V sredo in saboto izhaja in velja: <5a celo leto . •! for. 20 kr. n pol leta . .) „ „0 „ „ fietert leta 1 „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 7 for. 60 kr. „ pol leta 3 , 80 „ •„ žetert leta . 2 „ „ W. 63. SLOVEBEC Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8 kr . ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; vede pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 80 kr. B Rokopisi se ne vračajo. „Živi, živi dub slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. V Celovcu v saboto 19. avgusta 1865. Tečaj I* Bplciedi in njegova okrožnica, iv. Tega, kar smo ilozdaj slišali iz ministerske okrožnice, so po pravici veseli vsi avstri-janski narodi. Vsi naj iz celega srca izdihnejo : Hvala Bogu, da bode odzvonilo birokraciji v upravnih zadevah in da bode odzvonilo preganjariji svobodnega tiska! Besede pa, ki jih beremo proti koncu imenovane okrožnice, merijo le samo na av-strijanske Slavjane in so posebno imenitne za nas Slovence. Belcredi pravi: „Za tiste dežele, po kterili živi več narodov, moram najserčnejši priporočati, naj se do vsake narodnosti ravna enako pravično in enako nepristransko. Urad (oblastnija) in vsak posamen uradnik mora z ljudstvom v njegovem jeziku obravnovati; da je kdo za tako uradovanje zmožen, bode težko in odločno tehtalo, kedar pojde za presojo, za kaj in kako je ta ali uni uradnik sposoben.“ Po teh besedah je odzvonilo vsaj enkrat nemškariji po uradni j a h! Ne bomo več naštevali, koliko potov je moral ubogi Slovenec storiti, da je zvedel, kaj hoče od njega nemška gospoaa, — kolikokrat je moral slišati: „Lern deutsch, fiir was bist denn“? Kolikokrat mu je zarežal nemški gospodič: „Kom’ morgen und bring den Dolmetseher mit, ich verstehe dich nicht, ich kann nicht windisch,“ — kolikokrat je slovenski kmet zavoljo nemškega uradovanja v škodo in nesrečo prišel! Tega ne bomo naštevali in dokazovali, to ve celi slovenski svet, — le to povemo, česar se more prepričati vsakdo in vsako uro: da je Že bil skrajni čas, da se tudi slovenskemu narodu v resnici da, kar se mu je že toli- kokrat in tako slovesno obljubilo, da vsaj enkrat nastopi konec starej nemškariji po slovenskih uradipjah. Bričakujemo, da se ne bode poterdilo, kar smo že slišali na svoja ušesa: „Es sind schone Worte das, aber sie werden lrnbsch am Papiere bleiben ; wie sollten wir windisch amtiren; — jetzt sollen wir erst vcindiseh lernen, varum nicht gar, das geht nicht,“ itd. Tako in enako govorijo gospodje, kterim prav dobro di|i slovenski kruh, pa hudo preseda slovenska beseda in naravnost povemo, da bode Belcredi ž njimi imel dosti opraviti, da jim te misli iz glave zbije. Dobro vemo, da to na nos na vrat biti ne more, da se tako velike spremembe ne dajo vpeljati čez noč, da se nesposobni uradniki ne morejo pri tej priči ob službo djati. To dobro vemo, in ker to vemo, bomo poterpljenje imeli, bomo tiho, ako ravno za zdaj ne dobomo vsega, kar nam po pravici gre, bomo zadovoljni, da le vidimo znamenj in dokazov, da visoka vlada v resnici misli vpeljati narodno ravnopravnošt. Kar pa tirjamo že zdaj in kar hočemo, da vlada pri priči vpelje, je to le: 1. Od danes naprej ne dobi nihče, kdor ne zna govoriti in pisati slovenski, nobene,- službe po okrajih, kjer ima s Slovenci opravljati. To pa velja ne samo o nižih službah, timveč tudi o viših in najviših — od perve do poslednje. Ravno najviši uradniki: deželni poglavarji, sodnijski predsedniki, deželni in sodnijski svetovavci so pravi očetje svojih podložnih in treba je, da more naravnost ž njimi govoriti tudi terdi Slovenec. 2. Naj se odloči čas, do kterega mora slovenski znati vsak uradnik, ki hoče v službi ostati v čisto slovenskih, ali pa v nemško - in itali-jan sk o-sloven s k ih okrajih. Napoleon J. je zaukazal določno in kratko, da v toliko in toliko mesecih mora se po novem ilirskem kraljestvu uradovati po francosko, in glejte! šlo je brez vsega ugovarjanja in nasprotovanja. Le pokažite uradnikom pravo resnico, in stavimo glavo, da pojde gotovo in srečno. Mi pa nočemo uradnikov tako siliti in napenjati, kakor Napoleon; zadovoljni bomo, ako se zaukaže, da mora vsak uradnik do 31. decembra 1868 popolnoma znati jezike, ki jih govorč prebivalci njegovega okraja. Tedaj pa ne sme veljati, da je kdo rojen na Slovenskem, ali da pokaže kako svedočbo ali spričalo, ali da že toliko in toliko let na Slovenskem služi in uraduje: treba naj bode, da pred kako komisijo očitno spriča, da zna govoriti in pisati po slovenski 3. Naj se že precej zjd a j uradniki tako prestavijo, da jih bode že zdaj, kolikor koli jih je največ mogoče, po slovenskih ali po n a m e-šanih okrajih znalo slovenski. Imamo na Nemškem takih gospodov, ki znajo popolnoma slovenski, imamo pa tudi na Slovenskem takih uradnikov, ki celo nič ali pa le sila malo slovenski znajo. Tako je hotla in delala Bachova in Šmerlingova sistema. Po novi sistemi pa — ako Bog hoče! — ne pojde tako narobe; da pa tako ne pojde, pokažite nam s tim, da nam daste Slovence, ki se porivajo na Nemškem, naše Nemce pa prestavite med Nemce, da tako vsak narod dobi svoje ljudi. 4. S1 e d n j i č n a j se tudi poiščejo pripomočki, da si vlada pridobi na Besednik. a) Sporočilo novomeške gimn. I. 1865. b) Sporočilo l jubljanske rečnice I. ?k-65 Dragi Jernej! Gotovo ti bo odveč, da le malo besedic spregovorim o sporočilu novomeške gimnazije, ker nad j am se, da so vsi dolenski duhovniki veliko popred program v roke dobili, kot sem ga jaz sprejel. Nadjam se, da so tebi sestavki — le škoda da tako kratki — ravno tako zelo dopadali, kot meni. Pa saj skorej ne more drugače biti, ker jih je spisal vsem Slovencem dobro znani o. L. Hrovat. Le semtertje bi imel kako mer-vico dostaviti; ne zameri in ne očitaj mi, da se v vsaktero reč vtikam. Pervi članek: „Hironim, čegav j e?“ te bo gotovo zelo zanimival, ne da bi dosti novega iž njega pozvedel, ampak zlasti zato, ker nam iz historičnega obzira v slovenskem jeziku dokazuje, čegav je Hieronim? Po vvodu, zmislu celega članka, nas g. pisatelj seznanja skorej z vsem, kar in kako aa se je že o tem prašanju pisarilo, „Dalmatinci ga imajo za svojega, Hervatje pri-lastujejo ga sebi, Slovencem pa ga prišteva Terstenjak----------Po kratkem načertu navaja dalje g. pisatelj Hieronimove besede o rojstnem kraju, o neznamenitem mestu Stridonu, in preiskuje po drugih spisih, kje da je Stridon stal. Na 4. (ali 2. tiskani) strani se določi med drugimi pokrajinami za Istrijo; tu je stalo mestice, kjer sedaj Zdrinja, komej 2 milji od Ogleja oddaljena, stoji; ker le s tem krajem se vjema vse, kar nam nekdanjiki o njegovi legi pripovedujejo. Dalje se oberr.e k Hicingerju in njegovo misel pove (glej: Mitth. d. h. V. 1864); ta Stridon v vasi Stražan na Bosanskem išče. Ker se pa to nikakor dokazati ne da, po-verne se g. pisatelj k Villarsiju in potem iz zasebnih razmer in zadev sklepa, da je Hieronim bil berž ko ne blizo Ogleja doma. Tu ima svoje prijatle in dobre znance, tu blizo svojo sestro, tu sem svoja pisma po šilja in tu pri vsakej priliki rad biva. Do srede 5 (3. tisk.) str. nam je g. pisatelj razjasnil, zakaj naj blizo Ogleja iščemo rojstni kraj sv. Hironima; s tem, pravi dalje, pa še ni dokazana njegova ndrodnost. Vprašaje po tej preiskuje g. Hrovat Hieronimove spise in liste in (do konca) iz raznoterih takih dokazov sklepa, da je bil Rimljan, ki je, blizo Slovencev doma, tudi slovenski razumel. — Tako pisatelj. Kakor sem že sperva opomnil, je članek prav dobro sestavljen in le semtertje bi kako stvarieo pokazal, ki mi ne dopada. — Po vvodu že vsak zvedenec lahko sodi, da se g. Hrovat z zgodovino ne peča. T nse v 5. verstici (do 7. v.) nahajajo besede: „Historičnih ali vnanjih dokazov za to prašanje (o narodnost)) ni; moramo iskati notranjih — — —“. čudno res, da se naši zvedeni jezikoslovci ne zavedć, kaj in kakošni so lahko historični dokazi! G. H., vi ste tudi jezikoslovec! Kaj se pa pravi lotoQtlv? Rad bi od vas pozvedel, kako bi Vi svoje doka-ke kerstili! Od več, ker prisiljena, je na 5. str. druga razkladba „terenum animal“, kakor da bi pomenjale besedi „človeka ejusdem terrae“, kar se dozdeva vendar prenapeto. Z drugimi dokazi od 5. str. do konca spri-čuje g. Hrovat Hieronimovo ndrodnost po spisih in izrazih slavnega cerkv. očeta samega, ki je od 1 133 do 420 živel. Sploh bi bil g. pisatelj lahko opomnil, da temeljiti zgodovinarji kot učeni narodopisci ne določujejo narodnosti samo po kervi, ampak tudi po jeziku in od gojen ju.' Zato so tudi dotični Hrovatovi dokazi kaj omahljivi. Hieronim je bil prav lahko rojen Slovenec, s časom se mu pa je v bližnjem mestu pri odgojenju iz lažnih vzrokov (med temi so tudi verski sila zanimivi) olikana latinščina tako priljubila, da je Rimljan po mislih in čutih postal. Kdo ne vč, kako so se tujci, zlasti posamezni veljavni in bistroumni možaki po raznih pokrajinah rimskega cesarstva polatinčevali! To sem ti hotel o pervem stavku opomniti in temu le dostavljam, da mi je vse drugo prav po godu. O lepi in gladki pisavi Hrovatovi bi le omenil, če prav nisem jeziko-trebec, da naj se vsi slovenski pisatelji ogi- — 250 — bi več uradnika, ki bi očital, da v slovenski m ji ziku ni moč uradovati; colo predstojnikom sodnih stolov ne bi bilo treba zače tiili uradnikov vabiti, naj se u č o slo venskega jezika; vsak bi ga znal iz lastno volje, kor tir ja lu bi bila to vsakdanja potreba. Dokler srno sami tako mlačni s svojim jezikom, kar se tiče sodnij in družili uradnij, ue moremo pričakovati, cla bi uradnije več delale kakor mi, in da bi več slovenski pisale kakor mi. • •• •^»7».-.- • V vslrijaii.sko oesarst vo. Dežele n že-avstnjanske. I* Uuimja 11. avgusta.,(O novem mi-nisterstvu. — Dvorska k a n c e 1 a r i j a za notranjo Avstrijo ni utopija. — Voj ska s Prusi. — Dr. S tras old o). .Savin ca n. — Dolgo časa se je potrebovalo, cla je padel minister Šmeriing in ž njim njegova sistema. Pa s Šmerlingom ni le odzvonilo centralizmu, temveč tudi, kakor mislimo, dualizmu Ako bi kdo mislil, da je Šmeriing še tudi zadnji čas vse pod eno napo spraviti mislil, jako bi se motil; zapustil je že bil svojo mu priljubljeno idejo o centralnem parlamentu po februarskem patentu in začel je z ogrskimi liberalci — koketirati. Mislil jim je pustiti vodstvo in gospodarstvo unkraj Lita ve, Nemce m pa ta-kraj Litave ohraniti, da bi tako Madjari in Nemci bili gospodje, Slavjani pa njih sužnji Tu so bili posebni vzroki veselja med Siav-jani, ko je odstopil Šmeriing, zakaj vedeli so vsi, da slabeju ne more več biti in da jo padel ne le ustavni centralizem, temveč ludi nemško inadjarski dualizem liberalcev. Videlo se je to tudi kmalo v sestavi novega ministerstvo, kajti niso so poklicali za ministre liberalci — da, akoravno se je nov<> ministrstvo tako dolgo rodilo in so vsi časopisi od kandidatov polni bili, vendar so nijednega teh liberalcev še ime imenovalo ni, — temveč poklicali' so se možjč, ktero kakor zagovornike oktobcrske diplome poznamo. Ogrski kancelar Juri žl. Maj lath zagovarjal je v izvrstnem govoru 21. avgusta 1801 v gosposki hiši v Pošti oktobrsko diplomo; državni minister grof Bel-credi ni nikdar sanjaril od dobrot februarskega patenta Z veseljem smo torej sprejeli nove ministre, šli so nemški in nastopili so službo avstrijanski ministri. Potrdila nas je v tein mnenju okrožnica mi- nistra grofa Belcredija; duh, kteri veje v tem listu, gotovo dopada vsakemu Slovencu. Z veseljem smo sprejeli tudi drugo občno delo novega državnega ministra — amnestijo za tiskarske pregrenko. Ni sicer v besedah amnestije, kakor jih donaša vratina „Wiener-Zeitung,“ tudi izrečeno, da državne pravice zopet, imajo vsi, ki so jih bili zavoljo tiskarnih pravd zgubilo, — kar bi bili jako radi videli! —'vender gotovo tudi to obsega amnestija. Veseli smo te amnestije vsi Slovenci, kjer nam izbudi v življenje zopet izvrstna dva rodoljuba in pisatelja; — kteremu bi srce veselja ne igralo? Da je pa tomu tako, se vidi iz tega, ker Dr. Julius Gregr, ki je bil po tiskarni pravdi zgubil med drugim tudi pravico čas-niko vredovati, je zdaj zopet prevzel vred-ništvo „Narodnih Listov1* brez vseh ovir. Iz vsega tega se vidi dobra volja novega ministrstva in z veseljem in pohvalo to pri znamo. Pa program o državnopravnih in ustavnih zadevah še vedno ni belega dnu zagledal. Kaj misli o tem novo ministrstvo? ’ Kaj imamo upati ? Oesa se bati ? Ta vprašanja pridejo vsakemu nehote na misel in vsaki jih reši po svojem. Jaz mislim, da ravno to je dobro znamnje za nas Slavjane, da novo ministerstvo ne razglasi programa, temveč da hoče čakati in poprej vprašati deželne zbore. Od deželnih zborov bode tedaj odvisno, kako se bodo v priliodnjosti vravnale državnopravne zadeve. Celo lahko pa se vč, kaj da bodo tirjali v nekterih zborih, kakor postavim na Češkem, na Hrvaškem, in Ogrskem; kaj pa se bode v drugih zbdrili tirjalo, ne vemo. Kaj nam je tedaj storiti? Z združenimi močmi moramo zdaj posebno delati vsi Slavjani, zakaj le ako vsi slavjanski narodi v Avstriji vzajemno delajo, je mogoče, da njihova ob1 velja. Ze od nekdaj pa so Slavjani v Avstriji federalisti, zakaj le tederalizem bode jim pravice delil. Pa ker se ne vsi narodi slavjanski enako moško za federalizem ne poganjajo, torej bi posebno zdaj treba bi let,' da bi se snidli prvaki vseh Slavjanov v Avstriji in bi se na tanko pogovorili, kaj in kako da hočejo v državnojjravnih zadevah tirjati. Lepe besede si ti, dragi „Slovenec1*, že v tej reči spregovoril in gotovo smo ti hvaležni za nje. Zdaj je čas tirjati, zdaj je čas se za nove pravice poganjati! Cehi tirjajo svojo kancelarijo, Poljaki enako, Hrvatje j« pa že imajo in je nikakor no bodo pasti pustili; zakaj bi tedaj tudi mi vse strani sposobni h uradnikov. Ti pripomočki so pa šolo in zakoniki (Gešetzblattorj. V ta namen naj se napravi postava, da je drugi h žolni jezik po vsi li srednjih in vjšik šolah za vse učence zapovedan predmet, k ter ega se mora vsak učenec učiti. Da je tega treba, dokazovali so že uajpervi deržavniki in učenjaki in sklenili so najimenitnejši deželni zbori. Sperva morebiti navstane od znane prenapete stranke kak krik in vik, — poslednjič bode pa vse zadovoljno in veselo. — Zastran zakonikov smo pa teh misli, naj se pošiljajo občinam vse deržavne in deželne postave v nemškem, po Istri v italijanskem in zraven še v slovenskem jeziku. Ne glejmo pri tako važnej reči na denar, kterega bo za to več treba Gotovo se ne bode toliko pisarilo, in ne bode tudi toliko postav. Modro in varčno so bode -ospodarilo in gotovo še denarja ostalo za to ueobhodno potrebno reč Naj si pa bo, kakor hoče, za Slovence moramo dobivati slovenske postave. To mora i iti, naj bi se imelo iz terto zviti. To si želimo in pričakujemo od visoke vlade, in mislimo, da ni preveč in prenapeto Kar si' pa zastran to reči ždimo in pričakujemo od naših Slovencev, naj povedo „Novice,“ ki od štajerske Save to le pišejo: „Če premišljamo zadnja leta, moramo reči, da smo sami dober del krivi, ako nistno dosegli več ravnopravnosti. Čeravno se nam je večidel od nižih uradnij na slovenske vloge nemški odpisovalo, so nam vendar više uradnije dokaj spoštovale naš jezik; skoraj smemo reči, kolikor viša je bila uradnija, toliko bolj po domače, nam je odgovarjala, Nikjer ni bilo zabranjeno uradni-jaim ih sodnijam pošiljati slovenskih vlog. Ali smo pa mi to pravico pogostorna rabili, smo li podajali veliko slovenskih vlog? Priložnosti je bilo povsod dovolj, vendar prav malo smo rabili ravnopravnost; pisali smo vsake kvatre enkrat kaj slovenskega, da smo videli: ali doboino nemšk ali slovensk odlok; eo smo dobili nemškega, molčali smo; če smo pa dobili slovenskega, bili smo tako hvaležni in veseli, da smo precej vsemu svetu naznanili svoje veselje! Ako bi bili bolj slovenski pisali in govorili, pri pomogli bi bili tudi tistim uradnikom, ki slovenski slabo umejo, da bi se bili dobro seznanili z našim jezikom in njegovimi uradnimi izrazi. Tudi ti uradniki bi se bili sprijaznili z našim jezikom; velika pošast — nevednost — bi bila izginula in ne našli bajo tujih izrazov, zlasti pri glagolih. Čudno se, mi glasi „vindicirati, argumentirati itd.; te oblike so celč po tuje oblečene; pa tudi bolj po slovenski pristriženih oblik: virtdi-kovati, argumentovati (plementovati pri nas) nap),rti potreba, ker imamo pomenljive slovenske glagole zanje. — Drugi članek : „Pogojni stavki latin-s k i", objema dobro 5 strani (9 — 14 str). Če se ne motim, je g. Šolar v Gorici pred več leti v svojem članku: „Tempom umi Mpdi im sloyenischen mit Rttcksicht auf die klassischen Sprachen11 se ve da bolj ob kratkem ta predmet razpravljal Tudi si mi bij, dragi Jernej,’ pred nekaj leti nek mesečnik posodil, v kterem sem erako in prav obšifpo razpravo čital, ki jo je dunajskim jezikoslovcem dobro znani prof. Hoffmann po nerpški spisal. Tedaj mi prepusti posnetek, kot vsakteri pretres te stvari. Upam, da tudi novomeška gim. ta mesečnik dobiva. Tretji članek, poldrugo stran vidik, obsega predmet: „Begriff— kako pošlo-vepski?'1 Priporočam ti ga, dragi Jernej! tla ga od perve do zadnje verstice pazljivo čity)š, ker tu nam g. pisatelj prav lepo razklada reč, o kteri sva si že toliko pisarila in Budo se prepirala. — Ker sep), še namenil, šolske letopise vseh slovenskih gimnazij in reajek (rečnic) posebej, primerjati, hpčem ti današnji list dopolniti s sp or o$i 1 o ni ljubljanske realke, ki ga je naš rojak g. ravnatelj Th. Schrey na svitlo dal. Sporočilo ne obsega letos nobenega slovenskega spisa, ampak le nemškega. Juri Kozina, tebi dobro znani mervičar, ra zklada „Paul P u t z e 1’ s Biografija, si ve rerum memorabilium monasterii Sitticensis description Tam, kjer je poznej pater Christianus, slavni naš Anton Linhart živel, tam v zati-čenskem samostanu je bival in pisaril tudi klošterski zgodopia.ee P- Pavel Pucci (rojen v Novomestu I. 1069, f 1721). Gotovo se, dragi Jernej! s takimi rečmi še nikoli nisi dosti vkvarjal, če prav vem, da pri vaši fari lastni nekrolog imate. Same na sebi so enake stvari sila suhoparne, zlasti ako jih pisatelj nikakor s kožo prevleči in s kervjo navdati ne zna. Zarod toga in ker je g. pisatelj vse opazke latinskemu Pucelu po nemški pristavijal, ti ne burn sporočila obširno posnemal. Še spominjaš se, dragi Jernej! morebiti dobro J lir j n Kozine; zanimivo njegovo sporočilo v roke vzemi, ko bos moj list prebiral. Pod naslovom „Nekrologe" g. Kozina sam priznava veliko važnost nekrologov, pa pristavlja, da je že celi svet o njej prepričan. Kritične besede Novične so ga že lahko prepričale, da to ni res. Važnost enakih stvari, kot stvari gume na sebi, je še veliki množici neznana. Kako bi bil g. Kozina vsem Slovencem vstregel, ko bi bil o teh tako dolgo zanemarjenih zgodovinskih virkih — o nekrologih — govoril. Se ve da bi bil imel po slovenski pisati, kedaj in kje so se nekrologi, ki je zanaprej „m e r t v e n i k e“ hočem imenovati, začeli, kako so se iz di-P ihov izcimili in odločili, zakaj so se tako hitro razširjali in zlasti v 13. stoletju tako cveteli, kot ne poprej ne poslej tako. Temu razkazu bi bil lahko pridjal, ker je njegov Pucel v novejši dobi živel, po kterih vnanjih in notranjih lastnijah se mertveniki poslednjih stoletij med seboj in od onih 9. in 10 stoletja ločijo To znanstveno razpravo ali teorijo naj bi bil s Puceluovimi mertveniki razjasnoval. Ne misli pa, dragi Jernej! da hočem s temi in enakimi pokaži g. Kozini novo kopito otesati, jpo kterem naj bi se v prihodnje ravnal in se tudi sedaj ravnati bil imel, da bi bil nam Slovencem vsaj nekoliko koristil. Tega nikakor ne, ker dobro vera, da je tudi g. Kozina po zapertem mostovžu v avstrijski zgodovinski zavod (inštitut) kukal, ko se je na dunajskem vseučilišču učil. Tu sem ti le ponovil glavne misli o mertveri kih, ki ti je hočem v posebnem listu obširneje razpravljati. V taistem oddelku g. Kozina primerja Pucelov inertvenik opatov z imenikom, ki ga je sl. g Klun v svojem arhivu I. 120— 124 objavil. Jz posnetka sprevidimo, da se letnico večkrat no vjemajo, navadno pa sko-rej ena drugo pokrivajo. Saj se jo g. Kozina ob svojem času pri Th. S. časoslovja prav pridno učil in vem, da tudi sedaj enake stvari vedno rešeta! Po tem takem bi bil nam lahko razjasnil, zakaj' da se letnice večkrat ne vjemajo, kot med drugimi iz- Blovenci ne tirjali i-voje ksr.celsrije ? Pa— tukaj rias podučava nek dopisnik od Krvine v „Novicah 9. avgusta11 vakaj da ne sn,< n o tir j ati kancelnnjc, kjer to spada, piše on, med „utopije *) n pia desideria." Mi pa mislimo, da „notranja Avstrija" nikakor ni utopija, tedaj tudi ne moremo zapopasti, kako da si upa to kdo pisati, potem ko so „Novice" in „Slovenec" o tej reči izvrstno spise donašali. Ali misli dopisnik, da vsaki madjarski, hrvaški, češki kmet ve, zakaj da se njih voditelji in narodnjaki poganjajo? ili li Slovencem to bilo neohhodno potrclmo, kakor sploh naravno ni? Res smešno pa je brati: „Ali smo iti Ljubljana v Trst ali pa V Gradec?" Misli li ta mož, da se bode celi svet zdrobil, ako bi se to zgodilo ? Niso do sedaj tudi krajnski poslanci cele mesece, d&, leta sedeli zunaj Ljubljane v nemškem Boču? Mi o tej stvari celo drugače mislimo. Naši slovenski listi z našimi narodnimi prvaki vred so vedpo zagovarjali federalizem in se obnašali kot federalisti Bi li bilo prav zdaj zastavo to zapustiti? Ali kaj zastopijo možje pod imenom „federalizem?" Zdaj je čas delati in boriti se za svoje pravice 1 Ako se enkrat državnopravne zadeve \ Avstriji vravnajo, potem je prepozno. čehi bodo tirjali zedinjenje Češkega, Moravskega in Sleškega v eno skupino, ktero zastopa pri cesarju poseben kancelar; Poljaki bodo enako tirjali svojega kance-larja; mi Slovenci pa devamo križem roke, intenujemo svojo deželno skupino „utopijo" in bomo zadovoljni, da nas vse združijo z neniškimi deželami in ker Ljubljana ne sme v Trst ne v Gradec, pojde pa v Beč! Se ve da so nas liberalni Nemci vselej tako lepo imeli, so nam naše narodne pravice vedno širili in množili, — kako bi se jim zdaj ne dali s celim zuupaniem še celo z zavezanimi rokami v njihovo oblast? Kaj bi v Roču opravili Slovenci med veliko množino Nemcev? Torej mislimo, da ravno zdaj je čas delovanja in truda, kajti to, kar se bo zdaj storilo, bode vpijalo no le nam. temveč tudi našim zanamcem. Nikakor ne veljajo tukaj besede. „Počakajmo, da vidimo, kako in kaj;“ če smo namreč enkrat z nemško skupino združeni, kdo nas je bo rešil? Nikdo! Pomislite torej, vi rodoljubi in veljavni možje, kaj da hasne našemu na- *) Tudi nam ne gre v glavo, kako moro kdo izmed pravih narodnjakov tolikanj važno zadevo „utopijo1, imenovati. Ni čuda potem, da nasprotniki vse nase še bolj zasmehujejo, itd. Vr.:dn. gledi na 7. str. 131422/ia pri Pucelu In 131522/,a pri Klunu. Imenik žup ali Paro-graphia seu Catalogus Parochiarum .... obsega 28 dolenskih far, med kterimi tudi vašo duhovnijo nahajam. Iz prekratke opombice na 12. str. že lahko sprevidiš, da ti bo treba pri temeljitem spisu za šolski letnik tudi iz Pucela marsikaj povzemati; česar bi doind zastonj iskal. Sledeči oddelek pod imenom: Abbato-graphia ne obsega nič posebnega, kar bi že Valvazor in nuee v svoji Slavi Krajne ne bil objavil. Zadnji „Epitome chronoio-gica" pa se razširja črez zgodovino zati-čenskega samostana. To epitome pOvdarja g. Kozina kot najzanimiviše delo Pucelovo in sicer zato, ker je pojem slovenskim zgodovinarjem še deloma neznan. Zakaj nas ni g K. pri tej priliki seznanil z zanimivimi rečmi? Nazadnje je še pristavi! navadni zatičen-ski mertvenik (st. 18—30), kterega pregle-dovaje se boš še bolj merzil kot „šolski Novičar." Res bi si človek glavo belil in belil, kako da je mogel g- J. Kozina kaj tacega objaviti. Vprašaš me, kakšen možicelj pa je postal naš Jurče, nekdaj veselega serca, ki je pri verčeku dunajskega piva vse svoje „res memorabilia" rad pozabljal. Mislim, da je Še zmirej stari rojalc, le da ga je nemšku-tarski duh nekoliko prevzel, od kar biva v Ljubljani. Kri se mu pa še ni v vodo — Ž51 — rodu in po ktciem potu se da to najlože doseči. Bi sc m dali za to misel tudi nemški autoiuiinisti pridobiti? Ko bi to ves ljubljanski zbor tirjal, in vsi slovenski poslat ci v drugih deželnih zborih, bi to že jako veliko izdalo. Koliko je bilo še leta 18G0 na Hrvaškem tudi narodnjakov, ki so misel o posebni hrvaški kancelariji za prenapeto imeli in vendar se je ne dolgo potem vres-ničila? Tudi Hrvatje poprej pod avstrijsko vlado niso nikdar imeli svojega kancelarja, zdaj pa ga imajo! Torej pogumno na noge, vzajemno z drugimi avstrijanskimi Slavjani, dosledno po federalističnem programu. Vitle;.ut consules! S Veliko se je’ bilo zadnji čas pisalo, da se Austrija in Pruska vedno inanj zastopite zastrmi Šlczvik - Holštajna in dn se bodete bržkone spoprijele. Pa ropotale ste samo z orožjem in ena drago strašile — zdaj pa je zopet vse mirno! Poslal jo bil naš prcsvitli cesar g. Bloome-ta k pruskemu kralju, ki mu je, neki imel povedati, da Austrija nima volje sc zavoljo- Augustenburškega s Prusko razdvo iti. Denes pa že celo pišejo, da pruski kralj Vilhelm želi suiti se z našim cesarjem in sicer v Solnogradu, menda že prihodnji tjeden enkrat. Še neko posebno za štajerske Slovence imenitno novico. Sovražnik Slovencev in preganjavec posebno narodnih mašnikov, deželni poglavar grof Strasoldo že pobira šila in kopita, — sliši še, da na više povelje — in njegov naslednik bodo žl. Meczeri. Graška „Tagespost" žaluje po njem ; mi pa pravimo: Srečno pot in zdravo za vselej! Od novega deželnega poglavarja pa pričakujemo, da bode tudi Slovencem pravičen in tedaj se tudi nadjamo boljšega razvitka narodne zavesti na Štajerskem. Presvitli cesar je zaukazal, naj se posebna komisija za proračun vstanovi in naj se stroški za vojaščino na 80 milijonov gld. odločijo. Dežele notranje-avstrijanske. 1* crlntrn. (Družba sv. M o bo ra). Razpošiljava družbinib knjig se je letos nekakih 14 dni zakasnila; tisk v daljnejLjubljani in naprava Koledarčka sta nas zader-ževala. 9. avgusta smo jeli knjige razpošiljati in zdaj jili čč. gg družniki gotovo že v rokah imajo. Knjige pa, ki jih družniki dobojo, so te le : a — b) XI in XII. zvezek „Večernic" z raznimi pripovednimi in poduč-nimi sestavki, c) povest „Oglenica ali ne- spremenila, le serce mu je nekoliko oterp-nelo. To tudi sprevidiš, da je v mertveniku na 23. str. v 6. v od spodaj pisal Joanes Radič; . . . res sila pomenljiva pa tudi zbadljiva pisava za vso tiste, ki „Triglava" ohstopljajo. Vem, da nikdar več ne prepeva z;baje se in z v nebo vpertimi očmi krasnih slovenskih pesem, ki so ga nekdaj navduševale. Njegovo merzlost spričuje lansko kot letošnje sporočilo, ki je oboje po nemški spisal. Ako belo Ljubljano obiščeš, obišči tudi lvišo pred zidanim mostom, ktero si v slovenski nalogi s svojo zbodljivostjo vsem sošolcem v smeh in veselje, g. M pa v veliko žalost, ob kratkem popisal. Tam stanuje še sedaj Juri Kozina in videl boš, da ni možicelj, ampak stari marljivi Juri, ki se je po stari navadi tudi letos s svojim peresom v deveto deželo zaletel. Reci mu, naj svoj zgodovinski spis, ki ga je že na Dunaju v slovenskem jeziku pričel, hitro skonča in na svitlo da. Gotovo se bode zgodovinski spis prihodnjemu letniku kaj lepo podal. Drugo prašanje pa jo, ali se Kozinov Pueel šolskemu ietopisu prilega? O tem se vjemain popolnoma s‘šolskim Novičarjem, če prav ž njim ne bom g. Kozina popra-ševal, „po kakošnern errorem loci" je za-tičenski zgodopisec v realkin program zašel. Vem dobro, da se bo g. Kozina izgovarjal s tem, da tudi drugi šolski letopisi, avstrijski kot nemški, enako tvarino objavljajo. Pa ta ugovor ne more obveljati, ker g. Kozina dolžnost in hudobija", ki jo je za Slovence predelal g. Fr. Zakrajšek: d) Koledarček za I. 1866" s kiatbočnsnftn in podučnim berilom in z imenikom čast. družnikov leta 1865 in e) „Cvetnik" t. j. Berilo za slovensko mladino, ki obsega 136 manjših in večih spisov v vezani in nevezani besedi od raznih slovenskih pisateljev. Pri tej priložnosti dajemo gospodom pisateljem na znanje, da je za poslane spise letos prostora zmanjkalo; nekaj jih je nam prepozno v roko prišlo, nekaj jih pa ne moremo porabiti, kar velja posebno o mnogih prestavah. Kur jo med njimi dobrega dela, to se porabi prihodnje leto. — Kakor doslej vsako leto, pridobila si jc družba tudi tekoče leto dosti novih družnikov po raznih straneh slovenske domovine. Lansko leto je bilo vseli družnikov vkup 2173, le to s jih je pa že 2710 (in sicer iz gor iške više škofije 521, iz k e rilce škofije 5G8, iz lavantinske 824,iz ljubljanske 689, iz teržaške 82 in iz drugih krajev 35 udov); gotovo lep napredek v enem letu! Lani so prejeli udje okoli 28 tiskanih pol, letos pa sprejmo že blizo 38 pol razne podučne in kratkočasne tvarine. Prepričani smo, da bodo čast. družniki letošnjih bukev, če ne še bolj, vsaj tako veseli, kakor lanskih. Upamo, da si pridobi ponižna družba sv. Mohora novih prijateljev in podpornikov s časom tudi po tistih strančh, kjer je do zdaj še poznati nočejo ali jej celč pot med ljudstvo zapirajo. To je kratek posnetek o družbini delavnosti tekočega leta; priporoča naj se pa sama po svojih delih 1 Da pa se bolj jasno razvidi, kje naša družba veselo napreduje, kje pa bolj zaostaja in še posebne podpore potrebuje , postavimo sem le še sledeče številke: Eden družnik spada po Koroškem na 219 duš, Goriškem „ 385 „ Štajerskem „ 506 „ Kranjskem „ 716 „ Teržaškem „ 3049 „ Preinilostljivi gg. škofje po Slovenskem so vsi družniki, le knezoškof Lavantinski Dr. Jakob Stepišnik :,n Dr. Jernej Legat še menjkata; knezoškof kerški Dr. Valentin Wiery so družbin zavetnik. Izmed č. g dekanov pogrešamo jih iz lavantinske škofije 11, — iz ljubljanske 6, — iz goriške 2, iz keršlce 1, iz teržaške pa vse razun dveh. — Največ družnikov šteje ljubljanska dekanija, to je 166, za njojeperva doberlovaška v'kerški škofiji, to je 145, za to pride go- ne bo za desetim enajsti v pekel _ stopati hotel. Tvarina sama na sebi, kot jo nam g. Kozina ponuja, nikakor se ne prilega programu. Gotovo spisa med 207 učenci le eden čital ni in redki so Ljubljančanje, ki bi bili vseh 30 strani ne resno in pazljivo prebrali, ampak le pregledali. G. Th. Šraj je pa letopis tudi za starše realkinih učencev, za ljubijanske meščane, izdal! Kozina bi se pa bil morebiti vsem ugovorom lahko ognil, ako bi bil po mojih začetnih besedah svoje delo razpravil, suhi lcostnjak z mesom obdal in z ži. o kervjo napolnil, inertvi ogrocli bi bili oživeli! Pri tej obravnavi bi pa bil nam spis posebno dopadal, ako bi bil slovenski spisan. O Kozinovi nemški pisavi ti ne bom stva-rice opomnil; vsi odstavki, tudi najmanjše opombe, so v tako kratkih stavkih pisani, da se mora reči, da so prekratki. Tudi meni ne dopadajo predolgi nemški Btavki, da bi človek kmalo jetiko dobil, ko je čita; še manj so mi pa prekratki po volji, zlasti ako je pisatelj, kot tu g. Kozina, s silo preterguje, če je prav po zmislu rezati moramo. Citajo se, kot bi derva pahal po derči; • • pa dosti o nemški pisavi, če se mi prav ni bati, da bi mo g. Kozina zavernel. V prihodnje ti hočem o celjskem programu sporočati, ako ti bo ljubo. Serčno te pozdravljam Ivan Prodovski, riška dek. to je 142, in zdaj pride hoška v lavantinski šk!, ki šteje 110 družnikov in med temi je 29, dosmertnih. Prav lepo pripo ročamo družbo sv. Mohora tudi za prihodnje leto 1866! — 14. t. m. je tu nagloinn umeri dr. J. llo-leczek. Bil je občespoštovan in ljubljen zdravnik, in v prejšnjih letih češki pisatelj. Dežele trojedme kraljevine. Ix Zagreliu §. Naše stranke. — Naša narodna reč se tako mota in suka, da se klopčič čedalje bolj zamotava. Zbor naš je spet odložen in pesimisti trobijo in ljudi strašijo, da Hervatje ne bodemo več imeli samosvojega deželnega zbora. Prišli smo torej iz‘dežja pod kap in zgubili smo vse, kar smo si od 1. 1848 tako kervavo pribo-jevali! Da jih vrag pobije take pesimiste, ki take misli trosijo med ubogim ljudstvom! Pa vendar ves naš strah ni votel in vsa naša skerb ni prazna; kajti madjarski časniki raznašajo take novice, po ktenhje vsa naša avtonomija in samostaljnost v veliki nevarnosti. Grof Pejačevič hode naš dvorski kancelar, baron Rauch, grof Jankovič, baron Hellenbach in taki bojo naši nadžu-pani. Sami prevejeni madjaroni, ki pouesč vse šila in kopita v Pešto! Zraven nas pa straši še ta novica, ktera skače po časnikih, da je namreč tudi vladika Strossmayer -naš pervi deržavnik in rodoljub — prestopil v madjaronski tabor, kar pn ne verjamemo za noben denar in tudi ves svet prosimo, naj tega ne verjame. On se bode zvesto deržal XLII. članka deželnega zbora 1. 1861, kteri trojedini kraljevini zagotovlja, da ostane cela in nerazdeljena, samostaljna in neodvisna. — Dvorski kancelar Mažura-nič pa menda noče nič slišati od unije z Ogersko in stoji za samostaljnost in avtonomijo našo. Le škoda, da mu nihče noče več verjeti in se na njega zanašati, — vsakdo se boji, da jo more potegniti za Majlathom, kakor jo jo popred potegnil čez rov in kol za Schmerlingom. Zdaj vidite, ljubi bratje Slovenci! kako zamotane da so naše raz mere, — pri vsej dobrej volji človek ne ve, kam bi se obernil, za ktero bi potegnil: Vse je motno, vse nedoločno, Bože pontozi! Eden izmed najpervih naših rodoljubov, g. Dr. Jovan Subotič, zahvalil se je na izboru poslanca zborskega, in pravi, naj se drugič nova volitev napravi, zakaj sum leti, da se pri pervej volitvi ni vse godilo po redu. (Je ga pa spet drugič in po redu izvolijo , po tern je pripravljen, narod svoj zagovarjati in braniti na deželnem zboru. Ravno se pripoveduje, da tudi znani madjaron grof Jankovič noče biti poslanee deželnega zbora. Vidite, kako se reči pri nas mešajo, da nihče ne ve, pri čem da smo. Ptuje dežele. Italija. Spet so začeli govoriti, da se z nova pričnete spravljati in pogajati rimska in italijanska vlada. Viktor Emanuel sam neki misli vsemu vodnik biti in dotična pisma pripravljati. Ali pa bodo zdaj tudi srečnejši, nihče ne more še za gotovo povedati. Tudi ministri si ne upajo z nikakoršnim programom na dan. Radi bi se ve da to in drugo, ali kakor povsod, manjka jim tudi tamkaj kaj zelo denarja. Francoska. Napoleon, je te dni v velikem vojaškem taboru pri Šalonu, kamor je tudi Abdel-Kader, iz Londona vernivši se prišel. Prihodnji teden pa se pričnč velike vaje angleške in francoske pomorske vojne v Ser-burgU. Tu se bo neko pobratimstvo obeh vojin sklenilo, da se Amerikanci enmalo prestrašijo in ponižajo. Pa beržkone se tega ne bodo nič ustrašili, ker Napoleonu vedno bolj očitno naznanjajo, kaj zastran Mehike mislijo in da naj se podviza in prej ko mogoče, svojo vojsko domu pokliče. — Ka- — 252 - kor se zdaj pisari, ne bo se Napoleon s španjsko kraljico snidel. Amerika. iv. ('iknsi' meseca mal. šerp. 1865. Zadnji list „Daničin" prinaša pismo precast. misijonarja g. Jurja Reša, rojenega Korošca, ki ga, ker tiče zlasti njegove rojake Korošce, tudi bravcem „Slovenčevim" naznanjamo nadjaje se, da bo marsikterega zanimalo, o svojem rojaku kaj slišati. G. misijonar piše n ed drugim to !e: Akoravno sem v Evropi na spodnjem Koroškem blizo sedem let kakor duhoven pastir le samo slovensko pridigal, sem vendar — kar bivam v Ameriki (od 1. 1854) — imel prav malo priložnosti slovensko govoriti; torej si ne upam slovenskega pisma Brez skaze pisati. — Rad bi pa pred vsem popravil neko pomoto gosp. A. Žagarja v „Zg. Danici" 1. XVI11, str. 112: to namreč, da nisem študiral v Ljubljani, ampak v Celovcu, kjer sem spoznal tudi g. M—la, 1854 podvodja v ljubljanskem semenišu. Podobica, ki mi jo je ta dobri gospod poslal po mojem bratu Jožetu, je še zdaj ko drag spomin v mojem brevirji. — Politiških reči ne born pisal, pač pa nekaj cerkvenega. . .. V imeniku mesta (Jikage 1866 berem naštete te-le verske srenje; Baptistovskih 8. betelska 1, kongregaoionaiistiških 5, episko-palskih 12, nemško-evaug. 8, judovske 3, luteranskih 8, metodistiških 16, prezbiteri-janskih novega uka 7, starega uka 4, reformirane 2, rimško-katoliških 16, med njimi 4 nemške (od 1. 1864 ena nemška in ena rimsko-francoska več in s češko vred od 1. 1865, skupaj 19). V cerkvi sv. Mihaela (kjer pastiruje gosp. pisavec; Vr.) je bilo 1. 1864 keršenih 840, med temi pa le En sam nozakounk. O Avstrija! kako pa je pri tebi? — Spreobernjenib je bilo 7, umerlo jih je 175, obhajanih celo leto 14,800; k purvemu sv. Oohajhu je oiio ibeiušenih 70 (L 1865 pa 102); porčk 38; šolskih otrok v 8 sobah jo biio 750 (4 solske sestre oprav-lja.,o dekliške, 4 svetni učeniki pa deške šole); birmancev je bilo 187. — Pri cerkvi sv. Mihaela so 4 duhovni, pa ob nedeljah sta veči del le po dva domš.; ker pa se zavoljo premajhnega prostora popoldne po trikrat Božja služba opravlja, torej mora en duhoven po dvakrat maševati. Druga dva duhovna sta veči del na podružnicah po deželi, kterih imamo 9—10 oskerbovati, in izmed teh so 4 vsaka čez 100 milj ali po 33 ur deleč od Čikage. O, tukaj v Ameriki je veliko, prav veliko dela in prav milo-vanja vredno je, da ne prihaja več misijonarjev iz Evrope. — V naši škofiji je 6—8 srenj brez stanovitnega duhovna, k tem pa ne prištevam druzih malih srenj, ki so preslabe, da bi svojega duhovna obranile. Kadar nekterikrat skoz leto prihajamo k tem zapušenim ljudem, vidimo vseskozi veliko hrepenenje in žgečo duhovno žejo po besedi in službi Božji. Serčen pozdrav vsem mojim še živim vv. čč. gg. semeniškim tovaršem, zlasti: Iv. Hut-terju v Gr—nji pri Blekovci; Toporišč-u Jož. pri sv. Prim., dalje: duh. svet. Jož. Paternušu v Velikovcu, A. Einšpiler-ju in M. Polak-u v Celovcu, Jan. Černic-u v kerški škofii iid. itd. Molili bomo vsi eden za drugega, jelite? ut salvemur. Vaš Juri Reš (Roesch), kadaj Oernski, zdaj Zamorski 1. r. Angleški časnik „Observer" piše o zedinjenih dei’žavah tako le: „V Ameriki gre sprava urno od rok. Pervosednik je podelil pomiloščenje neizrečeno veliko jugovcem, dd, skorej vsakemu, ki ga je prosil. Pristaviti pa tudi moramo, da ga ni nobenega izmed jugovske gospode, naj si bo civilisk ali vojak, ki ne bi bil že amnestije prosil. Suženstvo, ki so ga angleški zagovarjavci na vso moč povzdigali in iz komarja vola narejali, ni še delalo dozdaj vladi dosti ekerbi pa se tudi zanaprej ne boji, dasi-ravno se ji toliko slabega prerokuje. Vsaki dan se bolje kaže, da so volje pošteno in ravično to reč dognati, česar se je tolikanj olj nadjati, ker sami zamorci, ki jih ta reč najbolj zadeva, v vlado vse svoje zaupanje stavijo." Ha/.ne »ovire- * Najmanjša občina. Nekteri se pote zajo za velike, obširne občine, Svobodne občine so pa doma na Belgijskem; čujte torej, kaj od ondod beremo. Najmanjša občina na Belgijskem je občina v Zovte-nacy; ta je štela konec leta 1864 le samo 36 prebivalcev, kteri so spadali v štiri družine ali familije. Na celo leto izdaja ta občina le 358 frankov, dohodkov pa ima 312 fr. Za poduk se plačuje vsako leto 36 fr. za uboge se pa nabira vsako leto 821 fr. Pa ne vedo, kam s tim denarjem, ker tam ni nobenega ubogega. — * Pojdite in storite za šole tako! Na Škotskem je 1, 1828 daroval Janez Diek 120.0(0 H št za šolske potrebe. Ta veliki denar je na zemljiščih dobro zavarovan in nosi vsako leto 5—6000 ‘U št. obresti, kar je po našem denarju okoli 60.000 gld. na leto. Te lepe naprave pa ni ustanovil, da bi občine za šole nič ne storile, ampak tirjal je J. Diek v oporoki, naj se le dobre šole in pridni učitelji podpirajo. — Za njim je sporočil dr. Jan Milne 50.000 ŽT. št., naj se zboljšajo učiteljem pičle plače ; dalje je daroval Aleksander Milne 20.000 2?. št. za šole ubogih, da tam otroci potrebni nauk zastonj dobivajo. Pa že v starih časih so v ta namen na Angleškem darovali lepe denarje. L. 1669 je Erazem Smith na Irskem izporočil toliko denarja, da so se napravile štiri više šole in še 108 šol za uboge otroke. — Slovenci, skerbite tudi vi za šole svoje! * Pred nekaj časom so nam nemški časniki eden spred drugega naznanjali emert g. Pogačnika, znanega nemškutarja in nasprotnika Slovencev. Kaj bo zdaj s Ter-žičem? Kdo neki bo „male" učil, itd. Da bi pač že dali slovo nemškutarski bahariji in sanjariji! * Bieringer, ki je pred nekaj meseci strašen ropoiror v Obristovi prodajavnici na Dunaju doprinesel, obsojen je bil 14. t. m. za vse žive dni v težko ječo. * Kolera je sicer neki v Egiptu zel6 pojenjala, ali zaplodila se je po Turškem in Italijanskem tako, da se je v naše kraje zelo bati. Bog nas je obvaruj! Duhovske zadeve. Ljubljanska škofija: Umeri je g. Janez Voglar, stolni kaplan pri sv. Miklavžu R. I. P. v Žitna cena. V pšenice reži ječ- mena ovsa j turSice Jd 2 60 - — | 3 20 Celovcu 4 j 10 3 »o 2 p0 1 |70 3 6i Terbižu 5 5 4 3d 3 :i0 2 «0 4 60 V aruždimt 3 20 2 50 2 I t to Keki 4 90 — ! - 2 60 2 2e 3 30 Sisku 3 >30 — i- 1 1 3: 2 10 Danajska borsa 18. avgusta 1865. &70 metalike . 69.30 6'V, nacij onal . 73.95 I860 derž. posoj . . s 9.90 Bankine akcije 784 Kreditno . 176 30 London . 109 40 Novi zlati . . 5.18 Srebro . • . . 107 25 Izdatelj in odgoverni vrednik: J, E. Božič. — Natisnil Eerd. žl. Kleiumayr pod odgovornim vodstvom H. BerUchinger-ja.