narodno čutiti. Razmerje med rodoljubnimi in ostalimi pesmimi kaže tudi na večjo starost ostalih. Dravec je v uvodu v svojo študijo zapisal: »Ljudska pesem je bila stoletja sestavni del vsakdanjega življenja preprostega človeka in je imela velik pomen za zadovoljevanje njegovih glasbeno estetskih potreb, pa tudi za izražanje njegovih želja, prizadevanj in težav.” Pričakovali bi, da bomo v tej zbirki našli samo prleške pesmi. To ni tako, ker Prlekija, ki se po Dravčevi študiji, in prostoru, ki ga je raziskoval, skoraj pokriva z Ramovševo dialektološko karto (Mura od Radgone do Razkrižja, nato do Dravskega Središča in Ptuja do Radgone), ni tolikšno območje, da bi lahko bilo čisto samosvoje. Ampak tudi večja geografska območja to niso, ker se vplivi prepletajo: melodično je prisoten alpski vpliv, na primer pri pesmi »Marko skače” j>a lahko ta vpliv zasledujemo vse do Slovaške. Največ je pesmi, ki so mešane: knjižni jezik in narečje. Dravec domneva, da so v začetku 19. stol., ko po letu 1838 niso smeli več tiskati knjig v dajnčici, peli pesmi v narečju. Po letu 1848 se je kmečki človek, ki je naseljeval pretežno večino pokrajine, smel bolj svobodno gibati, si izbirati poklic in se seliti. Zato seje tudi pri pesmi »nalezel” tujih vplivov. V drugi polovici 19. stol, so na »pevsko kulturo” vplivali tudi pevski zbori, ki so jih ustanavljali v okviru čitalnic. V Ljutomeru leta Na literarnih večerih in pri predstavitvah knjig madžarskih založnikov je sodelovala igralka Kamilla Devai Nagy, med gosti pa sta bila tudi Lajos Cs. Nemeth in Lajos Lorincze. 1868, v Cezanjevcih okoli leta 1890, v Bučkovcih okoli leta 1892, v Radgoni in pri Vidmu okoli leta 1895, v Veržeju in na Kapeli okoli leta 1900, v Križevcih okoli leta 1905 in v Vučji vasi, kjer je bil po-bornik za slovensko petje učitelj Franc Cvetko, oče glasbenega pedagoga in dirigenta Cirila Cvetka. Dravec po Matiji Murku in Antonu Trstenjaku trdi, da so Prleki veselj ljudje, izživljajoči se v petju in šali, ki spremljata njihovo delo, njihove praznike in šege. Prlek in pesem sta neločljiva. Ce jih je več skupaj, že zapojejo — in tako je bilo nekdaj, kar so videli in slišali že davni tuji opazovalci Prlekije. Dravec tudi trdi, da Prleke označuje hitra govorica, kar pa je res le delno in velja za kraje v Slovenskih goricah, predvsem še v tistem delu, ki teritorialno, spada v radgonsko občino. Tolikšna nagnjenost k veselemu, kot jo ugotavlja Dravec v »Glasbeni folklori Prlekije” — potrjujejo pa to šegavi teksti velike večine pesmi — zagovarja domnevo, da so Prleki res (bili?) veseli ljudje. Najbrž ni naključje, da to Dravče-vo trditev potrjujejo tudi Jana Baukarta »okrogle štorije” viijeca Balaža in pa Manka Golarja okrogle in oglate pripovesti o legendarnih Veržencih. Tisti, ki trdijo, da je v vinu poleg vsega zlega tudi nekakšen »spiritus agens” — spodbujevalec k iskrivosti in domiselnosti, imajo v teh sloven-skogoriških ljudeh svoj argument. Ljudje si potem kličejo tudi na korajžo, kar je menda tudi prleška folklora: »kak hitro na svet se že narodi — že z nožem, s pištolco k maši hiti”, (zabeleženo pri Negovi). Ali pa: ,,Poslušajte Striančari — kak močni so Brsničari — se pridejo v Strjance bit — pa vsakšemi trepeče rit.” Vseh šaljivih pesmi ni mogoče našteti, toliko jih je: Radomerčani z jošovimi plUgi orjejo, potem — Borovčarji živino po vesi naganjajo, za Kraljevce velja zafrkljiva pesem o mlinarju itd. Vesele so tudi pustne (fašenske) pesmi in mnoge ženitovanjske. »Če de rdeči kak v žiti rdeči mak — lepa kak rožica — pisana trUtr-ca — te ma paj, v sredo k joj vogledi šla.” Socialne razmere svojega časa razkriva ženitovanj-ska pesem s kitico: »Ltikaš, Primuš in Matjaš — Lenart, Bol- Foto: S. Sunyough fenk in Andraš — spravite mi vi moža — če le cele brgilše ma.'” To je bridka šala z globoko socialno vsebino. Marsikateri kmečki fant ali dekle, se nekoč nista mogla poročiti na ,,grunt”, kije bil edini vir kruha in življenja. Ko sem prebiral pesmi, zbrane v Dravčevi zbirki, sem se spomnil na drobno rokopisno knjižico, ki med drugim poleg ,,pesmi od vojske” s kitico ,,Kdaj zjutraj se zgodaj k molitvi zvoni — te smo že k smrti pripravljeni vsi — tretjega julija se to nam godi — da v našem življenju več milosti ni (3. julij 1866: bitka pri Kraljevem hradcu na Češkem), vsebuje tudi »Pesem fare križevske”, zelo podobne tisti, ki jo je zapisal Dravec o tomašev-ski fari. V trinajstih kiticah avtor Jožef Majcen, roj. okoli leta 1820, nadučitelj pri sv. Tomažu obrede kraje iz okolice Tomaža. Zadnja kitica te pesmi pravi: »Večje ves-nice sem zdaj imeniivaJ — svetga Tomaža pa bolj bom spoštoval — kak nam pri svetem Tomaži kaj gre — lahko vsak farman v nedelo izve.” V tisti drugi »o križevski fari” neznani avtor prav tako šaljivo obravnava vasi na Murskem polju, z zadnjo kitico, ki se glasi: »O Križevcih se mi ni zdelo — dab komu omenjal jaz kaj — ker tu bi vse zvedel v nedeljo —in pesmi tud moje je kraj.” Zadnji kitici nesporno potrjujeta, da je verzifikator druge pesmi poznal ono »od svetega Tomaža.” Ta primer kaže, kako so si ljudje sposojali ideje in kako prisotno je bilo v tistih »davnih časih” pisanje rim. Dravec je pri zbiranju pesmi moral obhoditi veliko krajev, kar nazorno kaže tudi priloženi zemljevid. Veliko je srečal starejših in mladih ljudi, ki ”so mu rade volje zapeli. Med tistimi, ki so to storili največkrat, naj omenim Geniko Črnko iz Radgone, Alojza Dunaja iz Lukavec, Franca Juranoviča, Jakoba Novaka in Ano Prelog iz Banovec, Antonijo Petek iz Strjanec, Genovefo Žnidarič iz Železnih dveri in Frančiško Žabot iz Glaguša. Naj ob koncu omenim še en droben zapis, ki izvira najbrž iz leta 1900: ,,Duh rožmarinov in nageljnov cvet — sta me nagovorila za pero prijet — Predno ti dalje pišem — te v duhu obiščem ter srčno pozdravim od tla do neba — od sonca rumenega do tvojga srca — Zdaj ti podam roko čez to ravno polje — ker bi rada vedla kak ti kaj gre — čeravno te ne dosežejo moje roke ali doseže pač moje srce — ki je polno ljubezni do te — Naj hodim ali pa spim — tebe nikdar z misli ne spustim.” Pred sto ali več leti ni bilo ne koles ne avtomobilov in zato ne vsakdanjih srečanj mladih ljudi na velike daljave. Morda je bila prav zato toliko bolj občutena želja zapisati tisto, kar danes delimo levo in desno, ne da bi se pravzaprav zavedali pomena besed. Juš MAKOVEC PETEK, 12. NOVEMBRA MURSKA SOBOTA — V Galeriji soboškega kulturnega centra bo ob 18. uri otvoritev razstave likovnih umetnikov iz okraja Je-nersdorf na sosednjem Avstrijskem. PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA MURSKA SOBOTA — Ob 18. uri se bo v Galeriji soboškega kulturnega centra pričel dvojezični literarni večer, ki ga organizira RTV Ljubljana, na njem pa sodelujejo madžarski in slovenski odrski umetniki. Razstave MURSKA SOBOTA — V Galeriji soboškega kulturnega centra je na ogled razstava koroških likovnih umetnikov: Karla Brandstat-terja, Petra Krawagne in Valentina Omana. Sočasno pa je v mali dvorani Galerije soboškega kulturnega centra na ogled tudi razstava pod naslovom Papir, na kateri sodeluje osem študentov 3. letnika Akademije za likovno umetnosti v Ljubljani, med njimi tudi Prekmurca Sandi Červek in Marjan Gumilar. V Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava otroških eksiibri-sov, prav tako pa si lahko v grajskih prostorih ogledate tudi stalno arheološko in etnografsko ter zbirko iz NOB. V Pokrajinski in študijski knjižnici so se vedno razstavljena dela Alojza Gradnika ob njegovi 100-letnid rojstva in 15-letnici smrti. V avli pionirske knjižnice v gradu, kjer ob četrtkih (s pričetkom ob 16. uri) potekajo ure pravljic, pa je razstavljena zbirka del Frana Šaleškega Finžgarja. LENDAVA — V galeriji Lendava se pripravljajo na otvoritev del poletne mednarodne likovne kolonije, ki bo ob dnevu republike, RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava gob, ki bo odprta do 13. tega meseca. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarmi Dobra knjiga v Murski Soboti so: roman Hansa Habeja IZGUBLJENA POMLAD (založba Lipa), Edvarda Kocbeka LISTINA (Slovenska matica Ljubljana) in GOSPODINJSKI KOLEDAR 1983 (Centralni zavod za napredek gospodinjstva). BERT SOTLAR — prejemnik Borštnikovega prstana Najvišje odličje za življenjsko in igralsko delo na letošnjem Borštnikovem srečanjju je dobil slovenski gledališki in filmski igralec, ki smo ga v poletnih dneh srečevali tudi v Pomurju. Bert Sotlar (kot Tompa na sliki) ni bil prvič v pokrajini ob Muri, ko je oblikoval lik svojstvenega člana Ptičkove bande v novem slovenskem televizijskem in filmskem projektu Strici so mi po- vedali. Pri nas je bil tudi kot nosilec glavne vloge v Pretnarjevem filmu Na valovih Mure in prav rad se spominja tistih časov, ki jih je preživel v Pomurju. Borštnikov prstan je preje! ob 35-letnici gledališkega ustvarjanja, v dolgih letih pa na odru upodobil vrsto zanimivih igralskih likov in se z njimi uvrstil med prve igralce slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Njegove filmske vloge tako v prvih kot nadaljnih slovenskih in jugoslovanskih filmih so vredne posebne pozornosti. Da ga tudi na velikem ekranu niso prezrli, priča nagrada na letošnjih Niških srečanjih, v vlogi gospodarja in očeta Boja na Požiralniku, po literarni predlogi istoimene Vorančeve novele, pa je bil prepričljiv tudi v Pu lju 82. bb STRAN 9 T*- NOVEMBRA 1982 UREDNIŠTVO NA OBISKU Iz „osebne izkaznice” Tovarne pohištva V tem Marlesovem tozdu v Ljutomeru jim je poglavitna dejavnost proizvodnja in montaža pohištva, tapetniških izdelkov, lesne galanterije, lesnih plošč ter ostalih končnih izdelkov. Poleg tega nakupuje surovine in druge potrebne materiale. V svojem proizvodnem programu zajema stole, mize in kotne klopi kot dopolnilo kuhinjskemu pohištvu. V devetmesečju je 296 zaposlenih — od tega kakih 90 režij-cev, blizu 180 jih je nekvalificiranih, priučenih s poprečno starostjo 28 let — ustvarilo za skoraj 2 milijona dinarjev celotnega prihodka, 672 tisoč dinarjev dohodka in 378 tisoč dinarjev čistega dohodka. Na zaposlenega je prišlo v poprečju mesečno nekaj nad milijon dinarjev osebnega dohodka. Doslej je v tem letu Tovarna pohištva v Ljutomeru poslovala z ostankom čistega dohodka. S kratkim tonskim utrinkom iz razpoloženja enega od lesarjev iz neposredne proizvodnje smo pomenek »zastavili« in že takoj in očitno izzvali predsednika koordinacijskega odbora za integracijo lesarstva v Ljutomeru Viktorja Kolerja. LOGIČNO NADALJEVANJE Zgovorno je postregel s kopico številčnih podatkov in obširno razjasnil, kaj prinaša (predvideva) elaborat o združitvi, obenem pa tudi, kako kanijo ukrepati, da bodo izgube in neprodane zaloge v Lesnininem tozdu skopnele. Zdi se nam najbolj smotrno, da preprosto povzamemo ugotovitve iz predloženega — mimogrede povedano, kar precej časa pri-pravljanega — elaborata. Proizvodni program obeh tozdov bo ostal do nadaljnjega skorajda nespremenjen, dopolnil se bo le s tem, da bo Mizarstvo prevzelo proizvodnjo vseh ploskovnih elementov. Proizvodni program furniranega pohištva za spalnice in dnevne sobe ter po potrebi za jedilnice , se bo prilagajal konkretnim tržnim potrebam. V ta namen bo treba v novem tozdu ustano- viti oddelek za razvoj proizvo- dov. Gre namreč za to, da bodo v prihodnje v kar največji meri izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Vse načrtovane naložbe za to srednjeročje bodo izpeljane v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Izgradnja proizvodne hale tozda Marles bo nadomeščena z izgradnjo prizidka proizvodne hale, zgrajena pa bodo skladišča končnih izdelkov s trgovino na skupni lokaciji. V okviru sredstev amortizacije bo zamenjana dotrajana strojna oprema. Razširil se bo trg za prodajo pohištva, saj se bo kakovostna proizvodnja novega tozda vključila v prodajne tokove Marlesa, hkrati pa zadržala vezi z vso prodajno mrežo Lesnine. Organizacijska shema novega združenega tozda v proizvodnji ne bo doživela bistvenih sprememb in bo zajemala: oddelek za pripravo dela, obrat za proizvodnjo masivnega pohištva. obrat za proizvodnjo ploskovnega pohištva in oddelek za vzdrževanje in naložbe. Organizacija skupnih služb bo prilagojena konceptu delovne organizacije Marles, ki predvideva v novem tozdu manj administrativnih služb. V Ljutomeru bodo organizirane: splošne službe, gospodarsko-analitski oddelek in prodajno-nabavna služba. Spričo kar najbolj ekonomičnega poslovanja bo potrebno za posamezna dela in naloge določiti kar najmanj izvajalcev. Pri tem velja poudariti, da ne bo nihče ostal brez dela, računajo pa, da bo nekaj delavcev razporejenih iz administracije v proizvodnjo. Odločitev o združitvi ‘Najprej bi pod skupno streho prišla I^sninin tozd Mizdarstvo in Marlesov tozd Tovarna pohištva, kasneje pa naj bi se jima pridružil še Ljutomerčanov tozd Les. Zamisel o združitvi je stara že več let in se je kot srednjeročna naloga znašla tudi v sedanjem družbenem planu občine Ljutomer. V nobenem od omenjenih delovnih kolektivov gospodarjenje ni rožnato in združitev se zdi samoumevna, saj sta znani in preizkušeni ljudski modrosti, ki pravita: v slogi je moč in v nesreči spoznaš prijatelja. Oboroženi s temi nekaj okrivnimi podatki in spoznanji, kakor tudi izidi devetmesečnega poslovanja ljutomerskih lesarjev, šmo se nedolgo tega napotili mednje. V sklopu že utečenih Vestnikovih uredništev na obisku nam je to pot šlo za to, da doženemo, kako daleč so s pripravami na bližnji referendum o združitvi — ta bo 19. tega meseca — kakšni motivi jih pri tem vodijo in kateri argumenti govore v prid in kateri v izogib že nekajkrat napovedovanemu in popravljanemu dejanju,g Dobili smo se v upravnih prostorih Lesnininega tozda Mizarstvo; iz uredništva Vestnika in radia Murska Sobota glavni urednik in direktor Štefan Dravec, odgovorni urednik radia Irma Benko in novinarja Dušan Lopamik in Branko Žunec, iz družbenopolitične skupnosti Ljutomer pa predsednik občinske skupščine Emil Kuhar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Boris Zrelec in sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Vidovič ter predstavniki obeh delovnih kolektivov, Lesnine in Marlesa. Viktor Koler je zagotovil: po samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo Lesnina bo nastala izguba — ne glede na to ali ostane ljutomerski tozd v Lesnini ali ne — pokrita, če ne drugače, s solidarnostnim združevanjem dela rezervnih skladov ostalih temeljnih organizacij, ki ga bo v obliki kredita deležen ljutomerski tozd. Neprodane zaloge tudi ostanejo v domeni trgovine Lesnine, da jih ta — rok je do novega leta — odkupi in proda. VIDNI PLODOVI SANACIJ Pod skupnim »dežnikom« naj bi se torej našlo 237 zaposlenih, ki pod firmo Lesnine proizvajajo spalnice, dnevne in otroške sobe, predsobe, omarice Za čevlje in glasbene skrinjice (za izvoz na ameriško tržišče) ter 296 zaposlenih, ki pod firmo Marlesa izdelujejo stole, mize in kotne klopi kot dopolnilo kuhinjskemu pohištvu. Roke naj bi si podali 19. tega meseca, zavedajoč se, da ne enim ne drugim ne gre rožnato in prav zato kaže stakniti glave — več glav več ve — napeti vse sile in ustvarjalne moči in skupno kreniti naprej. Če bo sloga, bo tudi moč, sta vedro razpoložena najodgovornejša obeh tozdov, v Lesnininem Mizarstvu Rudi Sever in v Marlesovi Tovarni pohištva Skalič. V Mizarstvu so zaradi hudih težav, v kakršne so zabredli, že ob polletju izdelali ustrezen sanacijski program in prvi rezultati so že na dlani. Polletna izguba se je zmanjšala na 18,5 milijonov dinaijev (ob poletju 20 milijonov) — se pravi, da so julija, avgusta in septembra poslovali solidno, a hkrati brez ostanka dohodka — in vse manj je subjektivnih slabosti. Zaostrena je delovna disciplina, večja je odgovornost vseh zaposlenih, ravnanje z repromate-riali je racionalnejše, boljše je izkoriščanje delovnega časa. Ob tem gre manj polproizvodov na KOMENTAR K RAZMIŠLJANJU DELAVCEV: J Mirko Prelog Mala anketa, opravljena tik pred pogovorom z odgovornimi za združitev lesarjev v občini Ljutomer, nam je dala v marsičem misliti. V Marlesovi Tovarni pohištva jih najbolj bodeta v oči dokajšnja izguba in neprodane zaloge pri ,,sosedu”, Lesnininem Mizarstvu, čeprav v isti sapi nekateri zatrjujejo, da s celotno problematiko niso dovolj seznanjeni. Potemtakem tičijo razlogi za dvome, pomisleke, bojazni glede združitve v nezadostni informiranosti. Kako bi drugače razumeli Mirka Preloga, ki z nezaupanjem zre v koristnost dodatna režijska popravila, ne veča se več tako naglo število reklamacij in zamenjali so dosedanji proizvodni program, ki daje boljše pokritje stroškov proizvodnje. Seveda pa se še naprej soočajo z objektivnimi ovirami, ki so posledica vsesplošnih gospodarskih nihanj. Mednje sodijo: večkratno menjavanje proizvodnega programa, neažurne in nekakovostne dobave repromaterialov, povečanje amortizacijskih stopenj, povečanje obrestnih mer, povečanje cen repromaterialov, zmanjšanje povpraševanja in drugo. Da bi zaokrožili sliko poslovanja Mizarstva še z nekaj dodatnimi odtenki, smo jih spomnili še na nekatere druge vrzeli. Denimo: skladišča imajo razmetana po Moti, Grlavi in še kje, prihajalo je do prevoznih manipulacij z izdelki, transportna služba — opravlja jim jo Ljutomerčanov tozd Prevozništvo — ni ustrezno organizirana, šele s prvim avgustom so uvedli obratovno knjigovodstvo, kar pomeni spremljanje stroškov proizvodnje po delovnih nalogih (poprej je šlo vse to bolj »na oko«), kasno je prišlo do reorganizacije servisne službe in — nenazadnje — kar nekajkrat so morali razpisati dela in naloge za direktorja in računovodjo. Tudi pri normah, nagrajevanju po delu in rezultatih dela še škriplje in dejstvo, da so imeli v prvem polletju mesečno 6-odstotno fluktuacijo kadrov, je razumljivo. Nič bolje se jim ne dogaja pri sklepanju izvoznih poslov, saj recimo glasbene vozičke, ki sojih začeli pošiljati na ameriško tržišče, prodajajo pod ceno. Pri vsem tem pa je gotovo pohvalno naslednje: da že od marca letos eno soboto v mesecu delajo v neposredni proizvodnji tudi strokovni, vodilni in vodstveni delavci tozda, vključno z direktorjem, kakor je bilo sklenjeno med delavci v sindikalnih skupinah. Resda delovni učinek ni na kdo ve kakšni kakovostni ravni, je pa zato Janez Slokan načrtovane združitve in dobesedno pravi: ,,Vemo, kakšna je povpraševanje po proizvodih, ki jih izdeluje Mizarstvo. Mi imamo program, ki gre bolje v prodajo.” Naši tozdi, ki imajo podoben proizvodni program, predvsem v Lenartu, se otepajo s podobnimi težavami kot Mizarstvo. Ce bi imeli že pripravljen program, kaj bomo delali mi in kaj v sosednjem tozdu, potlej bi šlo.” Ob tem smo se domislili lanskih, novembrskih komentarjev o predvideni združitvi. Takrat V Marlesovem tozdu Tovarna pohištva v Ljutomeru že delajo in ravnajo tako, kakor jim veleva letos ob polletju sprejet sanacijski program. pomen neposrednih stikov z delavci toliko večji. Ne bo škoda, če nekaj ponovimo. Kljub zmanjšanemu povpraševanju po izdelkih iz proizvodnega programa Mizarstva, so se trgovski tozdi Lesnine obvezali za dodaten odvzem blaga, tako da se bodo do konca leta visoke zaloge zmanjšale. Z dosledno izvedbo ukrepov na ravni temeljne organizacije, predvsem pa z neposrednimi prispevki k zmanjšanju izgube od drugih tozdov v okviru Lesnine, je mogoče pričakovati, da bo izguba do konca leta resnično znatno manjša. Kot že zapisano: pokrita bo iz rezervnih skladov tozdov v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo Lesnina. Direktor Tovarne pohištva Škalič je bil v svojih razmišljanjih dokaj splošen, saj je na primer dejal, da je izguba relativen pojav, da do nje pride Ciril Tarča smo zapisali: ,,Ce jim (namreč Marlesovi Tovarni pohištva) že sklenjen samoupravni sporazum iz leta 1978 med tremi tozdi proizvodnje pohištva v Ljutomeru, Lenartu in Limbušu s tozdom Prodaja pohištva iz Limbuša ne daje dovolj manevrskega prostora pri odločanju, zlasti pa boljšem poslovanju, potlej se je še najbolje podati v že predvideno integracijo Marlesovega tozda z Lesnininim tozdom Mizarstvo in Ljutomerčanovim tozdom Les. Njej v prid govori več argumentov: pocenitev proizvodnje, večje izvozne možnosti. mimogrede in da delavcem za zdaj še ni mogoče povedati, kakšno bo poslovanje prihodnje leto. V tem pogledu sta bila člana koordinacijskega odbora za integracijo lesarstva v Ljutomeru Rožman in Veselko dosti določnejša. »Marles je že imel nekaj podobnih integracij, toda zahtevnejše oblike terjajo več dela in denaija. Jasno, daje prisotno nezaupanje, da vlada strah v Marlesu, češ da bo v novi obliki nastopila ostrejša roka, a tega ne bi smelo biti. Tudi glede programov ne kaže dvomiti. Cene so poglavje zase. Seveda so tudi prednosti pri integraciji; mislim na opremo, stroje, prostorske kapacitete, sušilnice in navsezadnje tudi toplotno energijo. Marles bo moral reči kakšno bolj spodbudno besedo, saj bo le tako pregnal strah med zaposlenimi,« je menil Rožman. Veselko pa: »Verjetno bo potrebno v novi organizaciji Sonja Bratinščak boljša organizacija dela in še kaj . . .” In še: „V Marlesu o dohodkovnih odnosih kaj dosti nočejo slišati, še manj vzajemnosti in solidarnosti. Za nastale težave krivijo cene — po njihovem administrativno dirigirane — saj jih menda niso mogli dvigniti (popraviti) za 18 odstotkov vse do srede letošnjega leta, čeprav naj bi jih že lani. Pravijo, da bi z 20-odstotnim dvigom cen v letošnjih 9 mesecih iztržili 40 in več milijonov dinarjev in zatrjujejo, da bodo z novim letom dvignili cene proizvodov, pa naj stane, kar hoče. Ob tem sicer ra- kakšna administrativna dela naloge ukiniti, delavce pa zap, šiiti v proizvodnji. Gre za 5 ali ljudi, ki tako ali tako nin>aJ ustrezne izobrazbe, za ostale p ne bo večjih sprememb.« POBUDA JE, ARGUMENT1 TUDI Zlasti pazljivo smo na obts prisluhnili občinskim može ’ najbolj pa predsedniku ob« ske skupščine Emilu Kuhat) ’ katerega mnenja skorajda besedno povzemamo. . 0 Tako je dokaj pod^ segel v zgodovino predvid združitve, ob tem pa pribu, se mu zdi nesmiselno «Pr* nje, kdo je dal zanjo pobu . »Od pobude do realizacije J dolga pot, vrsta postopkov delavci morajo biti o vs dodobra obveščeni. Ce bi e lavci mislili glasovati proti, bi o tem izrekli že v predhod Slavica Vidovič di zelo zgovorno pojasnjuj^ kako je razpeljana njihova P dajna mreža po Slovenil1^ Jugoslaviji, tarnajo nad str^^ transporta in skladiščenja, dar pa se ob vsem tem dozo da imajo tozdi — to nazorn® |0 Ija za ljutomerskega — kaj j{ vpogleda v dejansko posl°v delovne organizacije.” Marsikaj od tega še danes hkrati pa nikakor ne j prezreti, da je bil Mar leso« pred časom v podobnih Pr« kot je zdaj Lesninin tozd. očitno pozabljata Ciril f91* STRAN 10 VESTNIK, 11. NOVEMBRA^ SHHK HHSK UREDNIŠTVO NA OBISKU bo padla 19. novembra! Postopkih in do končnega akta odločanja ne bi bilo potrebno Priti.« Lani se je vprašanje Pobude postavljalo v Mizarstvu, letos se pojavlja v tozdu Marlesa, oboji pa dobro vedo, da je stara več kot deset let. Kuharje naglasil: »Mislim, da s 'etn, če menjamo zgolj table bnn, nismo ničesar dosegli. Priti moramo do korenitih spredenih v notranjih, delovnih odnosih. Preprosto ne morem razumeti delavcev Marlesa. Pred tremi ali štirimi leti so namreč načrtovali novogradnjo, ki naj bi po takratni predračunski vrednosti veljala 150 bilijonov, pa se niso bali odplačevanja tistih anuitet, ki bi iz noyogradnje izhajale. Danes se bojijo odplačevati minimalne anuitete, ki še bremenijo to 'n se vključevati v odplačevanje kreditov za pokri-vanje izgube.« zvrsti?^6^’*1 dveh letih se je raza^ a kopica sestankov, sej in ravn»k°rov na najrazličnejših vnih Od obeh tozdov, delo-Mt-i Or8anizacij Lesnine in Polha5®’, občinskih družbeno-Uni Lni\°rSanizacij do sozda Pritu ’ j družitev je naposled kari? V družbeni plan občine, teniJ normalno in pravilno. Ob delea?ad Povem, da niti ena de|e|ac9a’ ne Marlesova, ne tovaUt& ni naspro-Več rešitvi. Zdaj torej ni za nnk TOV’ da bi se vpraševali Prišla a i 9d koderkoli je že sPrei?r av9 °beh tozdov sojo nern nla zaP'sana je v družbe- P anu m od nje ne smemo pravi zakon o združenem delu? Te orSanlzacija, ki se izloča, je dolžna do dntgim051' skIePa ° nJeni izločitvi sporazumno z organ:1 'SmelJnimi organizacijami in delovno iz\>ršitpac‘j° kot cei°l0 urediti način in pogoje za naslg. V.medsek,ojnih pravic in obveznosti, ki so ? izi t a° ‘zločitve, kakor tudi vprašanja povrnitve 0^'3° nastale škode. (341. člen). refgrenf' v temeljni organizaciji odločajo z MruževUfnom: 0 samoupravnem sporazumu o dela delavcev v temeljni organizaciji; o Organi?Vrlem sPorazumu o združitvi v delovno skup0'"0. sestavljeno organizacijo in poslovno OrRanjZo‘ ° spremembah pri organiziranju temeljne dei0Vri c,Jel o statutu temeljne organizacije, ^"ovah orPn‘zacije in sestavljene organizacije; o oieriij^ P ana hmeljne organizacije; o osnovah in '^Pno ^dev sredstev za osebne dohodke in Sp0razum°ha^0 delavcev; o drugih samoupravnih ki se na lh’ ieJe to v zakonu določeno; o sklepih, ^ruženih^0 na odpoved pravic do povrnitve k°sPodar' 5^stev oziroma do nadomestila za z združenimi sredstvi, kakor tudi o Sr>Orazumra^an^'^’ K' j'k določa ta samoupravni Men, nr„- 'n statut temeljne organizacije. (463. 'meTe °d5,avek>- eineljne organizacije za obveznosti katere odgovarjajo po samoupravnem sporazumu o združitvi tudi druge temeljne organizacije v sestavi iste delovne organizacije, mora vsebovati tudi označbo, da odgovarjajo za njene obveznosti tudi druge temeljne organizacije. (421. člen.) Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, o pripravah za splošno ljudsko obrambo in o uresničevanju družbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole. Delavci imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organizacij in skupnosti, v kateri so združili delo in sredstva. (546. člen, prvi in drugi odstavek). '""^dič 5°*“^ n-a n« pr .8e. neraz’ 8Ube’ nePr°dane dn ZV°dni azjasnJen prihodnji tud! Program in nenaza-Vu^Kov vPrašanje osebnih C** meni a uVka Slavica družili b° bo'je’ če se. r^darut. <- 'n skuPno go-" ni ’ Kako ne morem 'nt^^etno 'Da ?°mo ^želj® racij0 Driba bodo tisti, ki inkS rešhe!^^aj0- *e našli b° za vse8d Pro8ramov 500 ib° namro« dovolj dela. Tu JUdi’ ki ne kasneje več kot ne morejo biti brez odstopiti,« je bil odločen predsednik ljutomerske občinske skupščine. Sorodnega mnenja sta bila predstavnika občinskega sindikalnega sveta Boris Žrelec in komiteja občinske konference ZKS Jože Vidovič. Prvi je preudarno sodil, da je treba delavce razumeti. »Vedno izhajajo iz svojega ozkega, neposrednega okolja, v katerem se nahajajo in vidijo svoj neposredni interes. Med njimi je bojazen glede tega, da bi se Vestnikovo Uredništvo na obisku si je to pot zadalo, da »potiplje« predreferendumski utrip za združitev ljutomerskih lesarjev. KOMENTAR K RAZMIŠLJANJU DELAVCEV: Milan Dundek dela, S tem bi bil ogrožen naš obstoj.” Vnovič smo se spomnili lanskih problemskih konferenc, ko je največ očitkov letelo na slabo in pomanjkljivo obveščenost. ,, Delavci bi radi določnejše podatke in ne zgolj globalne o prednostih in slabih straneh predvidene združitve,” smo poročali. V Lesnininem tozdu Mizarstvo Zvonko Kajdič takole razmišlja: ,,Menim, da integracija prinaša precej prednosti. Sama proizvo- morebitne posledice integracije (izguba, velike zaloge, sama organizacija dela in drugo) kasneje prenesle na delavce v novem tozdu.« Tudi Zrelec je govoril, da morajo biti delavci kot nosilci integracijskih procesov o vsem dosledno in temeljito informirani, hkrati pa dobesedno priznal: »Mislim, daje to področje dela, kjer politika morda ni bila dovolj učinkovita in dosledna in zato dileme med delavci. Mislim pa, da integra Branko Semenič dnja se bo lahko specializirala, saj smo oboji dobro opremljeni. Naši stroji so sicer nekoliko modernejši in lahko se hitro prilagodijo spremembi proizvodnega programa. V tej fazi so sicer še nekatere pomanjkljivosti, saj še vedno ni programa za nov tozd, niso pa tudi določene organizacijske stvari glede skupnih služb. Skoda, da smo z združevanjem tako dolgo odlašali, saj bi jo lahko opravili že pred letom, vendar takrat ne bi bilo dovolj ljudi, ki bi kvalitetno pripravili integracijo obeh lesarskih tozdov v Ljutomeru. cija ne pomeni zapiranja v občinske okvire, saj menimo, da bo nova oblika organiziranja tozda znotraj Marlesa dovolj široka in odprta in da bo segala ne le v občinski, marveč širši slovenski prostor.« Sekretar komiteja občinske konference ZKS Ljutomer Jože Vidovič je spomnil na lanskoletne pogovore v obeh tozdih, ki so bili sklicani na pobudo kolektivov in družbenopolitič nih organizacij. Med drugim smo ujeli, da je med posamezniki v tozdih prisotno določeno’ nezaupanje, češ, kaj če bomo v novem tozdu na nižjem delovnem mestu. Kmalu za tem se je v razgovor vnovič vključil Emil Kuhar. »Mislim, da v času, ko smo se pospešeno pripravljali na združitev, ni bilo pomanjkanja politične podpore. V okviru občine smo storili vse, kar seje dalo, da bi lahko delavci sami in družbenopolitične organizacije v obeh tozdih prevzele pobudo. Vendar se je v samih tozdih čutil skoraj pasivni odnos do tega, da bi začeli o vsem aktivneje razpravljati in nadaljevati to, kar je bilo dogovorjeno.« Kot Zrelec je bil tudi Kuhar samokritičen: »Je pa dejstvo, da je bila družbenopolitična skupnost takrat malo manj prisotna, prvič zato, ker nismo hoteli pritiskati na delavce in smo jim prepustili iniciativo in drugič, ker so bile volitve in je bilo treba marsikaj opraviti. Ko je Ivan Smod K Milan Dundek je prepričan, da bo do referenduma vse veliko jasnejše in razumljivejše, kajti priprave so v polnem zamahu: vrstijo se zbori delavcev, sestanki delavskega sveta, organizirani razgovori v okviru sindikalnih skupin in druge potrebne aktivnosti. ,,Naši sosedje nam očitajo izgubo, pozabljajo pa, da so bili sami v podobnih težavah. Dobro vedo, kakšna so gibanja na tržišču, zlasti v naši panogi, in da se iz leta v leto, celo iz meseca v mesec, spreminjajo gospodarske bilo to za nami, smo pristopili k nadaljnjim razgovorom.« TRŠE DELO - TRŠA SKORJICA KRUHA Da bi prišli do še vernejše podobe razmer v Marlesovem in Lesnininem tozdu, smo »izzvali« predsednici osnovnih sindikalnih organizacij. Najprej je imela besedo Frančiška Vozlič iz Marlesovega tozda. »Mislim, daje tisti delavec, kije dejal, da je o integraciji slabo informiran. dal lažno izjavo. Sama sem se veliko pogovarjala z delavci in rekli so mi, da jih motita izguba in zaloge, ki jih ima Lesnina, da pa sicer ne nasprotujejo združitvi. Seveda ne vč nihče povedati, kakšne bodo gospodarske razmere v prihodnjem letu, smo pa zaskrbljeni, kaj in kako bo.« Marjeta Vernik iz Lesnininega tozda je na to dejala: »Že lani smo v sindikatu, posebej izvršnem odboru, delovali v smeri, da bi do integracije prišlo. Izdelan je bil tudi elaborat o združitvi. Letos smo dobili informacijo o prednostih te integracije, ki je bila razdeljena vsem delavcem v tozdu. Na vprašanje, kakšno je vzdušje v proizvodnji, je težko odgovoriti. Delavci ne postavljajo vprašanj, postavljajo pa jih administrativni delavci, zlasti iz računovodskega sektorja, ker bo pač v okviru novega tozda tudi nova organizacijska shema. Se pravi, da bodo tudi službe drugače organizirane kot doslej. Porajajo se pomisleki, na katera delovna mesta bodo razporejeni oziroma ali bodo razporejeni na taka, ki so v skladu z njihovo strokovno izobrazbo in podobno.« Na rob temu smo z zanimanjem prisluhnili sekretarju osnovne organizacije ZK v tozdu Marlesa Janku Vršiču, ki je sicer pritrdil, da pomeni združitev veliko prednost, da pa bo treba še več delati. Razkril je znano resnico, pred katero si sicer radi zatiskamo oči, da bo namreč s tršim delom tudi trša skorjica kruha. SKUPNA POT - EDINA POT V pogovoru je bilo kar nekajkrat naglašeno, da morajo imeti zadnjo besedo o združitvi delavci, saj gre zanje, za njihov trdnejši družbenoekonomski in materialni (socialni) položaj, kajti v nasprotnem zna biti integracija oziroma novi tozd zgolj umetna tvorba, ki bo že Avgust Murgec razmere. Menim, da bi količkaj zanimiv program za nov tozd moral omogočiti, da bomo imeli oboji dovolj dela, sicer pa bomo združeni močnejši,” pravi Branko Semenič. Sorodnega mnenja sta tudi Ivan Smodiš in Avgust Murgec. Slednji, ki je že 30 let zaposlen v Mizarstvu še pomni: ,,Bili so že težki časi, ki smo jih vedno znali prebroditi in tudi današnji trenutek ni brezizhoden. Mislim, da bi oboji z integracijo samo pridobili. Res pa je, da bi lahko bile priprave za združitev nekoliko bolj intenzivne.” Iz „osebne izkaznice” Mizarstva V tem Lesnininem tozdu v Ljutomeru jim je poglavitna dejavnost proizvodnja lesnega pohištva in drugih končnih izdelkov iz lesa. Med postranske dejavnosti pa sodijo: prodaja omenjenih izdelkov, surovin, odpadkov in polproizvodov, obrtna in končna dela v gradbeništvu, brušenje žag, opravljanje storitev z viličarji in sušenje lesa. Proizvodni program zajema proizvodnjo pohištva v veli-koserijskem obratu za ploskovno pohištvo in v obratu za drobno ploskovno pohištvo, kjer izdelujejo spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe in omarice za čevlje. V devetmesečju je 237 zaposlenih — od tega kakih sto režij-ccv, nad 60 odstotkov pa je priučene, nekvalificirane delovne sile s 5 do 10 let delovne dobe in poprečno starostjo 30 let — ustvarilo za 110 milijonov celotnega prihodka, 37 milijonov dohodka in nad 9 milijonov dinarjev čistega dohodka. Poprečni osebni dohodek na delavca je znašal 9500 dinarjev. Ob polletju je imel tozd 20 milijonov dinarjev izgube, veliko pa tudi zalog. vnaprej obsojena na životaije-nje. Dano spoznanje smo želeli še poglobiti. Jože Vidovič, sekretar komiteja občinske konference ZKS Ljutomer je bil odločen in brez dlake na jeziku: »Pri združitvi ne gre za nobeno partijsko direktivo. Združitveni procesi potekajo povsod po svetu: na vzhodu in zahodu. Njihove prednosti so očitne, res pa je, da se tu pa tam pojavljajo določeni pomisleki in dvomi. Toda priti mora do čistih računov med obema tozdoma. Ni kaj prikrivati in nič ne tiči v ozadju. Delavci bodo imeli od integracije nesporno korist; še več, dejal bi, da je to zanje svojevrsten izziv. Morajo ga sprejeti in sami si bodo morali odgovoriti na vprašanje, kakšen bo njihov nadaljnji razvoj.« Mirno se lahko strinjamo z Nado Postružnik, vodjo komerciale v Mizarstvu, ki je dobesedno dejala: »Doslej smo v pripravah na integracijo vse preveč izgubljali čas in energijo z medsebojnim ocenjevanjem, namesto da bi si skupno začrtali skupno pot naprej. To je edina pot, druge ne vidim, morala pa bi biti podkrepljena s proizvodnim programom, bolj podrobno organiziranostjo in sploh vsem, kar ima za sabo poslovne rezultate. Je nekaj resnice v tem, da je bilo lani pri nas več negodovanja nad integracijo, vendar pa so nas gospodarske razmere veliko bolj pritisnile kot sosede, ki pa zdaj negodujejo. To pa še ne pomeni, da so naši ljudje slabi, daje naše delo slabo in da je pot naprej breiz-hodna. Mislim, da nas sosedje neupravičeno gledajo po strani. Slišali smo: zaloge bodo odvzete in odprodane in poslej ne bi smele biti visoke, sicer pa je na nas samih, kakšen program bomo usvojili.« Kar malce polemično smo se razvneli v sklepnem delu razgovora s predstavniki ljutomerskih lesarjev in družbenopolitične skupnosti, dobili pa dovolj živopisno in zajetno podobo predreferendumskega vzdušja v tozdih Tovarna pohištva in Mizarstvo. Sicer pa naj ima zadnjo — kot je imel prvo — besedo Viktor Koler, predsednik koordinacijskega odbora za integracijo lesarstva v Ljutomeru: »Tale naša koordinacija je vendarle dobro leto in pol prekladala številke in argumente za in proti integraciji. Naša stalnica je bila, da se združujeta — v celoti vzeto — dva enakopravna partnerja. Priznati pa je treba: gospodarski potencial je v Mizarstvu neprimerno večji kot v Tovarni pohištva, zato pa v slednji bolje delajo. Po gospodarskih rezultatih sta oba tozda skromna, a če se bomo našli skupaj, bomo zanesljivo več naredili. Le to pa nas lahko popelje na čvrsto, stabilnejšo pot.« novembra 1982 STRAN 11 dopisniki so zabeležili JANŽEV VRH Aktivnost mladih Osnovna organizacija ZSMS Janžev vrh v KS Radenci je vrsto let ena izmed najbolj delovnih v občini Gornja Radgona. Tokrat jo želim predstaviti predvsem zaradi tega, ker so pred meseci vodstvo te mladinske organizacije prevzele mlade moči. Te pa po aktivnosti prav nič ne zaostajajo za prejšnjimi, torej ..starejšo” generacijo. Uspešno ,,menjavo generacij” je omogočila stalna skrb za kadre in njihovo usposabljanje za izvajanje konkretnih nalog v ZSM ter zastavljeni koncept dela. Trdimo lahko, da so mladi na Janževem vrhu zgledno organizirani. Dejavnost mladinske organizacije je razdeljena na komisije po interesnih področij izobraževanje in idej no-politično delo, SLO in DSZ, obveščanje in propaganda, kulturno umetniška dejavnost, MPD, šport in rekreacija ter delovanje mladih v delegatskem sistemu v KS. Po volilno-programski konferenci v septembru so se mladi aktivno vključili v priprave na mladinski kongres, kjer so podrobneje ocenili svoje mesto in vlogo v današnji skupnosti ter nakazali konkretne smernice za prihodnje delo. Izdali so Informacije, za boljše informiranje krajanov pa izdelali oglasno desko, na kateri redno objavljajo stenčase. Pred kratkim so zbirali odpadni papir, odločili pa so se, da bodo poskušali še z zbiranjem starega železa. Pred dnevom mrtvih so s kolesi obiskali nekatera spominska obeležja in grobove udeležencev NOB ter jih okrasili. Pripravljajo se za sodelovanje na tekmovanju v besedi, znanju in spretnosti, v kratkem pa bodo izvedli tudi obrambni dan osnovne organizacije. Skromnejše rezultate dosegajo na športnem področju, ker v kraju nimajo niti enega športnega objekta. V delovanje posameznih komisij interesnih področij je vključenih precej mladih, kar omogoča njihovo večjo kreativnost ter konkretno usposabljanje vseh sodelujočih, nenazadnje pa tudi prevzem odgovornejših nalog. -saša- Izvir, ki nikoli ne usahne Ob vznožju lendavskih goric že desetletja priteka voda iz dveh izvirov. Starejši Lendav-čaiji pravijo, da »vodnjaka« tudi v najhujši suši ne usahneta. Marsikdo se odžeja, posebno v vročih poletnih dneh, hkrati pa je zanesljiv vir takrat, ko je z vodovodom kaj narobe. Jože Žerdin ČRENŠOVCI Delegacijam zagotoviti enakopravnejši položaj Upravičeno se jezijo V Crenšovcih so že nekaj let nejevoljni zaradi onesnaževanja okolja, predvsem okolice osnovne šole ,,France Prešeren”, bloka prosvetnih delavcev in zdravstvenega doma, vključno z lekarno. Stvar se vleče že več kot deset let in neprijetne vonjave občutijo tukajšnji krajani. V zadnjih letih pa se je temu pridružil še zdravstveni dom, predvsem s svojo greznico. V Crenšovcih se čudijo, zakaj ta pereči problem ne gane nikogar, niti sanitarne inšpekcije. Znano je tudi to, da že več kot pol leta leži na dvorišču šole čistilna naprava, za katero se ne ve, ali bo kdaj nameščena. Jože Žerdin GRADIŠČE V SLOV. GORICAH Z aktivnostjo nadaljujejo Mladi v Gradišču v Slovenskih goricah so pred kratkim izvolili novo vodstvo. Za predsednico organizacije so izvolili Marijo Drumlič, kije bila več let aktivna pri organizaciji različnih prireditev. Dogovorili so se, da bodo organizirali več akcij in da se bodo pogosteje sestajali. Rečeno je bilo, da bo zaživela klubska dejavnost in da se bodo mladi še bolj vključevali v različne akcije na območju krajevne skupnosti. Na zadnjem sestanku so se dogovorili, da bodo ob dnevu republike organizirali oddajo Pokaži kaj znaš, na kateri naj bi sodelovali mladi predvsem iz lenarške občine. Janez Lorber CEKRI IZ BILJA Praksa je pokazala, da uveljavljanje delegatskih odnosov še vedno spremlja tudi kopica slabosti, ki pa bi jih lahko odpravili z odgovornejšim in bolj zavzetim delom družbenopolitičnih organizacij, posebej zveze komunistov. Nesprejemljivo je, da se le-te redkokdaj vprašajo, kaj in kako delajo delegacije, da jim ne pomagajo dovolj ter da jim tudi samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih le redkokdaj posvetijo kanček pozornosti. V Murski Soboti, denimo, ugotavljajo, da so med najaktivnejšimi delegati v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, daleč najslabše pa je delo delegacij za skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Eden od vzrokov, da je tako, je tudi v miselnosti mnogih ljudi, ki delegacij še niso sprejeli kot povsem enakopravnih samoupravnih teles. Dobršen del krivde za takšen pbložaj nosijo komunisti v osnovnih organizacijah, katerih delo je marsikdaj togo in neprilagojeno samoupravni delegatski praksi. Na tem področju je namreč še premalo storjenega, zlasti pa neposredno v okoljih, kjer ti komunisti živijo in delajo. Zato ni povsem zaživel tudi družbenopolitični zbor v občinski skupščini. Da bi kakovost in pestrost delegatskih odnosov, ki jim po drugi strani vendarle ne gre odrekati tudi uspehov, še bolj vgradili v razpletene samoupravne odnose, bo potrebno delegacijam v vseh okoljih zagotoviti enakopraven položaj z drugimi organi upravljanja. Najnovejši program izobraževanja in usposabljanja delegatov iz murskosoboške občine, ki ga je izdelal koordinacijski odbor pri občinski konferenci socialistične zveze, temelji na izkušnjah iz prejšnjega mandatnega obdobja, v znatni meri pa je tudi izpopolnjen. Posebnost v njem je prav gotovo izobraževanje predsednikov delegacij, katerim so namenili tri teme. To so sistem informiranja, vodenje sestankov, kjer se opažajo velike napake, in pa tema o razmerjih organov oblasti v okviru občine. Na ta način bi naj delegati dobili jasnejši vpogled v to, na kakšen način se oblikujejo posamezni predlogi, kako se sprejemajo, kdo je odgovoren za določeno delo in podobno. Hkrati pa nameravajo delegate deliti tudi po skupinah, in SKUPŠČINI ŠTUDENTOV POMURJA V LJUBLJANI OB ROB Prekmurci (osamljeni?) na Pa naj še kdo reče, da je koritarstvo, ki ni donosen posel, v Pomurju izumrlo! Ta dva Roma, ki ju je naš dopisnik ujel na filmski trak pred lendavsko žago, še vedno neutrudno dolbeta topolov, vrbov in lipov les in z izkupičkom sta ob prodaji kar zadovoljna. J. Ž. V pokrajni ob Muri se s pletenjem cekarjev na mnogih kmečkih domačijah ukvarjajo predvsem ženske, ki si tako krajšajo prosti čas. Pri pletenju cekarjev iz bilja je Anika Zadravec iz Lipe naredila korak naprej. Cekarje ,,oblači” s plastiko; pravi, da so taki trdnejši in menda tudi boljši. Minulo zimo so pri Zadravčevih napletli okoli dvajset cekarjev. Spretne Anikine roke so se sedaj na jesensko-zimski čas že lotile dela. J. Žerdin VERŽEJ Po uspehih novi načrti V nekaterih vaseh v krajevni skupnosti Veržej je prejšnji mesec potekel krajevni samoprispevek, v dveh vaseh pa bo aprila prihodnjega leta. Z dosedanjim samoprispevkom so zbrali prek 8 milijonov dinarjev. Sredstva so porabili za asfaltiranje 14 kilometrov vaških.cest, s predvidenim ostankom denaija pa bodo dali izdelati projekte za kanalizacijo v Veržeju, tako kot so se z referendumom odločili. V zadnjem času pa se v tej krajevni skupnosti kažejo vse večje potrebe po napeljavi telefonskega omrežja, saj še štiri vasi nimajo niti enega telefonskega priključka. Skupščina krajevne skupnosti je naredila plan dela za naslednjih pet let in ugotovila, da tudi tokrat ne bo šlo brez uvedbe krajevnega samoprispevka. Za napeljavo telefonskega omrežja in asfaltiranja še preostalih vaških cest bi potrebovali 15 milijonov dinarjev. Da bi zbrali toliko sredstev, bodo spomladi uvedli zbiranje krajevnega samoprispevka. Prav tako bodo uvedli poseben krajevni samoprispevek za vzdrževanje poljskih cest. Tega naj bi plačevali vsi lastniki zemljišč, ki ceste uporabljajo. Janez Ferenc PETANJCI Ob uspehih še nekaj za razmišljanje V Petanjcih so na razširjenem sestanku pregledali dosedanje delo. Kar precej so naredili. Obnovili so vaško gasilski dom, asfaltirali štiri kilometre cest in ob dveh transformatorjih uredili še poljske ceste. Precej smisla za skupno delo imajo v Petanjcih, včasih pa se le potožijo ob dejstvu, da bi lahko marsikaj naredili posamezniki, strokovno usposobljeni občani. Čevljarji, krojači, kovači ... še bi lahko naštevali. Gredo te obrti res v pozabo, ali pa jih premalo cenimo in vrednotimo? Na kaj vse se mi ljubi Pomurci ne spomnimo v energetski krizi, takrat, ko motorji izsrkajo zadnje kaplje bencina . . . Krava Bimba je žejnega fička žejna potegnila do bencinske črpalke v Lendavi. Fiček se je ,,odžejal”, kako pa je bilo pozneje z nagrado za Bimbo, pa ne Vemo . . . J. Z. Upajmo, da čez šestdeset Študentov iz ljubljanskih in nekaj gostov iz mariborskih fakultet tudi na srečanjih v prihodnje ne bo razočaranih. Vsekakor pa toliko manj, kolikor bodo naša skupna srečanja pogostejša, bolje organizirana, vsebinsko izpiljena, pristna in domača. Z omenjenimi kvalitetami, katerim lahko pripišemo še objektivno kritičnost, bi lahko okarakterizirali tudi skupščino Kluba študentov Pomurja. Na njej je predsednica kluba Jasna Zver, ki je bila ponovno izvoljena, ocenila dosedanje delo in ugotovila, da je klub končno že registriran, kar pa ne pomeni, da študentje ne bodo več » registrirali« določenih problemov in slabosti. Povsod, kjer mladi živimo in delamo, se srečujemo tudi z različnimi problemi: težave s prostori, finansiranjem, študijske obveznosti, ki ne omogočajo temeljitejše izrabe prostega časa, itd. fz samokritičnih razprav študentov lahko razberemo, da je od že tradicionalnih prireditev: brucova-nja z bujto repo, piknika na Šmarni gori in Savi, najemanja igrišč za rekreacijo, sodelovanja na plavalnih tečajih, kegljanja s prleškimi študenti, sodelovanja na proslavah, predavanjih in združevanja v enem izmed najpopularnejših zbirališč mladih vedno bolj pomembno stalno povezovanje z delovnimi ljudmi in občani v matični regiji. Zavedati se moramo, da se Bomo prej ali slej vrnili v rojstni kraj, kjer se s svojo diplomo ne smemo vpisati v knjigo nezaposlenih, ampak s stalnimi stiki z združenim delom dokazovati, da lahko računajo na nove moči, kvalitetno znanje in pridobljene sposobnosti. Konkretnejši in izrazitejši stiki z različnimi družbenopolitičnimi sicer glede na mesto, ki ga imajo v delegatskem sistemu, se pravi posebej za delegate za zbor združenega dela, krajevnih skupnosti ter splošnih in posebnih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Vse to bo zahtevalo ogromno dela, saj načrtujejo celo 250 seminarjev v štirih fazah, ki se jih bo udeležilo okrog sedem tisoč slušateljev. Izobraževanje, za kar bo posebej poskrbela murskosoboška delavska univerza, je zastavljeno nadvse široko, s čimer bi naj delegatom omogočili čim uspešnejši prenos znanja v prakso. Nedvomno pa se lahko veliko doseže že s samim izborom tem, kakor tudi z oblikami in metodami dela. Zato je spodbudno dejstvo, da ne načrtujejo samo diskusij, temveč tudi metodo študija primera, kar omogoča slehernemu delegatu, da pridobi dovolj koristnih izkušenj za nadaljnje delovanje v delegatskem sistemu. Prek javnih občil, zlasti Vestnika in radia, nameravajo tudi javno odgovarjati na najzanimivejša vprašanja dele- BELEŽKA ,,Obtoženci” prisotni, „tožiteljev” ni bilo Oskrba prebivalstva je v današnjem času gotovo sila odgovorna zadeva, ki leži na občini in trgovski organizaciji, ki je nosilec pre° skrbe občanov. Kljub tčmu dejstvu in številnim govoricam, ki so pm0 neinformiranosti, so sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih K® davske občine neaktivni, skoraj bi rekli, da jih ne zanima, kakoj6 . predskrbo na njihovem območju. Daje temu tako, dokazuje tu nesklepčnost konference potrošnikov lendavske občine. Od 18 “ legatov iz krajevnih skupnosti jih j e nanjo prišlo le pet, medtem ko bili prisotni vsi odgovorni za preskrbo, na katere marsikdaj t® neupravičena kritika. V prispodobi bi lahko dejali, da so se k01" renče udeležili »obtoženci«, »tožiteljev« pa m bilo. Kaj je vzrok? Ali res neaktivnost svetov potrošnikov v krajevnih skupno" ah pa morda ti sveti menijo, da je z oskrbo občanov lendavske vse v najlepšem redu. Trgovci pravijo, da bi jim bili nasveti občan > torej svetov potrošnikov, dobrodošli, kar so potrdili tudi v Lenda ’ kjer vedno prisluhnejo mnenju sveta potrošnikov krajevne skupno Kaj, ko teh nasvetov ni, ni dogovarjanja, zato pa je več povzročajo potrošniško mrzlico, ki jo žal povzročajo tudi nek® trgovci. Kaj pa odgovornosti? Ali ljudje, ki jim je bila zaupana nal^ nadzora preskrbe v krajevni skupnosti, ne čutijo potrebe, da bi k°*" odgovaijali, recimo krajevni konferenci SZDL ali svetu kraje* y skupnosti? S problemom se bo potrebno resneje spoprijeti tud občinski konferenci SZDL, pod okriljem katere konferenca potr barikadah organizacijami bi morali biti odraz poglobljenega sodelovanja z občinskimi konferencami zveze socialistične mladine. Predsednik mladih v Murski Soboti Stanko Kerčmar je že s svojim prihodom na skupščino dokazal, da ni malodušen do zaposlovanja mladih v murskosoboški občini. Mar bodo predstavniki ostalih občinskih konferenc v Pomurju dokazali ravno nasprotno? Najverjetneje ne, vendar bi se tudi izgovori na stabilizacijo, ob prepočasnem samoupravnem dogovarjanju, zdeli neprimerni, kajti nesorazmernost študentov, ki so pripravljeni delati v klubu in vseh ostalih pomurskih študentov, je zaenkrat dovolj očitna. Razkorak med normativnim in stvarnim bo seveda odpravljen z doslednim uveljavljanjem sprejetih sklepov, od katerih naj omenim sodelovanje s klubi študentov, posebno v Ljubljani in Mariboru, nenehna prizadevanja za vklju- V Radencih zboroval’ V soboto so v znanem zdraviliškem mestu ob Muri sklenili tri ni 7. simpozij imunologov, na katerem se je zbralo več kot ^veS.eZni i" kovnjakov s področja te veje medicine, ki odkriva različne bo vj|-nove načine zdravljenja. Zdravniki, ki so v treh dneh prisluhni ^jti nim referatom in v njih tudi sami sodelovali. so prišli iz vseh rev pokrajin Jugoslavije, predsednik slovenskega imunološkega pr^' profesor dr. Marjan Vozelj pa je o namenu srečanja dejal, vsem za pregled dosežkov lastnega napredka na področju imU ,jjpih kot tudi za izdelavo novih metod za diagnostiko odkrivanja r^s«* bolezni in načinov zdravljenja. Opozoriti kaže tudi na podatek-Jugoslaviji z imunologijo ukvarja vedno več zdravnikov, biolog kemikov in drugih ter da postaja imunologija v sodobni medicin t>ti grešljiva. gatov, ki bodo zastavljena M omenjenih seminarjih. Pred očmi pa je treba imeti dejstvo, da obsega murskosoboška občina zelo veliko področje, saj je razen številnih organizacij združi-nega dela zajetih v izobraževanje tudi vrsta delegatov iz kar 42 krajevnih skupnosti, ki so razmetane na oddaljenosti okrog 40 kilometrov. V prvi fazi so v program usposabljanja delegatov poleg teme o družbenopolitičnem sistemu vključili tudi vprašanje aktualne gospodarske sistuacije. Pa se že pri sami organizaciji predavanj srečujejo z določenimi problemi-Predavanja morajo namreč sestaviti tako ekonomično, da bodo® velikem področju čimbolj skrbeli za varčno porabo bencina. To pa pomeni, da bo skupina predavateljev z enim avtomobilom lahko hkrati obiskala več krajevni" skupnosti v murskosoboški občini; Stabilizacija očitno ni obšla tum področja izobraževanja in usposabljanja delegatov! Milan Jed« čevanje slehernega študent® vzpostavljanje in ohranj^^ starih ljudskih običajev, J"® v predvsem pa skupno komisijah, kjer se bodo kr“ y različna mnenja in oblik skupne rešitve. jytil Naj se ne bi nihče P0^. osamljenega, bil vase zaP.%piO ti samo s skupnimi močmi lahko uresničevali tudi na D- ju gresu ZSMS sprejete sk'®Jdjeiii naloge. S stalnim prizadeva J jp za preobrazbo zastarele? nepotrebnega moramo “ kompromisno dokazovati, potrebujemo kongresov klubov in najrazličnejših m® ; s® zaradi njih samih, temveč P le-ti zrcalo naših potreb, Pr je|js-pa koordinatorji skupnih Zato v okviru njih uresni pravice in dolžnosti, ali Pa ^jh mo morali ukiniti in razp° elan ,,prekvalificirati” v a. drugega, bolj revolucionarne?g MILAN SKL® ---------------- VESTNIK, 11. NOVENIBR^^ STRAN 12 kmetijska panorama Madžarska pesa za ormoško tovarno sladkorja Z uvozom 37 tisoč ton sladkorne pese preko maloobmejnega Prometa bodo za 10 dni podaljšali obratovanje tovarne sladkorja v Ormožu. V četrtek, 4. novembra, je prispel prvi vlak s sladkorno peso. Dnevno bodo z vlaki prepeljali v ormoško tovarno 1-200 ton pese. Dobri sosedski odnosi in razvejano sodelovanje v maloobmejni trgovinski menjavi med Jugoslavijo in sosednjo republiko Madžarsko se je ponovno potrdilo z uresničitvijo dogovora o Prodaji madžarske sladkorne pese ormoški tovarni sladkorja. Uvoženo peso, vredno 1,3 milijona dolarjev bo naša stran plačala z izvozom Iskrinih izdelkov ročnega električnega orodja. Peso je uvozila zunanja trgovina ABC POMURKA, kije tudi Preteklo leto iz Madžarske za Tovarno sladkorja Ormož uvozila 20 tisoč ton pese. Sicer je Zunanja trgovina ABC POMURKA v letu 1981 samo v maloobmejnem prometu z Madžarsko v obe strani realizirala promet v višini 4,5 milijona, letos pa bo ta Promet presegel 5 milijonov dolarjev. Madžarska pesa je iz kontingenta 50 tisoč ton tržnih presežkov letošnje obilne letine, reso je izvozil budimpeštanski Agroimpex. Boris Hegeduš Nove zaščitne cene za živino in poljščine prod poroča Tanjug, je zvezni izvršni svet 5. novembra določil 1983alne ln .zaščitne cene glavnih kmetijskih pridelkov za leto družb tem izP°lnil sv°j° obveznost, ki jo ima kot podpisnik Ok env^a dogovora o razvoju kmetijstva. Poudarimo naj, da vno -lojene cene orientacijske cene in podlaga za samoupra-pogoJJ°razumevanje in dogovarjanje, oziroma za sklepanje nai b' ° P^kupu in prodaji proizvodov. Določene zaščitne cene 0 odk tUd' zagotovile ekonomsko varnost kmetov, ker pogodbe Kapu ne morejo upoštevati nižjih cen kot zaščitnih. kaJn kakšne so nove cene? Določena prodajna cena pšenice, ceij^i zaščitna cena, je 13 dinarjev. Za koruzo je prodajna 22 zaščitna pa 9,27 dinaija. Za sončnice 25, zaščitna pa sladL Omarja. Za sojo 25,20, zaščitna pa 22,70 dinarja. Cena JUni °Jne Pese bo 2,50, zaščitna pa 2,25 dinaija. Cena pitanih bo 86,40, zaščitna pa 77,76 dinaija. Za prašiče je 76,80, Cltnapa69, 12 dinarja. gan/j3^6116 cene n*so v*s°ke. Predsednik poslovodnega or-k*Uet"°Z^ ABC Pomurka je v izjavi za naš list povedal, da so po]jJJ.C1 Predlagali precej višje cene, kajti stroški pridelovanja poljjx-n ln Planja živali hitreje naraščajo kot pa se dvigajo cene sedan'0 Oziroma prireje v pitališčih. Tako na primer znaša gove^Jacena Prireje kilograma žive teže prašičev 90dinarjev, pri odstot]?a ^ar 10’50 dinarjev. Torej so dejanske cene višje do 20 vsesko •V °d Pravkar določenih »zveznih« cen. Torej, če bodo PrireiaZ1 °bVeljale objavljene cene, se utegne zgoditi, da bo Privo«*pes? $e bolj upadla. Tega pa si seveda ne moremo sveta Sfr Pa so’ kot zaPisano, objavljene cene izvršnega Pbznhv • ori^ntacijske in so torej podlaga za dogovaijanje in izvaja] an-le dejanskih cen. Prej ko slej bo napočil čas, da pro-^itisehm mesa in poljščin priznamo dejanske stroške. Sprija-S teni 0 Pač treba, da so časi, ko smo imeli poceni hrano, minili. PredelaVe^a ni.rečeno, da tudi v kmetijski proizvodnji in mesni Proizvod' e n'- možnosti za racionalnejšo in s tem cenejšo bo]j Pa anJ°. oziroma predelavo. Sedaj določene prodajne, še valci hr * čitne cene, bodo tudi pripomogle, da bodo pridelo-katerem ^/edeli, Pr* ^em so' Tako imajo namreč nek temelj, na trg prin p ° gradijo oziroma vedo, po kakšni najnižji ceni je ^Vpr^37 -n sPreJeti njihove proizvode. Glede na to, da je Pridelavah*1')6 P° brani večje od ponudbe in ker tudi stroški Minio^da hnJ Sta^° naraščaj°’ naj naše kmetovalce »poto-kot pa C?a.. °do prihodnje leto odkupne cene prav gotovo višje " Za vaj 0 navedli v tem zapisu. Torej kar pogumno naprej ccJo proizvodnjo. š. s. Kot i Kolmanko in Alojz Horvat, 2. Štefan Fujs in Edita Banfi, 3. Anic* 9> in Miran Vereš, 4. Jože Meglič in Joža Flegar ter 5. Alojz Gjerek i" Brunec. F. ___INVALIDSKI ŠPORT.--------------------------- NAJBOLJŠI KARDINAR , * V Celju je bilo republiško prvenstvo invalidov v kegljanju metov. Med 150 tekmovalci in tekmovalkami je nastopilo tudi sed ^9 nov DRŠI Murska Sobota. Najboljši med njimi je bil Kardinar podrtimi keglji. Sledijo: St. Ambruš 378, Kuhar 373, Drvarič 364, 322, Prelog 215 in Anica Ambruš 301. V soboto bo v Radencih na kegljišču Vikend območno tekni invalidov severovzhodne Slovenije v kegljanju v borbenih partijah. __ŠPORTNE IGRE MURE, PRVA TOZD OBLAČILA Delavsko športno društvo Mura iz Murske Sobote organizira e igre delovne organizacije Mura v osmih športnih panogah. Pretek pgp to so bile sklepne tekme v malem nogometu, zmagala pa je ekipa Oblačila. . STRAN 14 ------- " —— VESTNIK, 11. NOVEMBRA^ kroniko. z UPRAVE za notranje zadeve v murski soboti krvodajalci KDO KRADE NAFTO? KIK POMURKA — Jože Horvat (2), Franc Horvat (5), Slavko Kustec , (8), Alojz Ratnik/6), Franc Škrilec (l), Marija Erjavec (6), Silva Baler (6), Stanko 6), Jože Forjan (15), Anica Farkaš (1), Marija Mesarič , Na upravi za notranje zadeve v M urski Soboti so nam v ponedeljek povedali, da so v zadnjem času evidentirali veliko prijav tatvin plinskega olja. V času pomanjkanja Pogonskega goriva si pač hočejo nekateri s protipravnimi dejanji pridobiti nekaj litrov nafte. Tako so s silo odprli več rezervoarjev na traktorjih, tovornih avtomobilih, avtobusih in delovnih strojih. Nekaterih rezervo-aijey pa niti ni bilo treba odpirati na silo, saj so jih uPravljalci strojev oziroma Motornih vozil pustili neza-Ujenjene. Iz napisanega to-lahko povzamemo: za gorivo, ki ga imamo v zasebnem ali družbenem trak-torju, tovornjaku, delavnem stroju ... moramo bolj skrbeti. Rezervoar mora biti stalno zaklenjen, pa tudi vozil ne smemo puščati kjer k°li (na primer kar na cesti a11 na gradbišču), ampak jih Je treba imeti v zaklenjenem Prostoru. izb ^s^mbra ob 9.10 uri je mJ । *1 požar na kopici ži-t । me na dvorišču kme-T.41 .Jožeta Kuharja na kovi. Zgorelo je 8 ton slame, vredne 30 tisoč dinarjev. Nadaljnje širitev so preprečili domači in okoliški gasilci. 2. novembra ob 21.15 uri je zagorelo v kurilnici centralne kurajve Štefana Gy-ereka v Rakičanu. Ogenj je poškodoval peč, električne napeljave in drugo, tako da znašaskupna škoda 100 tisoč dinarjev. Izvedenci so ugotovili, daje začelo goreti, ker je nekdo pustil pepel z žerjavico ob leseni omari v kurilnici. Še ena delovna nesreča z ličkalnikom za koruzo! Valji so namreč zgrabili prste Marjani J. iz Branoslavec, ki je pomagala ličkati koruzo pri Cirilu Kosiju v Kuršin-cih. Nesreča seje zgodila (kot v številnih drugih primerih), ko je hotela z roko odstraniti med valji zagozden koruzni storž. Čeprav zdaj, ko je manj bencina, ni tako gost promet kot prej, pa prometnih nesreč vseeno ne manjka. V preteklem tednu se je en voznik celo smrtno ponesrečil. 3. novembra ob l0.30seje zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v Stari Novi vasi. Voznik tovornega avtomobila s priklopnikom Vladimir Mavrič, šofer pri Ljutomerčanu, TOZD Prevozništvo, seje peljal iz Ra-denec proti Ljutomeru. Ker je v Stari Novi vasi z neprimerno hitrostjo zapeljal v dvojni ovinek, je zapeljal s cest? v obcestni jarek, nato pa še v potoček. Gmotno škodo ocenjujejo na 1000 tisoč dinarjev. Neprimerna hitrost in vožnja v »škarje« sta vzrok za prometno nesrečo, ki se je pripetila 4. novembra v Radencih. Kristina Flisar iz Hrastje-Mote seje z osebnim avtom peljala iz Radgone proti Radencem. Pri bencinskem servisu je prehitevala tovorni avto, ne da bi se prepričala, če to lahko varno stori. V tem hipu jpa je nasproti pripeljal drug tovornjak. Da bi se izognila trčenju, je zavila v levo, kljub temu paje z vrati avtomobila zadela ob blatnik tovornjaka. Še več: izgubila je oblast nad vozilom in nazadnje zapeljala v meter globok jarek, kjer se je avto trikrat obrnil in naposled obstal na strehi. Voznica se je lažje poškodovala, njena, sopo- tnica Štefanija Kšela pa hudo. Materialna škoda na vozilu znaša 70 tisoč dinarjev. Marjan Pušenjak iz Lu-kavec se je 6. novembra okrog 19. ure peljal z osebnim avtom skozi Križevce. Na ravnem delu ceste je zaradi nepazljivosti in domnevne vinjenosti spregledal pešca Mirana Tkalca iz Križevec, ki je šel po desni strani v smeri vožnje avtomobilista. ga zadel, zbil po cesti in hudo poškodoval. Voznika so odvedli na zdravniški strokovni pregled, poškodovanega pa v bolnico. Pomurske ceste terjajo žrtve! Lani kar 50! Kakšna bo letošnja bilanca? Prav gotovo zaskrbljujoča. 8. novembra ob 2. uri seje zgodila prometna nesreča na regionalni cesti v Veščici pri Ljutomeru. Ob tej uri se je 67-letni Janez Vršič s Pristave pripeljal podokalni cesti v križišče in pri zavijanju v levo zapeljal čez cesto po 3 metre visokem nasipu. Avto se je prevrnil in obstal na strehi, voznik paje umrl. Š. S. (8), Marjana Ratnik (7), Dragica Vindiš (7), Štefan Marinec (6), Ida Horvat (l), Biserka Velimirovič (l), Silva Cenar (4), Jasna Šantavec (8), Cvetka Davidovski (4), Cecilija Dominko (3), Olga Kristl (l), Dušan Ignjič (9). JEKLOTEHNA — Jože Gjerek (5), Nežka Časar (l), Jože Sreš (5), Zdenko Kuronja (5), Helena Barber (2), Jože Belec (18), Liljana Godina (3), Kristina Pivar (2), Nadja Fujs (3), Branko Buzeti (4), Anton Bočkaj (14), Štefan Smodiš (8). POMURSKI TISK — Franc Kerec (6), Jože Tuš (11), Rozalija Javor-. . nik (10), Ludvik Smodiš (7), Štefan Obal (20), Jože Serec (25), Franc Wein-dorfer (6), Jože Šavel (11), Josip Fabjanič (1), Karina Marinič (1), Andrej Šijanec (26), Jožica Cipot (3), Emilija Podlesek (7), Štefan Antolin (2), Marija Veberič (2), Jože Lutar (8), Marjan Karas (3), Albin Potočnik (4), Martin Pncko (2), Dragica Ciglar (1), Berta Pneko (1), Rudi Sever (1), Emil Cuk (1), Jože Karas (1), Avgust Klar (6), Marija Vrečič (18), Andrej Cor (4), Anton Ritlop (11), Ludvik Flegar (8), Matija Tibaut (2), Jože Gostanj (2), Milena Kuhar (1), Olga Recek (1), Karel Buček (1), Anica Colig (1), Anica Markoja (1), Štefan Kuhar (2), Vlado Andrejek (5), Ibolka Celec (7), Branko Marinič (4), Marjana Mencinger (3), Višnja Škof (10), Štefan Žižek (24), Magda Culic (6), Darinka Gonza (3), Janez Benkovič (5), Kolman Smodiš (3), Franc Pirnat (6), Kristina Bratinščak (11), Helena Fujs (4), Ele-mir Lazar (2), Irena Smolko (3), Aleksander Lukašev (34), Rozika Marti-nuzi (11), Robert Kerec (10). PANONIJA M. SOBOTA — Jože Zver (6), Slavko Smodiš (5), Marjan Sever (2), Jože Kočar (2), Dragutin Kos (4), Janez Mencinger (5), Avguštin Pucko (2), Alojz Smodiš (2). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Anton Šonaja (5), Danilo Gajšek (3), Janez Golob (4), vsi UNZ M. Sobota; Stanko Oškola (7), Certus M. Sobota; Vinko Jerič (19), Pomurje-Gradbeništvo M. Sobota; Anton Smodiš (3), Blisk, M. Sobota; Jože Žerdin (8), Martjanci; Tone Topolnik (4), Mura M. Sobota. KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO! umrli °Bude naših občanov ^Zasebna samopostrežba ^^Mlajtincih imajo že eno leto zasebno samopostrežno trgovino k h„; . Ur8 minilo leto dni, JI’ Ottai ranc Zohar, nekda-tr9ovjn; °vodja v družbeni ?r' ^Ursi,8t,prl v IVHsjtincih a trgovino. •L^lska 8rav n' navadna po-"bauta", kjer bi ?a''cat»8a,n •tregel, ampak kaoviJ11818 samopostrež-Torei 8i v nj®i' kot v družbeni vzamete bla-p^BVeda ne vsega. ?a,he pro,*vode, na primer L^ico j” 1,0 dal trgovec, rt 8an?ruaih reei Pa si naložijo v koša- Franc Žohar ima v Mlajtincih že leto dni samopostrežno trgovino. Foto: S. S. nijo trgovsko mrežo. Ustanovili naj bi jih predvsem v krajih, kjer se družbeni trgovski organizaciji „ne izplača". Takih krajev pa je v Pomurju veliko. Prav čudno se zdi, da med našimi trgovci, ki jih je menda veliko preveč, ni zanimanja za zasebno trgovino. Mlajtinska je edina v soboški občini. Dve zasebni trgovini imajo v lendavski in eno v radgonski občini. Kdo ve, koliko pa je krajev, kjer bi jim prišla še kako prav zasebna trgovinica, ker je družbena predaleč. , S. SOBOČAN Čeprav je do jelkovanj in drugih radosti najmlajših pri prehodu iz starega v novo leto še več kot poldrugi mesec, je na komisiji za jeikovanje pri občinskem svetu zveze sindikatov v Murski Soboti že padla odločitev o tem, kakšne bodo obdaritve predšolskih otrok. Malčki stari od dveh do sedmih let, ki jih je v soboški občini okoli 5200, bodo prejeli darila v vasj^i^ti 40 dinarjev, zanje pa jih bodo po Družbenem o skupnih osnovah in merilih za raz- porejanje čistega dohodka in delitvi sredstev ^za osebne dohodke ter druge prejemke namenjali v delovnih organi-» zacijah. Le-tem je namenjen tudi apel, da uresničimo dogovor o enotni obdaritvi otrok v občini in Pomurju tako, da ne bi otroke v posameznih delovnih organizacijah še posebej obdarjali in tako z delanjem razlik negativno vplivali na razpoloženje malčkov, bb ' CA, .h . m A .-Ai. LENOAVA Od 15. novembra f novi delovni v cas Na podlagi razgovora s predstavniki združenega dela lendavske občine je izvršni svet sprejel priporočilo o premiku začetka delovnega časa. V vseh upravnih organih in strokovnih službah skupščine, pravosodnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter organizacijah združenega dela s področja negospodarstva bodo s 15. novembrom pričeli z delom ob 8. . in končali ob 16. uri, razen v sredo, ko bo konec delovnega časa ob 18. uri. V vseh organizacijah združenega dela s področja gospodarstva pa se bo delovni čas pričel ob 7. uri. Sindikat bo do konca meseca ugotovil možnosti premika delovnega časa tudi v skupnih službah organizacij združenega dela. Vzgojnovarstvena organizacija, osnovne šole, trgovske organizacije ter organizacije, ki opravljajo javni prevoz, bodo temu prilagodile svoj delovni čas. Osnovni šoli Lendava in Turnišče naj bi začeli s poukom ob 7.45 uri, ostale šote z enoizmenskim poukom pa ob 8. uri. Izvršni svet je obvestil vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva, da bodo 15. novembra prihodi in odhodi delavskih avtobusov prilagojeni novemu delovnemu času. Izvršni svet je opozoril vse delovne ljudi, da ne gre samo za varčevanje z energijo, temveč za drugačen način življenja, zato bo pri prehodu na novi delovni čas potrebno rešiti še vrsto problemov, ki se bodo pojavili. Jani D. OBČINA MURSKA SOBOTA - Frančiška Petrovič, 80 let, Murska Sobota, Severjeva 1; Štefan Taljan, 81 let, Rankovci 122; Rozalija Dominič, 58 let, Rakičan 135; Katarina Sočič, 62 let, M. Sobota, Staneta Rozmana 6; Drago Šarkezi, 9 ur, Černelavci 23; Ludvik Skledar, 26 let, Serdica 135; Franc Šebjanič, 38 let, Sebeborci 10; Jože Plahut, 50 let, Tropovci 46/a; Jože Marič, 54 let, Nuskova 28; Franc Zver, 66 let, Bratonci 38; Štefan Lešnjak, 67 let, Ižakovci 89; Ludvik Kuzma, 70 let, Petanjci 52; Ludvik Cor, 72 let, Sebeborci 15; Jože Farkaš, 72 let, Domanjševci 11; Štefan Ošlaj, 73 let, Filovci 28; Jože Ficko, 73 let, Vidonci 137; Ludvik Roth, 75 let, Suhi vrh 20; Aleksander Šantavec, 75 let, Moščanci 54; Štefan Čemela, 75 let, Filovci 70; Franc Petek, 75 let, Melinci 44; Alojz Štertak, 75 let, Nuskova 66; Franc Gyorek, 77 let, Filovci 16; Aleksander Jankovič, 79 let, Dolenci 17; Ludvik Horvat, 84 let, Dolina 39; Aleksander Car, 86 let, Murska Sobota, Lendavska 13; Janez Sinic, 87 let, Petanjci 29; Deso Abraham. 88 let, Hodoš 38; Mihael Kuhar. 89 let, Dom oskrbovancev Rakičan; Štefan Sapač, 95 let, Be-znovci 22; Matejka Legen, 4 dni. Martianci 88; Dušanka Domonkoš, 2 meseca, Moščanci 43; Marija Šerkezi, 23 let, Sotina 118; Etelka Horvat, 53 let, Kuzma 66; Jožefa Pavlinjek, 62 let, Skakovci 55; Kristina Frčko, 67 let, Rogašovci 31; Helena Kovač, 69 let, Mačkovci 42; Marija Kokol, 70 let, Melinci 118/b; Terezija Berke, 70 let, Vaneča 26/a; Marija Krančič, 71 let, Kupšinci 39; Frančiška Bedek, 73 let, Trdkova 9; Vilma Šandor, 74 let, Košarovci 12; Terezija Makari, 74 let, Zenkovci 51; Alojzija Gubič, 75 let, Trdkova 56/a; Barbara Benkovič, 76 let, Ivanci 65; Marija Čahuk, 76 let, Križevci 130; Frančiška Čerpnjak, 76 let, Trdkova 6; Terezija Sapač, 76 let, Beznovci 14; Helena Šinkec, 77 let, Selo 68; Emilija Dolgov, 78 let, M. Sobota, Ul. oktoberske revolucije 4; Paulina Dervarič, 79 let, Vidonci 111; Barbara Zver, 79 let, Lipa 82; Katarina Plahut, 80 let, Tropovci 46; Marija Jakiša, 81 let; Ivanovci 59; Marija Petek, 83 let. Melinci 44; Katarina Hujs, 84 let, Murska Sobota, Partizanska 53; Marija Benko, 85 let, Mali Bakovci 88; Ana Smodiš, 86 let, Domajinci 55; Marija Horvat, 86 let, Serdica 64; Ana Cor, 89 let, M. Sobota, Titova 1; Marija Čergoli, 90 let, Bakovci ob Muri 28; Katarina Frank, 90 let. Melinci 5. OBČINA GORNJA RADGONA — Stanko Štuhec. 12 let, Črešnjevci ' 85; Avgust Zorko, 48 let, Stavešinski vrh 53; Leopold Kaučič, 54 let, Gornja Radgona, Pokopališka 3; Franc Jurkovič, 59 let, Janžev vrh 36; Anton Hajdinjak, 70 let, Črešnjevci 105; Alojz Kur, 73 let, Radvenci 12; Franc Golob, 78 let, Police 7; Jasna Golob, 4 mesece, Črešnjevci 69; Antonija Strniša, 57 let, Radenci 46; Julijana Kavaš, 65 let, Plitvice; Elizabeta Jaušovec, 71 let, Police 4; Klara Golnar, 72 let, Dragotinci 38; Genovefa Lazar, 75 let, Mele 2; Terezija Zlodnjak, 78 let, Janžev vrh 90; Klara Elijaš, 87 let, Radenci 93; Marija Toth. 86 let, Očeslavci 22. BELTINCI RAZSTAVA PTIC Društvo za varstvo in vzgojo ptic ,,Slavček” iz Beltinec prireja od 12. do 14. novembra 1982 v prostorih stare osnovne šole v Beltincih razstavo sobnih in zunanjih ptic. Odprta bo vsak dan od 8. do 18. ure. Prikazanih bo okrog 300 različnih ptic (kanarčki, papige, tropske ptice in križanci). Ob tej priliki bo društveno tekmovanje. Pripravili pa bodo tudi srečolov. • F. M. DOLGA JE POT DO KVALITETE VNH31 O1X3P JEKLO TEHNA NOVEMBRA 1982 STRAN 15 Jutri, 12. novembra, ob 13.30 v ČAKOVCU odprta NOVA TRGOVSKA HIŠ MEMMURKA Nova trgovska hiša Medimurka v Čakovcu. Priporoča se trgovsko podjetje Čakovec SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA Skladno z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81) in na podlagi SaS o temeljih plana SSS občine Lendava za obdobje 1981 —1985, 7. člena Pravilnika o gospodarjenju zzdruženimi sredstvi za usmerjeno organizirano in programirano stanovanjsko graditev v občini Lendava ter na podlagi sklepa Odbora za graditev z dne 3. novembra 1982 RAZPISUJE VII. NATEČAJ za posojila delavcem za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Razpisna natečajna vsota za posojila znaša 8,000.000,00 din. Pravico do posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše imajo delavci, ki so zaposleni pri vlagatelju, ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih planov SSS občine Lendava. Pravico do posojila po tem natečaju imajo delavci, ki gradijo stanovanjske hiše izven občine Lendava, vendar imajo v občini Lendava stalno zaposlitev. Prednost pri pridobitvi posojila za gradnjo stanovanjske hiše imajo delavci: — ki bodo s posojilom dokončali izgradnjo stanovanjske hiše, — ki gradijo stanovanjsko hišo v okviru organizirane stanovanjske graditve. Razpisni pogoji: Delavec zaposlen pri vlagatelju dobi pravico do posojila na podlagi tega razpisa, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da gradi stanovanjsko hišo v okviru občinske stanovanjske graditve, — da ima zgrajeno stanovanjsko hišo do 4. gradbene faze to je pod streho, — da zagotovi pri gradnji stanovanjske hiše najmanj 25 % lastne udeležbe, — da bo gradnjo stanovanjske hiše dokončal v roku enega leta od odobritve posojila oziroma usposobil za vselitev, — daje kreditno sposoben, — da zagotovi zavarovanje posojila z vknjižbo zastavne pravice na hišo, ki jo gradi, — da dostavi vlogo s prilogami Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava do 30. novembra 1982. Pod zgoraj navedenimi pogoji delavec lahko dobi posojilo v znesku do 150.000,- din. Rok odplačilakreditajelOletpri čemer se upoštevajo socialne razmereposojilojemalca. Obrestna meraznaša 5 %. Posojilo se odplačuje v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilca za posojilo in druga vprašanja, ki jih ne določa natečaj se uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve. Obrazci — vloge in priloge se dobijo pri SSS občine Lendava, Lendava, Partizanska ul. 52. Vloge za natečaj bo zbrala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava, do predvidenega roka s tem natečajem. Vloge'za natečaj dospele po tem roku se ne bodo upoštevale. Vloge bo obravnavala posebna komisija pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava, ki pripravi predlog za odobritev ali zavrnitev vlog za posojila. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog bo sprejel odbor za graditev. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi bo delovna skupnost posredovala vsem udeležencem natečaja v pismeni obliki. Na podlagi prejetega sklepa odbora za družbeno usmerjeno gradnjo je posojilojemalec dolžan skleniti posojilno pogodbo z LB Temeljno pomursko banko, Poslovno enoto v Lendavi. LB TPB Poslovna enota v Lendavi je pooblaščena, da kontrolira namensko uporabo posojila, katerega koriščenje je dovoljeno samo na podlagi predložene dokumentacije. proda na javni dražbi dne 17. 11 ob 10. uri. KOMPAS JUGOSLAVIJA GOJITVENO LOVIŠČE Petrovci lAJTEGFlAt. GOLFTURIST VW COMBIBUS, leto izde lave 1969, v nevoznem stanju, neregistriran. Vozilo je na ogled od 7. —14. ure. Informacije daje Gojitveno lovišče tel. 78013. vsak dan Kompas, Petrovci, JESENSKI IZLETI: - BEOGRAD —HIŠA CVETJA —AVALA 27. in 28. 11 1982 — za DAN REPUBLIKE 1-dnevni izleti in mini počitnice ob morju, planinah in v toplicah — SMUČANJE 82/83 v domovini in tujini . J - SILVESTROVANJE - NOVO LETO v — Letalske vozovnice v domačem in mednaroanem prometu, posredovanje vozil RENT-a CAR, menjalnica, rezervacije hotelov in ostale turistične informacije dob'te pri vaši agenciji IN"EGRA„ TURIZEM in , RENT-a CAR PE LJUTOMER Glavni trg 1., PE ORMOŽ, Vrazova 5. in LENDAVA; hotel „L!PA" 69220 LENDAVA. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO I za prodajo osebnih avtomobilov, ki bo 22/11-1982 ob 12. uri na dvorišču UNZ M. So-bota, Ul. Arh. Novaka št. 5. — osebni avto Zastava 101, letnik 1977, izklicna cena 50.580.— din — osebni avto kombi Zastava 435 K. letnik 1978, karamboliran, izklicna cena 39.150.- din — osebni avto Zastava 750, letnik 1977, izklicna cena 13.000.— din — osebni avto VW 1200 J, letnik 1974, izklicna cena 36.000.— din Naprodaj so tudi montažna garaža na dvorišču bivše PM M. Sobota, Titova 20, rabljena peč za centralno kurjavo na trdo gorivo, 3 peči na olje EMO in 3 železni drogovi za zapornice. Kupec plača prometni davek od izklicne cene po predpisani stopnji. - Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe plačati za motorna vozila 10-odstotno udeležbo °" izklicne cene. Ogled predmetov je možen v petek, dne 19/11-1982, od 8. do 16. ure na dvorišču UNZ Mursk3 Sobota. Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Ljutomer objavlja dela in naloge referenta za splošne zadeve TOZD. Na objavo se lahko prijavijo delavci, ki poleg splošnih pogojev, izpolnjujejo še naslednje: — da je ekonomski tehnik, — da ima 1 do 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge traja poskusno delo 3 mesece. Pismene prijave z dokazili sprejema TOZD Zdravstveni dom Ljutomer, Ul, I. slovenskega tabora 2, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po preteku roka objave. PODJETJE ..DIMNIKAR" p. o. BELTINCI Panonska ulica 17 69231 BELTINCI Delavski svet DO razpisuje dela oziroma naloge DIREKTORJA DO Kandidati, ki želijo opravljati navedena dela morajo P splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati se slednje: — da imajo srednješolsko izobrazbo gradbene smeri ali dirT’rl karsko delovodsko šolo oziroma VKV dimnikar — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — da imajo ustrezne moralno-politične lastnosti. Dela oziroma naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjen pogojev ter kratkim življenjepisom v 15 dneh od dneva Op) na gornji naslov. Vse kandidate bomo o izbiri obvestil' kasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA Na podlagi 3. seje skupščine Občinske raziskovalne skupnosti M. Sobota z PRAVILNIKA o postopkih in kriterijih izvajanja raziskovalnega programa, ORS M. dne 12. 10. 1982 Sobota izvajalce raziskovalnih nalog, da prijavijo raziskovalne naloge za leto 1983 na ziskovalno skupnost M; Sobota, Titova 24. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. 1. PRI IZVAJANJU RAZISKOVALNEGA PROGRAMA ORS M. SOBOTA DELUJEJO: Občinsko lahko — raziskovalne organizacije, ki so registrirane v razvid^ raziskovalnih organizacij, org3; — organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki imajo v svojem sestavi .pi nizacijsko enoto, ki se ukvarja z raziskovalnim delom in izvaja ustrezen razisk program in ima zagotovljeno ustrezno opremo. 2. PRIJAVA MORA VSEBOVATI; a) naslov raziskovalne naloge, b) naslov organizacije, ki nalogo predlaga, c) priimek in ime prosilca raziskovalnega projekta in raziskovalnih nalog, d) utemeljitev usposobljenosti izvajalca, v kateri je treba: — prikazati strokovno usposobljenost raziskovalnega teama, — prikazati obstoječo opremo, potrebno za raziskavo. * 3 . PROGRAM IN VSEBINO RAZISKAVE TER METODE DELA, KJER BO PRlKA^ — obrazložitev, do kje so segla dosedanja vaša in tuja raziskovanja tega problema, — obstoječe rešitve, ki izhajajo iz dosedanjih raziskav, — podatke o najnovejši literaturi, ki ta problem obravanava, — ob tem zavzeti stališče in vanj navezati delovno hipotezo, — splošen potek raziskovanja, a — časovni razpored dela in potrošnje sredstev po posameznih fazah (enoletni ali večletn < — podroben program z metodiko dela in vmesnimi kontrolnimi točkami. 4. UPORABNOST REZULTATOV. V TEJ TOČKI JE TREBA PRIKAZATI PREDVSEM’ — predvidene akcije, ki naj bi omogočile neposredno uporabo rezultatov raziskav?, — navesti organizacije ali skupnosti, ki bodo koristile rezultate raziskave, j0 — predložiti pogodbo o sofinanciranju raziskave za tisti del sredstev, ki presegal položljiva sredstva ORS, . pi — pomembnost raziskave za razvoj kadrov, pridobitev novih spoznanj in možnosti z znanja. r^' STRAN 16 ___________________ VESTNIK, 11. NOVEMg^ PETEK Radijski in televizijski spored od 12. do 18. novembra SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli: TV koledar, Ruščina, Odmor, Poštni nabiralnik, Poročila, Po poteh Partizanskih narodnih pesmi. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Svet okoli nas, Mali program. Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05). 16.50 Poročila. 16.55 Prvi cvetovi, otroška nadaljevanka TV Skopje. 17.25 Domači ansambli: Ansambel Ottavija Orajka. 18.00 Obzornik. 18.15 Kronika kongresa ZSJ. 18.45 Bistre vode: Drina. '9-15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 cantje s Hill streeta, ameriška nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Zrcalo tedna. 21.15 Nočni kino: Noč ne miruje, ameriški film. 72.50 Poročila in kronika ZSJ. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Mali svet, otroška oddaja. 1815 Kronika ZSJ. 18.45 Komunistična in revolucionarna Pesem. 19.30 TV dnevnik. 20-00 Porota, dokumentarna oddaja. 21.00 Zagrebška pa-norama. 21.15 Izbrani trenu- 1 21.25 Nočni kino: Norica 1 lz Chaillota, angleški film (do 22.55). TV ZAGREB RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitakmi in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.15 ZB1S — Vida Jeraj: Bajke med rožami. 8.30 Ciciban, dober dan: Darilo za Tino. 8.40 Prvi cvetovi, poljska otroška nadaljevanka. 9.40 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd. 10.10 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija. 11.00 Pozdravljena, Makedonija. 11.15 Včeraj, za jutri: Letni obračun, dokumentarna serija. 11.45 Ljudje in zemlja — ponovitev. 12.45 Poročila (do 12.50). 17.10 Poročila. 17.15 Beg z doma (del. naslov), češkoslovaški mladinski film. 18.45 Naš kraj: Cezanjevci. 19.00 Zlata ptica — J. Ribičič: Miškolin, Učiteljeva nesreča. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 TV križanka. 21.30 Veliki Flama-rion, ameriški film. 22.45 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Boks za zlati gong, prenos. 17.45 Kapelski kresovi, ponovitev TV nadaljevanke. 19.00 Ljudska ustvarjalnost. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbeni oder, zabavno glasbena oddaja. 20.30 Poezija: Petar P. Boškovski. 21.05 Poročila. 21.10 Feljton. 21.40 Športna sobota. 21.00 Iz kla-Isičnega vrta: Marko Ruždjak (do 22.45). 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21 -232) TV LJUBLJANA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ... 16.30 — Radijska nagradna križanka, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17,00 — Vključitev osrednjega sporeda. TV LJUBLJANA j TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli, 16.10 TV v i.1:. 17.10 Poročila, 17.15 17 sV^et’17 45 TV koledar, 18 t^ronika občin Rijeke, .Kronika kongresa ZS tn„v avije, 18.45 Namesto t?^ 1915 Risanka, ol P dnevnik, 20.00 Jean , "fistophe, 21.00 V petek ob h« V1’ 22.30 Poročila in slavil kon8resa zs Jug°-vije TV ZAGREB 10.20 W. Atteway: Skag, ameriška nadaljevanka. 11.10 TV kažipot. 11.30 Domači ansambli: Ansambel Maksa Kumra. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.45 Pepe Linhardt, švicarska zabavnoglasbena oddaja. 15.40 Poročila. 15.45 Poročila. 15.45 Vozovnica v eno smer: Otroci, dokumentarna serija TV Sarajevo. 16.30 Umor po pogodbi, ameriški film. 17.50 Športna poročila. 18.05 V. Rančič-T. Haverič: Sled, drama TV Sarajevo. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. | 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 H. Huma-U. Kovačevič-A. Jevdževič: Kože, nadaljevanka TV Sarajevo. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Športni pregled. 21.35 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Olimpijska kronika. 18.00 Glasbeno popoldne — Mednarodno srečanje glasbenih akademij v Rovinju. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija. 20.55 Poročila. I 21.05 Lov za zakladom. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Kultura pisanja in govora, Sodobna afriška književnost, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas, Poročila, Utrdbe, trdnjave in zidovi. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute (do 12.05). 16.55 Poročila. 17.00 Povezave, poljudnoznanstvena serija. 17.50 Kruh skozi stoletja: Zrno do zrna pogača. 18.25 Obzornik. 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Maja Volk: Povsod tujec, drama TV Beograd. 21.35 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno — otroška serija TV Skopje. 18.00 Narodne pravljice. 18.15 Ljudje pripovedujejo: Aleksa in sinovi. 18.45 L. van Beethoven: Sonata v mesečini, balet. 19.00 Telesport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Vse je bilo le igra, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.00). 8.35 TV v šoli: TV koledar, Zanje nihče ne skrbi, Baranja, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Najlepši klasični miti: Hektorjeva smrt. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05). 15.50 Šolska TV: Športna gimnastika II, Življenje na mehkem dnu, Nabiralništvo, O katodnemoscilosko-pu. 17.10 Poročila. 17.15 Mišje prigode,-otroška risana serija. 17.25 Glasba narodov: Mehika. 17.55 Pisani svet: O palčkih nimajo pojma. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Čas, ki živi: Pionirski odred. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.5$ Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualno. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 A. DOblin: Berlin Alexanderplatz Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Pustolovščine, otroška serija. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Rock biografija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Folk-parada. 20.45 Spomeniki revolucije: Zgodba o taboriščniku Savi Pejanoviču. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Rišemo hribe in planine, Japonska, Odmor, Postal bom pionir, Poročila, Odprava izpred hišnih vrat. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05). 17.35 Poročila. 17.40 Ciciban,dober dan: Mavec. 17.55 Samo Katka, poljska nadaljevanka. 18.25 Notranjski obzornik. 18.40 Niške zborovske slovesnosti, glasbena oddaja. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Bila je vojna, ko sem bil še otrok, japonski film. 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.45 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 RadostEvrope. 18.15 Aktualnosti. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poklic amater, kulturna oddaja. 20.30 Zagrebška panorama. 20.50 Mladi avtorji — S. Voj-kovič: Raketa, TV drama (do 21.40). Opomba: Sofija — NOGOMET (kvalifikacija za EP), Bolgarija:Jugoslavija 8.35 TV v šoli: TV koledar. Odprava izpred hišnih vrat. Jedrska revolucija, Odmor, Posadimo drevo, Poročila, Človekovo telo. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako naj . . ., Risanka, Kolariču-Paniču, Zadnje minute (do 12.05). 15.40 Šolska TV: Športna gimnastika II, Življenje na mehkem dnu, Nabiralništvo, O katodnem osciloskopu. 17.00 Poročila. 17.05 Pedenjžep: Kako kaj klavir. 17.25 Zapisi za mlade: Jurij Gregorc. 17.55 Mozaik kratkega filma: Gora Huashan, kitajski športni film. 18.25 Dolenjski obzornik. 18.40 Po sledeh napredka. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Glasbeni četrtek. 21.10 Odsevi vzhajajočega sonca: Priprta vrata, dokumentarna serija. 22.00 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Trnjeva trdnjava, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Humor Vojvodine. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Obarvana svetloba (do 22.00). TV ZAGREB i TV ZAGREB TV ZAGREB TV AVSTRIJA $okka Tv P°ročila’ 9.05 'jami uPnDama S ka™- Pozn^k generaciji dikciji ’ 7 00 2poldanska re' 17 2 pri delu, je ostanek večjih tekstilnih tovarn, pri nas vemo, da predvsem Mure, za katero so v omenjeni delavnici oblikovali tudi razne drobne modne dodatke. »Rada delam z invalidno mladino, čeprav m lahko/saj nas vse pestijo križi in težave, s prizadetimi pa je še težje. Občutljiva so moja dekleta m izkušnje desetletnega dela v posebni šoli mi še kako prav pridejo,« pravi Cilka Sukič. Da se med seboj dobro razumejo, pa priča tudi krajŠ! postanek v delavnici na dvorišču Titove 5 v Murski Soboti. Grafično-kartonažni oddelek vodi Jože Praprotnik, direktor celotnega kolektiva pa je Aleksander Krpič, ki je na vprašanje, kaj pomeni biti delovna organizacija posebnega družbenega pomena z vidika olajšav odgovoril: »Po ČLANI SK GORNJA RADGONA SE VNETO PRIPRAVLJAJO NA ZIMSKO SEZONO OD ALPSKEGA SMUČANJA DO DRSANJA IN TEKA NA SMUČEH Priprave na bližnjo zimsko sezono so med člani SK Gornja Radgona že v polnem zamahu. Ta, relativno mlad klub, ki pa že iz leta v leto privablja v svoje vrste več ljubiteljev bele opojnosti, sije za letošnjo zimo zadal pester in bogat program aktivnosti. Že drugi mesec se člani razgibavajo in pripravljajo na srečanje s snegom s smučarsko gimnastiko v Gornji Radgoni in Radencih. Brž, ko bo zapadel sneg, pa se bodo pognali po belih strminah. To zimo želijo v zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb veljajo le-te: za širitev dejavnosti za nabavo strojev in orodij ter delovnih prostorov, prireditev leteh ter delovnih prostorov, izboljšanja tehnološkega procesa, varstva pri delu in sanacije po odobrenih Delovno vzdušje na oddelku domače obrti v invalidski delavnici Solidarnost. Najmlajšim za novoletno obdaritev namenjene lutke so oblikovale pridne roke invalidk v soboški * Solidarnosti. Foto: Albert Abraham programih.« V konkretnem poslovanju to pomeni, da invalidske delavnice poslujejo po načelih, po katerih poslujejo organizacije združenega dela na področju gospodarstva, s tem da je solidarnost oproščena prispevka občinskim samoupravnim interesnim skupnostim, po posebno sklenjenih samoupravnih sporazumih. Status posebnega družbenega pomena pa daje invalidskim delavcem določitev (29. člen zakona), po kateri mora biti 40 odstotkov zaposlenih invalidov.« V Solidarnosti je kar 69 odstotkov invalidov, kar je najvišji odstotek v Sloveniji,« poudarja njen direktor, ki ni skoparil tudi s številkami devetmeseč- okviru društva razširiti dejavnost še na smučarske teke. Vtanamen imajona voljo 10 parov kompletne opreme in ker so v okolici tudi pripravni tereni, pričakujejo, da bo ta smučarska panoga prav kmalu pognala korenine v mestu ob Muri in bližnji okolici. Tudi letos bodo za drsalce pripravili improvizirani drsališči v Gornji Radgoni in Radencih, priredili pa tudi vrsto izletov na bližnje smučarske terene v republiki in v mesecu januarju smučarski tečaj: na Mežici za otroke in na Arehu nega poslovanja. Skorajda staro milijardo znaša realizacija, kar v teh zaostrenih gospodarskih razmerah ni malo. Prav tako kot na gospodarnost poslovanja pa kaže spomniti tudi na človečnost pri delu z invalidi, saj tudi na grafiČho-kartonažnem oddelku, ki je opremljen s potrebnimi stroji, dajejo izdelkom zadnji pečat roke. Od štiriindvajset zaposlenih na tem oddelku jih kar šestnajst dela ročno, kar je nadaljevanje dela za strojem. Z invalidi pa je potrebno ravnati z občutkom, zato je le enotedenska prisotnost socialnega delavca v invalidskih delavnicah premalo in so razmišljanja, da bi ga za stalno zaposlili, umestna.Takokotje umestno tudi dati možnost zaposlitve težjim invalidom. »Za to trenutnih možnosti ni,« meni Aleksander Krpič, čeprav je bilo nekaj besed že o tem, da bi Solidarnost postala nekak zavod za zaposlovanje invalidov pod posebnimi pogoji. Seveda se bo prej potrebno o stvareh podrobno dogovoriti, še prej pa poskrbeti, da osebni poračuni za nazaj, kot se je izkazalo v razpravi na minulih dveh skupščinah (občinske skupnosti socialnega varstva in zaposlovanja) ne bodo ovira za delo invalidskih delavnic v naprej. V načrtovanju bodočnosti Solidarnosti pa mora biti v ospredju poleg socialne samosti zaposlenih, ki so doslej prejemali poprečne mesečne prejemke v znesku 11.827 dinarjev, tudi humanost pri delu z invalidi. Brigita Bavčar in Ruški koči na Pohorju za odrasle, pripravili pa bodo tudi klubsko prvenstvo. Kot je že v navadi bodo 20. tega meseca priredili v telovadnici TV D Partizan v Gornji Radgoni sejem nove in rabljene smučarske opreme. Ob tej priložnosti bodo vsem nudili strokovno pomoč pri izbiri in brezplačno montirali vezi, vsi, ki še niso, pa se bodo lahko včlanili v SK Gornja Radgona ali v Smučarsko zvezo Slovenije. vp Številni so primeri, da pripadniki Jugoslovanske ljudske armade z delovnimi akcijami pomagajo pri gradnji cest, mostov, vodovodov, daljnovodov in še bi lahko naštevali ter tako prispevajo svoj delež k hitrejšemu razvoju zlasti manj razvitih krajev. Tudi v Pomurju so vojaki že marsikje priskočili na pomoč. Nazadnje pa so opravili pomembno delo v obmejni vasi z Avstrijo Sotini in v Domanjšev-cih ob madžarski meji. Posebna enota mladih fantov v vojaških uniformah enote Tomislava Drolca iz Maribora se je najprej podala v Sotino, kjer so se skupaj s krajani dogovorili, da bodo zgradili blizu 800 metrov dolgo vaško pot. ki vodi mimo večjega števila domačij do tamkajšnje vojaške karavle. Dela so potekala v septembru in oktobru in domačine. Naš posnetek je nastal * Takole so gradili cesto zase in Domanjševcih. (Foto: J. G.) Enoto mladih fantov v vojaških uniformah iz Maribora so ob konj, del na Sotini in v Domanjševcih obiskali predstavniki družbeno?" tičnega življenja soboške občine in se jim zahvalil za opravi} delo. (Foto: J. G.) to z veliko vnemo. Kadar je bilo potrebno, so vojakom z nekatero strojno mehanizacijo priskočili na pomoč tudi delavci delovne organizacije Sobota iz Murske Sobote. Iz Sotine se je enota preselila v Domanjševce, kjer jo je čakalo podobno, čeprav nekoliko manj zahtevno delo. Tudi tu je bilo potrebno utrditi in razširiti dovozno pot iz vasi proti obmejni karavli, do katere je lahko pretekli ponedeljek prvič zapeljalo tudi kombi vozilo. Dotedaj pa so morali vso hrano, vodo in še marsikaj drugega prenesti do karavle z V 2300-članskem kolektivu Radenske so se odločili, da slednjič napravijo red pri delitvi osebnih dohodkov in nagrajevanju po delu in rezultatih dela. V ta namen so v torek pripravili v okviru sindikalne konference problemsko razpravo, ki je navrgla kup spoznanj in pomislekov. Izkazalo seje, da ocenitve dela kot ene od osnov za oblikovanje osebnih dohodkov nimajo izdelane v nobenem od devetih tozdov, kot tudi ne v skupnih službah. Tudi pri sistemizaciji del in nalog je veliko nejasnega, zato je v resnici zadnji čas, da izdelajo ustrezne pravilnike in druge potrebne akte. Nenazadnje zato, ker v Radenski, kjer je bil letošnji devet me-{ sečni osebni dohodek v poprečju 12.000 dinarjev na za- rokami, in to več sto metrov. : Utrjena in razširjena pot v i dolžini blizu 700 metrov pa - tako kot na Sotini ni pomemb-' na pridobitev le za čuvarje i naših meja, temveč tudi za domačine, katerim je zdaj d°-mala ob vsakem vremenu omogočen dovoz na njive, travnike : in v bližnje gozdove. Minuli ponedeljek seje delovna enota vojakov iz Maribora poslavljala od Pomurja. Pred odhodom so jih v Domanjševcih obiskali .predstavniki druž- benopolitičnega življenja sobo-: ške občine ter se jim za opravljena dela posebej zahvalila , sekretar občinskega komiteja ZKS Murska Sobota Stanko Erjavec in podpredsednik izvrš- nega sveta Edo Perhavec. j Ob slovesu smo se pogovarja; li z Mladenkom Šušnjarom, kr je vodil dela na obeh grad' biščih in tudi sam postom to in ono. ki je takole strni dvomesečno bivanje v Polju: »Tidve poti, ki smo ju zgradili, imata velik pomen tako za vojake na karavla« kakor tudi za domačine. kom je zdaj v mnogočem olaj' šana preskrba s hrano in vod • krajani pa so pridobili po komunikacijo, ki jim olajšuj dela na poljih. V času del bira posebej pohvalil požrtvovalno, vojakov in privrženost doma nov do nas — bodisi da so na" ponudili jabolko ali nas s tpP mi besedami hrabrili pri d«’' Upam, da se bomo eni drug kar najlepše spominjali.« q ti STRAN 20 VESTNIK, 11. NOVEMBRA