Mflf. 88.
Poitaina pla«aa& t g*t**tsi.
LJUBLJANA, dne 26. avgusta 1925.
IETO VIL
Kmet, delam in obilnih naj bedo narodu vodnik!
Izhaja vsako sredo. Naročnina:
sa celo leto Din 30 — za pol leta , 15'— za inozemstvo za celo leto Din 50'--lnserati po tarilu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko ze odgovor. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vsakdo uživaj vse sadove
svojega dela in mariiivosti!
iio ».Zveze
ra kmetskeaa Iludsiva".

Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.368.

Krško polje 23. avgusta 1925.
Tedenski koledar.
Kjer se je Matija Gubec pred 352 loti bojeval s hrvatskimi in slovenskimi kmeti proti grajščakom, ki so do krvi izkoriščali delovno ljudstvo, tam so «e 23. avgusta zbrale silne množice hrvatskega in slovenskega kmetskega ljudstva, da izrazijo svojo pripravljenost, nadaljevati boj za Staro Pravdo do končne zmage. Sicer je bila prireditev v obliki kmetskega praznika na Krškem polju nekaj povsem novega. Toda silna udeležba dokazuje, da je zavest o potrebi kmetske politike prešla našemu podeželskemu ljudstvu že globoko v kri. Nekaj notic v naših listih in nekoliko plakatov je zadostovalo, da privabijo celo v sedanjih ne predobrih gospodarskih časih okroglo 15 tisoč revnega ljudstva na prireditev, kjer se naj potrdi pravilnost boja za pravice podeželskega ljudstva.
Marljivi in navdušeni somišljeniki iz Krškega in okolice so že tedne bili na delu, da za kmetski praznik na Krškem polju pripravijo vse potrebno. Niso se trudili zaman, to nam je 23. avgust, praznični dan, sijajno dokazal. Prav vse od začetka do konca je bilo dobro premišljeno urejeno in prav nikjer nismo culi kakih pritožb. No, če v Krškem vsi preštevilni gostje po krčmah niso prišli takoj do svojih juh in drugih naročenih jedil, se to pač ne more smatrati za nedostatck, nego je samo dokaz, da je prihod ljudstva bil res velik. Drugih pritožb pa vobče sploh ni bilo slišati niti v Krškem, niti na Krškem polju, niti pozneje, nego vse je bilo zadovoljno!
Prihod gostov. .
Prvi gostje so prihajali že zjutraj z vlaki od Zagreba in Zidanega mosta. Ie Zagreba so v posebnem vlaku prišla mnoga odposlanstva iz raznih krajev zapadne Hrvatske. Videli smo mnogo slikovitih narodnih noš. Bratje Hrvatje so prinesli tudi tri prapore. Posebno pozornost je vzbudilo pevsko društvo Orač« iz sela Mala Mlaka pri Veliki Gorici. Pevci so sami kmetje, kmetice, dekleta in fantje. Vse v lepih narodnih nošah. Več pevk je bilo bosih, kar najlepše dokazuje, da »e v tem pevskem društvu zbira pristen kmetski narod, ki ljubi pesem. Pevce vodi učitelj Harapin. Vsa čast takemu učitelju! »Orač« je s svojim lepim petjem vzbujal splošno pozor- ! aoat.	j
Yai vlaki so pripeljali od blizu in daleč premnogo naroda. Tudi iz Ljubljane je prišel okrog 11. ure. A na Dolenjskem je bilo ta dan pravo preseljevanje naroda. Sto in sto voz in avtomobilov je prišlo že tekom dopoldneva v Krško. Vsi vozovi so bili lepo okrašeni in na vsakem je bilo nabito polno ljudi. Vmes pa so prihajali že vozovi, ki so bili določeni za popoldanski svečani sprevod. Ti vozovi so se zbirali na zgornjem koncu mesta, med tem ko so se ostali vozovi ustavili, kjer se je ravno našel prostor. A prostora na zadnje že ni bilo več lahko najti!
Orfieniti moramo še lepe napise, s katerimi so nas pozdravili Krčani. Pri vhodu v mesto je bil postavljen velik slavolok s sledečim napisom: »Svobodne pozdravljajo svobodni in za svobodo v letu 1573 v Krškem umrli tisoči Gubčevih upornikov!« Zopet na drugem koncu mesta pozdravlja slavolok z napisom: »Slovenec, Tvoja zemlja ie zdrava in pridnim nje lega najprava«. Pa še eno moramo omeniti: Kdor je na brežiški strani odšel v gostilne, se je pritoževal, da je ponekod bilo odiranje. Golaž 10 Din! V Krškem pa se je takoj zapazilo, da »o bile cene po gostilnah prav zmerne. Končno ne smemo prezreti, da je celo Krško bilo v zastavah.
Živinska razstava.
Dopoldne ob 9. uri se je. otvorila na sejmišču v Krškem živinska razstava. Prigon goveje živine in konjev je bil zelo velik. Ljudstvo od blizu in daleč se je cel dopoldan živo zanimalo za razstavljeno blago. Pri vhodu na razstavni prostor je bil postavljen slavolok s sledečim napisom: »Snažni hlev in v njem zdrava, čista ter krepka živina je dika vsakega slovenskega kmeta.« O delu odbora, ki je pregledoval in cenil živino ter delil nagrade, bomo prihodnjič posebej poročali.
Krško polje.
Že opoldne se je pričelo pomikanje množic na Krško polje, kjer je bil pripravljen prostor za zborovanje, dirko in veselico. Prostor je oddaljen od Krškega 3—4 kilometre, kar pa ni nikogar motilo. Saj Imamo tudi na Bledu do prostora, kjer se vsako leto vrši kmetski praznik, od kolodvora daleč.
Prostor na Krškem polju je izbran zelo dobro. Od daleč že vidiš nebroj mlajev in šotorov. Izgleda, kakor da tu doli v tej ravnini tabori velika vojska, ki čaka na boj. Od daleč tudi že vidiš, da so napeljali na prostor celo električno razsvetljavo. A med polji se je morala napraviti posebna cesta, ker se je pravilno prip.fikovalo tudi prihod mnogih vozov. Pri glavnem vhodu na slavnostni prostor stoji zopet velik slavolok s tem-le napisom: »Dobrodošli in pozdravljeni sinovi ter hčerke naših kmetskih hiš!« Prostor sam je silno velik. Od vhoda leva stran je polna šotorov za jedila, pijače, za pisarno, za »Kmetijsko tiskovno zadrugo« itd. Sredi prostora sta v velikih razdaljah dva šotora za godbe. Potem je prostor za dirkanje, a v sredi istega dva velika odra: Eden za govornika, novinarje in pevce, a drugi za odbor, ki vodi dirke. Povsod, kakor rečeno, polno okrašenih mlajev, a v sredi prostora velik mlaj z veliko zeleno zastavo.
Sprevod. -
Ob eni popoldne se je pričel sprevod iz mesta na Krško polje. Sprevod je bil sijajen. Najprej so prišli naši kmetje in kmečki fantje na konjih. Sledijo bratje Hrvati z zastavami. Narod jih povsod burno pozdravlja. Med brati Hrvati so korakali tudi razni voditelji Hrvatske seljačke stranke, kakor nar. posl. dr. Basariček in drugi. Sledi narod iz Slovenije, a na to sijajne skupine na prelepo okrašenih vozovih. Navajamo samo sledeče skupine: Lovci, kosci (več vozov), predice, orač — sejalec, žanjice,, terice iz Drno-vega, pletarji, mizarji, godba iz Sv. Križa, šivilje, mlatiči, ribiči, sodarji, usnjarji, trgatev na dveh vozeh, ohcet, gostilna z napisi, kakor: »Za čašo vin-ca rujnega pošten kristjan življenje da!«, kovači, vesela družba z godbo, voz z napisom: »Kmečka stranka Bučka«, a na vozu godba na pihala. Potem cela vrsta ovenčanih vozov brez posebne skupine. Nazadnje je bil voz Rdečega križa. Koliko je godb bilo v sprevodu, še prešteti nismo mogli! Istotako ne harmonik.
Vozovi so šli v sredino kroga, namenjenega za dirke. A iz odrov si imel krasno sliko na tu zbrano skupino voz ter množico ljudstva. Razun tega so prihajali od vseh strani po širnem polju vozovi in konjeniki z vedno novimi gosti. Na stotine in stotine je bilo vozov, vsi okrašeni! Že po tem se je videlo, da se je naše dobro kmetsko ljudstvo res zavedalo svojega praznika.
Zborovanje.
Ob 3. uri popoldne je tov. Pire otvo-ril zborovanje z besedami: »Pozdravljen slovenski in hrvatski kmetski narod! Pozdravljen zastopnik velikega
župana! Pozdravljen srezki poglavar! Prvi ima besedo tov. Pucelj!«
Burno pozdravljen je
tov. Pucelj
pričel govoriti. Spominjal je na boje, ki so se na Krškem polju vršili pred 352 leti. Odigrala se je takrat največja ali tudi najlepša žaloigra. Tedaj je kmetsko ljudstvo izrazilo svojo odločno voljo, da se ne ukloni. Od takrat ni bil naš kmet srečen. Zgodilo pa se je sedaj, da sta naš in hrvatski kmet našla ono veliko in srečno misel, ki je vodila že Matijo Gubca, da sta se namreč združila. Za časa Matije Gubca sta slovenski in hrvatski kmet zgrabila za koso in cepec, da se otre-seta tujega jarma. Ni bilo mogoče, tlačitelj je bil premočan. Danes je drugače. Danes smo svobodni in vsi trije bratje živimo v skupni državi. Najmanjši med njimi pa smo Slovenci. Iskati moramo zveze. Naravno je, da se obrnemo na svoje sosede Hrvate, s katerimi so bili združeni že naši predniki. Skupno z njimi bomo skrbeli, da se naše razmere zboljšajo in Hrvati so pokazali svojo odločno voljo, da hočejo živeti in da ho«ejo živeti dobro, a če se bo godilo dobro bratom Hrvatom, se bo godilo dobro tudi slovenskemu kmetu. Za ta korak smo
©o odiueni pic-a vuiuvdh.it-ui tia^ei volilnih krogljic so pokazali, da smo na pravi poti in da vi to odobravate. Kajti Slovenci hočemo živeti, kakor so hoteli živeti naši predniki, ki so se uprli. Živeti hočemo v skupni državi. Če kdo danes temu nasprotuje, kleveta in obrekuje, ravna nespametno in mora ostati brez uspeha. Danes pa je dan pobratimstva in to praznujemo danes na Krškem polju. Toda ni zmage brez dela in truda. Pozdravljam vas torej v znamenju dela.
Po vzklikih bratom Srbom in Hrvatom je množica z burnim ploskanjem in živijo klici pozdravljala svojega voditelja.
Za poslancem Pucljem je govoril poslanec HSS
I
dr. Stjepan Basariček.
•->."' " " "i Pozdravd je navzoče v imenu hrvatskega narodnega zastopstva na polju, kjer so pradedi združili svojo ljubezen in se uprli proti tlačiteljem. Ko se je pojavilo petelinovo pero, smo bili složni. Od tedaj je preteklo nad 300 let. Bičali so nas z militarizmom, kle-rikalizmom in. fevdalizmom. Toda vse smo prenesli. Vendar hočemo biti svobodni in ne sužnji v lastni hiši. Hrvati so videli slovenska polja in znajo ceniti, koliko truda je zahtevala zgradba domov. Ker pa smo se razumeli, smo se našli. Zedinili smo se v socialni misli, da najdemo pravico. Kmetski stan je v naši državi najštevilnejši, naša država je kmetska. Iz-" vesti se mora pravičnost. Končno je vzkliknil slovenskemu kmetskemu in delavskemu narodu in končal z živijo ; Radiču, Puclju in Prepeluhu. Pevsko društvo »Orač« je zapelo »Lepa naša domovina«.
Nato govori
m i
' ~ ?
tov. Prepeluh,
ki izvaja približno sledeče:
»Borba, ki jo je započel slovenski ' kmet pred mnogimi leti, se bliža koncu. Oblast v državi naj ima oni, ki ustvarja in to je kmet. Temu pa se mora pridružiti delavec, da bosta šla roko v roki proti cilju, ki sta si ga postavila na tem polju. Za ta cilj so naši predniki umirali in njihova kri je tonila v Savi. Radi nezavednosti kmeta in delavca vlada drug gospodar. Slovenci politično zelo zaostajamo za Hrvati. Naši zbori so malenkostni v primeru z zborovanji na Hrvatskem, kjer se narod zaveda svojih ciljev. Naše politike, ki gre. za tem, da
se pošilja denar v inozemstvo, mora biti enkrat konec. Tako politiko izven meje svoje zemlje je treba ugonobiti. Na delu nismo sami, pomagajo nam Hrvati, ki imajo svojo tradicijo. Na tem polju hočemo nadaljevati svoj boj proti škodljivcem naroda. Toda za uspešen boj je potrebna v Sloveniji sloga med kmetom in delavcem, potrebna pa je tudi sloga z bratskim narodom hrvatskim ter srbskim. Tako složni bomo lahko rešili kmeta in delavca. Po živijo klicih je sledilo dolgotrajno gromko odobravanje.
Za tov. Prepeluhom je govoril hrv. poslanec
(ir. Ivan Pernar,
ki je vzporejal zgodovino slovenskega in hrvatskega naroda. Ta zgodovina je bila pisana s solzami in s krvjo. Bilo je pred stoletji, ko je hrvatski narod obvestil Dunaj, da naj neha s svojo tovrstno politiko in pa jo bo narod sam ukinil. To pa se mu ni posrečilo. Tisoči kmetov so plačali svojo upornost s krvjo. Ta duh, ki se ne straši žrtev, naj bo med kmetom. Ta duh Matije. Gubca oživljava, kajti on kliče k slogi. Na Hrvatskem ni bilo zabave, da se ne bi zapela slovenska pesem in obratno. Vsak ima svojo vero in svoje pravice. Tudi proti Radiču se je govorilo, da je brezverec, coda nic ni Koristno. trkvairtl se jc hotelo zmede, pa ni šlo. Tako je padla tudi umetna meja med Hrvatsko in Slovenijo. Kakor je politično prob jen hrvatski kmet, naj bo tudfŠfoven-ski in šumadinski. Kmet plača davke, hoče pa tudi vedeti, kam denar gre. To se pa doseže samo s slogo in s tem vzklikom je govornik končal svoj govor.
Med govorom posl. dr. Pernarja sta prispela na zborovalni prostor dva avtomobila, ki sta pripeljala željno pričakovanega kmetskega voditelja, predsednika Hrv. seljačke stranke
«t
g. Stjepana Radiča.
Z njim je bila hčerka, a od politikov so ga spremljali. Bivša ministra in ugledna radikalna poslanca dr. Laza Markovič in dr. Ninko Peric, dalje dr. Maček in dr. Jelenič. Hčerka g. srez-kega poglavarja Svetca je g. Radiča pozdravila in mu izročila cvetje. Ljudstvo je voditelja burno pozdravljalo. G. Radič je takoj stopil na gbvorniški oder in je narodu govoril skoraj celo uro. Govoril je približno sledeče:
»Bratje Slovenci! Znabiti veste, a morebiti tudi ne, da je največji slovenski pesnik Gregorčič pel v neki pesmi o velikem siromaku. Ta siromak je Slovenec. Veste zakaj? Jezus je bil pribit na en križ, slovenski kmet pa na tri križe. Na prvega so ga pri-bili slabi duhovniki, na drugega slabi uradniki, advokatje in druga gospoda, a na tretjega italijanski imperializem. S poslednjim bomo imeli še dosti posla tako dolgo, ko bomo imeli v Italiji še kakega svojega rojaka. Ne bo radi tega takoj vojna. Toda svojih rojakov ne smemo pozabiti in moramo misliti.na nje tako dolgo, da jim bo boljše, nego jim je sedaj.
Vaš advokatski in gosposki križ se je spremenil v mrežo, v katejo Vas sedaj love. Toda Vi niste ribice, ki se dajo ujeti na drobtinice kruha, nego Vi ste zreli ljudje, ki ste se že pred 300 leti krstili s krvjo in vodo za kmetske pravice. Vi ste slišali o francoski revoluciji. Toda v njej ni bilo tiste bojevitosti za kmečke pravice. V celi zgodovini ne moremo najti take revolucije, kakor je bil punt hrvatskih in slovenskih kmetov pred 353 leti. Naši puntarji so takrat poslali cesarju Maksimilijanu pismo, v katerem pravijo: Vaše Veličanstvo! Mi nismo proti gospodi, nego mi smo proti gosposkim krivicam! Nočemo jarma
30.
31. 1. 2.
3.
4.
5.
30.
31.
Dnevi:
avgusta: angeljska nedelja: Roza Limanska;
avgusta: pondeljek: Rajko; septembra: torek: Egidij; septembra: sreda: Štefan; septembra: četrtek: Evfemija i. t.; septembra: petek: Rozalija; septembra: sobota: Lavrencij Just.
Sejmi:
avgusta: Hajdina. avgusta: Videm-Dobrepolje, Planina pri Črnomlju, Konjice, Sv. Lovrenc v Prešinu. september: Radeče, Skaručna, Višnja gora, Žigerski vrh pri Sevnici.
september: Črnomelj, septembef: Preska pri Medvodah, Št. Ilj, Sv. Rozalija.
POZIV.
Na podlagi sklepa Glavnega odbora »Zveze društev kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani sklicujemo
redni letni kongres
Zveze društev kmetskih | fantov in deklet na dan 8. septembra na Bledu.
Program:
Dopoldne:
Ob pol 9. uri kongresno zborovanje z nasieanpiii dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Pozdravne izjajze__<TQStov 3. pomen kongresa za kmetsko mladih^ 4. Agrarizem kot svetovni nazor. (Un. prof. dr. Veber.) 5. Naš kulturno-prosvetni program, 6. Naš gospodar-sko-socijalni program. 7. Zaključni govor.
Popoldne:
Ob 14. uri sprevod z godbo skozi Bled na veselični prostor, kjer se bo vršila poleg nagovorov velika kmetska veselica. — Za »Zvezo društev kmetskih fantov in deklet»:
Odbor.
I Ifrednost denarja.
| Za 1 dolar..........56 Din
| za	1 funt šterlingov . .	272 Din
I za	100 čeških kron . .	166 Din
' za 100 lir............205 Din
za	100 franc. frankov . .	264 Din
za	100 švic. frankov . .	1085 Din
za	100 avstr. šilingov . .	790 Din
na vratu, kajti mi nismo živina, nego mi smo krščena bitja.
Vidite, bratje, že pred 353 leti so imeli Hrvatje in Slovenci pravo soci-jalno revolucijo, to je tako revolucijo, ki je šla za tem, da bi bilo vsaj otrokom enkrat bolje, ako mora že starišem biti slabo. Toda popolnega uspeha kljub borbi še ni. Veste zakaj ne? Zato, ker so Vam sovražniki to zmiraj onemogočavali. Minilo je 300 let in prišla je volilna pravica, katere pa, oprostite, niste dobro izkoristili. Kajti vedno ste šli vprašati duhovnika in vraga, kako naj glasujete. To je slabo. Kadar človek gre na delo, vpraša sebe in svojo pamet ter gleda sosede, kako naj se dela. Kakor je pri delu tako je tudi v politiki in v življenju naroda sploh.
Dragi bratje! Vi imate tudi dobre duhovnike. Od sto njih je eden dober ali nobeden. Častitam Vam, ako jih je 90 dobrih od 100. Če pa jih ni, ne napadajte jih. Bog je Bog, pop je pop. V Boga verujemo, a duhovnika sodimo po delih! Ako je dober, Bog ga živi, če je pa slab naj tudi živi, toda naš zastopnik ne sme hiti!
Mi Hrvatje in Slovenci smo trpeli mnogo sto let pod tujim jarmom. Srbi so trpeli 500 let, toda so napravili revolucijo in s puško osvobodili svojo domovino. Mi smo bili pod tujo, toda
Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti.
pod krščansko državo. Nam je bilo bolje, nego Srbom pod Turki, ker je pod krščansko vlado življenje koli-kortoliko vendarle bilo varno, česar pod Turki ni bilo. V našem suženjstvu se je nekako še dalo živeti in živelo bi se bilo dobro, da ni bilo slabe gospode. Srbi so imeli tuje krvoloke, mi smo imeli domačo gospodo, grajščake. Srbi so trpeli mnogo več. To se pozna še danes na našem petju. Kadar peva Srbkinja, se to čuje, kakor da se gre na pogreb, a kadar peva slovensko dekle, zveni to prijetno in veselo.
Stoletja smo Hrvatje in Slovenci bili eno, eno v svoji duši in v srcu. Imamo vsak svoj govor, to je res, toda mi se razumemo. L. 1848 pa Vi riiste mogli napraviti to, kar smo napravili Hrvatje. Takrat smo z Jelačičem šli do Dunaja in tam pograbili svoje sovražnike za brke ter dosegli, da smo na svoji zemlji bili svoji gospodarji. Hrvatom so mnogokrat prišli na pomoč Srbi iz Vojvodine in Črne gore, a srbski vladika Rajačič je prišel v Zagreb in Jelačiča vstoličil na banski prestol. Da ni bilo 1. 1848 sloge med Srbi in Hrvati, bi ne bilo slabo samo za nas, nego tudi za Slovence. Avstri-janci so imeli posla z nami, pa tudi s Čehi in Poljaki, vsled česar ste Vi imeli mir.
Oni, ki so nezadovoljni, ker smo se sporazumeli s Srbi, so magarci. Mnogo zlega bi bilo in še nismo pri kraju. Hrvatov je 4 do 5 milijonov, Srbov 5 do 6 milijonov. Sporazumeli smo se tako, da bo tudi Vam Slovencem dobro. Vam ni treba nikogar prositi, samo pridite semkaj, kajti Vi ste naši. Vi ste najmanji brat, Benjamin. Vsak naj mu nekaj da in dosti bo imel, a odvzeti se mu ne sme ničesar. Osobito naj mu ostane nerazdeljena Slovenija in njegovi običaji. Ko sem bil še mali, sem čul, kako se preganjajo Gorenjci in Dolenjci, pa Kranjci in Štajerci. To je sramota. Vas vseh skupaj ni mnogo, pa je potrebno, da ste složni.
Korošec je bil za tak sporazum, da bi eden pretepal, a drugi držal. Naš sporazum je to onemogočil. Korošec se je vrnil v Beograd, ne da bi se hotel v Zagrebu ustaviti. Mnogo je bil v Beogradu, toda ničesar ni dosegel. Ni sporazum, ako je bila pri Srbih vsa moč, drugod pa nič. Eden bi rekel: Vse je moje! A drugim ne bi ostalo ničesar. Ne tako, nego vse je naše, nas vseh, a vsakemu dajmo toliko, kolikor mu je potrebno za življenje! Kdor pravi: Vse je moje, ta ni brat, negO hrvrp- hijj pr0srw1gT- Ni r>o. hujšega gospodstva, nego je bratovo. Tujo gospodstvo se lažje prenaša.
Sporazum, ki smo ga sklenili Hrvatje in Srbi, ni bil sporazum brez Vas. Dva močnejša brata sta se sporazumela za veliko delo v državi. A kdo je tu prvi, kdo drugi, kdo tretji v našem narodu? Prvi je kmet. Kako postopa! Ako ima lepega konja, ki si ga hoče izposoditi gospod, bo kmet rekel: Ne dam, gospod, ker ne znate držati uzde! Ako pride sosed po konja, je kmet istotako zelo previden: Ne dam svojega konja, imaš pretežko roko, kajti za konja je potrebna lahka roka. Če imaš bič, vrzi ga pod sedlo. Kdor vajeti pritegne in z bičem
maha, ne more naprej. Takšen je naš kmet! Naš narod z živino bolje ravna, kakor so gospodske vlade često postopale z narodom! Kmet, ki s svojo živino tako postopa, je suho zlato, ki nas hrani in brani. Kmet je prvi, a za njim pride delavec, rokodelec in trgovec, mi gospoda smo pa še-le tretji. Kmet hoče poštenosti, dela in pravičnosti. Tudi on hoče braniti domovino proti onim, ki nas napadajo. Mi vemo, da jazbec besni in grize, ako mu človek pride v jazbino. Toda mi se sedaj razgovarjamo in dogovarjamo, ker vemo, da je Bog zemljo ustvaril tudi še-le v šestih dneh, a ne v šestih minutah. To delo našega sporazuma gre sicer počasi, toda sigurno. Mali narod lahko napreduje, toda imeti mora svoje pravice in svojo svobodo.
Pazite na prve bodoče volitve, naj to bodo občinske ali državne. Posebno no mora vsak kmet vedeti, da njegova žena ne sme biti proti njemu špijon, ki pripoveduje kake časopise mož čita in za koga je glasoval. Grdo je od duhovnikov, ki Vaše žene vzgajajo za špijone. Na Hrvatskem duhovniki nikdar niso bili tako dobri, kakor so sedaj. G. Korošec trdi, da je Radie napravil štrajk proti veri in da je vera v nevarnosti. Toda naš narod je bolj veren, kakor je bil kedaj poprej. Pač pa so naši žepi v nevarnosti in naša nevarnost. Nam je treba samo, da imamo bogato zemljo in da damo narodu njegove pravice. Neumorno delajmo za narod.
Živelo hrvatsko-slovensko bratstvo!
Živel sporazum, ki pomenja veliko delo za cel naš narod!
Živeli bratje Srbi, vsi brez razlike, a posebno srbski kmetje!«
Govoru je sledilo dolgotrajno gro-movito odobravanje.
S tem je bilo zborovanje končano. G. Radič je ostal še dolgo časa v živahnem razgovoru z raznimi slovenskimi in hrvatskimi kmeti in s prija-j telji. Predno je odhajal, je govoril še 1 bivši minister g. dr. Ninko Peric, ra-j dikal, ki je izjavil svoje veliko zado-i voljstvo nad vsem, kar je čul in videl ; na Krškem polju. Narod je odhajajo-! čega g. Radiča zopet burno pozdravljal.
Dirke.
! Takoj po zborovanju so se pričele | dirke. 0 poteku istih bomo poročali j prihodnjič podrobneje. Videlo se je ■ tudi tokrat, da se ljudstvo za dirke zelo zanima.
Končno je sledila velika veselica,
kj je trajala ob naihrvlišpm nju cel onoč.
Pozdrav g. dr. Kukovca.
Kmetski praznik so mnogi poedinci in društva pozdravili brzojavno. Omenjamo kot posebno značilno pojavo in dokaz za razpoloženje v narodu le brzojav bivšega ministra g. dr. Kukovca v Mariboru. Brzojavka pravi: »Na delu za hrvatsko-slovensko slogo pozdravlja kmetski praznik Vaš dr. Kukovec.«
Poročanje drugih listov.
Kmetski praznik je posetilo 17 novinarjev, ki so poročali za največje ,liste v Beogradu, Zagrebu in Ljub-
ljani. V trenutku, ko to pišemo, še ne vemo, kaj in kako bodo poročali hrvatski hrsrbski listi. Pač pa imamo pred seboj že slovenske dnevnike. »Narodni dnevnik« poroča popolnoma točno in nepristransko, medtem ko se »•Jutro« v svojem uvodniku z vso jezo zaletava v naše delo. Mu ne zamerimo, somišljenike pa tudi na to opozarjamo. Najbolj pa jo pogrunta »Slovenec«, ki glede udeležbe na kmetskem prazniku pravi dobesedno to-le: >>Zbo-rovanja se je udeležilo okoli 2500 ljudi več kot dve tretjini pa je bilo Hrvatov.« Kolikor resnice je v tem klerikalnem stavku, ravno toliko je je v celem klerikalnem poročilu. Kako se pravi ljudem, ki vedoma govore neresnico?
Politični pomen kmetskega praznika na Krškem polju.
Naši nasprotniki, to je klerikalci in demokrati, so zadnje čase trdili, da naša »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« nima mnogo pristašev med Slovenci. Klerikalci trde, da imajo samo oni politično zaslombo med našim kmečkim ljudstvom. Demokrati pa so intrigirali in dokazovali v Beogradu, da je naša »Zveza« nekako »boljševiška« in zato nezmožna prevzeti politično odgovornost v Sloveniji. Veličastni zbor na Krškem polju, ki se ga je kljub delno deževnemu vremenu udeleževalo 15.000 ljudi,' je vse te laži in intrige naših političnih mrličev, to je klerikalcev in demokratov, mahoma uničil. V Beogradu in v Zagrebu so polagali veliko važnost na potek našega zborovanja, kar dokazuje že dejstvo, da se je zborovanja udeležilo 17 poročevalcev raznih beograjskih, zagrebških in ljubljanskih dnevnih listov. Na zborovanje sta prispela tudi radikalna poslanca in bivša ministra dr. Ninko Peric in delegat naše države pri Zvezi narodov dr. L. Markovič. Naše ljudstvo je oba gospoda lepo in dostojno pozdravilo, a g. dr. Ninko Peric je imel pred svojim odhodom, stoječ v avtomobilu, lep zahvalni govor, v katerem je izročal pozdrave šumadijskih kmetov zbranemu slovenskemu kmetsko-delav-skemu ljudstvu. Vsi zunanji gostje so v zasebnih razgovorih naglašali,, da so presenečeni nad tem, kar so videli, in da so se uverili, da neplodna politika klerikalcev izgublja zaupanje med našim kmetskim ljudstvom. Zborovanje je bil neizpodbiten dokaz^jda, ia_naaa_>ZvezaL_sdxBL Tonetskega ljudstva« trdno zasidrana med našim narodom, ki hoče delati in se uveljaviti pri gradbi naše kmečke države pozitivno in pozdravlja zato sporazum med Srbi in Hrvati. Slovensko ljudstvo je jasno izrazilo svojo voljo, se temu sporazumu pridružiti kot najmlajši in najšibkejši brat, ki potrebuje naslona in podpore ostalih dveh starejših bratov. V tem pogledu je imel kmetski praznik na Krškem polju velik političen pomen, ker je pokazal, kaj ljudstvo želi in hoče. Če bi govorili po vojaško, bi lahko rekli, da je bila ta dan prebita sovražna fronta, ki jo tvorita danes v bratski vzajemnosti dr. Koroščeva in dr. Žer-javova stranka.
-a:
Političen pomen shoda v Krškem.
(Dopis.)
S krasno uspelo proslavo kmečke misli v Krškem 23. avgusta je pridobila Zveza slovenskega kmetskega ljudstva idejno in politično mnogo več, kakor se v prvem trenutku dozdeva. Lahko je reči, da se je tu postavil ogelni kamen bodoče močne stavbe slovenske kmečke misli.
Politično se je po tem shodu položaj močno izpremenil ali vsaj razjasnil nam v korist Kajti podčrtati je eno velevažno dejstvo, ki ga odslej ne
oziru SLS. Z njo nas je privedla do izolacije, kjer smo danes in ki bi še bila mnogo večja, da ni slovenska — slovenska kmečka zveza in z njo slovenski kmet našel stika in zveze s hrvaškim kmetom. SLS pravi trdovratno, da nas hočejo raznaroditi in nam vzeti slovensko ime s silo. To je morda veljalo dokler so vodili slovensko politiko samostojni demokratje in so imeli vpliv v državi. Danes pa to ni več in danes tudi miselnost samostoj-
sme nobena naših strank omalovaže- I nih demokratov, ki je res nenarodna
vati in to je, da je predsednik Hrvatske seljačke stranke, ki je obenem šef naših kmetskih poslancev, združenih v ZSKL, dobil zvezo z našimi kmeti. SLS bode morala kmalu uvideti izredni pomen tega dejstva; kajti ako je doslej le bila dana možnost manj ali bolj ostrih napadov in izpadov, so sedaj po krški slavnosti podani vsi momenti za široko osnovano in zdravo delo na preustroj celotne miselnosti slovenskega kmeta.
G. Stjepan Radič je dobil kontakt s slov. kmetom in z njim cela Hrv. se-ljačka stranka. Naš kmet je začutil, da je on — naš človek; zato bo šel z njim z močno in trdno zavestjo. Ni bilo to tako samoobsebi umljivo. Kajti
in je izven ljudstva, nima v državi pomena več. Zato je tudi navarnost minila. Da tega slov. klerikalizem, ki hoče zastopati Slovenstvo, ne vidi, je njegova usodna napaka, ki ga bo pokopala. Sklenjen je bil sporazum, sklenjeno je bilo, da se naj izvrše reforme in morebitna revizija ustave postopoma, kakor bo nanesla potreba in kakor bodo to zahtevali volilci. Spremenjen je le način dorazumeva-nja. Prej se je hotelo doseči naenkrat vse in potem popravljati, hotelo se je od zgoraj navzdol izpremeniti, zdaj pa se je s sporazumom med radikalno in hrv. kmečko stranko sklenilo, naj se gre od spodaj navzgor in sproti popravi, kar je popravila potrebno. Na
mnogo bolj realni ljudje, kot hrvatski in morda tudi srbski kmetje. Prišli smo z zapadom v najožje zveze, vajeni smo razočaranj in zato težko kaj | zaverujemo, premnogokrat smo se j ušteli. Vsi smo več ali manj nezaupni in se ne navdušimo hitro za kako stvar. Res obstoja precej razlik v značaju hrvatskega in slovenskega kmeta. In na to različnost je ravno SLS zidala troje nade. Igrala je obupno igro misleč, da ima edino ona pravico na zaupanju slovenskega ljudstva. Res se mi neradi odločimo za novo, ki še ni čisto sigurno in preskušeno, toda če smo se oprijeli nove misli, se je tudi držimo. Slovenski kmet je pokazal, da zaupa Stjepanu Radiču. To zaupanje bo sedaj tudi držalo. SLS je trdila in še trdi, da je ideologija se-ljačkih strank slaba in da je razlagati velikanski uspeh kmečke misli med ■ Hrvati z njih veselejšim in priprostej-< šim, nekako boli romantičnim znača-j jem, ki je bolj dostopen naglim preobratom in zaupljivejši. Krško je po-kazalo jasno, da je miselnost in ideja KmecR^r ,stranke globofor da je pridobila trdno zaupanje tudi ; slovenskega kmeta, ki je previden v svoji sodbi. To je velevažen političen moment.
Drugi velevažen moment je kulturnega pomena. Slovenski klerikalizem ljuto povdarja svojo edinozveličav-nost za obstoj slovenskega jezika in slovenske narodnosti. Zdi se, da je to doslej bil še najbolj trden adut v njih rokah.. Z njim je operirala SLS in še misli operirati z uspehom naprej, misleč, da ji bo vse slovensko ljudstvo brez kritike in slepo sledilo do vseh skrajnosti in plačevalo tako njene politične strankine napake. Odgovorna in nevarna je igra, ki jo igra v tem
Kmečka povest iz predvojne dobe.
Spisal Metod Dolenc.
(Konec.)
Proti polnoči je prišel domov. Povezal si je nekaj obleke v culico.
»Kaj delaš?« ga vpraša žena.
»Nič! Pojdemk reče mož.
»Kam, za božjo voljo, kaj misliš?«
»Mica! Mene ne bodo nič več zapirali. Če Trčka niso našli, ker si je nadel napačno ime, mene tudi ne bodo.«
Ali se hočeč skrivati kakor begunec? Te ni ni sram?« Žena je postala huda.
»Pred drugim se bom skrival. Tebi pa bom pisal, kje sem in kako se mi godi. V premogokop pojdem, na Štajersko. Za Ameriko nimam denarja. Če se mi bo dobro godilo, prideš za mano.« Dajal ji je roko, pa Mica mu je ni hotela dati.
»Ne hodil Sedaj me pustiš samo? Prosim te, ne hodi! Kaj bo še s teboj!« je tožila žena.
»Moram!« reče Martin in stopi k vratom. »Zame ni več usmiljenja, je rekel.. x
»Kdo?« vpraša žena, ali mož je že vrata za seboj zaprl in izginil v črno noč.
XX.
Posestvo Baničevih je prišlo na boben. Mica •e je zatekla k županu. Obljubil ji je, ako ne bo dražiteljev, ki bi zanalašč dražili, kupi posojilnica sama. Potem ostane lahko Mica v hiši, polje in vinograd pojde v najem in ko doraste Janezek do gospodarja, naj nekaj priženi in grunt kupi lahko nazaj. Mici je zaigralo srce od veselja ...
Tako je tudi bilo. Žabkarica je sicer oblastno nastopala, češ ona kupi na vsak način, a župan je
dražbal sam za posojilnico in pred njim je imela le spoštovanje, da ni iz objestnosti sitnarila. Drugih resnih dražiteljev ni bilo, zemljišče je bilo še precej po ceni prišlo v roke posojilnice.
Mica je bila srečna, da je ostala pod starim krovom. Sama je pri sodišču izposlovala, da se je vzela hiša in nekaj njiv od posojilnice v najem na račun obresti otročjega denarja, ki se je dobil iz najboljšega ponudka nazaj in je prišel v mestno hranilnico. Treba je bilo sicer vsem trem trdo delati, tudi na dnino so hodili vsi trije sempatam, pa je šlo. Blažen mir je zavladal spet v hiši. —
0 Martinu Baniču se je sprva mnogo govorilo, pa slednjič so ljudje nanj pozabili. Sempatam se je čul glas, da so ga videli v Ameriki, drugi so spet trdili, da jo je popihal na Hrvaško. Mica ni dobila od njega nobenega sporočila. —
Na jesen je umrl Štefan Žabkar. Po leti ga je zadela vnovič kap in smrt je bila rešiteljica njego-im mukam. Odprli so testament; bil je še iz časa, preden ga je zadela kap. Žena je dobila posestvo in denar, le nekaj volil je morala izplačati cerkvi in pa nekaterim sorodnikom.
Po Vseh Svetih je prišel Andrejčič iz Amerike. Prinesel je spet nekaj dolarjev s seboj. Ljudje so si šepetali, da bo Andrejčič morda Žabkarico poročil. Žabkarica je tudi iskala njegovo družbo, ali on se ji je izogibal. 0 Božiču se je Žabkarica preselila stalno v mesto, kjer si je kupila hišo. Posestvo na Celini je prodala. —
V postu dobi Mica Baničeva glas od župana Rožanca, naj pride k njemu. Drugi dan je že šla. Manica jo je spremljala. —
»Mica,« pravi župan. »Nekaj žalostnega boš slišala. Tvoj drugi mož, Martin Banič, je umrl.« Mica je prebledela in solze so ji stopile v oči. Župan je velel Manici, naj pojde malo ven. Manica je odšla.
»Ustreljen je bil,« nadaljuje župan. »Tu je pismo okrajnega glavarstva, ki mi nalaga naj ti vse sporočim. Tvoj mož je sam na smrtni po-
Slovenci smo mnogo bolj nezaupni in ! to bi lahko SLS pristala, ker pravi, da " "	zastopa cel slovenski narod in ne sa-
mo svoje strankine pristaše. Kajti vsi Slovenci trpimo, ker ona tega ni storila, čeprav bi idejno in programatič-no nič ne izgubila in nikakor ne bi izdala programa Slovenstva. Sporazum se je sklenil in sicer med Srbi in Hrvati. Hrvati so ostali Hrvati in Srbi so ostali Srbi in se hrvaštvu ni nič odvzelo in se ni nikogar — posr-bilo. Vsi pa so ostali Jugoslovani. Če bi Slovenci temu sporazumu pristopili
—	in s svojo trmo so slov. klerikalci zakrivili, da nismo — in ona hoče, da tudi ne bomo — bi pač ostali tudi
—	Slovenci in nobeden nas ne bi raz-narodil, posrbil ali pohrvatil. Če se v teh sedmih letih, kar smo v eni državi, ni pohrvatil ali posrbil ni eden Slovenec, potem je pač obstoj Slovenstva neodvisen od tega, ali dobimo takoj ta trenutek, ali pa čez pet ali deset ali dvajset let široke samouprave. Slovenci smo pokarali, da smo kulturno dovolj močni, da nam nihče ne more odvzeti jezika — in tega tudi nihče noče. SLS pa pravi, da bodo vBi
»venci posrbljeni, ako ona sama takoj ne pride na krmilo. Skozi sfedem let je izkušnja pokazala, da temu ni ! tako in to bi morala uvideti tudi SLS. j Slovenski kmet ve in čuti natančno, | da če mu ni vzel jezika Nemec, Itali-< jan in Madžar pod Avstrijo, niti ne g. i Pribičevič in g. Žerjav, niti g. Pašič | v Jugoslaviji, ko so imeli vso moč v I rokah, da mu ga tudi sedaj hrvaški j kmet, ki ima iste cilje z njim in ki je tudi bil do danes zatiran, ne bo vzel. Slovenski jezik in slovenska kultura pač ni odvisna od tega, ali se vsedejo slov. klerikalci danes ali jutri ali če« sto let za vladno mizo.
In to je pokazal ravno krški pravnik pretečno nedeljo, da se slovenskemu kmetu ni bati hrvatskega brata kmeta in da mu lahko z zaupanjem mirno stisne ponudeno roko. SLS pa je to roko odbila in s tem prizadela vsem Slovencem in posebno slovenskim kmetom veliko škodo. Slovenci smo marljivi in delavni in iztisnemo iz slabe zemlje vse, kar grex Mi smo bili dolgo v državi z Nemci in smo se od njih mnogo naučili, predvsem reda in organiziranja gospodarstva in imamo mnogo onega nemškega čuta o dolžnosti, ki jo mora vsak človek v svojem krogu izvrševati, da lahko vsi skupaj boljše žive. To pa je ravno v naši državi kar najbolj potreba in mi bi ravno v tem lahko bili učitelji za našo državo in element reda v njej. To bi lahko bili in si s tem zaupanje in spoštovanje pridobili, po krivdi SLS pa to nismo; to, kar imamo dobrega, ne moremo dati naprej; ono, kar imajo Srbi in Hrvati boljšega, pa ne moremo po krivdi SLS sprejemati. In zopet je Krško pokazalo, da se da marsikaj popraviti, kar je politika SLS zagrešila, ker bo slovenski kmet preko nje in proti njej sprejel roko hrvaškega kmeta, ki mu jo je ob shodu v Krškem ponudil.
In še eno je važno, kar je slišal in videl in po čemur se bode tudi ravnal slovenski kmet na shodu v Krškem. SLS je vedno pravila in še danes trdi, da je ona edina zaščitnica vere, krščanstva in katolištva. Iz ust Radiča in hrvaških kmetov, ki so bili zbrani na tem shodu, smo slišali in občutili, da so vzorni kristjani. Hrvatskih to-marjev je bilo v Rimu letos ravno petkrat več, nego slovenskih in to bo bili izključno Radičevi pristaši in vo-lici. Pri nas pa se misli in trdi, da je
stelji povedal, kaj je počel. Da ga niso zaprli, si je nadel napačno ime. Dobil je od nekega delavske bukvice. Bil je v velenjskem premo-gokopu, čez poletje v neki glažuti v Donavici za Zgornjem Štajerskem. Tam so se neko nedeljo spoprijeli hrvaški in nemški delavci. Nastala je rabuka, orožniki so morali streljati. Pal je tvoj mož, zadet v prsi, Bog ve, ali je bil kriv prepira ali ne... Pa precej ni bil mrtev. V bolnišnici je vse po pravici povedal, spravil se z Bogom in ljudmi. Naročil je, naj ti izroče njegove prihranke. Tu imaš srebrno uro, stodvajset kron in pa molek tvojega rajnkega moža. Bog daj mir njegovi duši!«
Mica je zaihtela. Župan jo je tolažil.
»Tvoj mož je bil nagle jeze, neprevdaren. Vdal se je zdražbaretvu. Namesto, da bi živeli srečno in mirno na domu, izkopal si je sam grob! Sama sreča, da ni pokopal še tebe in tvoje otroke ...! Dosti si trpela!«
»Vi ste mi odsvetovali... Pa nisem vas 6lu-šala... To sem že davno uvidela,« pravi Mica jo-kaje.
»Nič ne maraj,« reče sočutno oče župan. »Težko je v takih stvareh svetovati, še teže odsvetovati. Kdo vidi naprej? Prebidke izkušnje imaš. Ali na to že še pozabiš. Nekaj ti moram namreč še povedati. Včeraj smo v posojilnici sklenili na moj predlog, da pošljemo Janezka na svoje stroške v Kmetijsko šolo v mesto. Ob nedeljah bo lahko prihajal domov. Naučil se bo kaj prida. Pri hiši je lep vinograd. Če bo dobro in pometno obdelovan, bo tudi lep dobiček. Ko pride fant od vojakov, posojilnica ne bo trdega srca. Janezek je domačin in priden. Pameten gospodar bo, ki ne pade več v tiste napake..., saj veš, na kaj mislim. Dobil bo kmetijo po ceni nazaj, še Manica lehko kaj primakne, ko bo čas, da se omoži...!«
Mica je prijela županovo desnico, a govoriti ji ni dalo. Pa tudi očetu Rožancu je zablestela v očeh solza iskrenega ganotja. —
Jflp^ Razširjajmo vedno in povsod misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta, f^fcf
3
pobožen in krščanski edino tisti, ki je včlanjen v SLS, a vsak drug, da greši, če ni te stranke. G. Radič ima v svoji kmečki stranki tri četrtine katoliških duhovnikov, vse hrvatske. To je dokaz, da je krščanski samo tisti, ki dela krščansko, trditve, kakor od SLS pa krščanskemu duhu ne odgovarjajo. G. Radič sam je rekel: Bog nam je vse, začetek in konec, toda ljudje so grešni vsi in po delih se jih naj sodi. Je lahko dober in pobožen duhovnik in tak lahko največ dobrega stori za svoje ljudi, lahko pa je tudi slab in ta lahko tudi največ škoduje — ravno radi visokega mesta, ki ga
zavzema in velike naloge, ki jo kot duhoven ima v življenju izvršiti. Presoja se ga po njegovih delih, ki jih izvršuje, ne po besedah, ki jih govori.
Videl in spoznal je slovenski kmet v Krškem preteklo nedeljo, da se popolnoma v skladu z verskim svojim ' čutom more približati in vstopiti v kmečko vrsto, ki se vstvarja v naši državi in ki bo kmalu edinoodločujo-ča v njej. Videl je, da more in lahko i to stori kot pošten človek in dober i kristjan; kot kmet pa mora to storiti, • ker je kmet in je svojemu stanu dolžan ga v važnih časih podpreti.
In to bo slovenski kmet tudi storil. \
Berač Svedrač ie odgovoren!
S člankom »Bolno telo«, ki sem ga zadnjič enkrat objavil na tem mestu, se je bavilo vodilno glasilo SLS, ljubljanski »Slovenec«, že dvakrat. Najprej se je oglasil g. poslanec ljubljanske okolice Fr. Smodej, v sredo, 19. avgusta pa je še en drug anonimni pisec moj članek ponovno »raztrgal«. — Kakor mi poročajo, so ta moj članek ljudje na kmetih zelo brali in tudi hvalili; zato je razumljivo, da je postal »Slovenec« tako gostobeseden. Tendenca obeh navedenih »Slovence vih« odgovorov je bila, da ljudem dopove, da SLS s svojimi 20 slovenskimi (ne jugoslovanskimi!) mandati, trenotno nima politične odgovornosti, ker noče »da bi se narod svojim idealom direktno odrekel«.
Jecljajoči ritem obeh »Slovenče-vih« odgovorov je zgovoren dokaz, da se SLS zaveda svojega položaja v slepi ulici, v katero je zašla. Toliko modri so pri SLS še vedno, da vedo: zidu, pred katerim stojimo, ne bomo prebili^ glavami! S svojimi glavami tega ne bodo niti poskusili, tujih pa ni na razpolago. Na drugi strani pa so vendar še toliko sramežljivi, da nočejo priznati zmot in pomot in brezdušnih »genialnih političnih potez«, s katerimi so prijadrali v to slepo ulico, ki nima izhoda. Za nas gledalec je ta pložaj »stranke slovenskega naroda« res zabaven. Škoda, da nimamo ne časa ne papirja, da bi to »politiko« mogli dnevno tudi glosirati!
Prožnost političnih strank.
Vsaka politična stranka sestoji iz dveh bistvenih delov. Prvi del je njen program, to je tista skupina rnislij in tez, v katerih je izraženo gledanje na družbo, na državo in na ljudi, ki jiti je zbrala okoli sebe in katerih duhovne in materijelne interese hoče zastopati. Drugi del pa tvori duševna zmožnost stranke in njenih usmerjevalcev, pravilno ocenjevati politične, socijalne, gospodarske in druge javne dogodke ter na temelju teh pravilnih ocen priboriti v danih situacijah kar največ mogoče za svoje programatič-no hotenje. Stranka, ki tega ne zna, je mrtva, a njen program ostane samo kos popisanega papirja. Kdor te precej težke razlage ne razume, za tega povem sledeči primer: Bolniku ni prav nič pomagano, ako ga zdravi še tako tako učen in slaven zdravnik, ako ta zdravnik ne zna ugotoviti vzroka bolezni. Zdravnik, ki bi zdravil na priliko bolnika bolnega na jetrih tako, kakor če bi bil bolan na pljučih, nima zanj ne le ne nobene vrednosti, ampak mu je celo škodljiv; in je boljše, da se zaravi sam kakor ve in zna.
Istotako je v političnem življenju. Stranka, ki ne zna za svoja načela in za ljudstvo, ki ga hoče zastopati, ničesar priboriti, ni nič vredna, je brez pomena, več škoduje kot pa koristi. 1'akšna stranka je danes SLS, ki še vedno duhovno živi v nekdanji Avstriji, ker je prezrla nastajanje popolnoma novih razmer, nove države, novih dogodkov. Ona je vse zamudila. Tega pa ni kriv toliko njen program, njena družabna in socijalna načela, kakor njena nezmožnost pravilno ocenjevati dogodke in tiste siie, ki so na delu v teh popolnoma novih razmerah. Vsega tega nobeno osebno zmerjanje in dialektično zavijanje, kar vse tudi beremo v teh »Slovence-vih« odgovorih, ne spravi s sveta! Ce pravi na primer »Slovenec«, da je izključeno »da bi se narod svojim idealom direktno odrekel« — govori v nečem, kar ni niti v razpravi! Ne vem sicer, na katere »ideale« »Slovenec« pri tem misli, to pa že vem, da politika ni in ne more biti dogma »večnost-nih pravic«.
Zamujen političen sporazum?
»Slovenec« citira neko knjigo dr. L. Markoviča »Politika« in pravi: Tam je zapisan dokaz, da bi SLS mogla imeti politični sporazum, kakršen je dosežen danes med obema RR, že jeseni 1. 1923. Te knjige sicer ne poznam, slišal sem pa o tem. SLS, ki trdi o sebi
bahavo, da je »stranka slovenskega naroda«, je o tem dosedaj molčala, in kolikor mi je znano, tudi svojih zaupnikov ni nikoli vprašala, ali naj sprejme ali ne, kar se je tedaj ponujalo Slovencem? Ali je bila to morda osebna zadeva g. dr. Korošca? Ali je bila to izključno notranja zadeva ene slovenske stranke? Povejte torej vsaj sedaj naknadno, kaj se je ponujalo, da more naša slovenska javnost presoditi, ali se je tedaj morda kaj zamudilo ali ne?
»Pod težkimi pogoji se je SLS potegovala za zaupanje ljudstva!«
Kakšne so bile zadnje volitve, vemo vsi: »Slovenec^ trdi, da se je morala SLS pod težkimi pogoji potegovati za zaupanje ljudstva. Priznamo, da se je njeno časopisje plenilo, toda ali se drugo opozicionalno časopisje ni? Nobena druga opozicionalna stranka pa se ne more primerjati z SLS, zakaj dokumentorično je dognano in dokazano, da je ob volitvah SLS zlorabila cerkev in vero v dosego svojega volilnega uspeha! Kdor pozna naše res verno ljudstvo, ve, da je ta zloraba vere in cerkve ter njenega aparata SLS neprimerno več koristila kot pa so ji mogli škodovati vsi Prebičevi-čevi žandarji! Ne moremo pozabiti, da smo bili za časa volilne dobe proglašeni kot nekaki cerkveni izobčenci samo zaradi tega, ker politično nismo soglašali z SLS in njenimi vodstvenimi zmožnostmi. Pa ne samo to. Tam, kjer z zlorabo naše vere in cerkve SLS ni mogla dosegati volilnih uspehov, tam se je proglasila ža »edino pravo republikansko stranko«. Dokazov za to nam ne manjka, še celo podpisov njenih agitatorjev ne. Sicer pa je »Kmetski list« zadnjič enkrat priobčil neka »razkritja« o taktiki SLS, na katere še do danes nismo slišali nobenega resnega odgovora, dasi bi bilo to zelo želeti v interesu resnice in našega političnega ugleda Slovencev v državi.
»SLS se zaveda odgovornosti za živ-tjenske itleaie slovenskega naroda!«
Tako odgovarja »Slovenec«. Mislim, da je ia zavest odgovornosti samo polovična. l'rav je, ua hoče SLS varovati ideale Slovencev, toda aa io ne potre-ouje 2U slovenskih poslanskih mandatov i li mandati ji niso bili izročeni samo za varuštvo ideaiov, ampak tudi za borbo vseh drugih, včasih najbolj vsakdtfhjth interesov ljudstva, katerega li liU mandati zastopajo! Tudi mandati nosijo pred ljudstvom polno nt vso odgovornost za vse kar leži in ugonablja kmeta, obrtnika, deiavca in bpion tiste, ki sestavljajo ljudstvo in iiitiod! iNoce ljudstvo, da bi bili njegovi poslanci same nekakšni papirnati vojsčaki, ki varujejo neke »ideale«, temveč ljudstvo želi, da se ti poslanci brigajo tudi za njegov vsakdanji kruh, za njegov zasluzek, za ceno njihovih pridelkov za pravičnejše davščine in sploh tudi za takšne reči, ki niso prav nič »idealne«. Mislim, da moramo resnične varuhe pravih narodnih idealov poiskati in imeti najprej še nekje drugje, kot pa samo med dnevnimi političarji, ki se brigajo za življenjske interese tistih, ki so jih volili!
»Zakaj je mogel dr. Žerjav vladati nad
Slovenijo? Zaradi centralizma!«
Takole triumfirajoče vzklika »Slovenec«. in pove resnico, obenem pa pokaže svojo politično omejenost. — ' ivdo še ne ve, da je Jugoslavija danes centralistično urejena? Gotovo je mogoče, da v tako urejeni državi lahko vladajo v pokrajinah stranke, ki so tam sicer v manjšini, ker so v Beogradu pač včlanjene v stranki, ki je del vladne večine v državi. Toda »Slovenec« čisto pozablja povedati radovednim bralcem, kdaj in kako bo to spremenila SLS, ki nikoli ne more postati v državi sama odločilna v tej meri, da bi ona mogla izvesti revizijo ustave v avtonomističnem smi-
slu. Kje in kdo so tiste stranke, ki bodo SLS pomogle do njenega današ-njega političnega cilja? »Slovenec« si preko te bistvene težave pomaga na sledeči naivni način: »Kadar bo zrušen absolutizem — in prej ali slej bo — bo tudi režim v Sloveniji nosil vso odgovornost v Sloveniji.« Glejte te politične otroke! Nehote misli človek, kako bolj Bogu udano delo bi vršili ti ljudje, če bi si zopet nataknili ko* larje in šli v šolo učit mladino katekizem, kakor pa da uganjajo »politiko« v imenu in na račun slovenskega naroda! Ravno ko tole pišem, dežuje. Kaj bi rekli ljudje, če bi začel kričati skozi okno: »Ljudje božji, saj ni res, da dežuje! Ali ne vidite solnca, ki pripeka z jasnega neba?« — Ljudje bi gledali v oblačno nebo, ki zliva cele potoke na nje. Opravičeno bi me, ali napodili ali pa mi dali za ta primer pravo ime! Politika ni torej nobena dogma, ni katekizem. Politika je — pamet!
Poglavje o varuhih.
»Raznih varuhov nam (SLS) ni prav nič treba!« končuje »Slovenec.« In pravi, da sem jaz v to najmanj poklican. Povsem pravilno! Članek »Bolno telo« nisem napisal za SLS in vodstvo. Verjemite mi na besedo, da na to res nisem mislil. Članek sem napisal le za naročnike in bralce »Kmetskega lista«, ki menda ni glasilo SLS. Brez nadaljnega tudi priznam, da bi bil kot varuh SLS pravi pravcati kozel v zelniku. V pravo veselje in zadoščenje mi je namreč, kadar morem v zelniku današnje SLS in njene ka-tekizemske »politike« vršiti posel kozla v zelniku. Verjemite mi, da sem •odkritosrčen!
Berač Svedrač je odgovoren!
Ta berač Svedrač iz šentpeterskega predmestja je odgovoren za marsikaj. Na primer za to, da je bila SLS eks-tremna politična stranka vse "od leta 1918 do 1921! On je odgovoren, da je 1. 1920 SLS frčala iz vlade in postala »avtonomistična«, toda z zahtevo po
enem samem skupnem državnem zboru! On je odgovoren, da ni SLS že leta 1923 (po svoji veliki volilni zmagi) sklenila z radikali političnega sporazuma, kar ji bojda očita v svoji knjigi »Politika« g. dr. L. Markovič! Berač Svedrač je kriv, da je g. dr. A. Korošec, predsednik slovenskega »jugoslovanskega« poslanskega kluba, slovesno zapodil slovenščino iz beograjskega parlamenta, s čemer je znatno podprl in okrepil »borbo za individualnost slovenstva«! Ta berač Svedrač je kriv, da naš kmet, delavec in obrtnik plačujejo tako visoke davke, takse in kazni in pretirane železniške tarife! Nihče drugi kot on, berač Svedrač namreč, je kriv, da plačujemo za industrijske izdelke, ki se pri nas v kmečki državi, ne izdelujejo, pretirano visoke uvozne zaščitne carine v korist maloštevilnih fabrikan-tov, da plačujejo naši kmetje izvozne carine za živino in druge svoje pridelke! Skratka: berač Svedrač je odgovoren za slovensko politiko in njene neuspehe, čeprav je samo berač. Kajti SLS, ki ima od 26 slovenskih mandatov celih 20 mandatov v svoji torbi, je nedolžna, ni odgovorna za vse te reči, ker je naša država danes centralistično urejena, skratka, zaradi tega ne, ker dežuje, a kadar dežuje, tedaj mora SLS »varovati ideale slovenskega naroda«!
SLS ni odgovorna. Prepeluh noče biti odgovoren. Torej naj bo odgovoren berač Svedrač iz Šentpetra! Kaj ni morda že umrl? Vseeno je, pravi SLS, če je Svedrač živ ali mrtev — on mora biti vsekakor odgovoren! Ali naj je morda odgovorna SLS, ki je »stranka slovenskega naroda« samo zato, da more »varovati ideale slovenskega naroda?!
Čisto resno in še enkrat: »Politika« SLS je danes sterilna, zato brezuspešna na celi črti. A kar je poglavitno, za naše ljudstvo je predraga !
Alb. Prepeluh.
Za slovansko bogoslužje.
Začetnika slovanskega bogoslužja sta sveta brata Ciril in Metod. Zaradi slovanskega bogoslužja sta imela že ta dva mnogo težav in sta se morala iti opravičevat v Rim pred papeža, ker so jih nemški škofje zatožili, da učita krivo vero. V Rimu pa sta dokazala, da nista krivoverca, ampak da učita pravo vero. Njihove dokaze je papež uvaževal in jima je na slovesen način priznal pravico do slovanskega bogoslužja. Po njihovi smrti je katoliška cerkev oba brata proglasila za svetnika.
Tako nam pripoveduje zgodovina, ki nam potrjuje, da so rimski papeži slovansko bogoslužje že pred mnogo stoletij priznali. S tem, da je rimskokatoliška cerkev proglasila brata Cirila in Metoda za svoja svetnika, je nepobitno dokazano, da nista bila krivoverca, čeprav sta opravljala božjo službo v staroslovanskem jeziku.
Rimsko - katoliška cerkev ni samo verska ustanova, ampak je tudi politična moč. Nekdaj je bila celo prva polilična moč v Evropi. Politični, ne pa verski razlogi so povzročili, da se je vatikanska politika kasneje začela obračati proti slovanskemu bogoslužju, ki ga je bila sama priznala in dovolila.
Svetega Metoda so nemški škofje vrgli v ječo, iz katere ga je s težavo osvobodil rimski papež. Nemški škofje svetega Metoda niso zaprli kot krivoverca, ampak iz političnih vzrokov. Tedanji nemški cesarji so namreč v tistih stoletij širili svojo oblast proti vzhodu. Nemški škofje, ki niso bili samo cerkveni, ampak tudi posvetni knezi, so širjenje nemškega cesarstva na vzhod, zlasti med Slovane, jako podpirali. Slovansko bogoslužje pa je bilo za osvajanje slovanskih dežel po nemških cesarjih velika politična zapreka in politična nasprotstva in ne kriva vera so spravila sv. Metoda v nemško ječo.
Tudi v Dalmaciji se je vnela ljuta politična .borba med latinstvom in glagoljaštvom. Duhovnike, ki so opravljali službo božjo v starosloven-skem jeziku, so namreč imenovali gla-goljaše. Tako so med drugim škofa Vuka, vnetega glagoljaša, celo ubili, toda ne iz verskih, ampak iz političnih vzrokov. Kakor so namreč na severu stezali svoje grabežljive roke po slovanski zemlji Nemci, tako so hoteli Slovane na Balkanu politično pogoltnili Lahi.
Razmere, ki so nastale pred nekaj stoletji, trajajo še dandanes. Staroslo-vansko bogoslužje rimska cerkev še danes priznava, ker se je ohranilo v
mnogih krajih še do današnjega dne. To je dokaz, da slovansko bogoslužje ni krivoversko. Nasprotujejo pa slovanskemu bogoslužju gotovi vplivni krogi samo iz političnih razlogov. Tako je n. pr. avstrijska vlada bila silno nasprotna slovanskemu bogoslužju, ker je videla, da bi slovanski jezik v cerkvi silno oviral pouemčevanje Avstrije.
Dokler smo živeli Slovenci in Hrvatje pod Avstrijo, ki je spretno splet-karila tudi na Balkanu, proti slovanskemu bogoslužju, smo morali molčati, ker bi nam bila nagajala in nas pritisnila pred vsem posvetna oblast. Danes je drugače. Danes imamo Srbi, Hrvati in Slovenci svojo narodno kraljevino SHS in danes smo mi sami močna in neodvisna politična moč. Danes se nam ni treba več bati ne Nemčije in še manj Avstrije in pregnanih Habsburžanov. Politični položaj je danes tak, da je vsak poskus delati pri nas propagando za Avstrijo, za Habsburžane ali za italijan-stvo s pomočjo vere že vnaprej propadel. Nasprotno, ker se zavedamo svoje politične moči in neodvisnosti, gremo še korak naprej in zahtevamo ludi v verskem oziru svojo »staro pravdo«, namreč slovansko bogoslužje. Če bomo na tej svoji opravičeni zahtevi vztrajali, bomo svojo pravico tudi dosegli.
Minister za vere dr. Janjič je nedavno tudi povedal, da so nekateri jugoslovanski škofje zahtevali ohranitev latinskega bogoslužja. To se nam zdi na prvi pogled naravnost neverjetno; toda če je minister tako povedal javno, bo stvar že resnična. Če so to res zahtevali, so dokazali, da politično ne stoje na višku in so napravili s svojim nasvetom Rimu in katoliški cerkvi v Jugoslaviji jako slabo uslugo. Prepričani naj bodo, da zaradi njihove nestrpnosti ne bo trpela kraljevina SHS, ampak kdo drugi, in to brez vsake potrebe.
Slovansko bogoslužje ni krivoversko. Slovansko bogoslužje je od papeža dovoljeno. Slovansko bogoslužje še danes obstoja. Slovansko bogoslužje je v interesu katoliške cerkve med Slovani. Slovansko bogoslužje odgovarja narodnemu značaju naše neodvisne države. Slovansko bogoslužje je naša stara pravda. Zato ga zahtevamo in od te svoje zahteve ne bomo odrekali, dokler bo stala kraljevina SHS. Ta namreč ne bo samo stala, ampak bo čimdalje močnejša, celo močnejša, kakor kraljevina Italija! To naj uvažujejo oni v Rimu, pa bo za obe strani prav.
Enotna fronta delavstva.
Lep naslov. Zato ga tudi izrabljajo vsi in za vse. Tisti pa, ki bi jih moral najbolj zanimati, stoje ob strani in čakajo. Morda so imeli doslej prav, toda to ne sme iti na vse vekov veke, če ima delavski razred kot odličen del naroda interes na tem, da se tudi njegovemu vprašanju posveti potrebna pozornost.
V naši državi se vrše zadnje čase razne pregrupacije. To je prav in dokazuje, da se pričenjamo konsolidi-rati. Ta pojav bi moral najbolj zanimati delavstvo v obče in posebno še industrijski proletariat, kajti slednji doslej ni imel nikjer zaslombe in zaščite. Frazerji in demagogi iz desne in leve so tekom let obstoja Jugoslavije sijajno svoje tozadevne nezmožnosti dokazali. Poleg tega pa so še dokazali, da jim je delavsko vprašanje v današnji državni tvorbi z devetimi pečati zapečatena uganka, katere rešitev prepuščajo temni bodočnosti. Tako stališče je sicer zelo komodno za ljudi, ki hočejo na vsak način in za vsako ceno igrati vlogo »voditeljev« in se vzdržati pri jaslih in koritih, je pa obenem jako škodljivo za široke plasti ljudstva, ki nemo sledi takim voditeljem. Da je temu tako, kaže popolni zastoj v socialno-politični zakonodaji zadnjih sedem let. Niti najmanjšega napredka ni beležiti v zadevi ureditve delavskega vprašanja, če se ne smatra za napredek uvedba davka na zaslužek ročnega dela. Nasprotno vidimo celo vrsto socialnih institucij, ki leže brezplodne in razbite na tleh in nas spominjajo na težke boje, ki smo jih sami in naši predniki bili za nje. Te razmere je treba za vsako ceno odpraviti in zdi se mi, da je ravno sedanje časovno razdobje, katero bi lahko označili s označbo »likvidacijske dobe«, najprimernejše za končno opredeljenje delavskega razreda.
Da živimo v izrazito agrarni državi, je menda vsem jasno, ravno tako pa tudi, da je ogromna večina kmetskega naroda ubožna, docela proletarizi-rana. Pri tej konštataciji ni debate. Tega dejstva se zavedajo vse stranke in računajo z njim in zato tudi vpitje in pisarjenje o enotni fronti nima pomena.
Gotovo je, da je enotna fronta delavskih mas predpogoj uveljavljenja delavskih interesov v javnem življenju, toda to se ne more -=- v agrarni državi — nikdar doseči, če se delavski razred ne opre na sorodni stan, ki je v vsakem slučaju le kmetski kot temelj družabne in narodne tvorbe io da tava osamljen svoja pota, ali pa kot privesek drugim meščanskim strankam, kakor to pač določajo »samozvani voditelji« delavskega pokreta.
Da bo do tega spoznanja delavstvo prišlo, o tem ni dvoma, vprašanje je le, če so ga dosedanje žalostne pre-iskušnje že dovolj izučile in da tudi ono, v dobi splošnih pregrupacij, ne zamudi prilike, svojo bodočo pot usmeriti.
Praznik kmetskega ljudstva, ki je manifestiralo dne 23. t. m. na Krškem polju, bodi zvezda vodnica tudi industrijskemu proletariatu, ki naj v njem išče in najde sorodnega sotrpina in sobojevnika, katerih obeh naloga je, ustvariti v tej državi predpogoje za življenske razmere, ki odgovarjajo bogatim zakladom, ki jih vsebuje.
Bodočnost Jugoslavije je le v tesni združitvi kmetsko - delavskega ljudstva!
Izvoz
živine carine prost
Ekonomsko finančni komitet ministrov je na svoji seji sklenil, da bo izvoz govede in telet v živem in zaklanem stanju, ter vseh drugih klavni-ških proizvodov prost izvozne carine. Poleg ukinitve omenjene izvozne carine pa se bo zaščitila z uvozno carino naša mast, sadje itd.
Odkar je zapustil poslanec Piicelj mesto poljedelskega ministra pa do danes, ko so kmetski poslanci zopet prevzeli vodstvo gospodarske politike, je bil kmetski stan zatiran. Vse stranke, ki bo medtem vodile državno krmilo, so bile gosposke in so v popolno kmetski državi uvedle popolno gosposko gospodarsko politiki), Cene vsemu kar pridela kmet" so stalilo padale, cene vsemu pa kar morji kmet kupiti so stalno rastle. Taka nesmiselna politika pa je dpvedla "vea kmetski stan že na rob propada, fcato so hrvaški kmetski poslaftcj in poslanci »Zveze s!(iv, kmetskoga Ijud-

4
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja.
stva« zahtevali in dosegli odpravo carine na izvoz živine. Posledice niso izostale, že nam poročajo iz vseh krajev, da je postala kupčija z živino prav živahna in tudi cene so se popravile. Tudi obrtniki in trgovci se hvalijo, da se na semnjih že pozna, da je kupčija dobra.
Slovensko kmetsko ljudstvo, še polno je krivic, ki se ti gode po krivdi gosposkih vlad, toda vedeti moraš,
da se v enem mesecu ne da urediti niti malo posestvo, kaj šele da bi se moglo urediti gospodarstvo ene velike države.
Vedi pa, da sedanja vlada ni za kratko dobo, temveč za dolgo in da bo zato v stanu, da polagoma vse popravi kar so drugi zagrešili.
Tvoja dolžnost pa je, da podpiraš sam sebe in to storiš, če si neomajan pristaš kmetske stranke.
Gospa!
Tudi jaz Vam priporočam ,lo milo z znamko „ GAZELA". Moje perilo se kar blešči, golova sem pa tudi ze zdavnaj. Tudi Vi bosle dosegli to z upo-GAZELA "-mila
GAZELA Tt ILO
Razne politične vesti
Štetan Radič pred Društvom narodov. Poleg našega ministra za zunanje zadeve dr. mnčica bo zastopal na jesenskem zasedanju Društva naro-aov naso državo tudi Štefan Radie. U njegovem imenovanju za čiana nase delegacije pred tem svetovnim zborom piše glasilo Davidovičevih demokratov »Pravda«: >ia misel (namreč j poslati Kadica v Ženevo, odp. ur.) je j viz dveh razlogov jako dobra. Raoicu .bo dana priložnost, da pove pred celim svetom, da je naša država izpolnjevala vedno Vse mednarodne pogodbe. Kot zelo nadarjen Človek (naši ■klerikalci bi rekli »bedak«, op. ur.) pa bo z vsemi dokazi ovrgel trditev, det je naša država razdrapana. Radie je vodja velike stranke, ki ima v sebi ogromno moč in ki je nobeni preokreti ne morejo omajati. Radič vstopa sedaj v praktično politiko in kot spreten politik bo uvidel veliko razliko med neodgovorno kritiko in odgovornim vodstvom državnih poslov.«
»Domoljub«. Štirje gospodje dr. Ko^ rošec, dr. Kulovec, profesor Sušnik in prof. Vesenjak so bili nedavno ministri. Dolgo smo čakali, da odpravijo carino na živino, saj so izvoljeni po večini od kmetskega ljudstva. Pa ti gospodje ministri niso odpravili carine na izvoz živine. Vendar sedaj, ko je že; sklenjeno odpraviti carino na izvoz živine, piše »Domoljub« tako-le: »Neugodni carinski tarifi. Najlepše je pa sledeče: Dasi smo v pretežni večini kmetska država, se vendar vlada ne ozira v oni smeri na potrebe in gospodarstvo kmetskega ljudstva, kakor bi to morala storiti. To je pokazala predvsem s svojim carinskim tarifom, t. j. z višino doklad, ki jih pobira država v zlatu od blaga, ki se izvaža iz naše države in uvaža v naso državo. S tem se vsi uvoženi izdelki za tisto vsoto, ki jo država pobere, po draže, in izvoženi pridelki v isti meri počene, to se pravi: toliko dobi kmet manj za pridelke. S carinskim tarifom je vlada postavila tako visoke carine na večino proizvodov, ki jih kmet mora kupovati, da so se s tem nekateri podražili za 20 odstotkov, drugi celo za 40 ali več kakor 100 odstotkov. Ker mora kmet take stvari kupovati, gre s tem denar iz njegovega žepa zopet v obliki davka v državno kaso ali pa v Žep domaČih tovarnarjev. Posebno značilno je pa to, da ni ukinila s carinskim tarifom vlada izvozne carine na kmetske pridelke, Žito, les itd. Do čim se skoraj vsi industrijski izdelki, t. j. izdelki tovarn, ki so namenjeni za Izvoz, izvažajo brez carine, je vlada pustila za izvoz večine kmetskih pridelkov razmeroma visoko carino.
To se pravi z drugimi besedami: kmet mora za toliko, kolikor država vzame, svoje pridelke cenejše prodati. Se bolje povedano: od dela kmetovega pobira država davek, dočim od industrijskega izdelka he pobira davka. Jasno ^e, da je tudi ta napačna carinska politika vzrok osiromašenja našega ljudstva. Tudi za to nosi vlada vso odgovornost in listi, ki to vlado podpirajo. Torej g. Pucelj!« Tako piše »Domoljub«. Kako pravite na kmetiii ljudem, ki tako pišejo? Urednik ^Domoljuba« je Franc Žabret, duhovnik.
»Jutro« pravi, da sta Žerjav in Pivko dosegla podporo za štajerske zadruge in- ukmjenje pravilnika o 2% davku na ročno delo. Ponovno ugotavljamo,- da so te ugodnosti zadnjih dvanajstin zasluga Hrvatskega seljae-kega kluba, v katerem se nanajata tudi tov. Pucelj in Kelemina. Res pa je, da so mladoclemokrati, ko so bili na vladi, znižali prevoznino za premog.
u veličastnih zagrebških slavnostni dne 15. in Iti. t. m. je »Jutro« poročalo žaljivo in netočno. V sem svojim somišljenikom) priporočamo ».Narodni Dnevnik«, »Jutro« si je nekoč mislilo, da je vsemogočno in nepremagljivo. Samo potrpite! Ze kmalu boste oozalovali svoje nekorektnosti! Božji mlini meljejo počasi, toda zelo sigurno!
»Jutro« se nekaj liuduje na g. Kadita radi sokolstva. Maj se raje malo •obregne ob one svoje ljudi, ki so zadnja leta ponovno izrabljali sokolstvo v svoje strankarske svrhe in s tem marsikatero društvo spravili na rob propada. — Pometajte pred lastnim pragom, gnoja in smeti je tam mnogo odveč!!
»Drobtina.« Pripravljen je državni proračun za 1925/1926. Vsa ministrstva so morala svoje zahteve napram lani znižati, medtem ko je proračun poljedelskega ministra trikrat tako velik, kakor je bil lani. Celokupni proračun je nižji, nego je bil zadnji. To je prvič v Jugoslaviji, da se proračun ni povečal, nego celo zmanjšal.
Še ena »drobtina«. Prevoznine po t železnicah se bodo za ljudi in blago v kratkem znižale skoraj za eno tretjino.
Prezgodnje veselje. Zadnje upanje slovenskih klerikalcev so hrvaški »di-sidenti«. To so ljudje, ki so odpadli od Radica. Slovenski klerikalci pišejo v svojih listih, da se bo odpadnikom pridružil ves hrvaški narod. Ta račun je zelo napačen. Srbi, ki zelo natanko opazujejo razvoj dogodkov na Hrvaškem, ugotavljajo v svojih listih, da imajo odpadniki jako malo upanja na
uspeh, ker hrvaški kmetje na vsi črti odobravajo politiko Stjepana Radica. Kadič je s svojo politiko dosegel, aa se sme Hrvat sopet čutiti Hrvata, ne da bi mu to kaj škodovalo. To je mnogo. Radie je hrvaškim kmetom j pridobil nazaj goskodarstvo v občinah in jih oprostil pritiska od zgoraj, i udi to mnogo pomeni zlasti v gospodarskem oziru. Pridobil jim bo se več drugih pravic in ugodnosti. Zato je tolažba z odpadniki jako slaba in vse hvalisanje odpadnikov ne bo voditeljem SLS nič pomagalo.
V vlado se ponujajo. V slovenskih klerikalnih listih beremo vedno, da ! se SLS ne bo vdala, ampak bo vztra- | jala na svojih zahtevah. To se bere jako korajžno. V življenju pa je dostikrat tako, da je resnica vsa drugačna cd besed. Kljub vsemu grmenju po časopisju se voditelji SLS silno trudijo, da bi prišli do vlade, in to za vsako še tako nizko ceno. Težava pa je v tem, da njihovih ponudb nihče ne mara. Glavno glasilo radikalov je dalo klerikalcem baš ta teden jako jasno razumeti, da je ves trud zastonj. Če pa le hočejo priti do vlado, bodo morali na marsikaj pozabiti, s čemur se danes tako ponosno bahajo. Takrat bo hodila klerikalcem njihova današnja korajža zelo v škodo in njihovi današnji korajži se bo cela Slovenija kro-hotala.
Izpremenil se je. Včasih je »Slov. Narod« strahovito odrihal po Stjepa-nu Radiču. Na njegovem telesu in na njegovi duši ni našel nikdar nič dobrega, ampak same slabosti in samo hudobijo. Najlepše, kar mu je privoščil, so bile vislice. Svoje staro mnenje v Radiču pa je »Slov. Narod« kar čez noč izpremenil in je dne 22. avgusta t. 1. zapisal o Radiču: »O g. Stje-panu Radiču ne morem trditi, da ne ume sijajno govoriti in da ne zna olepšati svojih misli. On je i duhovit i na-obražen. Pozna zapadni svet, razpolaga z dobrimi znanstvi.« Kdo bi si bil mislil da se bo »Slov. Narod« tako zelo izpremenil in tako korenito popravil svojo sodbo o Stjepanu Radiču.
Kdo je kriv? V drugem odgovoru na naš članek »Bolno telo« omenja »Slovenec« da bi bila SLS že lahko 1. 1923 stopila v vlado skupno z radikali, če bi se bila odrekla nekaterim svojim zahtevam na papirju, ki pa bi jih bila dobila izpolnjene v praksi. Voditelji SLS pa so to ponudbo odbili. Danes bi jako radi odstopili od vseh svojih zahtev, narno če bi jih radikali še marali.
Kmet in gospod. V nekem govoru v Srbiji je Radič primerjal razne stanove s prsti na roki. Najmočnejši prst je palec in ta je kmet. Najslabejši prst in najmanj potreben je pa mezinec in to je gospoda. Da je roka popolna, mora imeti vse prste, ampak palec je vedno pomembnejši, kakor mezinec.
Radičev nastop na Krškem polju je klerikalce strahovito spekel. To Tiaj-bolje dčkazuje torkov »Slovenec«. Uvodnik je podpisan od dr. Kulovca, ki je bil lani klerikalni minister. Dobro je dobiti na vpogled take članke. Kulovčev članek nam dokazuje, da nam njegovega »uma svitli meč« ne bo delal preglavic. Kako duhovit je g. Kulovec, naj navedemo njegovo vprašanje, zakaj hrvatski kmet plačuje visoke obresti, vkljub temu, da je g. Radič že tri desetletja na Hrvatskem? Kaj potem njihova krivda? In razen tega je danes javna tajnost, da so klerikalci n. pr. v Dalmaciji popolnoma propadli le radi tega, ker so tam ravno mnogi klerikalni voditelji dajali kmetom denar na oderuške obresti. Kar se drugače tiče možatosti in poštenosti, opozorimo samo na to, da smo Kulovca že 50 krat javno vprašali, kaj je kot kmetijski minister našel v ministrstvu radi Volovske kupčije. Mož do danes ni odgovoril, to pove dovolj. In tako dalje! Če klerikalci nimajo boljših braniteljev, potem z Bogom in v miru počivajte!
Klerikalni kmetski »tabor« v Drav-ljah se je vršil zadnjo nedeljo. Klerikalci so tedne bobnali na ta tabor, češ, tudi oni znajo in ne samo »Zveza slov. kmetskega ljudstva«. Toda glej, kaj se je zgodilo? »Slovenec« sam poroča, da se je zbrala v Dravljah »tiscčglava« množica. Ker ravno isti »Slovenec« napravi v poročilu v našem prazniku na Krškem polju iz 15.000 udeležencev 2500, je več kot verjetno, da je v Dravljah napravil iz 200 kar celih 1000. Z zadovoljstvom beležimo to klerikalno polomijo, ki jasno dokazuje, kako zelo je med našim kmetskim ljudstvom že padlo zaupanje v Koroščevo politiko.
Velike politične manifestacije 15. in 16. avgusta v Zagrebu. Hrvatski sokol je priredil ta dva dneva velike slavnosti v spomin tisočletnice obstoja hrvatske države. Na teh slav-nostih pa je prišlo do velikih političnih manifestacij, prt katerih se je nedvoumno pokazalo, da hrvatski
kmetje odobravajo popolnoma sedaj-no politično smernico Radičeve kmet ske stranke. Na to slavnost je prišlo iz Belgrada precejšnje število ministrov in tudi kralj sam, katerega so mnogi tisoči kmetov viharno pozdravljali. Pravijo, da je bilo ob tej priliki v Zagrebu do 60.000 kmetov, ki so s svojimi manifestacnijami popolnoma ovrgli laži naših gosposkih in klerikalnih politikov, ki so trdili in lagali, da hrvatski kmetje ne odobravajo več politike Štefana Radica. Ta uživa prej ko slej popolno zaupanje hrvatskega kmetskega ljudstva, ki ostaja složno in enodušno pri svojem političnem udejstvovanju.
Puhel izgovor. Odgovarjajoč na našo trditev, da sedanji voditelji SLS za kmeta in za Slovence še ničesar niso naredili, dočim so mogli prejšnji voditelji SLS pokazati na lepe rezultate svojega dela, pravi »Slovenec«, da mu brani novi tiskovni zakon povedati, kar bi rad povedal. Novi tiskovni zakon pa ne prepoveduje povedati, kar smo mi povedali, da sedanji gosposki voditelji SLS za Slovenijo niso dosegli in naredili v vseh letih, kar imajo oblast v rokah, nikjer nič. Če so kje kaj dosegli, naj povedo. Tiskovni za-ken jim tega ne brani.
Časopisje in Krško. V zadnjem tre-nutku, preden gre naš list v tisk, smo prejeli že zagrebške in beograjske liste. Vsi poročajo o ogromni udeležbi in veličastnem poteku kmetskega praznika ter prinašajo obširne izvlečke iz poedinih govorov. Edini, ki skušajo naslikati celo prireditev kot polomijo, so gotovi slovenski premogar-ski listi. Pozivamo tovariše na najod-ločnejši boj proti »Jutru«. Naročajte »Narodni Dnevnik«! »Jutro« se je popolnoma zvezalo s »Slovencem«, ker oba lista enako neresnično in sovražno pišeta proti kmetski politiki. ->— Kmet, otresi se take gospode, ki misli samo na to, dako bi te v gospodarskem in političnem žavljenju izkoriščala!
0 »Velikem delu SDS z akmetski ^an« piše »Jutro«, žalibog pa svojih »velikih del« za kmeta ne navede. Ali misli na visoke uvozne in izvozne carine, ki smo jih dobili od demokratov? Ali misli na visoke davke, ki so bili poprej od proračuna do proračuna do proračuna večji? Ali pa misli na premog, svinec, Agromerkurja, Bam-
f bergovo tiskarno, Slavensko banko, j Landerbanko itd.? Povejte vendar, t kje so vaša »velika dela« za kmetski stan?
Mladodemokratska stranka v Sloveniji je pred popolnim razpadom. En del ljudi se je že pridružil drugim strankam, posebno Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva in radikalom. Na Štajerskem je odpadel bivši minister g. dr. Kukovec, ki uživa velik ugled m ima kot dolgoleten nesebičen narodni delavec mnogo pristašev. Tako bosta Žerjav in Lipold kmalu sama. Vkljub temu bo »Jutro« še naprej pisalo o sijajnem naraščanju mladode-mokratske stranke bralcem v zabavo!
Predrzni koroški vsenemci. Tov. V. Kulterer, živinozdravnik v Braslov-| čah, je rodom iz Grabštajna na ftoro-I škem. Nedavno je bil doma na obisku j pri svojcih. Pri tej priliki je obiskal i tudi dr. Petka, slovenskega zdravnika in poslanca v Velikovcu. A to je bilo vatnemški sodrgi že preveč ter je oba Slovenca napadla pri belem dnevu na Glavnem trgu v Velikovcu. Avstrijske oblasti seveda tega niso videle. Na tem in na mnogih drugih slučajih se ! vidi, da je avstrijska vsenemška so-drga ostala ravno " takšna, kakor je bila pred vojno. S svojo nestrpnostjo je uničila staro Avstrijo in uničila bo tudi sedanjo Avstrijo. Avstrijske oblasti se istotako niso nič spremenile, kakor vse kaže, nego mirno dopuščajo pobijanje svojih slovenskih državljanov. — Vse kakor nekdaj! Kdaj bodo tiezni Nemci napravili red!
Pri nas in drugod. Po zadnjih podatkih imajo Nemci v Jugoslaviji 271 šol z nemškim učnim jezikom in z 785 nemškimi učitelji. V Avsiriji, kjer živi samo na Koroškem okoli l(Jt> tisoč Slovencev, ni niti ene šole z slovenskim učnim jezikom. Kje se narodnim manjšinam boljše godi. V »nekultur-| ni« Jugoslaviji ali v »kulturni« Avstriji?
Polentarji so napram našim ubogim rojakom, ki so vsled žalostne usode ostali pod oblastjo laške »kulture«, vedno bolj nasilni ter jih vedno bolj preganjajo. Zaplembe slovenskih listov so stalno na dnevnem redu. Tr-I žaške »Novice« so zaplenjene že sedem tednov zaporedoma!! Verujemo trdno, da napoči tudi dan sodbe za po-lentarsko predrznost.
Shodi in razne prireditve.
Letošnji kmetski praznik na Bledu obeta biti ravno tako sijajen, kakor so bili vsi dosedanji na Bledu prirejeni kmetski prazniki. Posebno opozarjamo na kongres društev kmetskih fantov in deklet, ki ga letos prvič sklicujejo na Bled, nadalje opozarjamo na živinsko razstavo in na sprevod gorenjskih kmetskih skupin. Gorenjci se pridno pripravljajo, da obiskovalce zopet tako zadovolje, kakor so jih .doslej zadovoljili še vsako leto.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V nedeljo dne 30. t. m. se vrši po prvi sv. maši v gostilni gosp. Drofenika javen shod Zveze slov. kmetskega ljudstva.
Govorijo tov. p osi. Pucelj, tov. Debe-, lak in najbrže tudi delegat HSS. Po j shodu se vrši sestanek zaupnikov v gostilni Julija Ogrizka v Rogaški Slatini.
V Podovi bo v nedeljo 30. t. m. ob
2. uri popoldne ustanovni občni zbor krajevne organizacije >Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« pri tov. Antonu Lašiču. Na zborovanju govori tov. Bende.
Krajevna organizacija Maribor ima svoje redne tedenske sestanke vsako sredo ob 5. uri popoldne v gostilni tov. Pečnika na Rotovškem trgu. Somišljeniki z dežele dobrodošli..
KRANJSKO.
Žabnica. V »Jutru« se nekdo spotika ob veselico našega »Društva Kmetskih fantov in deklet«. Nas prav veseli, da smo »Jutrovcem« trn v peti. fo je najboljši dokaz, da smo na pravem potu. — Člani Društva kmetskiii fantov in deklet v Žabnici.
Selo pri Vodicah. V četrtek dne 20. t. m. je umrl tov. Ivan Kosec, posestnik in občinski odbornik. Bil je zvest pristaš naše stranke. Sodeloval je v raznih organizacijah. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Pogreba se je udeležil cel občinski odbor z županom na čelu. Težko ga bomo pogrešali, a še težjše njegova družina, ki ji izrekamo naše sožalje. — Fran Kristan, predsednik okr. org.
Dravlje. Na klerikalnem taboru 23. t. m. je bilo okrog 200 ljudi, od teh polovica žensk, ki so prišle na božjo pot k sv. Roku. G. Smodej je udrihal po tov. Puclju, češ da je uskočil k Radiču, glasoval za dvanajstine in mnogo škodoval za Slovence ves čas, kar dela v Beogradu. Brodar je rekel, da če bi se vsi poslanci iz Slovenije združili, bi mogoče kaj naredili, vendar so pa vsi skupaj-tudi nič proti 313 poslancem in da tudi 25 poslancev ne pomeni nič. — Lepo priznanje! Saj to smo tudi mi vedno trdili, da klerikalni poslanci v skupščini malo pomenijo. Zato je pa najbolje, da se vse združi z nami, ki smo že našli dobre zveze pri Hrvatski seljački stranki kot eni največjih strank v državi. Nesreča se v Dravljah spričo »silne«
udeležbe na klerikalnem taboru ni nobena mogla pripetiti.
Stražišče. Dne 22. i. m. je po mučni bolezni v 81. letu za vedno zatisnil svoje trudne oči naš Valentin Bene-cjik, posestnik in gostilničar. Bil je spoštovan, ugleden mož, dober gospodar in zvest somišljenik kmetske misli. Bil je skozinskoz pravi gorenjski naprednjak, širom znana gorenjska korenina. Vsak izletnik Sv. Jošta ga je dobro poznal kot zelo prijaznega gostilničarja. Bil je navdušen Jugoslovan ter je vsakemu prijatelju ob početku vojne napovedoval smrt Avstrije. Kako spoštovan je bil, pokazal je njegov pogreb, ki se je vršil v pon-deljek 24. t. m. cb 6. uri, katerega se je udeležilo nešteto prijateljev in znancev, Sokol iz Stražišča, Kranja in Škofje Loke, Gasilni društvi iz Stražišča in Kranja ter Narodna čitalnica iz Kranja s svojim dobrim pevskim zborom. — Dragi Tine, Tebi pa lahka naj bode zemlja, katero si tako ljubil! Rodbini naše iskreno sožalje!
ŠTAJERSKO.
Pišece. Preminul je tukaj naš nepozabni tovariš, bivši župan, načelnik kraj. šol. sveta itd., Jože Kostanjšek v cvetju svoje moške dobe 48 let. — Kratka in mučna bolezen ga je primo-rala pod operacijski nož, kjer je podlegel. Spavaj sladko, dragi Jože! Neumoren in v delavnosti si bil nedosegljiv. Pogrešala Te bo naša občina in Ti ohranila trajen spomin hvaležnosti. Preostalim izrekamo naše sožalje.
Razgirjajmo vedno in povsod misel zedtujeoja slovanskega, hrvaškega in srbskega kmeta,
Vs»k pristaš kmečke misli mora biti član »Kmetijske tiskovne zadrti««**'
Jarenina. Iz tega lepega kraja, kjer je mnogo naročnikov na »Kmetski list«, se nam javlja, da je g. dekan odsvetoval čitanje »Kmetskega lista«, češ, da je brezverski. Prosimo tovariše, da nam navedejo priče. Bomo g. dekanu dali pri sodišču prilike, da nam dokaže brezverstvo. Ni res, da bi se za take ljudi ne našlo »zdravila«.
Ptuj. Pogum je upadel tudi nekaterim ptujskim demo-škratom ob nastopu nove vlade. Začeli so spodobno pozdravljati celo svoje nekdanje zati-rance in politične nasprotnike. Svoj-čas pa so raznašalcu česopisov grozili s pretepom, ako ne odstrani iz svojega žepa zadnjega izvoda kmetskega glasila »Slovenski Republikanec«, menda iz strahu, da bi se »Jutro« in »Republikanec v žepu ne spoprijela. — Ptujski župan g. dr. Senčar, ki se ga spominjamo s Pivkovega sestanka na Bregu pri Ptuju, danes samo še vzklika: »Država naj živi!« — Podžupan g. Blažek je prisrčno pozdravil orlovsko prireditev v Ptuju. — Obenem še beležimo, da želi tukajšnje prebivalstvo premestitve okrajnega komisarja g. dr. Bratine in policijskega komisarja g. Kneza.
Sv. Peter pri Mariboru. Župan Flu-her sklicuje občinske seje ob nedeljah ob 3. uri popoldne. Nekoč so čakali odborniki do 5. ure in ko še ne dojde njihov rihtar, se razidejo. Nato pri-klesti rihtar, ko ni nobenega odbornika več na mestu. Žalostno! Gospod kaplan, navadite moža nekoliko reda!
Šmarjeta ob Pesnici. Občina Gru-šova je izmed vseh v levem srezu mariborske oblasti najbolj zavedna. To so pokazale zadnje volitve, ko je dobila SKS pri nas 86 glasov. G. župnik ima velike skrbi, da bo občina Gru-šova postala brezverska. To je nedostojno, da se prav vernim kmetom v Grušovi očita protiverstvo.
Dramlje. Dne 2. t. m. sta se sprla fanta Karol Dolganoč in Franc Mastnak iz Šentjurja v gostilni F. Zdolšek,
nakar sta se hitro pomirila. Čez pol ure pride Franc Mastnak iz krčme, kjer se je nahajal Dolganoč, ter mu zasadi nož v vrat. Karol Dolganoč je kmalu izdahnil. »Slovenec« in »Slov. gosp.« pišeta, da se je šlo za brata umorjenega, ker ga je Franc Mastnak ovadil orožnikom, da so ga nazaj v ječo spravili, iz katere je bil ušel, ker je bil obsojen radi umora na 12 let. To ni resnično. Brat umorjenega je oil obsojen na 2 leti ječe radi nekega konja, katerega si je usvojil od svojega gospodarja na nepošten način in ga potem skušal prodati. Pobegnil je res iz ječe in se skrival v domačiji, potem pa jo je popihal v Nemško Avstrijo, kjer so ga izsledili in izročili mariborski oblasti. — Ne vemo pa, zakaj govore klerikalci v prid morilcu Mastnaku. Menda zato, ker je še pri zadnjih volitvah bil zvest volilec in agitator dr. Korošca. Noben časopis pa ne pove, da je bil Mastnak pretepač in je ob vsaki priliki grozil z nožem. Ravno 14 dni pred umorom je v Dramljah Mastnak dvakrat z nožem ranil M. Kožarja in potem zbežal. Te vrste odgovarjajo resnici.
Iz Mislinja se nam poroča: Že par let občudujemo delovanje tujerodnega državljana nemške narodnosti, knjigovodje Hiibnerja na veleposestvu Pergerja. Ne razumemo, kako da njegovega mesta ne zavzema kak naš državljan, ki bi z nami, ubogo delavsko paro, gotovo ravnal po človeško, ker menda nismo več v onih časih, ko je smel vsak privadranec teptati »die windische Packasch«. Krivda neprestanim mezdnim bojem v naši dolini, neprestanemu odpuščanju delavstva in drugega uslužbenstva je ravno oni Hiibner, kateri vsepovsod hvali razmere v sosednji Avstriji, med naše ljudstvo pa seje mržnjo proti naši državi. Prosimo državno oblast, da že enkrat napravi konec temu. Prosimo tudi našega poslanca tov. Puclja, da nam pripomore do dostojnega življenja pri veleposestvu Pergerja, ki je pod agrarno reformo.
»v v 1
isce!
EFEKTNA LOTERIJA NARODNO-KULTURNEGA DRUŠTVA MALA NEDELJA. 300 dobitkov y vrednosti 15.550 dinarjev. — Žrebanje nepreklicno 15. novembra 1925. Srečka stane samo 5 dinarjev. Kupujte in naročujte srečke takoj skupno pri Narodno-kulturnem društvu Mala Nedelja, Pošljite znamke v pismu !
Najugodnejši nakup
OBLEKE 2
JOS. mm, LJUBLJANA
IZREDNO VELIKO TRUDA si prihranite, ako pri pranju uporabljate samo milo »Gazela«.
t^iawapMci3iaaaB.eMiiiMiiiwMiiM ———wmm^m M M i .11 ll■
RADIO - BALSAMICA.
Revmatizem se najbolje zdravi poleti s celemu svetu znanim zdravilom dr. Rahlejeva »Radio-Balsamica«. Vsled ogromnih naročil so se otvorili laboratoriji na Francoskem in na Angleškem. Poleti se z manjšo količino zdravila gotovo in brez stroškov za potovanje v kopališča more človek lahko osvoboditi od te težke bolezni. Ta lek je priznan kot najboljše in najdovršenejše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma, o čemur pričajo brezštevilna zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov in priznanja medicinskih avtoritet in zdravnikov. Zdravilo pošilja proti naplačilu laboratorij za kraljevino SHS v Beogradu, Kosovska ulica broj 43.
Gospodarstvo.
sae&a&BEtifca&e
Možice In. rasno.
Mesečna seja okr. odbora Kranj bo
v pondeljek, dne 7. septembra ob 10. •uri dopoldne pri »Peterčku«. — J. Benedik, tajnik.
Mesečna seja okr. odbora Kamnik bo v nedeljo dne 6. septembra ob 10. uri pri tov. Cerarju. — Fr. Kristan, predsednik.
»Kmetijski koledar« v žepni obliki izide tudi letos. Opozarjamo na to vse svoje somišljenike in prijatelje!
Na razna vprašanja javljamo, da se sprejemajo naročila na Kmetijsko Matico le še do 10. septembra t. 1. Kdor želi še naročiti, naj se takoj javi na naslov: »Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani«, Janez Trdinova ulica št. 8, in naj vpošlje 30 Din. Prejme tri knjige (Veliki koledar, povest in strokovno knjigo).
Za tiskovni sklad sta darovala tov. Joško Benedik iz Stražišča pri Kranju in neimenovani vsak po 50 Din (o priliki veselice Društva kmetskih fantov in deklet v Žabnici). — Lepa hvala! Posnemajte!
Na državni kmetijski šoli v Št. Jur-ju ob juž. žel. se prične 11-mesečni tečaj 1925/26 začetkom novembra in bo trajal do 30. septembra 1926. Učenci so oskrbljeni na zavodu s stanovanjem in hrano, pa tudi perilo se jim pere. Oskrbnina znaša 75 Din mesečno in se plačuje četrtletno naprej. Sinovi manj premožnih kmetov, ki se izkažejo, da so potrebni podpore in se zavežejo, da ostanejo po dovršenem tečaju na svoji domačiji, dobijo lahko tudi pol oziroma popolnoma prosta mesta. Sprejemajo se kmečki sinovi, ki so najmanj 16 let stari, z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo in so telesno zdravi. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem naj se pošljejo podpisanemu ravnateljstvu najkasneje do 10. oktobra. Prošnje morajo biti kolkovane s kolkom 5 Din, za rešitev je priložiti kolek za 20 Din. K prošnji se morajo priložiti sledeče listine: 1. Krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. nravnostno spričevalo, 6. reverz starišev ali varuha, s katerim se-zavežejo redno plačevati oskrbnino in poravnati škodo, ki bi jo utegnil gojenec povzročiti na šolskem imetju; 7. tisti, ki žele prosto ali polprosto mesto, ubožno spričevalo, potrjeno tudi od zemljeknjižnega urada. — Ravnateljstvo državne kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel.
Vpis v državno davčno šolo v Beogradu.
Ministrstvo za finance, generalna direkcija neposrednih davkov v Beogradu, objavlja potom tukajšnje finančne delegacije: v Beogradu se otvorita dva tečaja državne davčne sole (»državne porezničke škole«), od katerih traja prvi od 15. septembra 1925 do 31. maja 1926, drugi pa od 1. septembra 1926 do 30. aprila 1927. — Pravico do vpisa v to
šolo imajo samo one osebe, ki so z uspehom dovršile najmanj 6 razredov srednje šole. V pomanjkanju takih prosilcev se morejo sprejeti tudi osebe, ki so izvršile najmanj 5 razredov gimnazije ali realke ter eno leto druge strokovne šole. Absolventi državne davčne šole se postavljajo za uradnike v II. kategoriji. Siromašni prosilci morejo dobiti državno podporo mesečno do 600 Din. Prošnje je vložiti do 31. avgusta 1925 pri »Upravi državne porezničke škole« v Beogradu (poslopje generalne direkcije neposrednih poreza). — Reflektanti naj se osebno zglase pri predsedstvu delegacije min. financ v Ljubljani, kjer dobe podrobna pojasnila.
Državna realna gimnazija v Ptuju.
Šolsko leto 1925/26 se prične 1. sept. 1925. Sprejemni izpit v prvi razred je v torek 1. septembra od 9. dalje; vpis za ta izpit je isti dan od 8. do 9. ali tudi v prejšnjih dneh predpoldnem, za kar je treba prinesti rojstni list in šolsko spričevalo. Dosedanji in novo-došli dijaki(nje) se vpisujejo v I. do VIII. razred dne 2. in 3. septembra od 10. do 11. Ponavljalni izpiti se vrše od 24. do 31. avgusta po posebnem razporedu. — Komljanec, ravnatelj.
Požar je uničil viničarsko poslopje, last Admonta v Murščaku, okr. Gor. Radgona, v nedeljo zvečer dne 23. t. m. Ker je bilo hišno in gospodarsko poslopje s slamo krito, je uničil požar vse ostrešje z vso krmo za živino viničarju kakor tudi dve govedi in tri svinje. Požarni brambi iz Jurjevcev in Slavtincev sta prihiteli na pomoč.
Požar je povzročila strela na Rebri pri Šmarju (pri Grosupljem) v kozolcu posestnika Hribarja. Vse je zgorelo.
Židovski svetovni kongres se je prejšnji teden vršil na Dunaju. Prišlo je pet tisoč odposlancev iz celega sveta. Revno ljudstvo je proti tem svojim izkoriščevalcem priredilo velike demonstracije. V Sloveniji židovske nesnage do zadnjega še nismo poznali. Začeli pa so prihajati, odkar gotovi politiki pri nas z vsemi silami podpirajo razvoj industrije s tujim denarjem.
V Vevčah pri Ljubljani je v četrtek 20. t. m. bila ustreljena 17-letna Štefka Zaje, ko je zgodaj zjutraj likala perilo in obleko. Strel je prišeb skozi odprto okno. Zaprli so Štefkinega bivšega ljubimca A. Paternosta, ker je sum letel takoj na njega. Vendar je iskati krivca drugod.
SVOJI K SVOJIM!
Vsakovrstno usnje, kože, gonilna jermena, čevlje od priprostih do najfinejših, žoge in čevlje za nogomet, torbe za orožnike, gamaše itd. Dalje veliko izbiro kopit, čevljarskega orodja in vseh v čevljarsko stroko spadajočih predmetov nudi na drobno in debelo
Anton Marknn, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41 (tik glavnega kolodvora).
DAVČNA PRAKSA V SLOVENIJI.
Ljubljanski g. finančni delegat je izdal svojim podrejenim uradom okrožnico z dne 6. avgusta t. 1., v kateri pravi:
»V zvezi s tuk. odredbo z dne 30. julija, št. A I 3150. ex 1925, sem dognal, da so koncem julija t. 1. znašali zaostanki na direktnih davkih, vključno davek na poslovni promet, — nad 76 milijonov dinarjev! Naročili delegacije z dne 28. marca št. A I 1347 in z dne 14. julija, št. A I 2977 torej nista imeli nobenega uspeha, — nasprotno v primeru s stanjem ob koncu prvega kvartala so se razmere celo občutno poslabšale.
Znano mi je, da vsebuje gornja vsota več relativno visokih postavk, zlasti davka na vojne dobičke, ki so ali sploh neizterljive ali se vsaj v do-glednem času ne bodo dale izterjati. Uvažujem tudi vse težave, ki so se z dobrim namenom ali v detajlnem nepoznavanju naših razmer delale naši davčni upravi z eksekutorji, in priznam slednjič, da je pod pritiskom javnega mnenja morda zavladala prevelika, četudi razumljiva popustljivost napram prošnjam za odlog eksekucije in plačilo v obrokih.
Vse to pa še zdaleka ne upravičuje raznih visokih zaostankov, ki sem jih povzel iz poročil. Opuščam vsako re-kriminacijo in zlasti nočem raziskovati, kdo je zakrivil, da davčna urada za mesto Ljubljano in v Mariboru, ki bi morala biti za zgled .vsem drugim, izkazujeta, prvi nad 28, drugi nad 15 milijonov dinarjev zaostankov. Upam pa, da se vsaj sedaj, ko sem Vam odkril bilanco, ne najde več noben organ in noben funkcionar finančne uprave v Sloveniji, ki bi ne čutil potrebe takojšnje in najenergič-nejše remedure.
V nevarnosti je predvsem naš dobri sloves, ki smo si ga v najtežjih prilikah znali ohraniti dolgo vrsto let. Aparat, ki dosega take rezultate, je izgubil pravico, da si da kaditi kot najboljši in najodločnejši v državi, a očitki utegnejo — ako Vas prav poznam — skeleti tembolj, ker se bo neuspeh brezdvoma spravljal v zvezo z odpravo percentualnih nagrad, ki sem jo jaz baš v interesu našega re-nomeja z vso odločnostjo zagovarjal. Ali hočete, da poročam na merodajno mesto: Gospod, motil sem se, moji ljudje brez procentov ne bodo več izpolnjevali svojih dolžnosti?«
Nadalje pravi ta znamenita okrožnica:
»Pričakujem torej, da se z vso energijo in vnemo lotite dela in osredotočite ves svoj trud na to,
1.	da se škandalozno visoki zaostanki, kakor so narasli do konca julija t. 1., čimprej in čim izdatneje znižajo;
2.	da se za III. kvartal (do novembra!) dospela vsota pobere točno po navodilih tuk. odloka z dne 14. julija t. 1. št. 2974.«
Nadalje se bere v tej okrožnici še sledeče:
»Ne kratim nikomur svobode prepričanja in udejstvovanja v mejah zakona, ugotavljam pa še enkrat, da ste državni administrativni organi in kot takšni za službeno poslovanje nimate razen od mene sprejemati direktiv od nikogar, pa naj zavzema v naši javnosti katero mesto hoče ...«
Okrožnica nadaljuje:
»Položaj je tako resen, na moram z obžalovanjem pri sledečih davčnih uradih, in sicer:
Brežice, Cerknica, Dol. Lendava, Kočevje, Kozje Krško, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Litija, Maribor, Marenberg, Mokronog, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Radovljica, Slov. Gradec, Tržič, Vrhnika, Višnja gora sistirati (ukiniti) vse dopuste vse dotlej, dokler se ne uverim, da se je stanje izboljšalo. Uslužbence, ki so na dopustu, je takoj pozvati, da brez odloga in pod disciplinarno odgovornostjo nastopijo službo.«
Tej okrožnici je g. finančni delegat priložil prilogo z navodili, kako se davki najenergičneje izterjujejo. Iz nje posnemamo:
Š
1.	Koncem vsakega meseca morajo poslati davčni uradi davčnim oblast-vom in delegaciji izkaz o davčnih zaostankih.
2.	Davčna oblastva morajo pod lastno disciplinarno odgovornostjo kontrolirati pobiranje davkov in ekseku-cijsko prakso. Uslužbenec, ki ne bo strogo delal po teh navodilih, lahko izgubi službo, ker se bo g. delegat po-služil tozadevnih sredstev, ki so mu na razpolago. To velja zlasti za ekse-kucijske organe!
3.	G. delegat pravi: »Ne vidim razloga, zakaj bi se v takšnjem slučaju očitne resistence prihranila sramota žepnega rubeža in ne izvršila baš kako lepo nedeljo ob navzočnosti mnogoštevilne publike.«
4.	G. delegat priporoča tudi preselitev zarubljenih predmetov v Ljubljano k delegaciji v shrambo, če se ne bi na licu mesta našel kupec za nje. Za slučaj bojazni resnega odpora naj si eksekutor preskrbi asistenco.
5.	G. delegat pravi, da so dosedanje davčne olajšave šle preko mere!
6.	G. delegat priporoča, naj uradi prošnje za odlog plačila ali za plačilne obroke po možnosti zavrnejo!
7.	G. delegat pravi končno, da naj davčni uradi samoupravnim telesom (občinam, okr. zastopom itd.) izplačujejo doklade le v toliko, v kolikor so bile z vplačilom krite te postavke in drugi državni davki, da torej nikakor ne gre, da se odplačila razdele na avtonomne doklade, če dospeli državni davki še niso kriti: »Naj občine same občutijo posledice nerednega vplačevanja!«
8.	Glede vojnodobičkarskega davka si pridržuje g. delegat sam nadaljnje odredbe!
*
Prinašamo to okrožnico z navodili g. delegata dr. Šavnika, da bodo ljudje vedeli, zakaj se, jih sedaj tako silno energično tirja za davke in eventualno tudi rubi. To okrožnico so dobila vsa davčna oblastva in vsi davčni uradi v Sloveniji, o katerih pravi g. delegat, da so imeli doslej »dober sloves kot najboljši in najodločnejši v državi!« Zlasti v tistih 20 davčnih okrajih, ki so našteti v tej okrožnici, naj se ljudje pripravijo...
Prinašamo izvlečke iz te okrožnice, da bodo ljudje vedeli, kako in kaj je in se ne bodo jezili na napačni naslov!	A. Kalemina. * * *
PRAVILNO SUŠENJE GOB ZA PRODAJO.
Po izdatnem deževju smemo kmalu pričakovati obilico jesenskih gob. V Sloveniji se zanimanje za gobe precej širi odkar imamo dobro knjigo te stroke z izbornimi naravnimi slikami,*
* Naše gobe. Navodilo za »poznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi slikami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Drag. Humek. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena v platno vezani knjigi 100 Din. vendar pa smo še v tem oziru še vedno daleč za sosednjimi državami.
Naša država ima za gobarstvo vse pogoje: ugodno podnebje in mnogo gozdov. Ako bi se torej pri nas gobarstvo tako vsestransko izkoriščalo kakor to delajo Čehoslovaki, Francozi, Nemci in Italijani, moralo bi nam donašati na leto najmanj 300 milijonov dinarjev. V letih 1923 in 1924 se je izvozilo iz Slovenije okrog 200 vagonov suhih gob, za kar se je dobilo približno 50 milijonov dinarjev. Ker pa obseg gozdov v Sloveniji ne tvori niti ene desetine vseh gozdov v naši državi, je zgornji proračun popolnoma utemeljen. V naših južnih pokrajinah (Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora) je gobarstvo skoraj še popolnoma neznano.
V naših gozdih raste do 200 vrst po-rabnih gob, od teh je kakih 50 vrst dobrih, približno toliko srednjedob-rih, ostale vrste pa so manjvredne, vendar pa bi bile tudi zadnje še vedno porabne, ako bi imeli kako industrijo za gobe, t. j. konzerviranje, mletje suhih gob v prašek, kuhanje gobjega ekstrakta, vlaganje v kis itd., kakor imajo take industrije Čehoslovaki, Francozi in Nemci.
Za izvoz pridejo v poštev zaenkrat le suhi gobani (1. jurček, globanja ali vrganj, 2. bronasti goban, 3. kosta-njevka), kukniaki (šampijoni) in smrčki (mavrohi). Vsako teh gob, ki smo jih namenili za prodajo, je treba posebej sušiti in posebej shranjevati, ker posušeni kukmaki in smrčki imajo vedno višjo ceno kot gobani.
Naši trgovci-izvozničarji prodajo večino suhih gob v Južno Ameriko (Brazilija, Argentinija, Bolivija, Čile itd.). Našemu izvozu suhih gob pa postaja zelo nevarna tekmovalka Italija. Amerikanci namreč zahtevajo, da imajo suhe gobe belo barvo in da so rezane na tanke lističe. Italijanske gobe imajo že po naravi sevttejšo barvo kot naše, ker. vsebujejo dosti celuloz, t. j. lesnih snovi, ; vrhutega pa sušijo Italijani gobe le na solncu ali potom elektrike ter zelo pazijo, da obdrže posušene gobe svetlejšo barvo kot naše, ker vsebu-bolj sočnate in aromatične kot italijanske, toda proti predsodkom izbirčnih Am^rikancev se je težko boriti. Pri nas raste največ gob v pozni jeseni, ko so trajni solnčni dnevi le redki, zato naši ljudje sušijo gobe tudi na pečeh ali celo v pečeh, pri čemur se seve ne more doseči lepa svetla barva. Tako posušene gobe morajo naši previdni nakupovalci ali odklanjati ali pa vsaj plačajo dosti nižje cene, ker tvegajo, da jim obleže v zalogah.
Da bomo mogli suhe gobe dobro prodati, ravnati se moramo po sledečih navodilih:
1. Gobe se naj nabirajo le v pletene košare, kože ali škatlje, nikdar pa ne smemo uporabljati za nabiranje gob vreč, rut, predpasnikov, nahrbtnikov ali mrež, ker v takih posodah se gobe zmečkajo, postanejo gnusne in se tudi naglo pokvarijo, j 2. Utrgane gobe naj se na mestu ob-režejo in osnažijo, nato šele naj se devajo v posodo, i 3. Nabirajmo samo mlajše, t. j. še trdne gobe, dokler se klobuk še ne vda pod pritiskom prsta. Stare, že mehke ali črvive gobe so gnusne in neporabne. Da ne nosimo brez potrebe takih gob domov, naj se goba že v gozdu prereže čez sredino klobuka, da se prepričamo, ako ni črvi-\ va. Prestare in črvive gobe pustimo v gozdu, da izpade seme za prihodnje ; leto.
j 4. Ako je dovolj dobrih gob, naj se ; porabijo samo klobuki, ker kocen je splošno manjvreden. Le popolnoma j trdi in zdravi koceni se smejo rezati
za sušenje, j 5. Nabirajmo gobe le v suhem vre-I menu, ne pa v dežju ali neposredno po deževju, ker so takrat gobe prepojene z vodo in se vsled tega hitro pokvarijo. Vsaka goba ostane naj-j manj 5 dni zdrava in trdna, odkar je
prodrla iz zemlje. i 6. Doma se naj gobe takoj razrežejo na lističe, ki se naj raztrosijo na desko, leso, papir ali pletenino, i. s. ta-i ko, da ne leže drug na drugem, ker ; sicer porjave ali počrnijo. Pri starih i gobanih se naj spodnja plast pod klo-j bukom (plodovnica) odlušči in zavrže, i Ako smo prinesli nabrane gobe šele na noč domov, da jih ne moremo ta-j koj razrezati, naj se vsaj izložijo iz po-) sode ter razstavijo vsaka zase na hladnem in zračnem prostoru. Ako bi jih pustili na kupu ležati, se lahko j vnamejo ali pa se vsaj razširijo med ; njimi črvi.
j 7. Za sušenje določene gobe je tre-j ba dobro osnažiti, odrezati od polžev ; objedene dele, toda nikakor jih ne | smemo pred sušenjem oprati. Manjše : gobe se lahko režejo cele, t. j. tako, S da se na lističih kocena drže tudi listi-] či klobuka. Večjim gobam pa se naj-| prej odreže kocen tik pod klobukom, j nato pa se razreže klobuk posebej in I kocen posebej.
8. Gobe za prodajo naj so režejo na čim tanjše lističe, zato pa naj se ne suše tako močno, da bi se lističi dro-| bili, temveč se shranijo, ko so še ne-| koliko prožni. Med sušenjem se morajo lističi vsaj enkrat previdno obr-i niti, da se na obeh straneh enakomer-; no posuše.
J 9. Najboljše sušenje je na solncu ali s pomočjo elektrike. Ker pa električnih sušilnic še nimamo, a v dobi glavne gobje sezone, t. j. jeseni, tudi navadno ni dovolj gorkih solnčnih dni, zato smemo sušiti gobe za silo na zračnih, svetlih podstrešjih, skednjih, kozolcih itd. Za največjo silo se sušijo gobe tudi na pečeh, ki pa ne smejo biti preveč razgrete. Na peč pa se položijo lesene deščice (trske), na te pa papir, na katerega se raztrosijo-lističi gob/
10. Želeti bi bilo, da se v vsakem kraju, kjer je dosti gob, ustanovi posebna zadruga, ki bi postavila posebno sušilnico, kjer bi se razen gob moglo sušiti tudi sadje, posebno češ-plje (slive). Za prvo silo pa si more
6
Kmet, vefLae b>r*iu agled in čast svoje 8. K. S.!
vsakdo napraviti enostavno sušilnico za gobe. V ta namen se zabije na soln-čnem kraju par stebrov v zemljo, v stebre se pritrdi vrsta daljših klinov ali lat, na katere se položijo gladke deske druga vrh druge, na deske pa se natrosijo narezane gobe. Police se poljubno prestavljajo, da pridejo vse na solnce. Cela naprava je podobna policam, kakšne imajo peki za kruh.
11. Posušene gobe naj se hranijo v snažnih vrečah ali pletenih košarah na suhem in zračnem prostoru, najbolje na skednjih ali podstrešjih, kamor ima zrak dostop, a ne prihaja dim ali prah. Kjer ni pripravnih shramb, tam store sušilci najbolje, da posušene gobe čimpreje zanesejo k nakupo-valcu. Na vlažnem ali brezzračnem prostoru hranjene suhe gobe začno plesniti, oziroma dobe zatohel duh in okus ter postanejo vsled tega nepo-rabne.
Za" domačo uporabo se lahko suše
razen gori navedenih vse užitne gobe, le ne mlečnice (užitna sirovka in pe-čurka ali hruševka) in posebno vodene in sluzaste (maslenka, slinavka, polžarice, tintnice).
Tudi smemo za dom namenjene gobe poljubno debelo rezati in sušiti tudi v pečeh. Smrčki (mavrohi) se najbolje suše za prodajo in dom, ako cele ali razpolovičene nanizamo na niti ter jih obesimo med okna.
Kdor bo po teh navodilih sušil gobe za prodajo, jih bo vedno in dobro prodal.
V eni prihodnjih številk razložimo, kako je gobe vlagati v kis, kako se kuha okusni ekstrakt, kako se dela gobji prašek in kako sploh uporabljamo gobe v gospodarstvu. A. B.
ZADRUŽNA ŠOLA V LJUBLJANI.
V Ljubljani se vrši vsako leto zadružna šola, ki traja okrog 5 mesecev,
in sicer od začetka novembra pa do Velike noči. Šolo vzdržujejo deloma država, deloma pa Zveze zadrug v Ljubljani.
Na šoli se vzgaja voditelje in druge lunkcijonarje kmečkih zadrug vseh vrst. Poučuje se slovenski jezik, računstvo, lepopisje, gospodarski zemljepis, knjigovodstvo, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, zadružno, menično in temeljno državno pravo ter kmetijsko gospodarstvo.
V šolo se sprejmejo mladeniči, ki so dovršili 16. leto, ljudsko šolo in ki ostanejo doma na posestvu ter hočejo delovati v zadrugah.
Šola je velike važnosti, ne samo za vzgojo zadružnih delavcev, temveč za vzgojo naših kmečkih mladeničev v obče, ker jim nudi potrebno izobrazbo, brez katere kmet dandanes ne more več uspešno gospodariti.
Vsled tega daje naša Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani kmečkim mla-
deničem, ki ostanejo doma na kmetiji in hočejo delovati v zadrugah, denarne podpore.
Kdor hoče obiskovati šolo, mora prositi za sprejem. Prošnjo je nasloviti na Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Priložiti je treba: rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Mladeničem, ki bodo gotovo ostali na kmetiji in bodo delovali v domačih zadrugah, bo dala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8, denarno podporo. Zato naj pošljejo do 10. oktobra prošnje za sprejem v šolo, zadnje šolsko izpričevalo, izkaz o premoženju očeta ter natančen naslov.
XIX. poročilo Hmeljarskega društva. — Žalec, dne 24. avgusta 1925. — Niirnberg, 24. avgusta 1925. Po železnici dovoženih 170, prodanih 130
bal. Izvanredna prima čvrstej© do 470—480 mark, druge vrste čvrsto do 420—455 mark za 50 kg.
XX. poročilo Hmeljarskega društva. —Žalec, dne 25. avgusta 1925. — Ža-tec CSR, dne 24. avgusta 1925. Živahno nakupovanje zunaj po 4000—4200 ČK za 50 kg (1 ČK = 1.60 Din). — Niirnberg, 25. avgusta 1925. Dovoženih 150. bal, še mali promet, kupovi-tos malo oslabela. Dobro razvit hmelj leta 1924 po 220—230 mark za SO kg (1 marka = 13.25 Din).
Mariborsko sejmsko poročila. Na svinjski sejem dne 21. avgusta se je pripeljalo 192 svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: prašički 5—6 tednov stari 90—120 Din, 7—9 tednov stari 150—170, 3—4 mesece stari 175—250, 5—7 mesecev stari 300—350, 8 do 10 mesecev stari 375—575, 1 leto stari 675—1250 Din. Cena za 1 kg žive teže 13—14, za 1 kg mrtve teže 14 do 17 Din. Prodalo se je 111 svinj.
Zotvvolo
Ob težki izgubi naše nepozabne mamice • i II S	e
nam je došlo toliko odkritih izrazov sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče se vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Zato si dovoljujemo tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vsem, zlasti pa onim, ki so blago-pokojnico tako častno in v velikem številu spremili k večnemu počitku.
Velika vas, dne 18 avgusta 1925.
Žalujoči soprog, otroci in ostali sorodniki.
f. UIUMil 1D1MHI IZIKH VElBEJi
OD 29. AVGUSTA DO 8. SEPTEMBRA 1925
pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja.
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava Jugoslavije. Razstavijo samo prvovrstna podjetja. Kvaliteta blaga priznano najboljša, cene brez-konkurenčne. Obiskovalci imajo 5O°/0 popust na železnicah. Legitimacija, ki stane Din 50'—, se dobi v bankah in drugih denarnih zavodih ter pri Putnik d. d., Ljubljana, palača Kreditne banke.
Ugodna in cena prilika za ogled in nakup vsakovrstnih gospodarskih strojev in orodja. Tehnične novosti. Športna razstava. Higijenska razstava. Razstava plemenske živine.
Oglejte si Ljubljanski velesejem.ki Vas bo popolnoma zadovoljil.
Edine najboljša
ifiini strop in kolesa
JOSKP I>ETEEIRTC-€t
K.Jlll>lfa.n&
(bliža Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritzner, Phonix in Adler
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
uimamiiumiinn Marijin tr$g štev. S mmniMiMiSM
sprejema hranilne vloge In vlog« na tekočI račun ter J& obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje p« dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, poeebno kratkoročne kredite.
= USNJE == S PAG O
Raznovrstno usnje in čevljarske potrebščine najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah na malo in veliko nudi
Franc Erjavce
trgovina as usnjem -v Novem mestu.

dreto in vse vrste vTraf-skih iidelkov ter v to »troko spadajoče blago dobite v »kladišču
,K0N0PJUTA" v Ljubljani,
Gosposvetska 2.
I „Panonija" I
I	——— j
I osrednja gospodarska zadruga •
Maribor
• •
• •
: Izvoz sadja, krompirja in drugih kmet- j : skih pridelkov preskrba kmetijskih in j gospodarskih potrebščin.	j
i Prostori v Meljski ulici 12 na dvorišču \
(prej „Orient").
•»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v
Ob priliki razstave ..LJUBLJANSKEGA VELESEJMA" Vas vabimo, da si ogledate našo bogato zalogo
raznovrstne železnine, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike-poljedelce, štedilnike, peči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesaljke, portland-cement, nosilke, strešno lepen-IIIIII11BIIIII1II1 ko in drugo pri tvrdki lllllimiilllllll
ZALTA & ŽILIC
trgovina z železnino
LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 11
Cene nizke, posrežba ločna In solidna I NA DEBELO!	NA DROBNO!
Najcenejše strešno
kritje!
Združene opekarne d. d,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov i eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in »idno opeko. — Na željo »e pošlje takoj popi« in ponudba!
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
yDT Džamonja in drogovi, V IA. 1 dr. z o. zav„ Maribor.
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike!
Agrarni £s>Iro
Dipl agr. A, Jamnik,
, * šelenhurgova ulica 7, I. nadstropje (v hiši Jadrausko-Podunavske banke). Strokovni nasveti, preskrbovanje vseh kmetijskih potrebščin, strojev, gnojil itd. najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč in pri iskanju posojil. Pouk v kmetijskih davčnih zadeval). Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-ja priloži pismu za odgovor 2 dinarja
portiand cement
f'
m
i i
m
I
K"
(Tour).
V zalogi pri
»EKONOM
fp
31»
M
It
osrednja gospodarska zadruga Ljubljani, r. z. z o. z.
v«*
m
b:?.* ifs
na surovo olje, nov, proda Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12.
Illlllllllllll
znamke Sack, malo rabljen, prodam.
Iran SVETLIN,
Podgorje 43 p. Kamnik.
v«
Fižol
vseh vrst, suhe
q «• b € , repno seme, kumuo, mrav ljinčna jajca in druge pridelke kupuje
SEVER & K0MP.,
LJUBLJANA.
Cene
sporočimo htevo.
Otroške majce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, aipaka aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože. škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
poleg Prešernovega spomenika ob vodi
Ljubljana Telefon 913.
TRG.-IHDGSTIJSKJI lElIttll MlU
■
V
liniMIIII! d. Z O. SE. Illllillll!!
informativni in posredovalni bureau,' komisijska trgovina. Vsa trgovska in zasebna posredovanja naj-kulantneje.
Zenitna ponudba.
Pošten mladenič, star 28 let, z večjo doto, želi znanja v svrho ženitve s poštenim, 18 — 30 let starim dekletom, ki bi imela večje premoženje. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, je poslati na upravo »Kmetskega lista« pod ši-Iro: »Srečna bodočnost«. Tajnost strogo zajamčena!
SIMON GUU ULICA 13.
TELEFIB STEV. 552. llllllllllllllllillllllllllllllllllilllltlllHIf Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice* kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: več barvah. :-:
LASTNA KNJIGOVEZNICA.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 35
= Brzojavi: „Stroj".
Telefon št. 142 in" 230 =
Transmisije in železne konstrukcije
TURBINE in železne konstrukcije ARMATURE Z;VONOVjI Ognjegasne potrebščine SESALJKE ŽELEZOLIVARNA	KOVINOLIVARNA
= STROJI ZA OBDELOVANJE LESA =
7- 2
PGDftOZHICE: MARIBOR, KAMNIK, NOU0 HESTO, PTUJ, RAKEK, KOME, SLOUENJGRflilEC
DUNAJSKA CESTA ŠTEIf 4 01 LASTNI STAVBI)
Kapital in rmm preko Din 19,000.000*—
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
EKSPOZITURA: PREVALJE Brzojavke: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458
0if»v«ni iredmik: MILAI MRAVLJE.
fe K«mm«IJ Knttskeg« H«U:IVAH PUCUU, wa»dai
Bati.nil. tiakars« »M.rk*r<, trf.-ind. d. d. v ijmUja»i.
5348534853485353534853485348235348