Sv. Urban nad Maiiborom. Prvo nedeljo tekočega mesca smo zopet imeli prav lepo proslavo Marijaceljske Matere božje v Kamnici. Vse polno vernikov .je s spodbudno pobož- nostjo spremljalo božjega Odrešenika po vasi mimo lepo okinčanih hiš in se nam je dozdevalo, da se vračajo stari časi, ko so nas ob tej prilikii obiskovali mnogoštevilni romarji iz Maribora in Slovenskih goric. — Za prihodnjo nedeljo dne 11. septembra pa so nam oznanili, da prihitijo marljivi pevci društva »Poštni rog« k Sv.Urbanu in da imajo v tej prijazni novoposlikani cerkvi ob deseih svojo službo božjo. Le pridite s svojimi prijatelji in prosite sv. Urbana, da nam pomaga srečno spraviti naše vinogradniške pridelke! ŠJ. Peier pri Mar-boru. Vaški zvončki v Metavi so naznanili smrt posestnika Liponik Jožefa iz Trčove, ki je po daljšem bolehanju umrl nagle smrti. Rajni je bil dober in uslužen sosed ter vesel družabnik in splošno priljubljen. V Metavi pa ,je umrla po daljši bolezni viničarjeva žena Lorber v najlepši ženski dobi. Rajnima _aj bo zemljica lahka, preostalim pa naše sožalje! Sv. J-kcb v Slov. gcr. Srce se nam krči, ko hodimo po naših sadonosnikih in vinogradih. Navadno se pravi, da škoda, po toči povzročena ni tako huda, kakor se zdi v prvem trenutku. V tem slučaju pa vidimo, da je še hujša, kakor se je mislilo od začetka. Marsikdo je še na tihem upal, da bo še kaj ostalo, zdaj pa vidimo, da sadje leži črno na tleh za nobeno pravo rabo, kolikor ga je pa ria drevju, tam črni, gnije in odpada. V vinogradih črni grozd za grozdom in odpada, če je kateri še ostal na trti. Veliko rodbin bo letos v re.nici stradalo. Fižol, eno poglavitnih hranil, je 3 koruznih njiv kar izginil. Bog ve, ali se nas bo kdo usmilil, a!i bodo izostale vsaj tirjatvo različnih davkov in zagrožene rubežni. — Pri tej priložnosti se pa vam moramo, g. urednik, -priitožiti, da nismo nič kaj zadovoljni 8 kritiko o naši prireditvi »Reveek Andrejček«. Mi dobro vemo, da se ne movemo primerjati s poklicnimi igralci, storili smo pa vse, kar smo po svojih močeh. mogli, in ljudstvo je bilo z vsemi zadovoljno. Tudi ne igramo zavoljo kritike in ne zato, da bi se enega ali drugega hvalilo, ampak zato, da si v teh težkih časih poiščemo lepega in plemenitega razvedrila. Brezole pri Račah. NebeSki vrtnar je presadil zalo cvetko iz te solzne doline v nebeški raj, kjer nl tuge in ne trpljenja. Za vekomaj je zatisnila svoje oči, .previdena s sv. zakramenti, mladenka Marijina družbenica Tilika Čelofiga v starosti 18 let. Rajna se je rada udeleževala sestankov ter naukov po večernicah pri farni cerkvi, dokler je mogla. Prvi dan Marijinega meseca jo je bolezen položila na postelj. Njen mrtvaški oder je bil poln lepih cvetlic. Na dan pogreba so prihitele iz Slivnice njene družbenice z Marijinim društvenim križem ter jej v lepem številu izkazale zadnjo čast. Ti pa, draga Tilika, v miru počivaj ter sv. raj uživaj! Sv. Uiban pri Ptuju. Ko ste prinesli poročiIo, kakšno škodo je prinesia nevihta dne 16. avgusta, ste pač premilo sodili. Toča in ciklon tega dne sta občinam Jirsovci, Drstelja, Janežovci, deloma Vintarovci popolnoma vse pokončala, vinogradi stoje čisto goli kot o Božiču, gozdovi so čez polovico na tleh. sadna drevesa izruvana v veliki večini, da o poljskih pridelkih ne govorimo. Štirim posestnikom je strehe odneslo, oziroma gospodarska poslopja sploh podrlo. Ljudje ne pomnijo kaj takega. — Dne 15. avgusta pa smo pokopali uglednega posestnika Miha Horvata iz Derstelje. V svoji mladosti je potoval mnogo po svetu, bil član katoliških društev in občeval z rajnim Luegerjem, županom na Dunaju. Prinesel je nazaj v domačijo verno srce in ž>ivo narodno zavest, kar je bilo pač nekaj redkega pred vojno. Sam vnet čitatelj »Slov. Gospodarja«, ga je tudi drugod širil in v zadnji bolezni niu je poleg »Slovenca« bilo čitanje v največjo tolažbo. Bil je vedno navdušen za vse dobro, neštete mrliče je špremljal s svojo moHtvijo, živahen agitator za vse dobro. Zato mu bo Bog, za katerega čast se je toliko trudil, tudi vse poplačal! Sv. Urban pri Ptuju. Tja na hribček sv Urbana, kjer počiva Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric, smo na dan Velike Gospojnice spremljali k zadnjemu počitku g. Mihapla Horvat, posestnika na Derstelji. Preminul je v 60. letu, da si odpočije od svojAga zemeljskega trpljenja, katero mu ni nikdar prizanašalo. Ker je bil mož poštenjak in neustrašen narodnjak, je moral za svoje nastope tudi mars.ikaj bridkega pretrpeti. Dičili sta ga dve lepi lastnosti: bil je celo življenje globoko veren in od nekdaj zaveden Slovenec z dušo in telom. V mladih letih je kot rokodelski vajenec hodil veliko po tujini, celo v Švici je delal in kot tak občeval s tujimi narodi in znal sam dobro druge jezike, pa v njegovi duši, v njegovem srcu mu je materin je_ik slovenski ostal simbol, katerega je čuval, in iz ljubezni do njega se je vrnil po letih v svoj rojstni kraj, kjer ši je ustanovil svoje lastno ognjišče. Kjerkoli je delal, je pristopal h krščanskim društvom, kar je še sedaj rad pripovedoval. Starejši se apominjamo njegovega politično-volilnega delovanja pred vojno, brez njega bi bil v njegovetn volilnem okraju marsikateri glas odpadel na nemčurje, oziroma druge nasprotnike krščanske misli. Bil je tako odločen narodnjak, da so mu nasprotniki izmislili, da je »slovenski Miha,«, katerega imena pa se ni sramoval, marveč ga smatral pred celim slovenskim narodom za čast. Tudi po vojni se je trudil povsod, da bi samo takšni možje zastopali na.rod, ki bi mu res koristili. Več let ga je trpinčila zavratna želodčna bolezen, kateri je kljub zdravniSki pomoči podlege-1. .V velikem Stevilu smo te spremljali na zadnji ppti, da ti izkažemo zadnjo čast in Ijubezen, ki si je bil vreden pri vseh, kateri so poznali tvojo trdno vero in tvoje delovanje za slovenski rod. Žalujoča žena in hčerkici pa imejte to upanje, da se vidimo nad zvezdami! Jurovci pri Ptuju. Dne 28. avgusta smo pri nas imeli veliko slovesnost. Naše mlado gasilno društvo si je blagoslovilb motorno brizgalno in avto. Mnogo ljudi se je zbralo za ta praznik na travniku pri Penu. G: župnik je v lepem govoru oi-isal dolžnosti gasilcev in ob asistenci g, kaplana in fratra minorita biagoslovil avto in brizgalno. Za botre so bili: g, Lukman, zasfopan po g. in gdč. Kislinger, in naša ljuba vaščana Maška. Po blagoslovu se je razvila prav 'jubka veselice brez plesa. Proti večeru se je ljudstvo radostno razšlo. Vso zahvalo g. županu in načelniku Alb. Zupaniču in vsem, ki so pomagali društvu! — Takoj v pondeljek je že motorka delovala. Gorelo je na Pobrežju pri Tementu. Naša motorka je bila prva na požarišču in delovala Drugi dan zjutraj ob štirih je pa gorelo v Tržcu pri Širovnikii. Tudi tam smo pogasili. Na obehkrajih je napravil požar mnogo škode. Dornova. Umrl je v nedeljo dne 21. avgusta, zadet od kapi, dolgoleten naroenik »Slov. Goapodarja«, obče znani in priljublj.ni Anton Cigola v 65. letu svoje staros-ti. Xa.j počiva v miru! Hošnica pri Larorju. Xeizproana jetika je zopet pri nas zahtevala svojo žrtev. Dne 1. t. m. smo namreč spremljali ob obilni udeležbi k večnemu počitku komaj 22 let starega mladeniča Ludvika Kaukler iz ugledne Kauklerjeve rodbine iz Hošnice. Rajni je bil miroljuben in pobožen mladenič, večkrat smo ga videli pri mizi Gospodovi, Svojo boiezen je prenašal zelo potrpežijivo, dokler ni po dolgotrajnem, hudem trpljenju podlegel zavratni morilki. Domaoi pevci so mu pod sipretnim vodstvom g. organista zapeli v slovo ob odprtem grobu ganljive žalostinke. Večni mir in pokoj njegovi duši, težko prizadeti rodbini pa. naše srečno sožalje! Makole. Dne 31. avgusta je preminula dobra žena, gospa Glažar Antonija, posestnica v Stranskih Makolah, komaj v 45. letu svoje starosti. Mnogo je trpela v dolgi mučni bolezni, a vse s čudovito potrpežljivostjo. Bila je v življen.ju vzgledna, miroljubna in poiožna žena ter povsod priljubljena. Rada je širila in navdušeno detovala za dobro cerkveno časopisje in bila v tej reči prava misijonarka. Zapušča žalostnega soproga. Na svidenje nad zvezdarai! Breg pri Konjicah. Milo eo zapeli dne 27. avgusta zvonovi in aaznanjali prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila tiha, daleč na okoli znana in pridna gospodmja Marija Brglez v 81. letu svoje starosti. Veliko je pretrpela v svoji bolezni, sedaj se pa veseli tam, kjer ni trpljenja. Xaj počiva v miru in blag ji spomin! Sv. Pavel pri Pieboldn. Malokedaj se bere kaj iz našega kraja. Kljub temu še živimo in doživimo vedno kaj novega, veselega ali pa ža*lostnega. Hmelj smo obrali in sedaj čakamo in upamo na spremembo zraka,da bomo lažje dihali v gospodarstvu. Su&o imamo neznosno, kakor povsod. Sušijo se že najgloblji etudenci. — Letos, posebno zadnji čas, pobira hela žena posebno mlade fante. S slive je padel ter po enotedenskih bolečinab. v bolnici _mrl devetletni Polde Rovšnik. Po nesreči se je obstrelil 161etni Tonče Randl in bil pri priči mrtev. Na potu proti domu je obnemogel radi želodčne bolezni Jože Ocvirk, ki je po dveh dneh umrl v bolnici. Vse so pripeljali jia domače pok.pališee. Avto je do smrti po.vozil 61etnega Ivka Petelinšeka, katerega so pakapali v Gelju poleg pred 4 meseci umrlega brateca, Smrt ima vedno zrelo žrtev. — Pa iudi poYe&elimo se včasih kljub žalostnim časom. Prirejamo razne veselice, koncerte, igre m drugo. Dne 15. avgusta smo imeli ginljivo cerkveno slovesnost. Blagoslovljena je bila iiova zastava šentpaveljske dekliške Marijine 'družbe. Popoldne je vprizorila družba podučno in zabavno dgro »Izgubljeni raj«. Dasi je bila prejšnji dan otvoritev novega Zadružnega doma z veliko veselico, vendar je bilo drugi dan v Društvenem domu polna dvorana občinstva. Igra se je ponovila. '¦*< Tmorlje pri Celju. Dne 29. avgusta, okrog 9. ure zvečer, je izbruhnil požar v gospodarekem poslopju Marije Pečar v Trnovljah. Raz$iril se je na stanovanjsko hišo, katera je bila 6 slamo krita, ter uničil ves letošnji pridelek. Žgo-reli sta tudi dve kravi in poljsko orodje. .Gasilci so prišli od vseh strani, vendar je bilo jftašenje vsled pomanjkanja vode otežkočeno. l&re brezdvomno za požig brezveatnega človeka, Pečar je že spala ih so jo sosedje s težavo lešili iz plamenov. ___b«.na pri Celju. Malokedaj je slišati od nas v vašem listu kaj novega, pač pa smo Bvedeli mi sedaj novico, neprijetno posebno za na« stariše otrok, ki obiskujejo tukajšnjo .Osnovno šolo, da nas bo zapustil naš dušni pastir in katehet g. Ocvirk Alojzij iz Vojnika, ki je premeščen na Muto. Ker smo vedeli cejliti vzgojo in pouk g. kateheta Ocvirka, se čutim. dolžne, n_u v zahvalo za njegov trud skoi'1 štiri leta izreči najudanejšo zahvalo, katera mu po vsej pravici gre in mu želimo na njegovem novem mestu mnogo uspehov! Velika Pirešica. Tukajšnje gasilno društvo bo imelo dne 11. t. m. veliko župno vajo popoldne in po župni vajl se vrši velika ljudska veselica z raznovrstnimi šalami in bo igrala godba na pihala. Vstopnina bo prostovoljna. Ker je čisti dobiček namenjen za odplaeilo dolga na motorni brizgalni in za nabavo prepotrebnega gasilnega orodja, vabimo vsa sosedna društva in vse gasilstvu naklonjeno občinstvo, da se te n *3 redke slavnosti v velikem številu udeleži! Gornjigrad. Po daljšem času se zcnpet oglasimo iz Gornjegagirada v našem listu »Slov. Gospodarju«. Marsikaj se je sicer med tem časom zgodilo v tem planinskem mestecu, kar pa za enkrat še ne damo javnosti na vpogled. 0 krizi nam ni treba povdarjati, ker itak preplavlja celi svet. Težko pa smo že pričakovali blagodejnega dežja, ki nam je vsaj v nekoliko re.il jesenske pridelke, kajti suša je pritiskala z vso silo. — V nedeljo dne 21. avgusta nas je presenetil krasen cerkveni govor prevzvišenega knezo.kofa dr. Rožmana, ki je bil na obisku pri tukaj bivajoče.m prevzvišenem nadškofu dr. Jegliču ter opravil v tukajšnji cerkvi, nekdaj stolnioi ljubljanskih škofov, prvo sv. opravilo. Gornjegrajski fantje prav pridno pritrkavajo ob vsakem večjem prazniku, kar zelo povzdiguje slovesnost službe božje. Nekateri »prosvitljeni« ljudje se sicer spodtikajo nad tem, ki je započeto delo g. sodnika Ranta, a smo mu v.i drugi farani tembolj hvaležni. Zatrjujemo mu, da bomo tudi za naprej z vsemi mo_mi delovali v njegovem duhu za procvit in prosveto naše mladine. — Fantje in dekleta Katoliškega prosvetnega društva se pripravljajo na krasno napeto igro »Miklova Zala«, ki se godi za časa turških napadov na slovenska tla in se občinstvo celega tukajšnjega okoliša že naprej opozarja. Dan prireditve se bo pravo_asno objavil. .marjt pri Jelšah. Za nedeljo sladkega imena Marijinega ropet pričakujemo ljube romarje ii domače in sosednjih dekanij. V posebno velikem številu dohajajo tokrat iz la&ke, celjske, novocerkovške in konjiške dekanije. Da se vejo ravnati, jih opozar.jamo na sledeče železniške zvese. Iz slatinsko-rogaške strani prlhajata vlaka ob pol sedmih in ob pol desetih, iz celjsko-maniborske sme-. ri pa ob pol devetih. Odhod proti Hrvatski je ob pol devetih, jednajstih in sedemnajstih, proti Celju in Mariboru pa ob pol dese-i tih, štirinajstih in osemnajstih. Sv. raaSe bodo v župnijski cerkvi ob pol sedmih in osmih, pri Sv. Roku pa ob devetih in pozna služba božja ob desetih. Dobrodo&li ste nara vsi! — Pošta, ki se je precej let naiiajala tik cerkve v hiša g. dr. Rihtarica, se je z začetkom avgusta preseldla na svoje sedanje mesto v hišo gospe Ferlinčeve. Bolj prilična je nam bila dozdaj. — Več uiradniških sprememb se je izvršilo v zadnjem času. — Y št. Vidu si je mlado pa zelo marljivo gasilon društvo posta\iilo tik postajališča svoj novi in prav lični dom. Na Male gospojnice dan popoldne po slovesnih večernicah ga b&do blagoslovili in otvorili. Na pomoč! Pa Bog daj, da bi jim ne bilo treba mnogokrat krotiti rdečega petelina na naših strehah! Se ga pač strašno bojimo, posebno odkar je uničil lepo gospodarsko poslopje posestnika Znidarja, po domače Stanteta. Šmarje pri Jelšah. V Mariboru pri svojem sinu je umrla v starosti 73 let Cecilija Romih, svoj čas posestnica v Dolu, župnija Šmarje pri Jelšah. Rajna dobra mati, skrbna gospodinja in vsestransko blaga žena je bila 25 let zvesta nar&čnica »Sl&venskega Go^spodarja«. Blagopokojni mamici svetila večna luč, preostalim naše sožalje! Sv. Lenart pri Vellkl Nedelji. Kakor povsod, imamo tudi pri nas veliko s_šo. Hudo bo za živino in sploh za vse, ker ne bo jesenskih pridelkov. — Nekam ginjeni smo bili dne 14. avgusta, ko se je od nas poslovil naš priljubljeni organist g. Ciril Korpar, domačin naše fare, sin pokojnega Tomaža Korparja iz OslViševec in brat tamošnjega vzglednega gospodarja in kovača g. Jakoba Korparja. Imenovani organist je absolviral orglarsko šolo v Celju. Po svojih študijah se je vrnil domov ter v doraači fari kot organist deloval skoraj dve leti in sicer tako, da je bil v veselje v&em faranom. Pevci so pod njegovim vodstvora krasno prepevali na koru in drugod. Posebno dobro so se odrezali ob kakih slovesnih prilikah in večjih praznikih. Ker pa mu v tej hu- di krizi nismo magli zbaljšati njegove eksistence, si je poiskal mesto drugje, Naš domači g. župnik mu je v družbi cerkvenih pevcev in cerkvenih ključarjev priredil adhodnico in mu izpregovoril par poslovilnih besett, želeč mu na njegovem novem inestu vse dobro. Sv. Peter pod Sv. gorami. Pri svojem sinu, župniku g. Ivanu Lah, je dne 28. avgusta po dolgi, trpljenja polni bolezni preminula blaga mamica Terezija Lah. Rajnica je bila genij dela in molitve. Xjeno geslo je bilo: delo in Bog! Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil y nedeljo dne 28. avgusta, ob udeležbi izvanredno velike množice Ijudatva. Pogrebne molitve je opravil vlč. g. duhovni svetovalec Rauter, župnik pilštanjski, ob asistenci 9 gg. duhovnikov. Nastopila sta dva pevska zbora in sieer cerkveni pevski zbor pred hišo žalosti in moški zbor Katoliškega prosvetnega društva pa na pokopališeu. Vle. g. Turk, župnik bučki, je ob priliki službe božje v cerkvi orisal življenje btege rajnice, č. g. Brvar,-župnik bizeljski, pa se je od pokojnice poslovil v lepem govoru ob odprtem grobu. Pokojnici želimo, da počiva v miru Kristusovem-, preostaliiri, posebno pa še vlč. g. župniku, nase iskreno sožalje! Plšece. Oženili smo se že, gospod urednik. Sa.j je Gogoljeva »Ženitev« še precej dobro izpa-dla. — Toda tudi suša nam ni prizanesla. Pa smo šli s procesijo na Sv. gore pri Sv. Petru prosit Marijo pomoči. In Mati nas je uslišala. Že dvakrat potem smo imeli dež. Hvala Bogu! Še bodo zra.li jesenski sadeži in tudi grozdje bo malo odebelilo svoje jagode. Saj se že mehča. Bo dobra kapljica. — A tudi tatovi so že na delu. Seveda taki, ki poleti nič ne delajo in nočejo delati, a v jeaeni in pozimi nimajo vsega dovolj. Tudi našega grozdja bo kmalu dosti na zagrebškem trgu in sadja, čeprav ga tisti, ki imajo vinograde in sadonosnike, malo spravijo tja. Potreben bi bil pri nas pač poljski čuvaj, kot jih imajo po drugih občinah. Opozarjamo naše merodajne kroge, da nam to zadevo rešijo v dobrobit in zadovoljstvo vseh. — Dne 1. septembra t. 1. smo zaeeli šolsko leto 1932-33 z inašami za obe šoli. Rada je prišla naša mladež v šolo, a marsikje vzdihujejo starši doma, ko so s pri.etkom šole zgubili pomoč. Upamo pa, da nam bo šolska oblast vsaj v trgatvi dovolila počitnice, da bodo otroci lahko pasli, ko bodo odrasli imeli posla v vinogradu. Ali šte.vilo šoloobveznih otrok se je letos v obeh šolah povečalo. Še ne bomo izumrli. — Davica se je zopet pojavila med nami. Toda pregnali jo bomo. Saj jo vsi preganjamo z vsemi mogočimi sredstvi. Do sedaj so oboleli le otroci družine Teodorovič. Smrtnih slučajev ni bilo. — G. urednik! Tukaj se širijo govorice, da nam, ki smo zadolženi, ne bo treba nič plačati. Prišli bodo baje neki agentje, ki bodo prinesli denar in vsem kmetom plačali njih dolgove. Ali bo to res? Zdi se nam, da bo vsak moral plačati svoj dolg tam, kjer je pač denar dobil. Saj še ne velja geslo: Kar je moje, ni tvoje, kar pa je tvoje, je tudi moje. Po tem geslu bi morda res šlo'. Drugače pa.ne. Kako bi bilo vendar mogoče vlagatelju vzeti težko prihranjen donar in ž njim lenuhu in zapravljivcu plačati dolg. Tisti, ki misli, da bo to šlo tekom 30 let, se naj postavi na : ifilišče vlagatelja. Kaj bi on rekel, če bi rriu posojilnica izjavila: Vloženega denarja ne dobiš nikdar nazaj, ker smo ga dali dolžnikom 8 tem, da smo jim dolg črtali. Gotovo bi prav debelo pogledal. Zato bi pa želeli, da nas taki agentje, ki širijo te neo^novane govorice, pustijo pri miru. Toliko smo tudi na kmetih. pametni, da vemo, da 4 m, kjer nismo sejali, ne bomo nič želi. Kdor pa o takih neumno_tih govori, naj prinese denar in naj na svoj račun rešuje prezadolženega kmeta, a ne na račun poštenih in vačnib. vlagateljev! Sv. Rupert nad Laškim. Kriza na. stiska povsod, najbolj pa nas sedaj tlači stra.na suša. Že celi mesec avgust ni bilo izdatnega dežja. Otave večinoma ne bo nič, ajda je popolnoma uničena, repa sploh iz zemlje ni poglcdala, korenje in sploh svinjska krma ne more nikamor; sadnb drevje se suši, sadje nezrelo odpada, in tako Se nam bliža žalostna jesen in naravnost obupna zima. Dne 23. avgusta se je začelo nebo po dolgem času oblačiti, popoldne je naenkrat med silnim viharjem padlo nekaj dežja brez toče, a nesreča ni prizanesla: v Lurnovcu je Etrela udarila v gospodarsko poslopje Junija Sivka; v malo trenutkih je ogenj uničil celo stavbo z vso krmo, seno in slamo; zgorelo je vse žito, katero so bili ravno tisti dan domlatili. Ogenj je uničil tudi vso shranjeno mesenino in špeh. Živino so sicer rešili, a eden vol si je pri reševanju zlo- mil nogo, da so ga morali takoj zaklati; tudi ena težka svinja je prišla proč. Gospodar je že imel pripravljen strelovod za to poslopje, a ga radi nujnih polj.kih. del ni še utegnil montirati. Sivka trpi veliko škodo, ki je le deloma pokrita po zavarovalnini; najhujše ga je zadelo, ker radi pcmanjkanja krme ne more živine rediti. Kmet je v resnici dandanea siromak, da mu ga ni para! Ako bi v Boga ne zaupal, ki-svoje sicer preskuša, a nikoli ne zapusti, bi ne mogel več obstati. Sivka je vrl krščanski gospodar, znan po svoji možatosti, zlasti pa po dobrotljivosti, zato bo gotovo tudi našel dobra srca, ki mu bodo poma« gala v veliki nesreči, ki ga je zadela!