Našim malčkom Matiažek Junaškega Slovenca povest v slikah 36 Sreijal je, kar je mogel. Tinoek pa je ined tem zaokrenil jadrnico proti obali. Upala sta, da pobegneta. Nenadama pa je Matjažek kriknii, ee zgrabil za glavo in omahnil... Ko je odprl oči, je ležal v postelji. Skozi lino je sijalo jutranje sonce. Ob postelji je stal Tmček, bled in prepaden. Ob vzglavju pa je ždel možakar s hudim pogledom, mol6al in napenjal užesa. »Kje sem?« je bolestno dahnii Matjažek. >Na benečanski galeji,« je odvrnil Tinčeik. »Ujeta, ava. Pa le pomiri se! Ne bo nama hudeg*, Mornarji so dobričine.« 6e nekaj dni je ležal, potetn je ozdravel* Ledijski ranocelnik je spretno izlečU rano na čelu. Ko je bfi »drav, ga je plečat možakar odvedel pred kapetana. »Evo vam; maJega roparja!« je zabrundal stražnik m poiožil svojo šapo na dečkovo ramo. Kapitan pa je bii dobrioma. Ko je zvedel, kdo je in od kod, ga je osvobodii. Svobodno sta hodila po krovu, vee sta pretaknila, za vse sta se zanimala. Najrajši pa sta se mudila pri veslar jib., plečatih naožakarjib., M so bifi priklenjeni k veskme Zvečine so bili to kaznjeiici — toda z riatiini srci. Kako eo ^i božali in ljubkovaK? Ls dneva v dan so sukali svoja vesla, trpeli vročino in mraz, mhče ni imel dobre beeede zanje. (Dalje prihodnjič) Nesramnost Natakar: »Klanjam m milostljtva! Tisti be» rač, ki vsako soboto prtd« k vam, vas proal, da Umupo meni poslaH tkstih 50 par, ki Jfli vsalr teden dobi.« Gospa: »AH ne moare eam priti? Je morda bolan?< Natakar: >O, ne, a časa nima, ker v naši gostilni sedl in — kvarta...« Pomagal si je žena fpred izložbo ktobukov): »Glej, možeik, kako l«pi Mobuki!« Mož: »Srček, pustl jS»! Ti klobuki niso vrednl tetoe. Tako parnetna žeoa kot si tl, bi morala aoeiti krono na glavi, ne Mobuka...« Iz otroških nst Stndek: »Očka!« Oče: »No, kaj jeT« Sinček: >AH je ree, da dober človek poatane etv, protkan človek pa piešast?« O«e: >Kdo ti je to pravU?< Sin&ek: >Meni nfli6e. A o vaa je to pravil no« tar, ko je včeraj prisel Jz pisarne.« Oče: >No, ljubi sinko, gospod notar je gotovo velik oeel, ker osel ne postane niti aiv niti pteSast...«