8554- A
60 L00200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PPIIviukSKI DNEVNIK
Leto XXXIV. Št. 263 (10.175)
TRST, torek, 7. novembra 1978
S&SffiiT™ Cena 200 lir	______________________________________________________________________________________________________
^PSIMORSKI DNEVNIK 1, začel tztejati » Trst« 13. mu. 1845. njegov predhodni* PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra la« v vasi Zakriž nad CerBum. razim,o^oaciltlosUl Oti 5-do1’,”K	“lSw
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarna «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tiskana partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO NEDELJSKIH MLADINSKIH DEMONSTRACIJAH V TEHERANU
Šah je vzpostavil vojaško diktaturo
te Pahlavi imenoval poveljnika oboroženih sil frn. Gholama Rezo Azharija za predsednika vlade
. TEHERAN — Tudi tokrat ni šah popustil: po nedeljskih nemirih, .J0 skoraj spremenili lice Teherana in ga pahnili z ljudsko vstajo na ... Evolucije, je Reza Pahlavi imenoval šefa generalnega štaba obo-sil gen. Gholama Rezo Azharija za novega predsednika iranske 5*> ki so jo washingtonske oblasti že podprle, cio i Zatrjuje iranska opozicija «na-oalne fronte* je šah z imenova-J”? Poveljnika oboroženih sil za natipka zagrešil zločin, saj je ">scuval vojsko proU ljudstvu. u_
dmVI*ev iranske opozicije se ne-, J1"®0 Približuje stvarnosti, saj je U tudi pojasnjeno «brezvladje»
« nedeljskimi nemiri v Teheranu, v ° le bil položaj najbolj eksplozivu h-° -*e *e malenkost manjkala,
Ut se protest prebivalstva spre-nu v revolucijo proti zasovraži?1"1 ^bovemu režimu, se je doba H^kmla, protest pa je za-
5i]o“ uničujočo ost: ljudstvo je ru-v..VSe' kar jo je spominjalo na oso-te ri6ni- režim- Šah je izrabil nemi-l.’ "a je imenoval vojaško vlado, da Zahodom pokazal neizbežni;., izbire, predvsem pa, da bi tj 11 sv°j položaj. Nacionalna fron-držaf dvond> da ho nova vlada obje ^ • red- Zadnja šahova poteza 28 iransko opozicijo le podaljša-
Rognoni zaključil obisk v Beogradu
®^0GRad — Italijanski no-anji minister Virginio Rogno-^ v nedeljo zaključil svoj uradni obisk v Beogradu, kjer ...le Pogovarjal s svojim go-uteljem, jugoslovanskim zvez-sekretarjem za notranje p^eve Franjom Herljevičem.
i,	d ^°§nonijevim odhodom Beograda so objavili skupno
PUročilo, ki med drugim pravi, iat v* bu^ovori «potekali v pri-iu em 'n prisrčnem vzduš-■ označuje odnose med sobnima državama*. Poročilo nipUarja tudi, da se sodelovaje ua področju javnega reda t'fjano razvija in da ga je J*ba E>°lj razširiti. To je bil not* obislc nekega italijanskega s]a®,anjega ministra v Jugo-
tijp
s|{e gon'je, slej ali prej bodo ljud-barnnrnnož'ce strle monarhijo. «Ne bo t. priznali nobene vlade, najsi obsto • v°iaška ali civilna, če služi tieJ Ju .nezakonitega monarhistič-coski re^.ma'h je izjavil neki fran-tie ;n radijski postaji glasnik politič-
j,	.ferske opozicije v Franciji.
skoon m v Teheranu ugotavljajo stum /'.Celjskih neredov. Nad me-atatiip • ga kot mora tlači obsedno tip (L111 v°jni vojaški zakonik, se tiše j2. več dim iz ogromnih pogo-Pudohn'ti s° v nedeljo spremenila ^nskii Jerana. Po praznih tehe-ti]a ."ulicah so še vidna zname-kad “Ruskega srda: ostanki bari-yo2ijaumeen asfalt, kjer so gorela ttvn’vsepovsod omet, steklo, pohi-lj^Pirji • .. Nad sto bank je licijg uničilo, sedež politične po-bjo,L tpAVAK) so zažgali, podobna Vekbla^6 betela številne stolpnice, tip. 8°vnice, največje kinoavora-?ružb avtle sedeže tujih letalskih javi;,, -P® so razdejali. Oblasti iz-večjjJ°’ da je bilo med neredi 78 Unesli iarov, demonstranti so pri-iti pr.vl e bogatim mestnim četrtim *e jn jfPustju. Na območju univer-v«akih Jairskili četrti do bazarja je depH “d metrov gorel kres, štu-iigaij . b' P° izjavah oblasti se-^avrip 30, tvo YL razdejanih uradov. skodo Savbe so utrpele največjo deža 1 . ?Polnoma so razdejali se-Uitf-n-'Utstrstvn za informacije in Uetie i,f.a. ministrstva, sedež poli-Pustajf ,c’je in številne policijske di tiad' Cjudskj srd se je znesel tu-r«V0W?hUm bliščem iranske »bele Valj	uničili ali pa poškodo-
val, Številne elitne hotele, za-
aJvečjo plesno dvorano, med tlskimi agencijami so pri-
in preprečila včerajšnje izdaje. Tisku so zamašili usta, številne časnikarje naj bi priprli. Kot rečeno so uslužbence bencinskih črpalk prisilili k delu z brzostrelkami, podobna usoda grozi tudi številnim delavcem naftne industrije.
Šah je včeraj pozval po radiu in televiziji prebivalstvo, naj o-stane mirno. V desetminutnem posegu je iranski monarh pojasnil ljudstvu, da je poveril vojski nalogo naj vzpostavi mir, da mu o-mogoči politiko liberalizacije v državi. Prebivalstvo pa naj sodeluje z oboroženimi silami pri naporih za izgradnjo demokracije in napredka. Zagotovil je tudi, da bo nova vlada le prehodnega značaja. Iranski režim je torej spet pokazal svoje pravo lice. Najprej je v iskanju kompromisne rešitve z zmerno opozicijo metal pesek v o-či, nato je popustil vajeti, da je eksplodirala ljudska vstaja, sedaj pa je ponovno stisnil vajeti, čakamo lahko še samo na krvoprelit-ja pa bo «šahinšah» vsem pokazal svojo omiko, (voc)
Stane Dolanc v Franciji
BEOGRAD — Tajnik predsedstva ZK Jugoslavije Stane Dolanc se od včeraj mudi v Parizu na obisku pri tajniku KPF Marchaisu. Poleg razgovorov s predstavniki francoske komunistične partije bo imel Dolanc na partijski šoli predavanje o samoupravljanju v Jugoslaviji.
V Beogradu pripisujejo obisku Dolanca v Franciji velik pomen, saj so se po štiridesetih letih uresničili pogoji, ki nudijo možnost izboljšanja odnosov med obema komunističnima partijama in to po zaslugi francoskih komunistov, ki so opustili dogmatizem in uveljavili svojo neodvisnost.
Demonstranti so zažgali hotel «Teheran Palass* v središču iranske prestolnice
(Telefoto ANCA-UPI)
Zadnji dan kongresa socialistične internacionale
VANCOUVER — Zadnji dan kongresa socialistične internacionale je na tribuni spregovoril predstavnik PSI Mario Zagari. ki je posredno polemiziral z Willyjem Brandtom. Ta je namreč v uvodnem posegu očital Carterju nedoslednost, ker s politiko »človeških pravic* izziva SZ, medtem ko jih ne zagovarja v ameriškem vplivnem področju Latinske A-merike in Južne Afrike.
Žagan je namreč mnenja, da je Carterjeva politika dobra in da je »izziv* Evropi, ki bi se morala postaviti s še večjo silo, ker ta politika predstavlja možnost «duhovne obnove Zahoda*. S svojo politiko naj bi Evropa pripomogla tudi k dvigu «tretjega sveta*, ki prav v Zahodni Evropi išče oporo in pomoč.
kjitnj ?AVedjo plesno dvorano, med u^nesli ya«kimi agencijami so pri-j f ie a francoski «Air France*, k "tonst, ektor pravočasno ustavil Hov rii,kIanfe in jih spomnil, da nji-‘‘Vj v a°vni vodja, ajatol, Homeini Mest ?nat*tvu v Franciji.
■ v mJe.včeraJ zadobilo podobo, J2Pred tl?-1, em spominja na prizore /riamj 'H® let. Vrste pred trgo-H kj'p„Pre(f bencinskimi črpalka-Stavko ,, so uslužbenci preklicali Pastah t grožnjo brzostrelk, po pulti h.f®02‘i° oklopniki in težki , Meri; mestom pa krožijo heli-’0rjaJ'prestrašeni meščani si ust-Zavod 3 oge brane in goriva, saj a°Vn0 j ,al°> da bo prej ali slej po-v0t|strar,t1U^n’*0, Kljub temu so de-n ajtslr yčeraj razdejali sedež Nla letalske družbe, vojska je ® tlači Rifb0.zt!0- znesla se je lahko PraVofri, Jpin>co petih ljudi, ki niso kV«ja<t 0 zb°žali.
tat»fta*vlada Dl
J1'6*' ut« sPrejela prve »pomirit-iole inf i do nedelje so zaprli i u *a ie t teberansko univerzo, po-* °troifStarac' naJ ne puščajo svo-Lri vi;];,,na ulico, ker je mladina tJii vpiifm Propagande iz tujine. ten šahn! so P°stali že običajen re-p btil l, fa režima, z njim naj bi bbfal	zaveznike in jih pre-
h^bO omci hko le on zagotovi za-!fr )a°u .°* v Iranu. Za vsak pri-% v ,,'I2n?.ka soldateska včeraj uredništva vseh dnevnikov
..........................................m
PO ŠESTURNEM PROUČEVANJU CELOTNE PROBLEMATIKE
Jutri adlačilno srečanje vlade in sindikatov o javnem osebju
Vlada sprejela nekatere sindikalne zahteve - Sporno ostaja glavno vprašanje stvarnega poviška plač
DA BI PREPREČILI TAKOJŠNJO VLADNO KRIZO
REFORMA KMETIJSKIH POGODB: PSI PREDLAGA «VRH» VEČINE
Izvirni osnutek reforme zagovarjajo KRI, PSI, sindikati, kmečke organizacije, dežele in vlada - KO in PSOI zahtevata spremembo
RIM — Prvi krog razgovora med vlado in sindikati o problematiki 3 milijonov uslužbencev javnih usta-, nov je mimo. Prihodnje srečanje bo jutri popoldne ob 17. uri v Palači Chigi, ko bo Andreotti v imenu vlade odgovoril na zahteve in vprašanja sindikalnih voditeljev. Kot je poudaril njegov podtajnik in glasnik Evangelisti, ne gre za «nekoristno srečanje*, pač pa za stvarno možnost sporazuma na osnovi «hipotez, ki so jih iznesli sindikalisti in vlada*.
Pretiranega optimizma podtajnika Evangelistija seveda niso potrdili tajniki CGIL Lama, UIL Vanni in Buttinelli in CISL Carniti.
Gotovo je le eno. Ni šlo vse kot po olju. Ob treh popoldne, tik pred srečanjem, je član tajništva CGIL Giovannini dejal časnikarjem: »Končali bomo ob šestih. V treh urah si bomo povedali vse, kar je treba povedati*.
V resnici pa se je srečanje zavleklo preko desetih zvečer. Po u-vodnih besedah sta namreč Andreotti in Pandolfi predočila sindikalnim voditeljem vprašanje »finančne dopustnosti* novih poviškov javnemu osebju glede na programe «tri-letke*. Lama, Vanni in Carniti pa so opozorili ministre na neznosen položaj ’3 milijonov uslužbencev državne in drugih javnih uprav. Sindi-
.................................
Ameriški predsednik Carter
pred prvim volilnim izpitom
Obnovili bodo predstavniški dom in tretjino senata
WASHINGTON — Američani danes glasujejo za obnovitev predstavniškega doma, tretjine senata, guvernerjev 36 držav, nešteto sod-nikov in drugih javnih funkcionar-r. Gre za volitve, ki imajo izrazit upravni in notranjepolitični značaj, na rezultat katerih pa bodo brez dvoma vplivali nedavni zunanjepolitični uspehi predsednika Carterja, še zlasti uspešno posredovanje med Izraelom in Egiptom, ter gospodarski ukrepi v podporo dolarju.
Ker je ob teh uspehih popularnost ameriškega predsednika znatno poskočila in ker si nasprotniki — republikanska stranka — niso znali pridobiti zaupanja volivcev. politični opazovalci predvidevajo. da bodo volivci potrdili zaupanje Carterju in njegovi stranki. Predsedniku je v tem primeru naklonjena tudi tradicija, saj doslej ni stranka na oblasti na volitvah sredi predsednikovega mandata izgubila več kot 5 ali 6 odstotkov glasov.
Z 288 poslanci na 435 sedežev, z 61 sedeži na 80 v senatu, in s 30 guvernerji na 36 imata Carter in njegova stranka tako solidno večino, da se jima verjetno ni treba bati tudi majhne, zgube. In to še predvsem, ker — kot rečeno — med republikanci ni zablestela nobena . nova politična zvezda, starejši in tradicionalni voditelji kot sta Ford in Ronald Reagan pa nimajo toliko ugleda in
vpliva, da bi lahko vrnili stranki tisto moč, ki jo je izgubila z Ni-xonom in z afero Watergate.
Kljub tem dokaj ugodnim razmeram pa so v Beli hiši zaskrbljeni in se bojijo neprijetnih presenečenj. Največ skrbi jim povzročajo predvidevanja, da bo današnja najbrž najnižja udeležba v zgodovini ameriških volitev (leta 1974 je glasovala komaj dobra tretjina volilnih upravičencev in tokrat naj bi bila udeležba še nižja) in maloštevilnost je vselej škodila demokratski stranki. Na drugem mestu je skrb zaradi dokaj razširjenega upora proti državi, kar bi lahko imelo kot posledico znaten padec demokratov in uveljavitev «močnih», dasi kvalunkvi-stičnih ali vsaj politično dokaj slabo opredeljenih kandidatov. Alarmni zvonec je zazvonil pred nedavnim v Kaliforniji, ko so se volivci na referendumu opredelili za korenito preosnovo davčnega sistema in za znatno zmanjšanje davčnega bremena.
Carter, ki je bil osebno zaseden prej z vrhom v Čamp Davidu in nato z mirovnimi pogajanji v Wa-shingtonu, je skušal premagati brezbrižnost volivcev s tem, da je angažiral v volilni kampanji ženo. ki je obredla vsa najbolj kočljiva volilna okrožja. Rezultati današnjih volitev pa bodo pokazali, v kolikšni meri je bila izredna dinamičnost in življenjskost ameriške prve dame uspešna, (vt)
kalisti so zahtevali, naj najprej vlada pove, kako namerava rešiti problem. Dlje od metodološkega predloga, naj bi poenotili pogajanja za sklep vseh delovnih pogodb hkrati, vlada ni šla. Pandolfi je vztrajal na tem, da je treba izračunati, koliko lahko država potrosi za javno osebje prihodnje leto, ko bi morali še stiskati pas in pa nadaljnji dve leti, ko naj bi si nekoliko oddahnili. Pandolfi predlaga tudi, naj bi se najprej dogovorili o «skupnem strošku*', nato pa naj bi od te vsote odbili morebitne poviške za pomožno zdravstveno osebje.
Sindikalistom se je spričo teh predlogov prvi trenutek zdelo, da vlada spet igra na odlašanje. Tako je sredi pogovorov tajnik UIL Buttinelli zapustil sejno dvorano in prebral časnikarjem izjavo, da bo stavka vsega javnega osebja v petek 10. novembra neizbežna, če bo vlada nadaljevala z odlašanjem.
Za izjavo so izvedeli tudi ministri in Andreotti, ki je Pandolfiju, Scot-tiju in Morlinu naroč;\ naj preidejo h konkretnim problemom in predlogom. Vlada je takoj sprejela na znanje, da je javno osebje slabo plačano in da bo peč treba osebne doty)d-ke teh strok uravnovesiti. Tako so ministri sprejeli zahtevo sindikatov, naj bi uslužbencem javnih ustanov računali draginjsko doklado vsake tri mesece (in ne polletno, kot doslej). V bodoče pa naj bi se jim o-sebni dohodki večali skladno z večanjem narodnega dohodka. ■ V zameno pa naj bi sindikati zagotovili, da bodo javne storitve učinkovite in produktivne. Sindikate je vlada sku šala tudi potolažiti zaradi odstopa podtajnika Del Ria, ki je dokazal, kako negotovo je pogajanje s posa meznimi ministri. Tako je predlagal, naj bi zadevo odslej uredili okvirnim zakonom o statusu javnega osebja.
Odprto je, seveda, ostalo glavno vprašanje poviškov. Vlada se je stalno sklicevala na »nedopustnost* določenih stroškov, na kar so sindikalisti zahtevali točne račune. Ko so si izmenjali podatke sta se odposlanstvi sestali ločeno in račune preverili.
Pred ločitvijo je Andreotti opozoril sindikaliste, naj ne napenjajo loka, ker bi KD in republikanci nikoli ne pristali na pretirane poviške osebnih dohodkov javnega osebja. Sindikalisti so Andreottiju dopovedali, da to dobro vedo, vendar pa naj sam pomisli tudi na to, da bi morebitno razbitje pogajanj s sindikati pomenilo tudi konec njegove vlade in vladno krizo. Zdi se, da je nekdo od ministrov tedaj zamrmral: «Če pade Andreotti bo zamrznjeno vse življenje za nekaj mesecev. Tudi plače.*
MINO FUCCILLO
kot Rippa, Pezzana, Tescari, Ami-co, Fcschi, Sessa, Tempestini, Ru-telli, Mal f e' in Achina.
Po splošnem mnenju je s slednjo potezo odsotni Marco Pannella (mudi se v Tridentu, za tamkajšnjo deželno volilno kampanjo) prevzel nadzorstvo nad stranko in delno o-nesposobil dosedanje vodstvo Ade-laide Agliette ter Gianfranca Spa-daccie.
Izvolitev Francoza Jeana Fabre-ja bo vsekakor za radikalno stranko vir namernih nevšečnosti. Izvedenci za ustavno pravo se, na primer, sprašujejo, ali bo predsednik republike Pertini lahko sprejemal na razgovore tajnika stranke, ki ni italijanski državljan. Enako velja za sprejemanje državne denarne podpore in za dejavnost parlamentarnih organov, kamor teoretično tuji državljani nimaio dostopa. Najverjetneje bo zaradi zgolj »simbolične* funkcije dejansko vodstvo stranke prevzel prav Pannella.
PARIZ — Od včeraj je postala Namibija 145. član ustanove UNE SCO. Za vstop Namibije med članice je glasovalo 74 držav, 13 se jih je vzdržalo, med temi tudi ZDA, Zahodna Nemčija • in Velika Britanija, medtem ko so države evropskega Vzhoda glasovale proti.
RIM — Koledarsko se čas vladi izteka, politično pa sploh še ne. Vse je odvisno od tega, kako bo vladni večini uspelo (če ji bo uspelo) rešiti spor o reformi kmetijskih pogodb. Komunist Macaluso je še enkrat opozoril demokristjane, da je na tem vprašanju v preteklosti padlo nemalo vlad in da bi tako lahko padla tudi Andreottijeva.
T6da kdo pravzaprav hoče vladno krizo ob vprašanju reforme spolovi-narstva in kolonstva? Socialist Elvio Salvatore, ki se specifično zanima za to vprašanje, ugotavlja, da je fronta sil, ki podpira izvirno besedilo reforme, zelo široka. »V njej nista samo KPI in PSI, pač pa tudi dežele, sindikati, strokovne organizacije kmetov in, ne nazadnje, tudi vlada*. Kdo torej nasprotuje zakonu? Macaluso (KPI) meni, da je zadeva zgolj pretveza nekaterih notranjih sil KD, ki bi želele spremeniti politična ravnotežja Glasilo KPI te sile tudi istoveti z dorotejcem Bisaglio in zunanjim ministrom Forlanijem, katerima očita, da zavestno gresta mimo smernic, ki jih je še sam Andreotti pokazal v svojem zadnjem intervjuju za list «La Repubblica* in v katerem je poudaril, da je »nujnostna politika demokratične enotnosti* edina možna pot, ki jo je treba prehoditi do konca. V ta namen, je poudarjal Andreotti, morajo stranke vladne večine spoštovati podpisane sporazume. Poziv KD je dovolj jasen in komunisti sedaj zahtevajo, naj se o vprašanju kmetijskih pogodb (in torej o spoštovanju celotnega vladnega sporazuma) izreče KD »v celoti*. Skratka, naj ne govore samo posamezni voditelji struj, pač pa naj spregovori vodstvo in sam Zacca-gnini, kot tajnik stranke.
Medtem ko komunisti neposredno polemizirajo s KD, so socialisti mnenja, da je vprašanje treba razčistiti na «vrhu» petih strank vladne večine. Ta svoj predlog so najprej o-risah odposlanstvu sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in kmečkih strokovnih organizacij, ki se je s tem strinjalo, nato pa odšlo h komunistom. Tudi srečanje z voditelji KPI dokazuje, menijo sindikalni voditelji, da je treba reformo kmetijskih pogodb uresničiti skladno z besedilom, ki ga je odobril senat, saj je plcd dveletnega dela posebne komisije.
Zaenkrat druge stranke še niso reagirale na predlog socialističnega namestnika tajnika Signorileja, naj bi na »vrhu* sodelovali podtajniki strank in izvedenci za kmetijska vprašanja, za vlado pa pristojni ministri. Pač pa se je za spremembo zakona opredelila tudi PSDI in tako dejansko stopila na stran KD oziroma podprla njeno zahtevo, naj bi zakon spremenili.
O namenu PSDI priča že sama vsebina zakonskih sprememb, ki jih predlaga. Po mnenju socialdemokratov naj bi že sprejeli odpravo spo-lovinarstva, vendar si — po njihovem mnenju — ta režim v kmetijstvu «zasluži prvorazredni pogreb*. Po domače povedano, kmet-najemnik (prejšnji spolovinar), naj bi velepo-
sestniku izplačal tudi vložene investicije in obresti nanje.
Poleg tega pa je tajnik PSDI Pie-tro Longo vsemu temu dodal še politično modrovanje o tem, da bi komunisti ne smeli stopiti v vlado, dokler traja ta zakonodajna doba, torej do leta 1981.
Kakorkoli že, vprašanje bo kmalu na dnevnem redu pristojne poslanske komisije, ki je sklicana za jutri. Odložitev seje je možna le v primeru. da se večinske stranke dogovorijo za «vrh», ki ga predlagajo socialisti, (st.s.)
61. obletnica oktobrske revolucije
MOSKVA — Z običajno parado na Rdečem trgu bodo v Sovjetski zvezi proslavljali 61-letnico oktobrske revolucije. Obletnica je za sovjetski tisk tudi povod za razglabljanje teo-
retskih problemov o raznolikosti poti k socialistični revoluciji. S tom v zvezi je zanimiv članek, ki ga je napisal Vadim Zagladin, član CK KP SZ, ki se specifično ukvarja z odnosi do zahodnih komunističnih partij. V svojem razmišljanju Zagladin omejevalno obravnava pojav »evrokomunizma* in trdi, da je to le «poskus imperialistične buržoaži-je*, da bi ločila komuniste med seboj. Na to Zagladin navezuje razglabljanje o tem, da je v današnjih pogojih možna tudi socialistična ae-voluciia »po mirni poti*, vendar pod pogojem, da komunisti ne popustijo domači buržoaziji in da ne prekinejo svojih odnosov s Sovjetsko zvezo. To pa zato, ker prav sila in vpliv socialističnega tabora omogočata komunistom tudi miren prevzem o-blasti, ki je možen prav zaradi spremenjenega razmerja sil v sveti . »Miren napredek k socializmu je torej rezultat osvojitve Zimskega dvorca*, se zaključuje članek v «Pravdi».
......mi.......................................
KOT ZATRJUJE MINISTRSKI PREDSEDNIK BEGIN
Izraelcem se ne sme preveč muditi na pogajanjih s Kairom
Vrh v Bagdadu potrdil arabsko enotnost in zbliianje med še do včeraj sprtimi državami - Veliko priznanje za PLO
TEL AVTV — «Zlasti sedaj, ko so mirovna pogajanja z Egipčani v zaključni fazi in je vsaka še najmanjša podrobnost lahko velikega pomena, se nam ne sme nikamor muditi.* To’ stališče sta v svojem zadnjem telefonskem pogovoru zavzela izraelski ministrski predsednik Begin, ki je na obisku v ZDA ter njegov namestnik Yigael Yadin. To pa naj bi potrjevalo, da bo treba na podpis mirovnih sporazumov še nekoliko počakati.
O poteku mirovnih pogajanj je včeraj razpravljala tudi izraelska vlada, kateri je poročal zunanji minister Weizm'an, ki je nalašč za to
so dosegli kompromis*: v preambuli sporazuma naj bi omenili, da ta predstavlja prvi korak pri celovitem reševanju bližnjevzhodnega vpraša-ijjaj -taiedtem ko bi se Izrael in E-gipt ločeno obvezala, da v roku. e-nega meseca začneta nova pogajanja za praktično uveljavitev upravne avtonomije na zasedenih ozemljih, kot je bilo domenjeno s sporazumi v Čamp Davidu. Glede naftnih nahajališč pa Tel Aviv terja nadaljnje izkoriščanje, Kairo pa zahteva odškodnino za nafto, ki jo je ta načrpal v enajstih letih zasedbe. Odprto ostaja tudi vprašanje ameriške gospodarske pomoči: minister za e-
pripotoval i, WMl»Ppona. Kot »a-; Jggf£ Umor"!' ZDAagSofoi
menili. Ostaja odort le še problem dveh letalskih oporišč v Negevu, ki bi ju morale zgraditi ZDA kot nadomestilo za sedanja oporišča na Sinaju. V teh krogih pa poudarjajo, da se niso sporazumeli o drugih, političnih vprašanjih, in sicer: povezava, ki jo zahteva Egipt, in jo Izrael zavrača, med dvostranskim mirovnim sporazumom ter pogajanji glede vprašanja Palestincev ter Cis-jordanije in Gaze, naftna nahajališča na Sinaju te- ameriška gospodarska pomoč, s krtero naj bi krili stroške za umik.
Glede prvega vprašanja kaže, da
VOLIVCI ZAVRNILI CRAPNJO JEDRSKE CENTRALE Y ZWENTENDOBFU
Kreisky ostane zvezni kancler kljub porazu na referendumu
V prejšnjih dneh jc avstrijski kancler napovedal odstop v primtru poraza
Francoski oporečnik novi tajnik radikalcev
BARI — Z izvolitvijo novega tgj; nika in «zveznega odbora* se je zaključil kongres radikalne stranke. Že ime novega tajnika je pravp presenečenje, saj je bil izvoljen francoski državljan, oporečnik vojaške službe, Jean Fabre, ki je doslej živel kot «politični begunec* v Bruslju. V desetčlanskem zveznem odboru-pa so manj znane osebnosti,
DUNAJ — Bruno Kreisky bo še dalje ostal na čelu avstrijske zvezne vlade kljub «mofalrti klofuti*, ki so mu jo zadali volivci na nedeljskem referendumu. Avstrijci so se morali izreči o gradnji jedrske centrale v Zwentendorfu, za katero se je kancler še posebno ogrel, tako da je ob zaključku volilne kampanje napovedal celo možnost odstopa, ko bi se volivci izrekli drugače. Včeraj popoldne pa se je na Dunaju sestalo razširjeno vodstvo socialistične stranke in zavrnilo ponudbo odstopa Kreiskega.
Kanclerjev poraz na nedeljskem referendumu je bil tesen, a vendarle poraz: za jedrsko centralo se je izreklo 49,53 odstotka volivcev, proti pa 50,47. K temu je treba tudi dodati, da je glasovalo le 64 odstotkov volilnih upravičencev, kar pa v ničemer ne zmanjšuje pomena poraza.
Sam Kreisky je na tiskovni konferenci kmalu po objavi volilnih izidov priznal, da pomeni rezultat referenduma «nezaupnico» zvezni vladi. Na vztrajna vprašanja novinarjev, ali bo izpolnil napoved, da bo v primeru poraza odstopil, je zavrnil, da bo o tem odločala njegova stranka: ta pa je — kot smo videli — sklenila drugače. Za kanclerja je poraz še posebno pe koč. ker je analiza volilnih izidov
pokazala, da je dobršen del socialističnih volivcev glasovalo v nasprotju s stališči in z navodili stranke. Kreisky pa je izrazil prepričanje, da nedeljski izid nikakor ne pomeni, da bodo socialisti na prihodnjih parlamentarnih volitvah oktobra 1979 zgubili večino. Dodal je tudi, da ima povsem mirno vest in da je še vedno prepričan, da je bilo stališče SPD pravilno. Sicer pa je dejal, da je sedaj vprašanje jedrske centrale že «res judicata*, o kateri ni več vredno razpravljati, saj obstajajo številna druga resnejša vprašanja, ki jih je treba reševati.
V trenutku, ko poročamo, je seja razširjenega vodstva SPD še v teku. Že zdaj pa je znano, da je vodstvo potrdilo popolno zaupanje v kanclerja ter mu pustilo proste roke, da odloča o politični liniji, ki naj jo stranka vodi do prihodnjih političnih volitev, (tm)
Malteška vlada izgnala predsednika unije evropskih KD
RIM — Malteška vlada ie izgnala kot nezaželenega gr pred ednika zahodnoevropske arščan
skodemokratske unije Uweja Von Hassla (le-ta je tudi predsednik zahodnoevropskega parlamenta), ki je vodil v La Valletti zasedanje političnega odbora unije. Vzrok izgona zaenkrat ni znan.
Sklep malteške vlade je izzval val ogorčenih reakcij med zahodnoevropskimi krščanskodemokrat skimi strankami, politični odbor pa je v znak protesta prekinil delom, člani odbora, med katerimi je tudi veliko Italijanov, bodo že danes zapustili otok. Predstavnik italijanske KD Bernassola je označil odlok kot »nezaslišano dejanje, ki potrjuje avtoritarne tež nje malteškega režima* in izrekel Von Hasslu solidarnost italjianskih krščanskih demokratov. Proti u-krepu La Vallette je protestiral tudi predsednik svetovne krščan-skodemokratske zveze Mariano Ru-mor.
BRUSELJ — Grčija bo imela v bodočem evropskem ministrskem svetu pravico do 5 glasov od skupnih 63. To so sklenili na včerajšnjem sestanku med predstavniki EGS in grškim zunanjim ministrom Ralli-som v Bruslju. Večina ministrskega sveta bo torej izražena s 45 glasovi, ti glasovi pa morajo prit' iz vrst pred 'avokov vsaj šestih dr riv članic EGS.
ka.' 10 milijard dolarjev ranje umika s Sinaja, in to ne kot posojilo, ampak brez povračila.
Medtem se je v Izraelu skoraj v popolnem brezbrižju odvijala kampanja za upravne volitve. Danes bodo namreč Izraelci volili nove župane in občinske svete v približno tisoč okrožjih. Ker je sedaj pozornost vsa usmerjena v zunanjepolitična in gospodarska vprašanja, domnevajo, da bo tudi odstotek volivcev izredno nizek, zaradi česar je zelo težko predvidevati izid. Na vsak način laburisti upajo, da bodo vsaj na krajevni ravni obdržali pozicije, ki so jih dosegli maja lani na vsedržavnih volitvah.
Opazovalci medtem skušajo napraviti obračun v nedeljo zaključenega arabskega vrha v Bagdadu, na katerem so Arabci še enkrat presenetili s svojo nepredvidljivostjo. Še pred nekaj dnevi je namreč grozil razkol, sedaj pa poročajo o solidarnosti in razumevanju med zmernimi in radikalnimi državami v skupni fronti proti Sadatovim mirovnim prizadevanjem. Morda je k temu pripomoglo zadržanje egiptovskega predsednika, ki se sploh ni hotel sestati z enotno delegacijo, ki so jo k njemu poslali udeleženci vrha. Pri tem pa morda bolj kot vojaško, gospodarsko in politično bojkotiranje Kaira, če se sporazume z Egiptom, umaknitev sedeža arabske lige iz Kaira in ustanovitev fonda za države, ki mejijo z Tel AVivom, preseneča ponovno zbližanje med državami, katerih odnos sp še do včeraj označevale silovite polemike. Vplivni dnevnik »An Nahar* naglasa prijateljsko srečanje med prestolonaslednikom Saudske Arabije Fah-dom in predsednikom Južnega Je-mena, filoiraški «A1 Liwa» in filo-sirski «As Safir* pa poudarjata pomiritev med Iranom in palestinsko osvobodilno organizacijo, med Jordanijo in Irakom ter med samo Jordanijo in PLO. Kot poudarja «As Safir*, bo že prihodnji teden, čim se Hussein vrne z obiska v Zahodni Nemčiji, delegacija PLO odpotovala v Aman. Prav PLO pa je z vrha v Bagdadu izšla okrepljena, saj so bili ponovno poudarjeni sklepi iz Rabata, ki so jo priznali kot edino zastopnico palestinskega naroda.
__________ (db)
LONDON — Na povabilo britanskega obrambnega ministra Freda Mulleya je včeraj prispel v London italijanski minister Ruffini. Med svojim bivanjem v angleški prestolnici se bo sestal s predstavniki britanskega političnega in vojaškega življenja, med drugim pa si bo ogledal tudi nekaj ladij angleške vojne mornarice.
OBNOVITEV POLITIČNE DEJAVNOSTI NA POKRAJINI
GHERSI BO V ČETRTEK PREDSTAVIL PROGRAM
Danes zamenjave v občinskem odboru, ki ne namerava podati ostavke kljub pritiskom demokratičnih stranUt
Na tržaškem političnem prizorišču se ta teden ponovno obeta pestro in razgibano dogajanje, ki se bo odvijalo predvsem v dveh smereh. Poleg razvozlavanja še zmerom zapletenega političnega klobčiča na občini, bo v prihodnjih dneh namreč spet zaživela politična dejavnost na tržaški pokrajini, ki jo upravlja štiribarvni demokratični odbor. V četrtek bo namreč predsednik Ghersi predložil pokrajinski skupščini v razpravo novi upravnopolitični program. V tem okviru so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin strank ustavnega loka, ki so se okvirno dogovorili za potek dela v pokrajinski skupščini. Razprava o programu bo namreč potekala prihodnji ponedeljek, 13. novembra, nakar bo prihodnji četrtek, 16. novembra, glasovanje o morebitnih
Danes in jutri ponovno stavka v bolnišnicah
Sindikalna federacija bolniš niških uslužbencev naše dežele je za danes napovedala novo 24-urno stavko v vsej Furlaniji - Julijski krajini. Prizadeti uslužbenci se bodo zbrali ob 10. uri na Trgu Unita, od koder bodo v sprevodu obšli glavne mestne ulice ter se ustavili pred palačo deželne vlade.
Pokrajinsko bolnišniško osebje bo stavkalo tudi jutri. Ob 9.30 bo na pomorski postaji javno zborovanje, na katerem bodo prisotne delegacije vseh delavcev, zaposlenih v javnih službah, in drugih delavskih kategorij.
V zvezi z današnjo in jutrišnjo stavko je deželna bolnišni-ška ustanova sinoči izdala sporočilo, v katerem opozarja, ds bodo bolnišnice v sklopu te ustanove danes in jutri sprejemale bolnike le v nujnih primerih. Ustanova hkrati poziva prebivalstvo, naj priskoči na pomoč in nudi «družinsko oskrbo* bolnikom, kakor se je dogajalo že ob dosedanjih stavkah.
resolucijah v zvezi z Ghersijevim programom.
Na občinski fronti so stvari veliko bolj zapletene. V ospredju pozornosti široke javnosti je po eni strani zadržanje Cecovinija, ki se v nasprotju z njegovim^Jastnimi večkratnimi izjavami še naprej o-klepa prestižnega županskega stola, po drugi pa zadržanje demokratičnih strank, ki terjajo njegov odstop in sestavo novega odbora, ki bi odražal dejansko večino. Ce-covini, ta «mladi župan, ki mu je usojeno, da ne bo ostarel*, kot se je sam definiral med nekim predavanjem v krožku Rotary, dokaj jasno izpričuje svoje težnje: ali krščanski demokrati in komunisti dokažejo, da so pripravljeni skupno prevzeti krmilo občine (tako nekako zveni izjava, ki jo je dal časnikarju «Repubblice»), ali pa ostanem na svojem mestu, dokler bo šlo. To z drugimi besedami pomeni meriti na komisarsko upravo in predhodne volitve. Tako bo zaenkrat LpT ukrepala, kot bi ji bilo usojeno večno upravljati občino, pravi Cecovini, ki se je včeraj spet sestal z odborom in razpravljal o tekočih zadevah, danes pa bo izvedel nekatere zamenjave v odboru (zaradi odstopa nekaterih odbornikov), ki so bile napovedane že za včeraj.
Še ne povsem jasno pa je, kako bodo ukrepale demokratične stranke, ki so prejšnji ponedeljek izglasovale nezaupnico, vendar se še niso v podrobnostih dogovorile o tem, kako naj ukrepajo naprej. Morda bodo odgovorile v prihodnjih dneh. Danes se vsekakor sestanejo načelniki svetovalskih skupin. Sestane se tudi pokrajinsko vodstvo KD. Po številnih dvostranskih in večstranskih kontaktih pa naj bi se v prihodnjih dneh tudi uradno sestala vodstva strank.
Iskra; sekcija Sv. Ana — ob 18.30 na sedežu na Stari istrski cesti 66 bo govoril Paolo Šema; sekcija Pod-lonjer — ob 18. uri bo v Ljudskem domu, v Ulici Masaccio 24 govoril Vittorio Vidali; sekcija Trebče — ob 20. uri bosta v prostorih tre-benskega krožka govorila Ugo Poli in Ravel Kodrič.
PEDAGOŠKI ODSEK SSŠ
Danes razgovor o izobraževanju
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole vabi učitelje, vrtnarice, didaktične ravnatelje, profesorje in ravnatelje enotne in višje srednje šole ter starše na razgovor o permanentnem izobraževanju.
Dnevni red: 1. Obračun letošnjih izkušenj v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem; 2. Predlogi za ustanovitev odbora za permanentno izobraževanje učnega kadra.
Sestanek bo danes, 7. novembra 1978, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
V sodni palači počastili spomin odv. F. Tončiča
V tržaški sodni palači so včeraj dopoldne počastili spomin pokojnega odvetnika Franeta Tončiča. Ob začetku zasedanja kazenskega sodišča je odv. Riccardo Ghezzi v kratkih besedah orisal lik pokojnika in poudaril še zlasti njegovo vsestransko zavzetost za pravičnost. Tem besedam se je pridružil predsednik dr. Cola, ki je v znak žalovanja za eno minuto simbolično prekinil zasedanje.
Seminar mladine Slovenske skupnosti
Tržaška mladinska komisija SSk pripravlja uvodni politični seminar za svoje člane, prijatelje in somišljenike. Na seminarju, ki se začne v nedeljo, nadaljeval pa se bo še nekaj večerov med tednom, bodo ob predavanjih, okroglih mizah in razgovorih, obravnavali cilje manjšinske politike, vsedržavni družbeni in politični položaj, vlogo SSk, njena načela in njeno delo, mesto mladinske komisije v Trstu. Prijave sprejemajo in podrobne informacije nudijo na strankinem sedežu v Trstu (tel, 69126) dnevno med 17. in 19. uro.
Deželni svet ne bo zasedal
Tudi v tem tednu se deželni svet ne bo sestal, pač pa so predvidena zasedanja deželnih komisij: pod predsedstvom komunističnega svetovalca Magrinija se bo danes sestala posebna komisija, ki proučuje vprašanja v zvezi z obnovo potresnega območja in razpravljala o izvajanju deželnega zakona o obnovi, predvsem pa se bo dotaknila vprašanja vedno višjih stroškov, ki so potrebni za popravila poškodovanih poslopij. Predstavniki komisije se bodo v jutranjih urah sestali z zastopniki deželne zveze male in srednje industrije in združenja obrtnikov. Danes popoldne pa se bo sestala tudi prva komisija, ki bo proučila dva zakonska osnutka in poročilo odbornika Bombena o vprašanju vojaških služnosti v naši deželi.
Jutri pa se bo sestala šesta komisija, ki bo proučila nekatera tekoča vprašanja. Na dnevnem redu bo poročilo odbornika za zdravstvo Antoninija o položaju ter o načrtih poseganja na področju deželnih bolnišnic. Komisija bo nato proučila zakonska predloga KPI in PSI, s katerima se spreminja deželni zakon o družinskih posvetovalnicah.
MRŽNJA IN GROŽNJE NACIFAŠIST0V
|...^
JOLA R.PMČMTAat
\ STAULfffi:
i mm L
con uncoa c i-necNAMbmtjl
%
pRibvn&	i
.S-Sl A
p/oav< sm>ni\'
SSIOV&NSKIM UČNIM ' I: . :	j e 71 k o m H4 li h
m

Škedenjska šola je bila že drugič v kratkem času deležna pozornosti fašističnih mazačev. Poleg tega, da so vrtna vrata in table z imenom šole pomazali z za Slovence sramotilnimi napisi, so tudi razbili šipo učilnice italijanske šole. Ob dogodku, do katerega je prišlo v noči med nedeljo in ponedeljkom, so starši in učno osebje italijanske šole v Skednju pozvali oblasti, naj čimprej odkrijejo krivce, obenem pa izrazili svoje ogorčenje ob vandalskem dejanju, katerega namen je ustvariti vzdušje napetosti med tu živečima narodnostnima skupnostima
NA TRŽAŠKI PRCTURI
Dva meseca in pol zapora za avtonomista Consolija
Dvojni ključ sodnika, ki je v soboto dosodiI mnogo milejšo kazen fašistu Liviu Laiu
Dva meseca in pol zapora za ekstraparlamentarca Roberta Consolija. To je kazen, ki jo je tržaški pretor Macchiarella včeraj dosodil zaradi obtožb, da je mladenič hodil zakrinkan in da se je udeležil «upomiške» manifestacije. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Tako se je zaključilo drugo dejanje sodnega postopka, ki je sledil dogodkom, ki so se pripetili v sredo v mestnem središču. Skupina avtonomistov je organizirala protifašistično manifestacijo iz protesta proti številnim fašističnim akcijam iz zadnjih dni. Nenadoma je skupinica običajnih fašističnih pretepačev, z zloglasnim kolovodjem organizacije Fronte della gioventu Al-merigam Grilzom na čelu, napadla avtonomiste. Posegla je policija ter aretirala dva fašista, Livia Laia
tlllllllllllllllllllllllllllllllllllinTTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllflllilUIlllllllllllllllllllllllllllllllllllinlllllllllllllllllllUmilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllEItHIlIlIHIIIIIIItlllinillllllllllllllllllMIIIIIIItlllllllllllllllHIIIIIIIIH
V NEDELJO Z USPELO DRUŽABNOSTJO
Openska hranilnica in posojilnica proslavila svojo sedemdesetletnico
Srečanja v Repnu se je udeležilo nad 200 članov - Nagrajeni najstarejši odborniki in dijaki, ki so se izkazali z odličnim uspehom pri šolskem delu
• Župan je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku poveljnika letalonosilke Saratoga admirala Williama VVanvicka.
KOMISIJA
ZA DORAŠCAJOČO MLADINO SKGZ
razpisuje zimovanje v Zgornjih Gorjah od 26. do 2. januarja 1979 za otroke od 8. do 14. leda. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 III. nadstr. od 9 do 12. ure. Tel. 744249.
V nedeljo dopoldne je bila v gostilni cVolnik* v Repnu prisrčna družabnost ob praznovanju 70-letni-ce obstoja in delovanja Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Povabilu na družabnost se je odzvalo okrog 200 članov, srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki doberdobske posojilnice, dijaki slovenskih in italijanskih šol, katerim je hranilnica
—	upoštevajoč odličen šolski uspeh
—	namenila posebne nagrade v o-bliki hranilnih knjižic (po 50.000 lir za dijake osnovnih in nižjih srednjih šol in po 100.000 lir za dijake vi-šnjih srednjih šol), ter ravnatelji ustreznih zavodov.
Slavnostni govor je imel predsednik upravnega odbora posojilnice ing. Milan Sosič, ki je najprej kratko povzel zgodovino domačega denarnega zavoda. Openska Hranilnica in posojilnica, cregistrovana zadruga z neomejeno zavezo*, je bila u-stanovljena oktobra 1908 in je začela praktično delovati v začetku na-SlSdnjega leta.'V začetku je štela 215 članov. Knjige iz tega prvega obdobja so se žal izgubile (ne smemo namreč pozabiti, da sta med tem časom tudi v naših krajih divjali kar dve svetovni vojni), iz poročila za tretje poslovno leto, se pravi za leto 1911, pa je razvidno, da je zadruga tedaj štela 308 članov, katerih denarne vloge so znašale skupno 13.922 kron, vrednost v tistem letu dovoljenih posojil pa je presegla 50.000 kron. Na obračunu so podpisani načelnik Ivan Vidau toče znanega matematika na ljubljanski univerzi), Josip Vremec in kar sedem odbornikov s priimkom Sosič (Ivan, trije Andreji, Ivan Marija, Anton in Lovro). Tedaj je hranilnica uradovala v hišah zraven cerkve, in sicer vsako nedeljo dopoldne. Tudi praksa iz poznejših let je pokazala, da je nedelja kar pri-
Danes na RAI-TV 24-urna stavka
Danes, 7. novembra, stavkajo u-službenci RAI-TV, da bi protestirali zoper zavlačevanja z reformo ustanove. Zato bodo radijski in televizijski programi utrpeli več sprememb tudi na področju informacije. Oba televizijska programa bosta imela več skupnih programov, radio pa bo oddajal tudi fi-lodifuzijske programe.
• Pokrajinski odbor zveze kovinarskih delavcev FLM poziva uslužbence elektronske industrije, naj se u-deležijo današnje dveume stavke, ki se bo začela ob 8. uri. Ob tej priložnosti ponavljajo, da gre za akcijo v okviru boja, da bi preprečili negativne posledice, ki bi jih imelo sprejetje področnega načrta za e-lektroniko. Poziv zadeva še zlasti delavce Telettre, Ireta in Sit-Siemensa.
Zborovanja KPI ob priliki včlanjevanja
V okviru praznikov včlanievanja in proslav ob 61. obletnici oktobrske revolucije bo avtonomna tržaška federacija KPI priredila danes naslednja zborovanja: sekcija Sv. Jakob, Pončana — ob 18. uri bo v Ljudskem domu na Pončani govoril član strankinega tajništva Boris
Nagrajeni učenci in dijaki
kladen čas za opravljanje raznih bančnih operacij, tako da deluje hranilnica še danes tudi ob nedeljah dopoldne.
Pred osmimi leti se je hranilnica preselila v nove lastne prostore na Bazoviški cesti in zlasti v tem času je močno razvila svoje delovanje, tako da je število njenih uradnikov narastlo s 3 na 24, ustrezno s postopnim naraščanjem prometa. Tak razvoj je bil možen le ob pravočasnem prilagajanju poslovanja dejanskim potrebam članov in drugih koristnikov ter zahtevkom sodobnega gospodarjenja. Prilaganje pa je oviral in še vedno ovira fašistični zakon iz leta 1937, ki še danes urejuje poslovanje hranilnic in ki je v marsičem krepko zastarel, tako da bi ga bilo treba brez vsakega odlašanja spremeniti.
Govornik je nato orisal pomen zadružnega sodelovanja na raznih področjih gospodarskega udejstvovanja in vlogo, ki jo v tem okviru o-pravljajo hranilnice in posojilnice. Pri tem je zlasti poudaril važnost varčevanja ter povabil zlasti mlade, naj nadaljujejo s krepko tradicijo, ki so nam jo na tem področju predale naše starejše generacije.
Slavnostnemu govoru je sledilo nagrajevanje najstarejših odbornikov: spominske kolajne posojilnice so prejeli odborniki Lojze Purič, Vinko škerlavaj in Mario Daneu. Hranilne knjižice za odličen uspeh pri šolskem delu pa so prejeli Cinzia Pečar (osn. š. Opčine), Aleksij Tavčar (sred. š. Sv. Ivan), Andrej Gra-nier (osn. š. Opčine), Tiziana Natura! (sred. š. Opčine), Nataša Smot-lak (sred. š. Dolina), Marko Jagodic (sred. š. Rojan), Melinda Sossai (ital. sred. š. Opčine), Sonja Veljak (znanst. licej.), Vesna Sosič (klas. lic.), Albert Zenic (osn. š. Repen-tabor), Alessandra Montanari (u-čiteljišče), Katerina Čuk (šola za vrtnarice), David Lenisa (trg. akademija), Erika Košuta (sred. š. Sv. Jakob). Zorka Danieli (strok, šola) in Ivo Sedmak (sred. š. Prosek).
NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Podeljene deželne nagrade 38 obrtniškim vajencem
V glavni dvorani trgovinske zbornice so včeraj dopoldne podelili 38 mladim obrtnikom posebne nagrade (v znesku 150.000 lir), ki jih je dežela z zakonom štev. 36 iz leta 1973 namenila mladim ljudem, ki se odločijo za obrtniški poklic in ki o-stanejo kot vajenci v službi pri i-stem mojstru neprekinjeno vsaj leto dni. S podelitvijo teh nagrad so bila oddana vsa finančna sredstva, ki jih je dežela nakazala po omenjenem zakonu.
Slovesnosti so se udeležili neka-
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinmiimiiiiiiiiMmiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiHiiiiiiiiui
V NEDELJO POPOLDNE
TRAGEDIJA V MIRAMARSKEM PARKU
Da bi rešil sina, je oče strmoglavil z višine 20 metrov in obležal mrtev na skalovju nad morsko gladino
Strahovita tragedija je v nedeljo pretrgala nit skupnega življenja mlade tržaške družine. Oče, 37-letni Giuliano Minon, je iz strahu, da b: njegov 8 let stari sin Alessandro in njegov prijatelj Davide padla čez zid parka Miramarskega gradu, stekel proti zidu in strmoglavil dvajset metrov globoko ter obležal mrtev na skalovju, meter od morske gladine.
Vse se je pripetilo bliskovito. Družina Minon je šla v lepem vremenu na krajši sprehod v mira-marski park. Z njimi je šel 8 let stari Davide de Bernardi, najboljši prijatelj malega Alessandra. Dečka sta se lovila po dolgem drevoredu, ki vodi od vhoda v park h gradu, medtem ko sta se zakonca Minon, Giuliano in njegova 29-letna žena Nadia Filiputti, sprehajala po sredini cestišča. Nenadoma sta se otroka približala nizkemu zidu, kar je vzbudilo v materi upravičen strah. Opozorila je sina in prija-
je verjetno premočno vplival na moža, ki se je očitno prestrašil in stekel proti zidu. Meter od zida pa mu je spodrsnilo, verjetno na železni cevi za zidarski oder (v bližini popravljajo podporni zid) in zaman je iskal oporo v nizkem zidu. Zaneslo ga je naravnost v globino. Množica ljudi, ki se ob tem lepem vremenu kaj radi podajajo v mi-ramarski park, je nemo prisostvovala nesreči. Nekdo je obvestil reševalce Rdečega križa, a za Giulia-na Minona ni bilo več pomoči. Ob padcu je pri priči izgubil življenje.
Dogodek je globoko pretresel ne le tistih, ki so prisostvovali nesreči. ampak vso tržaško lavnost. Občutena je bila tesnoba še zlasti na delovnih mestih obeh zakoncev Menon, v bančnem zavodu IBI, kjer je bil zaposlen pokojni Giuliano in pri družbi Friulia, kjer je v službi njegova žena. Sin Alessandro pa je včerajšnji dan preživel s prijateljem Davidom, pri družini De Ber-
telja na nevarnost, njen krik pa nardi, kjer bo ostal še nekaj dni,
da bi mu prijateljeva družba vsaj nekoliko izbrisala iz spomina tragedijo v miramarskem parku.

teri izmed najvidnejših predstavnikov tukajšnjega poslovnega življenja, priložnostna govora pa sta imela predsednik trgovinske zbornice dr. Modiano in predsednik pokrajinske komisije za obrtništvo Ma-gnaghi. Oba sta poudarila pomen deželnega posega za usmerjanje mladih ljudi v obrtniške poklice, ki predstavljajo poleg male industrije glavni nosilni steber italijanskega in tukajšnjega gospodarstva in ki hkrati zagotavljajo mladim delavcem primerno in tudi gmotno zadovoljivo zaposlitev.
# Drevi ob 20.30 bo na sedežu Doma pristaniških delavcev 2. nadstropje) javni sestanek pristaniških celic, ki ga prireja pristaniška sekcija KPI. Osrednja tema sestanka, katerega se bo udeležil pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti, bo naslednja: «0-krepitev KPI osnovna garancija za vsako pridobitev in novega napredovanja delavskega gibanja v Trstu in državi*.
ODPRTO PISMO PREDSEDNIKOV RAJONSKIH SVETOV IZ VRST KPI
Občinska uprava onemogoča delovanje rajonskih svetov
Poziv na občane in politične sile, da bi nova telesa lahko uspešno izpolnjevala pomembne naloge, zaradi katerih so nastala
• RIŽARNA je odprta ob delavnikih od 10. do 13(1)0, ob praznikih od
9.00	do 13.00. Ob ponedeljkih zaprta.
Stanislavo Bonisegno m Aleša Valiča je osrečilo rojstvo sinčka
MIHE
K veselemu dogodku prisrčno čestita
Stalno slovensko gledališče
Najditelju ključev v gozdu Bazzoni pri Bazovici se iskreno zahvaljujem.
A. U.
Predsedniki rajonskih svetov iz vrst KPI na zahodnem Krasu, v Rojanu, na Greti in v Barkovljah ter pri Sv. Jakobu menijo, da je treba pred županom, občinsko upravo in javnostjo sprožiti vprašanje usode novih upravnih teles, ki jim prvi člen državnega zakona štev. 278 nalaga «pospeševanje ljudske udeležbe pri upravi krajevne skupnosti*.
Upravičeno smemo trditi, da si mnogi občani in mnoga društva «zla-sti tista, ki se potegujejo za razreševanje težav pri osnovnih družbenih plasteh* veliko obetajo od teh novih teles, kajti posebej zaupajo v neposredno razmerje med upravitelji in upravljanci kot tudi v možnost soodločanja pri upravi javnega premoženja in oskrbe.
Vendar razmere, ki vladajo v rajonskih svetih cele štiri mesece po volitvah, utegnejo to pričakovanje hudo omajati. Po čezmerneu čakanju na njihovo umestitev (po zakonu določen rok se je bil že davno iztekel), so rajonski sveti izpričali visok čut odgovornosti: v kratkem so izdelali stvarne in obvezujoče načrte in izpopolnili s,voj delovni u-struj z izvolitvijo predsednikov in z imenovanjem delovpih komisij, vendar jim občinska uprava onemogoča izpolnjevanje pretežnega dela njihovih nalog.
ObčinsKa uprava namreč še ni poskrbela, da bi izvoljene predsednike sklicala na posvet; ni sprožila postopka, da bi rajonskim svetom odmerila po zakonu oblast «glede vzdrževanja javnih del, zakonite uporabe in uprave javnega premožehja in oskrbe v rajonskem merilu*, pa tudi segla ni po najmanjši preureditvi in prepotrebni odredbi, ki naj zagotovi neovirano delovanje rajonskih svetov samih. Še več, napovedala je in vzpostavila nove ovire, tako npr. izrecno spraševanje po tolmaču za slovenščino in nujnost zgolj samostojnega raznašanja tiskovnih sporočil rajonskih svetov.
miHiMtMiuaiiiimiiiimiiiiHiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiimttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiumin
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 7. novembra
ZDENKA
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.51 — Luna vzide ob 12.53 in zatone ob 23.25
Jutri, SREDA, 8. novembra BOGOMIR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,7 stopinje, najnižja 7,3, ob 13. uri 12,7 stopinje, zračni pritisk 1032,7 mb stanoviten, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, veter 20 km na uro severovzhodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. in 6. novembra se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
RODILI SO SE:	Daniela Peric.
Giusy Cisaria, Fanio DorrO, Antonio Marco Mauri, Elisa Borin, Eva Senno, Ambro Cossutta, Daniela Do-minique Prodan, Vanessa Lorello, Roberto Simonetti, Gabriele Machiet-to, Giovanna Ballis, Massimiliano Flego, Santino Sardo, Michele Della Venezia, Matteo Rossi.
UMRLI SO: 56-letni Tullio Sain, 63-letna Norma Wolf vd. Pregi, 73-letni Guido Bacci, 67-letni Bruno Valen-tinuzzl, 71-letna Alma Terzhon vd. Tommasini, 57-letni Luigi Villata. 43-letni Tullio Valencich, 82-letna Maria Giurgievich vd. Forza, 82-letna Miranda Filosa vd. Furlani, 77-letni Angelo Chert, 79-letna Antonia Cazza-dor, 91-letna Angela Frater vd. De-grassi, 84-letni Mario Ižanc.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4: Ulica Bemini 4: Ul, Commerciale 26; Trg XXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Uniti 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596; Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel, 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
■ tth irn—
V	počastitev spomina Maria I-žanca darujeta Sonja in Nadja Pahor 10.000 lir za poimenovanje ro-janske osnovne šole po bazoviških junakih.
V	počastitev spomina dr. Franeta Tončiča darujeta Sonja in Nadja Pahor 10.000 lir za poimenovanje ro-janske osnovne šole po bazoviških junakih.
V	spomin na dr. Franeta Tončiča darujeta Aurea in Rafael Perko
10.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina dr. Tončiča darujeta Angela in Karlo Gec
10.000	za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina dr. Tončiča daruje dr. Mašera 50.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	spomin na Maksa Terčona daruje družina Rogelja (Šempolaj) 5.000 lir za poimenovanje trebenske šo le po Pinku Tomažiču.
Boris Košuta (Križ 43) daruje
10.000	lir za poimenovanje trebenske šole po Pinku Tomažiču.
V	spomin na teto Ernesto darujeta nečakinji Berta in Pina 10.000 lir za PD Primorec in 5.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na drago mamo Rozalijo Marc vd. Križmančič daruje sin Srečko z družino 10.000 lir za ŠD Primorec, 10.000 lir za Slogo, 10.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah in 10.000 lir za godbo na pihala Parma iz Trebč.
Ob obletnici smrti staršev darujeta Rafaela in Mila Štok 5.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na dragega Franeta Tončiča darujeta Vanja in Vlado Turina 10.000 za nagrado Albina Bubniča, 10.000 za sklad Sergija Tončiča in 10.000 lir za Dijaško matico.
Tržaška kreditna banka želi po častiti spomin nepozabnega dr. Franeta Tončiča s prispevkom 100.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Glede gmotnih razmer pa velja pripomniti, da so rajonski sveti brez slehernih finančnih sredstev, ker še ni izpolnjen 29. člen pravilnika; zato ne morejo niti tiskati lepakov, da bi občane obveščali o svojih pobudah!
Skrb za ogrožen ugled teh pomembnih teles nam predsednikom prvega, tretjega in desetega rajonskega sveta narekuje, da izterjamo od občinske uprave nemudno sklicanje posveta dvanajstih predsednikov, zato da ob upoštevanju njihovih mnenj izdela vrsto začetnih ukrepov. Hkrati spodbujajo k skorajšnjemu sklicanju posebne občinske komisije za decentralizacijo.
Nazadnje vabijo rajonske svete, njihove predsednike, politične sile, občane in združenja, ki se v njih prepoznavajo, naj te terjatve podprejo, da bodo rajonski sveti lahko uspešno izpolnjevali pomembne naloge, zaradi katerih so nastali.
Podpisani:	Slavoljub Štoka
(predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras), Dennis Vi-sioli (predsednik rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje), Silvano Minkusch (predsednik rajona Sv. Jakob)
Aretirali Madžara ki je razorožil jugoslovanskega vojaka
Policija je na ukaz namestnika državnega pravdnika dr. Staffe a-retirala 28-letnega madžarskega državljana Istvana Kovacsa, ki je prejšnji teden udaril s steklenico po glavi jugoslovanskega graničarja, mu odvzel brzostrelko in zbežal na italijansko ozemlje.
Istvan Kovacs je imel namreč veljaven madžarski potni list in vizum za enomesečno bivanje v Jugoslaviji. Med tem časom je ilegalno prekoračil mejo z Italijo ter stopil v stik z nekaterimi rojaki v tržaškem begunskem taborišču. Zvedel je, da na Zahodu ne tečeta med in mleko, kot je mislil, ter sklenil da se bo vrnil domov. Kot je prekoračil mejo nekje med Lipico in Fernetiči, da bi prišel v Italijo, tako je mislil, da bo z enako lahkoto šel nazaj v Jugoslavijo. Pri tem pa ga je zasačil mlad graničar, ki pa ga je prestrašeni Madžar udaril s steklenico po glavi in mu odvzel brzostrelko, ker se je baje zbal, da bi vojak streljal.
Italijanske oblasti, ki so jih Jugoslovani obvestili o dogodku, so Madžara kmalu odkrile in ga odpeljale na mejo, kjer so ga soočili z ranjenim graničarjem, ki ga je prepoznal. Kovacsa so nato odpeljali nazaj v Koronejski zapor ter ga otežili ilegalnega uvoza orožja na italijansko ozemlje. Brzostrelke, kljub temu, da so obmejni pas med Lipico in Fernetiči skrbno preiskali, še niso našli. Proces proti Istvanu Kovacsu bo najbrž v četrtek.
in že omenjenega Grilza, ter čarja Roberta Consolija. Vse j8 so prepeljali v koronejske zap^: a Grilz je že naslednjega dne P0* na začasno svobodo; obtožen r «samo* žalitev in tako mu bodo v® jetno sodili šele čez nekaj ®e' secev.	. j,
V soboto je pretor obsodil zaradi posesti orožja (palice) poldrugi mesec zapora in ga wL stil na začasno svobodo. C*®*? je preživel v zaporu dva dni v ' do včerajšnjega dne, čeprav r bila obtožba, ki se ga je dotuj^j sorazmeroma milejša kot obt®2* Laia. Vendar pa pretor ni bil "S mnenja in je Consoliju naložil meseca in pol zapora, torej ®e*" dni več kot fašistu. _	-g,
K temu imamo malokaj P^Pv niti, saj je dogodek sam zelo K. voren. Niso nam všeč ljudje, hodijo zakrinkani po mestu in Pr je, da jih za to sodstvo kaznuj. Še manj pa so nam všeč fa.®.^!j. pobalini, ki rovarijo po naših > seh, ki skrunijo naše sporoenj® ki mažejo naše napise in naše s° ter ki, konec koncev, krožijoJg
mestu s palico v rokah. Očitno tržaški sodnik v prvem mlad®®* večjo nevarnost in v protifastf8 ni manifestaciji vse značilnosti razite «upornosti», ki je nik®\. ne pripisuje mladim fašistom- (D
S hondo v avtobus: mladenič težko ranjen
Malo pred poldne se je na ^ žišču med Ul. Roma in Ul. Maz* pripetila prometna nesreča, v teri se je težje poškodoval 2‘-lu Pietro Borme iz Ul. Giusti 4- . križišču, kjer sicer semafor ar^ je promet, je namreč prišlo do “V nja med avtobusom št. 9, ki £a 1 upravljal 43-letni Sergio Ruzzier . Ul. Verracchio 2 in motorjem zn | ke honda, na katerem se je ^ Borme, ki je pri padcu utrpel h poškodbe. Z rešilcem Rdečega k so ga prepeljali v bolnišnico, ^ so ga zaradi številnih poškoou . telesu, zloma leve pogačice. mnevnega zloma leve ličnice ® gube spomina pridržali v ne , kirurškem oddelku, kjer se bo ® zdraviti 60 dni.
• Drevi ob 20.3« bodo na se<Je^ nemškega inštituta v Ul. Coroneo predvajali barvno filmsko ve Mozartove opere «Figarova sya. uj. Filmski večer prirejata nemški 18 tut in konservatorij G. Tartini-
Ob smrti bivšega predsednika ^ časnega odbora za upravljanje turnega doma
dr. FRANETA TONČIČA izrekamo svojcem najgloblje a01
Stalno slovensko
gleda#**
dro***
Ob smrti predsednika Pravnik
dr. FRANETA TONČIČA
$0*
iskreno žalujemo za plemeniti®
Kolektiv slovenskih štude"^ pravne fakultete
Izgubili smo dragega
dr. Franeta Tončiča
dolgoletnega člana upravo^9 sveta Tržaške kreditne ba11*5 in pobudnika za njeno usta novitev. K splošnemu nju se pridružujejo upraV svet, nadzorni odbor, ravha teljstvo in delovni kolekbv
Tržaške kreditne
ban^*
Ob izgubi dragega prijatelja
dr. FRANETA TONČIČA
iskreno žalujejo Darja, Boris, Martina ln Ivo.
Dne 6. novembra me je zapustil moj dragi mož
JOSIP Z0LI (COLJA)
Pogreb bo jutri, v sredo, 8. novembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v opensko cerkev.
Žalostno vest sporoča gl o#0" ko užaloščena žena Bn®8
Trst, 7. novembra 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV slovenskih “roških vrtcev, bivši ONAIRC va . vse starše na srečanje z dežel-Umi predstavniki demokratičnih •jfank, kj b0 danes, 7. novembra, ™ 20. uri v prosvetnem domu na Minah ter k razpravi o sedanjih težavnih problemih.
Na pobudo Združenja staršev v Sv.
““k in s pomočjo ljudske univerze ! erstu se organizira pripravljalni te-eei za nižji tečajni izpit (diplomo “le srednje šole — 3, razred), ki *e bo začel v prostorih osnovne šo-e Albert Sirk v Sv. Križu v pone-eljek, 13. t.m. Za vpis in pojasni-13 telefonirajte na 220334 ali 220110.
(m
GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978 - 79
H. abonmajski koncert
v Petek, 10. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI OKTET
Umetniški vodja Anton Nanut. Na sporedu:	Gallus, Prelovec,
“avin, Gabrijelčič, Vrabec, Tomc, Merku. Krek, Ipavec, Simoniti.
Prodaja vstopnic v pisarni "M, Ul. R. Manna 29, od 9. do “• nve ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
kossetti
Danes ob 20.30 c La duchessa di ™nalfi» Websterja, v izvedbi Teatra tabile i2 Turina. V abonmaju: ku-y® št. 2. Rezervacije do ponovitve ** 12. novembra.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 Jole Silvani v re-tatu «El triestin in carega*. Režira Pilipipo Crivelli. Za abonente iz-5®00 50 od sto popusta. Rezervati Pri osrednji blagajni v Pasaži
rrotti 2.
• • •
Danes ob 10. url šolska predsta-a »Marionette in liberta*.
Verdi
* Petek ob 20. uri premiera opere 0Sca*. Vstopnice so na razpolago ^ gledališki blagajni.
£ V četrtek ob 18.45 bo v dvorani vi, A kritik Massimo Bruni predsta-Puccinijevo opero.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 12. no-
3rnbra	^	j{rasu M osnovno-
ko mladino. Izlet bo potekal od kselja sv. Sergija, mimo Dom ja in vjkbrežca na hrib Sv. Mihaela nad juncem. Zbirališče je ob 9.30 na gu Stare mitnice pred začetno poji lo avtobusa št. 21. Povratek iz Bo-„1 ca bo z avtobusom ob 17.10 pred jtavno železniško postajo v Trstu. Iz-jj^.Dodo vodili vodiči SPDT. Vab-
^■Iriiženje Union priredi dva eno-j evna izleta in sicer v Caorle — Sol° in Pieve di Soligo v nede-p.'. 12. novembra. Informacije in 'Jave na sedežu združenja Union v ■ Valdirivo 30, tel. 64459. vsak dan 2en ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ? >n od 17. do 19.30, ob četrtkih lf,U. d° 19.30 in ob sobotah od °-30 do 12. ure.
VESTI S KOPRSKEGA
OBALA GRE V KORAK Z GOSPODARSKO RASTJO
Učinkoviteje odpravljati nekatere pomanjkljivosti
Izvršni svet skupščine obalne skupnosti je pripravil oceno uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja obalne regije v prvih treh letih. Osnovna ugotovitev je bila, da gre obala v korak z načrtovano gospodarsko rastjo, saj znaša poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda nekaj nad devet odstotkov. Ker se je v posameznih delovnih organizacijah, ki so zašle v težave, stanje precej popravilo, lahko govorimo o realnih možnostih, da bodo uresničili srednjeročni plan.
V razpravi o tej oceni, so člani izvršnega sveta opozorili tudi na nekatere slabosti, ki jih bo potrebno učinkoviteje odpravljati. Gre za primere nizke akumulativne in reproduktivne sposobnosti posameznih delovnih organizacij in tudi za neustrezne osebne dohodke glede na
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev — Trst priredi družabno srečanje za svoje člane na Krasu dne 16. novembra ob 12. uri v Velikem Repnu pri Škabarju. Prijave sprejemamo za tržaške člane v Ul. Cicerone 8 danes in jutri od 10. do 12. ure.
Kino
Ariston 15.15 - 17.30- 19.45 - 22.00 »Ca-baret* režiserja Boba Fosseja. Liza Minelli, Michael York, Marisa Berenson. Glasba John Kander.
Ritz 16.00—22.15 «Pari e dispari». Ter-rence Hill in Bud Spencer.
Eden 16.30—22.15 «Saxofone». R. Poz-zetto, M. Melato, C. Ponzoni. Barvni film.
Penice 16.00 »Primo amore*. Ugo To-gnazzi in Ornella Muti. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Elliot - il drago in-visibile*. Barvni Walt Disneyev film.
Grattacielo 16.00—22.00 «Eutanasia di un amore*. Ornella Muti in Toni Musante. Barvni film za vse.
Excelsior 16.00 »Grease* (Briljantina). John Travolta in Olivia New-ton - John. Barvni film.
Mignon 14.00—21.00 «La scarpetta e la rosa*. Barvni film za vse.
Cristallo 16.00 »La cosa buffa*. Film z G. Morandijem in O. Piccolo ter varietejski program «Che curve ra-gazzi* z Aldom Tarantinom. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00—22.00 »I pomo giochi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 15.30 «La febbre del sabate sera*. John Travolta)'/-Prepovedan mladini pod 14. letom.
Anrora 16.30 »Aliče nnel paese delle pomomeraviglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Capitol 16.00 «Lo chiamavano bulldo-zer». Bud Spencer. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 dncontri ravvi-cinati del terzo tipo*. Barvni znanstvenofantastični film.
Ideale Zaprto. Jutri ob 16.00 «Io so-no Waldez». Burt I.ančaster.
Volta Zaprto. Jutri ob 16.00 «La gang della spider rossa*. David Niven. Barvni film.
dosežene poslovne uspehe. Kar zadeva integracijske procese, so se stvari pomaknile naprej v agroži-vilstvu, medtem ko je v drugih panogah vse premalo prizadevnosti, da bi prišli do konkretnih rezultatov.
V PORTOROŽU SREDIŠČE ZA ŠTUDIJ MORSKIH VED
Na pobudo znanstvenih delavcev Morske biološke postaje v Portorožu bo v kratkem pripravljen prostor za mednarodni podiplomski študij morskih ved, vezanih na značilnosti Sredozemskega morja. Zadevno središče že urejajo v nekdanji tovarni mila Jadranka ob turističnem naselju Bernardin. Pri opremi prostorov bodo pomagale tudi nekatere organizacije pri Združenih narodih.
AKCIJA ZA VARNOST PEŠCEV V KOPRU
Koprčani se že dalj časa pritožujejo nad neodgovornim ravnanjem posameznih mopedistov, ki vozijo po mestu prehitro, povzročajo pretirani hrup in so tudi sicer skregani s prometnimi predpisi in etiko. Zato so delavci prometne milice v Kopru organizirali široko akcijo, ki je pokazala, da so take trditve še kako točne. Zaustavili so 31 voznikov motornih koles, rezultat testiranja voznikov in pregleda vozil pa je bil naravnost porazen. Izrekli so namreč 18 mandatnih kazni, medtem ko se bo moralo 22 voznikov zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Med njimi je bilo tudi precej mladoletnikov, za katere bodo morali odgovarjati starši, (lo)
• V okviru tematike, ki je bila osnova na razstavi »Zakladi verskih skupnosti v Trstu* bo dr. Aristide Buffulini predaval na konferenci o naslednji temi: «Sv, Marija iz Gr-ljana in templarji*. Konferenca bo danes. 7. novembra, ob 18.30, v veliki dvorani muzeja Sartorio na Trgu Papa Giovanni št. 5.
Mali oglasi
j KUPIM stari dinar, kovance. Interesente prosim, da se oglasijo osebno ali pismeno na naslov Janko Ozbič, Ljubljanska 24 — Postojna.
IŠČEM dve sobi po možnosti z domačo hrano. Anton Mihelič — akademski slikar — penzion Habrle • Tarvisio citta.
CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72 : 850 68; A 112 72; NSU 1200 72: mercedes 200 D 70: 124 coupč 1600 74: ”AR:,II300 75; 1500 C 66: tunus 1300 73: 128 71: 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084.
TEHNIČNA RISARKA s trinajstletno prakso išče poldnevno zaposlitev, tudi honorarno. Telefonirati na številko 213034.
VVV GOLE LS 1600 75 HP letnik 1976 v odličnem stanju prodam zaradi preselitve. Telefon (040) 826759.
KO OBIŠČETE TRST...
ne pozabite na Nabrežje Sv. Just
Rimsko gledališče Kanal
NE POZABITE KUPITI
CAMPARI SODE
CAMPARI SODA® !• BITTER CAMPARI
ki ga odlično dozira
CAMPARI


.j, ■'fr-
mmu
CAMPARI SODO lahko kupite v simpatični in ceneni embalaži 10 stekleničk
NA ŠTEVILNI SKUPŠČINI V NEDEUO ZJUTRAJ
Protest prebivalcev Ločnika proti reviziji regulacijskega načrta
Rajonska skupščina bo domačinom pomagala pri sestavi prizivov na občino ■ Grožnje po odcepitvi od Gorice in ustanovitvi samostojne občine
Do sredine prihodnjega tedna (17. novembra) je moč predložiti na županstvu spreminjevalne predloge regulacijskemu načrtu, ki ga je večina v občinskem svetu v Gorici sprejela prve dni letošnjega oktobra. Veliko občanov si je na tehničnem uradu ogledalo podrobne načrte, precej med njimi je že vložilo prizive in spreminjevalne predloge. Le še nekaj dni je za to na razpolago.
S tem vprašanjem se ukvarjajo tudi rajonski sveti. Pisali smo že, da so nekateri o tem vprašan ju že razpravljali, drugi imajo na vrsti to vprašanje v teh dneh. V Ločni-ku pa so nad regulacijskim načrtom oziroma že v začetku letošnjega oktobra sprejeto varianto, še najbolj hudi, in to so dokazali na zelo obiskani skupščini prebivalstva, ki je bila v nedeljo dopoldne v domači kinodvorani in kjer je prišlo do izraza nezadovoljstvo domačinov. Culi smo tudi glasove o referendumu za odcepitev od Gorice in vzpostavitvi samostojne občine, ki je že obstajala podobno kot v štan-drežu, Podgori in drugod pred letom 1927.
Številna prisotnost na tem sestanku dokazuje, da ie zanimanje prebivalstva za to vprašanje zelo veliko. Glavna nosilca protestov prebivalcev Ločnika sta bila na nedeljskem sestanku predsednik rajonske skupščine Mario Perco in demokristjanski občinski svetovalec Polmomari (ta se je vzdržal pri glasovanju za varianto regulacijskega načrta).
Zakaj je prišlo do protesta? Os nova vsega .ie bilo in je množično naseljevanje drugih ljudi v vas in prebivalci Ločnika, ki so Furlani in zelo navezani na svoje tradicije, pravijo, da gre tu za imigracijo «tujerodcev» (Italijanov) in da pomeni to raznarodovanje. Prvotni regulacijski načrt je predvideval, da bi tu naselili v ljudskih hišah (zakon 167) 1800 novih liudi. S sedanjo revizijo so to število zmanjšali na polovico, zasedeno površino pa kar na eno tretjino. To pomeni, da bodo gradili na tem področju visoke stavbe. Nekatere so zasebniki ali zavod za ljudske hiše že zgradili in domačini pravijo, da je to pokvarilo podobo kraja.
Tako stari regulacijski načrt kot sedanja varianta ne upoštevata v zadostni meri možnosti normalnega razvoja vasi. To pomeni, ne dajeta možnosti domačincm, da razširijo že obstoječe hiše ali na lastnem zejnljišču zgracljjo novo hišo za sina ali hčerko. To je ljudi razkačilo, tako pred leti, kot sedaj, ko so ugotovili, da niso možni popravki.
Zaradi tega je tekla na nedeljskem sestanku precej huda kri in iz številnih posegov je prišla odločitev, da bo vodstvo rajonske skupščine pomagalo posameznikom v sestavljanju prizivov na občino v zvezi z regulacijskim načrtom.
• V naselju Sv. Ane so na pobudo UGG pričeli s širšo akcijo za širjenje raznih športov med otroci. U-porabljali bodo tako naprave v tem naselju kot one v drugih delih mesta.
največjih turških družb za ladijski — prevoz, tj. družbe Koc Holding iz Istanbula. Spremljal: so jih zastopniki družbe Intermarex iz Tržiča. Sprejel jih je dr. Scarano. Govor je tekel okrog sodelovanja med, tukajšnjimi in turškimi gospodarskimi o-peraterji, zlasti na področju prevozov po morju. Turški gostje so se pozanimali tudi za delovanje tukajšnjih industrijskih podjetij.
SSO počastila spomin umrlih v Gonarsu
KOMISIJA SKGZ ZA DORAŠČAJOČO MLADINO
sporoča, da bo zimovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu za otroke od 8. do 14. leta starosti od 26. decembra do 2. januarja 1979. Vpisovanje bo na sedežu SKGZ v Ul. Malta 2 od četrtka, 9. novembra, do sobote, 18. novembra, od 17. do 19. ure (ob sobotah od 10. do 12. ure). Podrobnejša navodila bodo interesenti prejeli ob vpisu.
Svet slovenskih organizacij, mladinska sekcija Slovenske skupnosti v Gorici in več ljudi je bilo v nedeljo v Gonarsu, kjer so počastili spomin ljudi, ki so bili zaprti in umrli v tem taborišču. V cerkvi v Gonarsu so opravili cerkveni obred, zatem so položili venca pred kostnico, zbor pod vodstvom Zdravka Klanjščka pa je zapel dve žalostinki.
Inštitut za srednjeevropska srečanja je v sodelovanju z goriško občinsko upravo priredil v soboto v soriškem avditoriju koncert čeških pianistov Helene in Rodomira Mel-muka. češka glasbenika sta se predstavila s programom avtorjev 19. stoletja Dvoraka, Schuberta, Chopina in Smetane. Igrala sta šti-riročno Dvorakovih cDeset legend op. 59», Schubertovo «Fantazijo op. 108 v ef-molu» ter Chopinove »Variacije v D-durut.
Mrzel, skoraj bi rekli akademski začetek je negativno vplival na odnos občinstvo - izvajalca. Melmu-kova sta bila nekam čudno oddaljena od publike, čisto jasno je izstopala nesinhronizacijc, v skupni i-gri. Prve Dvorakove legende niso bile pripovedovane, temveč odmaknjeno recitirane. Vendar počasi, a vztrajno, sta se svetova publike in izvajalcev zbliževala. Pianista sta začela legende pripovedovati v tistem slogu, na tisti način, da ti zastane dih, da se čutiš aktiven protagonist pripovedi. Nit med poslušalci in izvajalcema je bila spletena. Zasanjana Schubertova fantazija in Chopinove variacije (na znano temo barkarole) so samo potrdile pristno muziciranje in sposobnost komunikacije Melmukovih s publiko.
Pravo doživetje je bila zadnja točka. Igral je Radomir Melmuka sam. čudovita, do potankosti izpiljena tehnika spojena z neverjetno
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||i||||1|||||imi||||l|||,||||||l|,|,||||||l,|l„|),„,|l„||l„l„|,llll|
VČERAJ DOSEŽEN PRVI POMEMBEN REZULTAT
Zaradi pritiska demokratičnih si1 pri Krminu ni bilo strelskih iraj
0 vajah na poligonu v Ca’ delle Vallade bo v petek razpravljala deželna paritetna komisija
Danes stavka bolničarjev
Tudi v Gorici, Tržiču, Krminu in drugod bo danes stavka delavcev in uradnikov v bolnišnicah. Sindikati so zagotovili najnujnejšo prisotnost bolničarjev. Delegacija bolničarjev iz Gorice bo šla na deželno manifestacijo v Trst.
Velik umetniški užitek ob poslušanju Melmukovih
\
zmožnostjo fraziranja in dinamične karakterizacije skladbe tudi v najhitrejših in tehnično najzahtevnejših pasažah so glavne karakteristike njegove igre. V skladbi <Mac-beth» je Melmuka bil naravnost, navdušujoč, ko je z neverjetno prepričljivostjo posredoval publiki Smetanovo govorico.
Izvrstni umetniški užitek, ki sta nam ga pripravila češka pianista, nas sili, da z nestrpnostjo pričakujemo naslednji koncert, ki ga pripravlja Inštitut za srednjeevropska srečanja in sicer koncert skupine «Symposium Musicum» iz Prage. S cer pa je številna publika, med katero smo žal opazili le malo Slovencev, podčrtala umestnost pobude Inštituta ter izvajanje Melmukovih z dolgotrajnim aplavzom. Temu sta se umetnika oddolžila s tremi dodatki.
N. B.
Včeraj ni bilo strelskih vaj v kraju Ca delle Vallade pri Krminu. Vojaško poveljstvo jih je odpovedalo v pričakovanju izida sestanka paritetne deželne komisije, v katero so vključeni predstavniki civilnih in deželnih oblasti. Na sestanku, ki bo v petek, 10. novembra, bodo določili, kako se ravnati v bodoče. Delegacija občinskega sveta v Krminu je včeraj na kraju samem ugotovila, da so se strelskim vajam odpovedali in da se pričakuje izid petkovega sestanka.
Preklic strelskih vaj je sad ostre javne kampanje ter posredovanja predstavnikov oblasti. Že v nedeljo smo poročali o sestanku, ki je bil v Krminu, da bi preprečili v^je. pa območju, ki je zaščitno z deželnim urbanističnim načrtom. Na tem sestanku, ki je baldpjan-Sko izredni in razširjeni sestanek občinskega sveta, je podpredsednik poslanske komisije za obrambo komunist Baracetti posredoval sporočilo predsednika deželnega odbora Comellija, da je pri generalu Gariboldiju dosegel začasno prekinitev strelskih vaj, ki so na programu ves mesec november in december. Kakor smo izvedeli na sobotnem sestanku, gre baje za vaje z revolverjem. Ca delle Vallade je ena izmed sedmih con, ki so zaščitene z deželnim zakonom. Ležijo na morenskem amfiteatru in razpolagajo z značilnostmi, ki jih je potrebno zavarovati. Vprašanje je pred časom odprla organizacija I-talia nostra, kasneje pa so se ji pridružile še druge organizacije, predvsem pa demokratične stranke.
Na izredni seji občinskega sveta je deželni svetovalec PSI Zanfagni-ni sporočil sklicanje prve deželne komisije, da preuči vprašanje Kr-mina in drugih con, ki so potisnjene v enak položaj.
Župan Zar, ki je sejo vodil, je
med drugim seznanil navzoče svetovalce ter deželne in parlamentarne predstavnike, da je vojaška o-blast prav v zadnjih dneh najavila nove vaje.
V razpravo so posegli načelniki skupin Basso, Patat in Castello, deželni odbornik Cocianni, deželni svetovalec Battello (KPI), Gradnik (SSk), Bigot (Italia nostra) in drugi.
Prvi uspeh široke mobilizacije je na dlani: preprečili so strelske vaje v kraju, ki je zaščiten in ki je, poleg ostalega, tudi blizu meje. Drugi korak bo storjen s sklicanjem paritetične komisije, na kateri bodo razpravljali o oportunosti prirejanja orožnih vaj v kraju Ck delle Vallade, Cilji nadaljnje akcije pa so sledeči: preklicati vaje v tem kraju, odpraviti poligon ter do 4. decembra 1981,- leta določi tika-kor določa zakon, kateri so stalni poligoni v naši deželi. Krmin bi iz tega seznama moral izpasti. Poseganje civilnih oblasti v zadevi vojaškega značaja sodi tudi v novo zakonodajo, ki jo je parlament sprejel v zvezi z vojsko.
Zaskrbljena mati
Maria Dugar, Ul. Brigata Pavia 99 je preko slovenskega odvetnika v Trstu opozorila naš list na naslednji primer, ki se tiče njenega sina Lorenca. Fant bi moral letos obiskovati peti razred slovenske o-snovne šole, vendar so ga na ukaz sodišča za mladoletnike spravili v javno varstvo. Pokrajinska asistentka je namreč odločila, da otrok ne more več živeti v družini. Prvotno je sodišče razsodilo, da fantka izročijo zavodu «Oddone Lenassi* v Gorici. Ker ga zavod ni hotel sprejeti, so ga prisilno poslali v »Vil-
Turški gostje na trgovinski zbornici
Na goriški trgovinski zbornici so bili na obisku zastopniki ene izmed
■ 111111111   IMHIIIIIllltllMMIIIIIIIIIIIIIMMMIIlMIIIIIIMIHIIIIIMIHimillliiII1llllllltlltlMmiimillllll)lltlilitil,li|,ltl|IIMII|
OB UDELEŽBI MLADIH Z OBMEJNEGA PODROČJA
Na seminarju v Kopru so se mladi dogovorili za razširitev sodelovanja
0 položaju Slovencev v Italiji je govoril predsednik SKGZ Boris Race, o mednarodnem položaju pa Jože Hartman
Prejšnjo soboto in nedeljo je bil v domu učencev »Heroj Tito* v Kopru mladinski seminar, ki ga je organizirala Komisija za mednarodne odnose pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra.
Seminarja so se udeležili, poleg domačih mladincev, tudi približno štirideset mladih iz zamejstva in sicer s Tržaškega, z Goriškega in iz Beneške Slovenije. Prisotni pa so bili tudi predstavniki vseh obmejnih OK ZSMS iz Tolmina. Nove Gorice, Sežane, Pirana in Izole ter večja skupina mladincev italijanske manjšine v Sloveniji.
Mladinski seminar v Kopru, prvi take vrste, je sad dogovorov s tretjega delovnega sestanka med štirimi obmejnimi OK ZSM ter Mladinskim odborom pri Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi.
Seminar se je pričel s predava njem predstavnika SKGZ Borisa Ra četa, ki je udeležencem govoril o sedanji politični situaciji v Italiji, s posebnim poudarkom na Tržaško o zemlje. Race se je v svojem govoru zlasti dotaknil problemov izvajanja Slovencev v Italiji po globalni zakonski zaščiti.
V večerni javni tribuni pa je ude ležencem seminarja govoril Jože Hartman, odgovoren za mednarodne odnose pri SZDL v Ljubljani, na te mo: pregled političnih dogodkov v svetu. Hartman je analiziral razne
aspekte trenutnih dogajanj v svetu, s posebnim ozirom na blokovsko politiko in gibanja neuvrščenih.
Zaključek razgovora pa je posvetil skrbi Jugoslavije za svoje manjšine, ki žive v sosednjih državah.
V nedeljo zjutraj pa je Boris Kralj, član komisije za mednarodne odnose pri OK SZDL v Kopru govoril o zgodovinski situaciji po letu 1945 na območju Svobodnega tržaškega o-zemlja. Predavatelj se je v začetku predavanja dotaknil rapalske pogodbe; nato pa je podrobneje analiziral politične dogodke do leta 1954 (londonski sporazum). Zaključil pa je z dogodki zadnjili časov in sicer pri osimskih sporazumih, ki dokončno urejajo vsestranske odnose med SFR Jugoslavijo in italijansko republiko.
Nato je sledila okrogla miza na temo: Obmejno mladinsko sodelovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS in zamejskimi Slovenci.
Seminaristi so bili razdeljeni v štiri skupine, razpravljali pa so o temah: sodelovanje na šolskem področju, sodelovanje na mladinskem, prosvetnem in športnem področju, sodelovanje med OK ZSM Tolmin in Beneško Slovenijo, sodelovanje med mladinci slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ozi roma Jugoslaviji.
Ob zaključku del v posameznih skupinah so se udeleženci seminarja
ponovno zbrali ter podrobneje razpravljali o pomembnosti in namenih, ki naj bi jih imelo obmejno sodelovanje na mladinskem področju. Z okrogle mize je posebno izšla potreba po tesnejših stikih med mladinci tostran in onstran meje ter razširitvi obmejnega sodelovanja na vse mladinske dejavnike.
Ob zaključku seminarja je predsednica Komisije za mednarodne odnose pri OK ZSMS iz Kopra Melanija Guralj poudarila važnost seminarja za obogatitev obmejnega mladinskega sodelovanja, zlasti z vidika spoznavanja družbenih realnosti v dveh sosednjih državah.
Seminar je obiskala predsednica komisije za n »dnarodne odnose pri RK ZSMS Tatjana Suhodolnik.
Naj omenimo, da je v nedeljo zjutraj delegacija udeležencev mladinskega seminarja v Kopru položila venec na spomenik bazoviških žrtev. Predstavni! vseh prisotnih OK ZSM ter Mladinskega odbora pri SKGZ so se nato dogovorili, da bo prihodnji delovni sestanek za obmejno mladinsko sodelovanje organizirala OK ZSM iz Sežane.
Seminar, ki je vsestransko uspel, je ponovno dokazal, da so podobne pobude koristne, saj bogatijo mla de ljudi z informacijami, s katerimi se človek vsakodnevno sooča, ter omogočajo vzpostavite novih stikov med mladino iz matične domovine ter zamejstva.	(ik)
laggio del Fanciullo* v Trstu. Mati bi otroka rada imela v Gorici in želi, da vsekakor obiskuje slovensko šolo. To svojo željo je zapisala v pismu, ki ga je poslala odvetniku in v katerem prosi za slovenskega odvetnika v Trstu, ki bj se blagohotno za zadevo pozanimal in ji ugodil. Mati pravi, da se otrok pritožuje, ker mu je življenje neznosno; noče obiskovati i-talijanske šole, joče in sili domov v Gorico. Iz pisma je razvidno, da se z otrokom lahko pogovarja samo pet miut. Mogla bi nastopiti pred sodiščem za mladoletnike, toda za to nima denarja. Priobčujemo to vest, ker razkriva, med drugim, hudo človeško stisko.
V Gorici je umrl Egič Wmkler
Zaradi posledic prometne nesreče je včeraj v starosti 51 let umrl Egič VVinkler. Pripadal je tisti generaciji, ki je v mladosti doživela prelomna leta: vojno, padec fašizma, nastanek osvobodilnega gibanja in osvoboditev. Vzgojen v zavednem slovenskem in protifašističnem duhu (očeta so fašisti aretirali in konfinirali) se je pridružil osvobodilnemu gibanju.
Kot ogromna večina mladih je postal član mladinske organizacije. Pozneje je postal tudi član SKOJ. Jeseni 1943. leta, ko je propadel fašizem in so Nemci zasedli naše kraje, se je vključil v partizansko vojsko, ki je operirala v Brdih in gori-škem zaledju. Proti koncu 1943, leta je prišel v Gorico po orožje, pa so ga zaradi izdajstva Nemci zajeli ter odpeljali najprej v koncentracijsko taborišče Dachau, potem pa v Neustadt, kjer je bil do konca vojne. Tik pred prihodom zavezniške vojske so nacisti 16 tisoč do smrti izčrpanih političnih zapornikov vkrcali na ladjo ter jo potopili na odprtem morju pred Hamburgom. S te ladje se jih je rešilo samo nekaj desetin in med temi tudi Egič Winkler.
Prva povojna leta je deloval _ v mladinski organizaciji, potem pa je, po končanem slovenskem liceju v Gorici, najprej trgoval z lesom, pozneje pa se je preusmeril na avtopre-vozništvo in špediterstvo. Pogreb bo jutri ob 9.30. Družini in svojcem izrekamo globoko sožalje.
«La coscienza di Zeno» v gledališču Verdi
Danes zvečer se bo z delom Hala Sveva «La coscienza di Ženo» v Kesichevi dramatizaciji pričela letošnja italijanska gledališka abonmajska sezona. To delo je na o-der postavilo italijansko stalno gledališče v Trstu, da bi počastilo tržaškega literata Itala Sveva.
Igrajo Renzo Montagnani, Marina Dolfin, Elisabetta Carta, Gian-ni Galavotti, Marino Mase, Franco Jesurum, Attilio Cucari, Danilo Turk (Joco).
Nadaljuje se nabiranje abonmajev. Kot smo že poročali velja abonma za vso sezono 20.000 lir, mladina lahko dobi abonma za 8.000 lir, člani sindikalnih skupin pa za
16.000	lir.
Nocojšnja predstava bo v gledališču Verdi. Začetek točno ob 20.30,
• Goriška sekcija združenja za zaščito živali javlja, da so na go-riškem pokopališču našli mladega črnega volčjaka. Lastnik naj se javi na ENPA, Ul. Diaz 1.
• Sindikat najemnikov SUNIA obvešča vse zainteresirane, da se lahko zglasijo na sedežu CGIL, v Drevoredu 24. maja št. 1, vsak ponedeljek in četrtek popoldne. Tu bodo dobili vse potrebne informacije o pravični stanarini.
Prosveta
PD »Naš prapori iz Pevme, z O-slavja in iz Štmavra vabi na vsakoletno martinovanje, ki bo v soboto, 11. nov. 1978, ob 20. uri v gostilni »Pri Tildi* na Oslavju. Prijave sprejemajo Marjo iaher in Štefanija Bensa (za Pevmo), Stojana Gravner in Darinka Mikluš (za Oslavje). Cena znaša 6.500 lir na osebo (vključena je večerja ter pijača).
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča, da se je že pričelo vpisovanje za smučarski tečaj na Nevej-skem sedlu. Vpisovanje se bo zaključilo v soboto, 18. t.m. Na sedežu društva, Ul. Malta 2, bodo interesenti dobili vsa podrobnejša pojasnila.
V soboto, 18. novembra, bo na društvenem sedežu od 15. do 18, ure že tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme.
Društvo slovenskih upokojencev — Gorica priredi družabno srečanje za svoje člane na Krasu dne 16. novembra. ob 12. uri v Velikem Repnu pri Škabarju. Prijave sprejemamo za goriške člane v Ulici Malta 2 danes in jutri od 10. do 12. ure.
Kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Buck Cassidy», P. Newman, C. Ross.
VERDI 20.30 Gledališka predstava «La coscienza di Ženo*.
VITTORIA Zaprto zaradi počitka.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Zombi».
EXCELSIOR 17.00-22.00 »Bulldozer*.
JSova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Preštej svoje naboje*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 »Profesionalci*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Sokolova senca*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Kor-zo Italia 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Centrale*, Trg republike, tel. 72-341.
usmmm
Namesto cvetja na grob Franca Petejana daruje družina Gulin - Tomšič 40.000 lir prosvetnemu društvu Sovodnje.
Nenadoma nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi
EGIČ VlflNKLER
Pogreb bo jutri, splošne bolnišnice.
v sredo, 8. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice
Žalostno vest sporočajo; žena Tina s sinom Matijo ter drugi sorodniki
Zahvaljujemo se v naprej vsem, ki nega obreda.
se bodo udeležili žal-
Gorica, 7. novembra 1978 (Pogrebno podjetje Preschem
Gradišča d’Isonzo)
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
vesl'anje
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V HAMILTONU
NAJVEČ KOLAJN NDR
Med Jugoslovani je zadovoljil skifist Milorad Stanulov, ki je osvojil 3. mesto - Sovjetski zvezi in Bolgariji po dve zlati odličji
HAMILTON — Osmo SP v veslanju 1978 je končano. Tokrat je bila poverjena organizacija tega velikega tekmovanja Novi Zelandiji. Glede na veliko zemljepisno oddaljenosti ude-deležba ni bila najbolj številna, toda s tem kakovost prvenstva res ni trpela. Zbrali so se najboljši veslači, ki so upali na dobro uvrstitev ali celo nastop v finalu. Tudi tokrat so poželi največji uspeh zastopniki NDR, ki so bili najuspešnejši tako v moški kot tudi v ženski konkurenci. Dobro se je odrezala tudi Jugoslavija, ki ji je skifist Stanulov priboril bronasto kolajno.
V soboto so se v finalih merila dekleta, v nedeljo pa so prišli na vrsto moški. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da so nekatere moške posadke opravile polfinalne boje. Pri tem se je izredno izkazal skifist Milorad Stanulov, ki je v svoji skupini zmagal in dosegel tudi najboljši čas. S tem velikim uspehom je Zrenjaninčan pritegnil pozornost in postal eden velikih favoritov za finale. Po drugi strani sta Čelent -Mrduljaš za las zgrešila finale. Potem ko sta bila na 1500 m še druga, sta ju do cilja prehitela britanski in ameriški čoln.
Finalni obračuni so prinesli, kot
KOLAJNE
Z s
NDR
SZ
Bolgarija
ZRN
Norveška
Velika Britanija
Kanada
Francija
ZDA
ČSSR
Nova Zelandija	0	0	1
Nizozemska	0	0	1
Jugoslavija	0	0	1
Poljska
Romunija
Švica
Madžarska
smo že omenili, največ uspeha NDR. V izredno razburljivem finalu skifi-stov pa je Stanulov zasedel tretje mesto in med drugimi premagal tudi olimpijskega zmagovalca v Montrealu Finca Karpinena. Uspešen nastop Jugoslovanov so dopolnili tu di trije drugi čolni, ki sicer niso bili finalisti, zato pa so se izkazali v malem finalu, v katerem sta bila dvojec «brez» — Celent - Mrduljaš — in četverec «s» — Despot, Hu-ljev, Macura, Grebelja in Ban — prva in s tem sedma v skupni uvrstitvi, dvojni dvojec Obradovič - Pan-čič pa drugi oziroma osmi. To so več kot dobri obeti za prihodnje leto, ko bodo SP na Bledu ter sredozemske igre v Splitu.
Italijanske barve je branil skifist Biondi, ki je bil v tolažilni skupini zadnji in s tem dvanajsti na končni lestvici. Pogoji na jezeru Karapiro niso bili najboljši, saj je na nekate rih progah veslače močno motil veter.
Zmagovalci v oosameznik disciplinah ŽENSKE
Četverec «s»: 1. Bolgarija, dvojni dvojec: 1. Bolgarija, dvojec «brez»: 1. NDR, skif: 1. NDR, dvojni četverec: 1. NDR, osmerec SZ.
MOŠKI
Četverec «s»: 1. NDR, dvojni dvojec: 1. Norveška, dvojec «brez»: 1. NDR, skif: 1. Kolbe (ZRN), 2. Reiche (NDR), 3. Stanulov (Jug.), dvojec «s»: 1. NDR, četverec «brez»: 1.
SZ, dvojni četverec: 1. NDR, osmerec: 1. NDR.
Med državami je bila najuspešnejša NDR z osmimi zlatimi kolajnami.
Moški so bili petkrat prvi, ženske pa trikrat.
Po dve zlati kolajni sta izbojevali SZ in Bolgarija, po eno pa Norveška in ZRN.
AVTOMOBILIZEM
MENDOZA — Švicar Surer je slavil na dirki formule dva v tem argentinskem mestu. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Fabi, ki je prvič tekmoval na teh avtomobilih. še en Italijan se je uvrstil na tretje mesto, in sicer Colombo.
nastopili pod vplivom poživil. Diskvalificirani so zmagovalka v peteroboju Nadežda Tkačenko, drugi v metu krogle Evgenij Mironov, peti v metu kopja Vasilij Jeršov in peta v peteroboju Jekaterina Gordinenko.
Omenjeni atleti in atletinje so branili barve SZ. Poleg teh pa še Bolgarka Jelena Stojanova, ki je bila peta v metu krogle. Ko bo menarod-na atletska zveza IAAF formalno potrdila sklep evropskega komiteja, bosta Tkačenkova in Mironov morala vrniti kolajni. SZ in Bolgarija sta se seveda že pritožili, toda že sedaj lahko rečemo, da bosta pritožbi zavrnjeni,-
ODBOJKA
ATLETIKA
NA SESTANKU EVROPSKE ZVEZE
Petim grozi diskvalifikacija
RODOS — Na sestanku evropskega atletskega komiteja so diskvalificirali po dva atleta in atletinji SZ in eno atletinjo Bolgarije, ki so nastopili na evropskem prvenstvu v Pragi. V dosedanjem postopku so u-gotovili, da so na tem tekmovanju
Klippanu lovorika Kilgour
FANO — Odbojkarji Klippana iz Turina so zmagovalci letošnjega 3. turnirja za lovoriko Kilgour, ameriškega odbojkarja, ki se je pred dvema letoma hudo poškodoval v Rimu, ko si je poškodoval hrbtenico in je sedaj priklenjen na voziček z ohromelimi zgornjimi in spodnjimi udi.
Ekipa iz Turina je imela v sklepnem srečanju nekoliko lažjo nalogo, ker se je igralec Paninija iz Modene Brazilec Rajzman poškodoval. Lanfranco in tovariši so zmagali s 3:0.
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija spet razočarala
Ljubljančani so v Osijeku izgubili kar z 0:3
Nadaljevanje jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. ZL je bilo izredno zanimivo, saj je prvih šest moštev na lestvici v 12. kolu gostovalo. Izmed vseh je zmagal samo zagrebški Dinamo, ki se je spet povzpel na prvo mesto. Tako so Zagrebčani zamenjali Budučnost. Niški Radnički in Zagreb sta v tem kolu prvič zmagala, medtem ko so igralci Beograda še naprej brez c j same zmage.
Nogometaši Olimpije so v Osijeku doživeli nov poraz. Med tekmo sicer niso igrali tako podrejene vloge — Balevski in Čalasan sta imela nekaj več priložnosti kot domačini — toda vse njihove upe je pokopal njihov srednji napadalek Lukačevih. Kljub temu da je nastopil z zlomljeno roko v zapestju, je dosegel redek podvig — «hatrick». Položaj Ljubljančanov se je tako še poslabšal, čeprav jo od Beograda še naprej ločita dve točki. Radnički je namreč zdaj njen drugi najbližji sosed, za njim pa je Olimpija kar za štiri točke.
Srečno so se tokrat izmazali Banjalučani, kajti Hajduk je proti njim že vodil z 2:0, na koncu pa je izgu bil s 3:2.
Razplet na Karaburni je bil zelo podoben: Dinamo je proti Beogradu vodil z 2:0, domačini so v nadaljevanju izenačili, toda na koncu je Čerin dosegel zmagoviti gol in s tem dve zlata vredni točki. Za prvo letošnjo zmago se mora Zagreb v največji meri zahvaliti Slavku Kovačeviču, ki je tako rekoč sam
iMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
NOGOMET
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Derbi kola Juventusu
Turinčani so doma premagali Milan - Perugia sama na vrhu lestvice
Šesto kolo 1. italijanske nogometne lige je nudilo trenutno naibolj zanimiv dvoboj vsega italijanskega nogometa. Pomerila sta se namreč Juventus, za katerega se skoraj vsi strinjajo, da doživlja predvsem psihološko krizo, in Milan, ki je doslej gotovo prikazal od vseh kandidatov za naslov največ.
Slavili so Turinčani in tako so mnogi zadovoljni, ker je prvenstvo postalo zanimivejše. Izenačen izid bi hudo oškodoval samo Juventus. Možna zmaga Milana pa bi Domenila njegov popoln polom, Milančani pa bi prvenstvo hegemonizi-rali.
Ta vrhunska tekma je po mnenju izvedencev bila vredna te etikete. Domačini so povedli že v tretji minuti z golom Bettege. ki je spretno izkoristil svojo priložnost. Gostje niso tega zaostanka več nadoknadili, večje priložnosti pa so do konca srečanja ustvarili še vedno samo Turinčani.
Logična posledica poraza Milana je, da .je Perugia sedaj sama na vrhu lestvice z desetimi točkami. Perugia je tokrat brez prevelikih težav v gosteh odpravila Atalanto, ki je sicer trenutno v očitni krizi. Vsekakor pa postaja enajsterica iz Perugie vedno bolj avtoritarna in se tudi v gosteh bori za zmago. Tega pa so sposobne samo kvalitetne in značajne ekipe.
Drugo včerajšnjo zmago v gosteh je dosegel Torino, ki je z vrnitvijo C. Šale in Zaccarellija postal tista ekipa, ki je zadnja leta presenetila zaradi svoje dobre igre. Rimljani, včerajšnji nasprotniki Torina, pa
......................................H............»Hm,
ŠPORTNI KROŽEK KRAS V KRITIČNEM FINANČNEM STANJU
NUJNA JE POMOČ
Drevi v Zgoniku (20.00) javna razprava, da se omogoči društvu redna dejavnost - Začetek otroške telovadbe
Športni krožek Kras, ki goji te-iesnokulturno dejavnost na ob-nočju zgoniške in repentabrske obline, je že dalj časa v kritičnem 'inančnem stanju. Zaradi pomanj-canja pokritih športnih naprav, fi-lar.čnih sredstev za nastopanje na raznih prvenstvih in honoriranja renerjev je položaj postal nevzdr-1 ten, tako da morajo odborniki vse I »lobije segati v lastni žep za nujne j ekoče stroške. Kljub programira-iju raznih udarniških akcij in na-)irk, pa je že vnaprej znano, da ie bo mogoče dobiti zadostnih fi-lančnih sredstev, da bi lahko izbijali program, ki si ga je društvo na osnovi posameznih dejavnosti zastavilo za sezono i978-79. Ko-ikor se ne najde ugodna rešitev, jo postal nujen drastični ukrep, da ie društvena dejavnost skrči in o-lromi, torej, da telesna kultura na em koncu tržaške pokrajine ube-•e rakovo pot. Spričo tako perečega in zaskrbljujočega stanja je od->or Krasa na svoji zadnji seji skleni, da priredi drevi ob 20. uri v Zgoniku javno razpravo, na katero io povp',ili predstavnike Slovenske lulturno gospodarske zveze, ZSŠDI, :goniške in repentabrske občinske iprave, politične stranke ter vse :lai e in simpatizerje, katerim je iri srcu obstoj društva.
Odbor Krasa je tudi sklenil, da se bo v prihodnjih dneh pričela o-roška telovadba, tako v otroških /rtcih kot v osnovni šoli in pa te-ovadba za odrasle. V ta namen bo / torek, 14. t.m., sestanek vseh zainteresiranih ljubiteljev telovadbe r prostorih male šolske telovad-
nice v Saležu, ki jo društvo ima na razpolago. Telovadbo za odrasle bo vodila Sonja Milič dvakrat tedensko, za otroško telovadbo pa bosta zadolženi Nadja Škabar in Sonja Rebula, ki sta letos opravili tečaj za vaditeljice otroške telovadbe v Mozirju.
B. S
HOKEJ NA LEDU
Najboljši jugoslovanski hokejisti so se zbrali v Ljubljani. Danes in jutri bodo odigrali dve prijateljski tekmi z NDR. Ti dve tekmi sodita v okvir priprav Jugoslavije za svetovno prvenstvo skupine C, ki bo marca meseca v Barceloni.
Ascoli - Lazio Atalanta - Perugia Avellino - Catanzaro Fiorentina - Bologna Inter - Napoli Juventus - Milan LR Vicenza - Verona Roma - Torino Cagliari - Bari Taranto - Genoa Udinese - Lecce Livorno - Teramo Messina - Trapanl KVOTE
13 - 1.877.10« lir 12 —	79.200 lir
X
2
X
1
1
1
X
2
1
X
1
1
1
padajo na lestvici vedno niže. Težko je že reči, da se bodo borili za izpad, vsekakor pa se jim gotovo ne obeta lepa prihodnost, če ne bodo nemudoma popravili in izpilili svoje igre. Navijači so že izbrali krivca: ta naj bi bil seveda trener Giagnoni, ki se mu sedaj hudo trese pod nogami.
V Firencah je bil zanimiv spopad med domačo enajsterico in Bologno, tjš derbi Apeninov. Slavili so domačini, vendar so se morali za zmago pošteno potruditi. Amenta je najprej zgrešil enajstmetrovko, dve minuti pred krajem pa je le nadoknadil svojo napako.
. tNa S. Siru sta' se pomerila Inter in Napoli, dve moštvi, ki še iščeta svojo vlogo v tem prvenstvu. Milančani so pokazali tudi sijajno igro, vendar so morali za gol počakati do 80. minute, ko .je z zelo lepim strelom Oriali ukanil odličnega Castellinija.
Vse ostale tri tekme pa so se končale brez golov. Najzanimivejše je bilo v Ascoliju, kjer je gostoval Lazio. To je bil spopad med ekipama, ki sta zadnje čase prikazali res dobro igro. Bel izid .ie seveda prav prišel gostom iz Rima, ki so prinesli dragoceno točko domov. Domačini pa so morda le zaslužili kaj več, saj so kar trikrat zadeli prečko.
Avellino - Catanzaro in Vicenza -Verona sta bili rrečanji, v katerih so se spoprijela moštva, ki se še otepajo zadnjih mest na razpredelnici. Vse so dobile točko, ki je gotovo dragocenejša za gostujoče e-kipe. Še najbolj pa preseneča slaba igra Vicenze, ki še zdaleč ni zmožna ponoviti sijajne igre iz preteklega prvenstva.
NAJBOLJŠI STRELCI 6 — Giordano 5 — Calloni in Bettega 4 — Garlaschelli in Chiodi 3 — Trevisanello, Vincenzi, Amenta, Bigon, Savoldi, Pellegrini, Speggiorin, Pulici. Guidetti.
IZIDI 6. KOLA
Ascoli - Lazio	0:0
Atalanta - Perugia	0:2
Avellino - Catanzaro	0:0
Fiorentina - Bologna	1:0
Inter - Napoli	2:0
Juventus - Milan	1:0
LR Vicenza - Verona	0:0
Roma - Torino	0:2
LESTVICA
Perugia 10; Milan 9; Inter, Torino 8; Juventus, Ascoli, Fiorentina, Napoli, Lazio 7; Catanzaro 6: Bologna, Avellino, LR Vicenza 4; Roma, Verona 3; Atalanta 2.
PRIHODNJE KOLO (12.11.)
Bologna - Avellino, Catanzaro -Fiorentina. Lazio - Roma, Milan -Inter. Napoli - Juventus, Perugia -Ascoli, Torino - LR Vicenza, Verona - Atalanta.
2. ITALIJANSKA LIGA
Videmčani
zopet uspešni
Udinese — Lecce 1:0 (0:0)
UDINESE: Della Coma, Bonora, Fanesi, Leonarduzzi, Fellet. Riva, Vagheggi (od 74. min, Sgarbossa), Del Neri, Bilardi, Vriz, Ulivieri.
STRELEC: Bilardi v 17. minuti drugega polčasa.
Videmčani so na domačen igrišču res neprekosljivi. Osvojili so novi dve točki, tokrat pa so premagali solidni Lecce. Za zmago so se morali sicer pošteno potruditi. Na začetku so se znašli v očitnih težavah proti nasprotniku, ki se je odločno boril za osvojitev pozitivnega izida.
Kmalu pa so se domačini pravilno razporedili po igrišču in začel se je dolg pressing. Zadetek je stalno visel v zraku, treba pa je bilo počakati do 17. minute drugega polčasa, ko .je Bilardi spretno izkoristil lepo žogo tokrat odličnega Vriza.
Videmčani so zgrešili celo osem lahkih priložnosti za gol, zato je izid vsaj v majhni meri lažen. Na koncu je trener gostov Santin priznal premoč Udineseja: dodal je, da proti taki igri se ni mogoče zoperstaviti.
IZIDI 7. KOLA Cagliari - Bari Cesena - Varese Foggia - Rimini Monza - Pescara Palermo - Pistoiese Sampdoria - Brescia Spal - Sambenedettese Taranto - Genoa Temana - Nocerina Udinese - Lecce
2:0
1:0
1:1
1:1
1:0
2:0
4:0
1:1
1:0
1:0
LESTVICA
Pescara 12; Cagliari 11; Udinese 10; Foggia 9; Monza, Palermo in Genoa 8; Spal, Cesena, Rimini in Lecce 7; Temana, Nocerina, Pistoiese C: Brescia, Sampdoria, Bari in Varese 5: Taranto, Sambenedettese 4.
PRIHODNJE KOLO (12.11.)
Genoa - Palermo, Lecce - Taranto, Monza - Ternana, Nocerina -Foggia, Pescara - Cesena, Pistoiese - Spal, Rimini - Bari, Sambenedettese - Brescia, Udinese - Cagliari, Varese - Sampdoria.
premagal Slobodo,
V Sarajevu je bil izjemno razpoložen reprezentant Safet Susič, ki je pp vodstvu Partizana z 1:0 spreobrnil potek dogodkov in zagotovil svojemu moštvu dragoceno zmago. Nogometaši Radničkega so le izbojevali prvo letošnjo zmago v srečanju z Železničarjem z golom Antiča.
Titograjsko Budučnost je iz prvega mestr. spravila Vojvodina, ki v letošnjem prvenstvu igra presenetljivo dobro.
Dragoceno zmago je slavila tudi Rijeka doma s Crveno zvezdo. Najvišjo zmago je v tem kolu izbojeval Velež, ki se je spoprijel z Napredkom.
IZIDI 12. KOLA
Beograd - Dinamo	2:3
Radnički - Željezničar	1:0
Borac - Hajduk	3:2
Osijek - Olimpija	3:0
Velež - Napredak	4:0
Vojvodina - Budučnost	1:0
Rijeka - C. zvezda	1:0
Sarajevo - Partizan	2:1
Zagreb - Sloboda	2:0
LESTVICA
Dinamo in Budučnost 16, Hajduk 15, Sloboda, Velež, C. zvezda, Partizan in Sarajevo 14, Rijeka 13, Voj vodina in Osijek 12, Borac 11, Zagreb, Napredak, Željezničar 10, Radnički 9, Beograd 7S Olimpija 5.
PRIHODNJE KOLO (12. 11.)
Olimpija - Velež (sobota), Sloboda - Beograd, Partizan - Zagreb (sobota), C. zvezda - Sarajevo, Budučnost - Rijeka, Napredak - Vojvodina, Hajduk - Osijek, Željezničar -Borac, Dinamo - Radnički.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 12. KOLA
Mercator - Radnik	2:0
Famos - Bosna	2:1
Rudar (L) - Segesta	1:0
Leotar - Kikinda	1:1
Proleter - Spartak	1:0
Čelik - Rudar (V)	4:2
Iskra - Novi Sad	3:1
Maribor - Dinamo	2:1
LESTVICA
Maribor in Čelik 17, Novi Sad in Iskra 15, Proleter in Leotar 13, Rudar (V), Bosna, Rudar (L) 12. Rad-nik in Famos 11, Spartak, Dinamo in Kikinda 10, Segesta 8, Mercator 6.
PRIHODNJE KOLO (12. 11.)
Dinamo - Mercator, Novi Sad -Maribor, Rudar (V) - Iskra, Spartak - Čelik, Kikinda - Proleter, Segesta - Leotar, Bosna - Rudar (L), Radnik - Famos.
SLOVENSKA LIGA
VZHODNA SKUPINA
IZIDI 9. KOLA	
Šmartno - Rtidar	0:1
Železničar - Litija	1:0
Kladivar - Union	2:2
Mura - Drava	.,	5:1
Lendava prosta	
LESTVICA Mura in Rudar 12, Železničar 11, Lendava 10, Litija in Šmartno 9, Union 7, Kladivar in Drava 5. PRIHODNJE KOLO (12. 11.) Drava - Kladivar, Union - Železničar, Litija - Šmartno, Rudar -Lendava, Mura prosta.
ZAHODNA SKUPINA
IZIDI 9. KOLA
Slovan - Obala	3:2
Kranj - Vozila	1:2
Primorje - Ilirija	1:0
Dolenjska - Tabor	1:1
Kamnik prost	
LESTVICA
Vozila 13, Obala in Primorje 12, Slovan in Ilirija 10, Kamnik 7, Tabor in Kranj 6, Dolenjska 4. PRIHODNJE KOLO (12. 11.) Tabor - Primorje, Ilirija - Kranj, Vozila - Slovan, Obala - Kamnik, Dolenjska prosta.
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
v
Spodrsljaj’ tržaškega Hurlinghama
Tržačani so doma izgubili z rimskim Eldoradom - Pagnossin uspešen
A-2 LIGA
Hurlingham — Eldorado 77:83
(49:44)
ELDORADO: Antonelli. Cistulli, Ciaralli 20 (2:2), Cornolo 3 (1:4), Bacci. Manzotti 2 (0:3), McDonald 14 (2:3). Jeelani Abdul Quadir 32 (6:7); Vita li 6, Sforza 6.
HURLINGHAM: Laurel 26 (8:9), Forza 2 (2:3), Meneghel 6 (2:2), Boston 3 (2:3), Jacuzzo 15 (1:3), Scolihi 8, Bechini 12 (4:7), Ritos-sa. Čuk, Pieri.
SODNIKA: Ardone iz Pesara in Grotti iz Pescare.
PM: Hurlingham 19:27, Eldorado 11:19. PON: Boston (39).
Rimski Eldorado je v prvem kolu italijanske A-2 lige povsem zasluženo v Trstu premagal ekipo Hurlinghama. Rimljani so izkoristili predvsem napake pri prenosu žoge ter podajah, ki so jih zagrešili Tržačani, ter izvajali hitre protinapade. Drugače pa so se naslanjali na izrednega Jeelamja, ki sodi med najboljše tujce v italijanskem prvenstvu.
Hurlingham je gostom bil kos, dokler je odlični Laurel zadeval iz vseh položajev, ko pa mu je zmanjkalo moči in ga je moral trener poklicati iz igrišča, so nasprotniki odločno prešli v vodstvo ter brez večjih težav zmagali.
Pagnossin — Cagliari 90:81 (50:37)
PAGNOSSIN: Campestrini 1, Va-
lentinsig 2, Turel 2, Pomdexter 40, Premier 3, Ardessi 10, Laing 23, Cortinovis 7, Antonucci, Bruni 2.
CAGLIARI: Firpo 6, Schlich, Va-scellari 5, Doyle 10, Serra 2, Romano, Exana, Giroldi 21, Sutter 37. SODNIKA: Garibotti in Marchis. PON: Vascellari v 39. min.
SON: Pagnossin 26, Cagliari 18. PM: Pagnossin 14:20,
Cagliari 9:16.
Pagnossin je uspešno pričel letošnje prvenstvo z gladko zmago nad dokaj šibko ekipo iz Cagliarija. Izid je bil skozi vso tekmo trdno v rokah domačinov, ki so z lahkoto branili vodstvo. Med gosti sta bila uspešna le Giroldi in Sutter, katerima gre vsa zasluga, da ni bila razlika v koših še večja.
S Svoje strani je McGregor, kot je bilo pričakovati, poslal na igrišče zelo mlado ekipo: komaj 16- ali 17-letne igralce, kot sta Turel in Va-lentinsig je stalno menjaval s starejšimi, tako da je bila Pagnossinova igra vedno zelo hitra in tudi učinkovita. Najbolj sta se izkazala oba Američana, zlasti Pomdexter, ki je v napadu sam nadoknadil neizkušenost svojih tovarišev.
M. M.
IZIDI 1. KOLA Manner - Šarila Bancoroma - Mobiam Hurlingham - Eldorado Jollycolomb. - Pintinox Pagnossin - Cagliari Postalmobili - Superga Rodrigo - Caserta
96:86
96:80
77:83
75:84
90:81
74:79
96:82

KOŠARKA
MEDNARODNI TURNIR
Domačinom prvo mesto
Košarkarji Iskre Olimpije so v finalu za 1. mesto zanesljivo premagali Zadar - Nešportna poteza Dunajčanov
Iskra Olimpija — Zadar 109:97 (63:47)
OLIMPIJA: Subotič 24, Papič 28 (8:11), Jelovac 32 (6:7), Vujačič 6,
Pipan 17 Križnar 2.
(3:5),. Muha, Jakhelj,
ZADAR: Ostarčevič 12 (2:5), Ivanov 6 (2:2), Petranovič 2, Popovič 2, Zupan, Matulovič 6 (2:2), Radovič, Tičina, Perinčič 25 (3:6), Su rjah, Obad 22 (4:5), Skroče 22 (4:5).
SODNIKA: Brumel (LJ) in Voge-lja (Tbilisi).
GLEDALCEV: 1.500.--V velikem finalu turnirja Iskre Olimpije smo bili priča tferedno dinamični in učinkoviti igri Ljubljančanov, ki že dolgo niso zaigrali na
1. —
4. —
Negrino
Selenio di Jesolo Zoella Iermanata Torkosk Gallese Damarella 2. Zelebi
1.	Artadausa
2.	Esame
1.	Cechov
2.	Infinito
KVOTE
12 - 13.797.097 lir 11 —	290.000	lir
10 —	29.000	lir
5. -
6. -
X
2
2
1
1
2
X
2
X
2
1
X
takem nivoju. Dobra obramba, hitri protinapadi in izredno visok odstotek zadetih metov so spravili večkrat maloštevilne gledalce na noge. Zadar ni prišel nikoli do izraza, reprezentant Skroče je tokrat zaigral pod svojimi sposobnostmi in zagrešil več grobih napak. Tekma je bila izenačena do šeste minute prvega polčasa, nato so Ljubljančani prevzeli pobudo v svoje roke in z razigranim Papičem in Jelovcem zaključili polčas s 13 točkami prednosti. Tudi v drugem delu se igra v bistvu ni‘spremenila in. čeprav so domačini nekoliko popustili. Zadrča-ni tega niso znali izkoristiti.
V tekmi za 3. in 4. mesto je prišlo do nešportnega dogodka, ko so Dunajčani 20 sekunda pred koncem zapustili igrišče in s psovkami napadli sodnika Oblaka, ki jih je po njihovem mnenju oškodoval. Izid tekme je bil 92:90 za Dinamo Tbilisi.
Za najboljšega igralca turnirja so izbrali Jožka Papiča (Iskra Olimpija), za najboljšega obrambnega i-gralca pa Subotiča (Iskra Olimpija).
Izidi turnirja
Kvalifikacije
Iskra — UBSC Dunaj	114:104
Zadar — Dinamo	113:105
Finale za 3. mesto Dinamo — UBSC Dunaj	92:90
Finale za L mesto Iskra — Zadar	109:97
Lestvica
1. Iskra Olimpija Ljubljana: 2.
LESTVICA
Manner, Bancoroma, Eldora«P> Pintinox, Pagnossin, Superga. K°' drigo 2: Caserta, Postalmobili. Cagliari, Jollvcolombani, Hurlingha®> Mobiam, Šarila 0.
PRIHODNJE KOLO (12.11.)
Cagliari - Jollycolombani, Caserta - Pagnossin, Eldorado - Postalmobili, Mobiam - Rodrigo, Pintino* - Manner, Šarila - Hurlingham, S°' perga - Bancoroma.
A -1 LIGA
IZIDI 1. KOLA
Billv - Emerson	77'68
Scavolini - Sinudvne	86:74
Perugina - Mecap	87:78
Gabetti - Harrys	85:89.
Canon Antonini	90:83
Mercury - Arrigoni	75:78
LESTVICA
Billy, Scavclini, Parugina, Ha*-rys, Canon, Arrigoni 2; Chinamar-tini, Xerox, Sinudyne, Mecap. *f merson, Mercury, Gabetti, Antonini 0.
Tekma Chinamartini - Xerox s« igra v sredo.
PRIHODNJE KOLO (12.11) Antonini - Gabetti, Arrigoni - Cm-
Američan tržaškega Hurlinghama Lsiurel med zabijanjem žoge v ho*
namartini, Emerson - Scavolini, HaT‘ rys - Billy, Mecap - Mercur.v, Si* nudyne - Perugina, Xerox - Canon-
Marko-
V NEDELJO V LJUBLJANI
Tudi osem naših trenerjev
hali
V nedeljo dopoldne je bil v ha« Tivoli % Ljubljani zanimiv tečaj za košarkarske trenerje, ki sta ža
vodila priznana slovenska košarkarska delavca, profesorja Brane D®2" man in Janez Drvarič. Predavala
sta o delu in treniranju starejs
Zadar; 3. Dinamo Tbilisi; 4. UBSC
Dunaj.
Vato
uiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiMiNiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiniiiuuiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
MINIBASKET
BOS ZAPRAVIL PRILOŽNOST
Lahka, a neprepričljiva zmaga Jadrana v tekmi s Stello Azzurro
99:94
Ferrovlario — Bor (47:46)
BOR: Koren 2, Pellan 4, Slobec 12 (2:3), Trevisan 6 (2:2), Udovič 8, Pegan, Kneipp 23 (1:3). Race 28 (4:8), Dovgan 11 (1:3), Jančar.
SODNIKA: (Jian in Minca, oba iz Trsta.
Borovci bi v soboto kmalu poskrbeli za veliko presenečenje. V gosteh so namreč izgubili z močnim Ferroviariom, potem ko so večji del tekme vodili. Naši fanti so tokrat dokaj dobro igrali, v o-brambi so se požrtvovalno borili, v napadu pa so z Racetom, s Kneip-pom in s Slobcem stalno spravljali v težave domače košarkarje.
Žal, pa so naši popustili prav tedaj, ko bi morali mirneje zaigrati, in to v zadnjih minutah, ko so zaradi nekaterih naivnih napak izgubili dragocene žoge. Spretni igralci Ferroviaria so vse Borove napake izkoristili in so tako tudi zmagali s petimi točkami razlike.
Meko
Jadran — Steila Azzurra 76:51 (48:19)
JADRAN: Volpi, Danev 6, Starc (k) 20 (2:3). Vitež 28 (4:7), Ban 14, Piccini, Prašelj 8, Ambrožič.
SODNIKA: Modolo in Manfiolet-ti iz Trsta.
Jadranovi mladinci so slavili že četrto zaporedno zmago v letošnjem prvenstvu, vendar so tokrat proti slabi Stelli Azzurri krepko razočarali. Res je, da so igrali «piavi» v dokaj okrnjeni postavi, in to tudi zaradi nekaj neopravičenih odsotnosti, in res je tudi, da so si že v prvem polčasu priigrali visoko
vodstvo, vendar je bila medla in popolnoma nezbrana igra v drugem polčasu kratkomalo porazna. Zatajil je tokrat glavni sj.relec Jadrana Marko Ban in le Vitez in deloma Starc sta uspevala več ali manj redno zadevati koš nasprotnikov.
O tekmi seveda ni kaj oovedati, saj je bila premoč Jadrana v prvem polčasu več kot očitna, tako da ni bil izid tekme nikoli v najmanjšem dvomu. Upajmo le, da bodo v bodoče «plavi» zaigrali le tako, kot znajo, in tako upravičijo svoj položaj na prvem mestu lestvice.
Sergij Tavčar
Juantoreni ter skakalki v višino Ackermannovi iz NDR.
Derbi Kontovelu
pionirjev in kadetov. Nato je bila tudi demonstracija na igrišču.
Pri tem pa ne moremo mimo raZ' veseljive ugotovitve, da se je ne' deljskega tečaja udeležila tudi sl®' pina osmih naših trenerjev, ki bili nad tečajem navdušeni.
Tečaja pa so se udeležili nasled' nji naši trenerji: Pino Bradass* (Bor), Marko Oblak (Bor, Sokoli-Franko Perco (Bor), Marko Mes®' snel (Bor), Igor Canciani (Bori> Henrik Maver (Breg) in Branko L®' j k-vič (Ror, Breg}.	(bi)
Svetovni tisk v Splitu
SPLIT — Danes se bo na prozori-šču osmih sredozemskih iger v Splitu začel kongres mednarodnega združenja športnega tiska — AIPS — v katerem so včlanjeni novinarji iz več kot 70 držav.
Kongres v Splitu bo zlasti priložnost na izmenjavo izkušenj in oceno organizacije tiskovnih služb na velikih mednarodnih prireditvah. Ude leženci kongresa se bodo tudi do govorili kako zagotoviti čim boljše možnosti za delo novinarjev na olimpijskih igrah leta 1980 v Lake Pla-cidu, olimpijskih igrah v Moskvi in zimskih olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu.
Na kongresu bodo tudi podelili priznanja združenji najboljšim športnikom leta 1977: enajsterici Liverpoola, odličnemu tekaču s Kube
BOKS
Za EP odslej le 12 krogov
ŽENEVA — Na kongresu evrop ske boksarske zveze (EBU) so spre jeli nekaj res pomembnih in obe nem racionalnih ukrepov. Italijan ska državna zveza je po tragediji Jacopuccija svetovala, da se bi dvoboji za evropski naslov skrajšali za tri kroge. Ne več 15 krogov, ampak samo 12.
No, to je EBU le odobrila skupno z drugim novim pravilom: odslej bo treba imeti najmanj 21 let za eventualno borbo za evropski naslov. Tako se ne bodo več zgodili taki prizori kot lani v Parizu, ko je 20-letni Eipel ostal v nevazestnem stanju po spopadu s Francozom Marionom.
MONCHEN — Na šestdnevni dirki v bavarskem glavnem mestu sta po 800 kilometrih dirke na prvem mestu Sercu - Braun. Malo oviro predstavljata samo še dvojici Peff-gen - Fritz in Kuetemen - Clark.
Gimondi in Pijnen pa ne bosta več posegla v borbo za prvo mesto.
RIO DE JANEIRO - Na študentskem s :tovnem prvenstvu v judu je bil med Jugoslovani najboljši Vujovič, ki je po finalnem porazu z Japoncem Nišido osvojil srebrno kolajno.
Kontovel — Polet	47:32
(13:24)
KONTOVEL: Starc 25. Emili 6, Pertot 4, Furlanič, Piras 4, Terčič, Grilanc 8, Brischia, Bogateč in Sterni,
POLET: Feri 6, Granier 2, Košuta 9, Ipavec, Persi 8, Zajec 3, Krpan, Verša 2, Perosa, Leban, Bellafontana, Jerič 2.
Kontovelci so slavili še eno zmago, toda tokrat so se morali veliko bolj potruditi, da so premagali odpor openskih fantov. Domačini so začeli zelo slabo. Zgrešene podaje in začetniške napake so se vrstile kot na tekočem traku, obratno pa je nasprotnik s pametno igro zaključil prvi polčas s kar 11 koši prednosti. Slika je bila popolnoma drugačna v drugem delu, ko so Kontovelci zaigrali končno, kot znajo in predvserti po zaslugi Starca zasluženo zmagali. Naj omenimo še, da sta pri Opencih dobro igrala Košuta in Persi, kar pa ne moremo reči za Ferija, ki je tokrat igral pod svojimi sposobnostmi.
H. L.
NOGOMET
V PETEK V BAZOVICI
Dvojni uspeh
L j ubij
aneanov
V petek je Zarja sprejela v
in mladinsko selekcO0
ste Člansko ______________ JH
iz Ljubljane. Obe ekipi sta zaif®a. li dobro, nista bili pa na vis®| razigranih nasprotnikov, ki so °' svoliji obe srečanji. Tekma pa 1 bila kljub temu izredno pomemt® za Zarjine vrste in to za prever
janje forme ter za utrditev tesneje
ših stikov med Bazovci in selekc* jama iz Ljubljane.
ČLANI
Zarja — Ljubljana 0:1 (0;®^
ZARJA: Puzzer. Cecchi, Samfs£ Franko (v 46. min. Terčon). K1? mančič, I. Grgič Lupidi (v 46. ®’® Ražem), Mikuš (v 46 min. D. “ gič), Sulčič, Frandolič, Tieri '■ 46. min. Fonda).
Članska selekcija iz Ljubljane
TENIS
Borg spet zmagal
TOKIO — Švedski teniški igralec Bjorn Borg je dobil turnir v Tokiu in osvojil nagrado 30.000 dolarjev. V finalu je premagal Američana Teacherja s 6:3 in 6:4
Borg je v polfinalu premagal Romuna Nastaseja s 6:2, 6:3. Teacher pa je imel nadvse uspešno vrsto in pomeni prvo presenečenje turnirja. Med drugimi je v 2. kolu premagal rojaka Connorsa, nato v četrtfinalu Arthurja Asheja, v polfinalu pa še tretjega Američana Mayerja.
Skupni nagradni sklad turnirja je bil 200.000 dolarjev.
je predstavila v Bazovici /, izrC°‘(r mlado enajsterico, ki je kljub n izkušenosti uspela večkrat spi'8’ ljati v zagato Zarjine vrste.
MLADINCI
Zarja — Ljubljana 1:4 (0;^
ZARJA: Racman (Vidali), F. B* žem (Križmančič), Albertini, vron, Finessi, Zupin Tonietti (7-°!; ta). D. Fonda, Kralj (B. Raže®"
Salvi, E. Fonda.
STRELEC za Zarjo: v 14. ®‘n’ d.p. Zonta	^
Mladinska enajsterica Zarje P visoko izgubila z vrstniki iz Wu bl.jane, kljub temu da se je tej priložnosti ojačila z nekateri®^ igralci Brega in Primorja.
Bi t
nogomet
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Oba domača derbija brez zmagovalcev
Ostali naši enajsterici sta tokrat doživeli poraz, zlasti je razočarala Gaja
Zarja - prjmorec	1:1
* AR JA; puzzerj Grgič, Cecchi, Samese, Terčon, Frandolič, pjjJH Sulčič, Bidussi (Pieri), Lu-
AoREC: Maglica, M. Kralj, K«,3’ Skrem- Husu, M. Kraljll., E.
** Kralji™3’ B' Kralj’ P' Kralj’ STRELCI: v 2. min. Frandolič, v ■nun. M. Kralj I. iz 11-metrovke. Praski derbi med Zarjo in Pri-, rcem se je končal z delitvijo točk, je pravično plačilo za obe enaj-
' °smem kolu nogometnega Prvenstva 1. amaterske lige je ™ domačih tleh nepričakovano l°nil Libertas (prvič v tem prvenstvu) in tako ostaneta ne-praženi le dve ekipi, Zaule in ompanelle. Predstavniki Za-0 so z nedeljsko gladko zma-«o proti Giarizzolam skupno z Picino (ki je prepričljivo v sasteh premagala Aurisino) o-ranili vodstvo na lestvici s to-£0' Prednosti pred bazoviško
Zarjani so namreč v vzhodno-raskem derbiju igrali neodločno s Primorcem, ki je prišel 0 ^enačenja pred koncem pr-e9a polčasa z U-metrovko, P°lem ko so Bazovci do zadet-že po drugi minuli
Orugj derbi v Dolini med Bre-in Primorjem se je končal ^ezgola, ki je pravilno plačilo j® °oe ekipi, ki sta s prikazano »j« precej razočarali svoje na-
IVauo katastrofo pa je doži-,ra Padriško-gropajska Gaja, j‘.Je podlegla Costalungi s 5:0.
zgovorno priča, da so Pov^i^ ne^e^° dobesedno od-
Jed ostalimi izidi bi vseka-r omenili prvo prvenstveno GMT, ki je tokrat prese-pdjivo premagala Libertas. ■0 treh zaporednih porazih pa na d° .to^e Vrišla tudi Sovra-jj’ M je igrala neodločeno 2ez Sola proti Campanellam. umskim izidom se je končal
6 -»uum mea o. marcom in
K°sandro.
j 0 tem zavrtljaju ostajata le la) ^irierici (Primorje in Ga-°rez zmage. Prav zaradi v?a ,Se °De nahajata v zelo ne-J?* vodah, saj sta obe na točk711 ■^e^>U esto*ce (s štirimi
<. IZIDI 8, KOLA T Jr8na ■ Campanelle - GMT
^6 - PrimnriA
ule - Giarizzole .^■ja - Primorec S *»Sina ' Opicina ■ Marco - Rosandra
LESTVICA Zaule 12: Zarja
0:0’ 0:
<0:0 5:0 1
3
1
0:3
0:0
11;
Dpjcina
'“ertas in Campanelle 10; Pri-orec, Costalunga, S. Marco, Sandra in Sovrana 8; Breg in ?• n i?a 7; GMT 6; Giarizzole ’ ^aJa in Primorje 4.
prihodnje kolo 02.11.)
v. ampanelie - Primorje; Li-ie.rtas - Zarja; Gaja - Giarizzo-’ Aurisina - Sovrana; Opici-' Primorec; S. Marco - Co-
staUinga; Zaule 0ra - GMT.
Breg; Rosan-B. R.
Baz J: Primorec se je predstavil v odi„rVl.C1 kot solidna ekipa, ki bo Ptvent eno glavnih vlog v tem la on tvu- Zarji se je tokrat pozna-Vj 0rpSotn°st Križmančiča, ki je pra-jj So®an*zator obrambne vrste. Stva-k° Se Bazovcem se bolj zapletle, Je Bidussi poškodoval sredi rijal^i Polčasa in ga je Pieri zame-^ . e v drugem delu. pt|tj5Ja. ie takoj na začetku silovito vedia a in že v drugi minuti po-Suifi« s Prandoličem, po lepi podaji tak0i,a'. Reakcija Primorca je bila teje-rnja’ saj s. le nekaj minut kas-1q p.Hebenci zadeli v vratnico, na-sttgi, Je Puzzer lepo posredoval po bosti Edvina Kralja. Po tej prilož-bejgi Pa so Bazovci postali previd 111 so zaigrali bolje na sredini
igrišča, tako da je bil vsak Primor-čev napad zaustavljen. Toda v 38. min. se je po napaki bazovske o-brambe M. Kralj I. v protinapadu prebil do kazenskega prostora, kjer ga je branilec zrušil. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko, s katere je realiziral M. Kralj I. Do konca polčasa sta ekipi igrali predvsem na sredini igrišča.
Drugi polčas je pripadel Primorcu, ki pa ni znal konkretizirati svoje premoči. Kljub temu je stalno napadal, na ta način pa so se Treben-ci izpostavljali protinapadom. Tako so imeli spet Bazovci najlepšo priložnost za gol, toda Frandoličev strel je končal mimo vrat.	BIG
Breg — Primorje
0:0
BREG: Micor (Ghersinich), Rode-la, Klun, Dazzara, Dagri, Melon, Samec, Lovriha, Ciguj (Jež), Azzo-lin, Strnad.
PRIMORJE:	Babuder, Tomizza,
Husu, Angileri, Sugan, Barnaba, Milič, W. Husu, F. Sugan, Olivo, Ru-stja.
SODNIK: Maiolini iz Trsta.
GLEDALCEV: približno 200.
Slovenski derbi med Primorjem in Bregom se je končal pri belem izidu. Remi zadovoljuje obe ekipi, čeprav so Brežani zaigrali bolje in bi si zaslužili zmago. Tekma je bila zelo napeta in privlačna. Brežani so zaigrali organizirano, igra Primorja pa je bila medla in raztrgana.
V začetku sta obe ekipi igrali previdno in igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča. Prvo pri-
ložnost za gol so imeli v 16. min. primorjani, vratar Micor pa je odlično branil. Odločno se je pognal na žogo, ki jo je imel Rustja pri nogi in se pri tem poškodoval. Zapustil je igrišče in nadomestil ga je Ghersinich.
Nato so se «plavi» pognali v napad in ustvarili dve izredni priložnosti s Samcem in Dazzaro. Prav proti koncu prvega polčasa pa Ciguj ni izkoristil lepe podaje Strnada in je tako stanje ostalo pri 0:0.
Po odmoru so Brežani še vedno napadali, «rdeče-rumeni» pa so odgovarjali s hitrimi protinapadi. Najnevarnejši je bil še vedno Samec, ko je v 35. min. nepričakovano streljal izven kazenskega prostora v vrata in je Babuder le s težavo branil. Nato so Brežani napadali do konca polčasa, izid pa je ostal nespremenjen.
Tokrat so Brežani zaigrali zelo dobro. Igrali so hitro in organizirano, ter so ustvarili mnogo priložnosti za gol, še vedno pa jim manjka spreten strelec, ki bi te priložnosti izkoristil. Primorju pa primanjkuje skupna igra v napadu in hitre podaje. Ekipa se še vedno nahaja na spodnjem delu lestvice in se bo morala zelo potruditi, če bo hotela 0-stati v drugi amaterski ligi.
SMI
Juventina — Fiumicelio 1:2
(1:1)
JUVENTINA: Plesničar, Tomažič (Zin), Tavčar, Čevdek, Tomšič, E. Tabaj, Devetak, Medeot, Radikon,
.....................n ■»■■im......
NOGOMET
V PRVENSTVU C-l
PRVA ZMAGA NA TUJEM
Zmagonosni gol za Triestino je dal Panozzo
Treviso — Triestina 0:1 (0:0)
STRELEC: Panozzo. v 87. min.
TREVISO: Eberini, Michelazzi, In-nocente, Cassano, Zavarise, Mayer, Zandegu, Colusso (Bez), Giavardi, De Poli, Fava.
TRIESTINA: Bartolini, Cei, Pre-vedini, Fontana, Schiraldi, Masche-roni, QuadreOi, Lenarduzzi (Politti od 7. min.) Panozzo, Franca, An-
dreis.
SODNIK: Tuberitini (Bologna)
KOTI: 10:2
Triestina je v meddeželnem derbiju v Trevišu (žboj^i&lk' Svbjo prvo prvenstven^ ^ag? W tuje^.in de-
IZIDI 6. KOLA
Biellese — Cremonese	2:0
Como — Lecco	3:1
Mantova — Padova	0:0
Modena — Trento	2:1
Parma — Forli	1:0
Reggiana — Piacenza	1:0
Spezia — Novara	0:1
Treviso — Triestina	0:1
Juniorcasale — Alessandria 1:0 LESTVICA
Como, Reggiana, Juniorcasale, Triestina in Biellese 8; Cremonese in Parma 7, Novara, Forli, Padova in Modena 6, Alessandria, Mantova in Piacenza 5; Spezia, Trento in Lecco 4; Treviso 3.
PRIHODNJE KOLO (12. 11.) Cremonese - Mantova, Forli - Modena, Juniorcasale - Biellese, Lecco - Piacenza, Novara - Alessandria, Padova - Triestina, Reggiana - Como, Spezia - Parma, Trento - Treviso.
li sedaj prvo mesto na lestvici, skupno s štirimi drugimi ekipami.
Nedeljska tekma je bila nezanimiva in slaba, zmago pa so Tržačani izbojevali predvsem po zaslugi izredno skromnih domačinov, ki so sicer večji del tekme napadali, toda popolnoma neučinkovito in nepovezano. Napadalca Giavardo in Zandegu sta bila lahek plen tržaške 0-brambe, ki je bila res neprepustna. Prav vsi branilci so se tokrat izkazali in potrdili, da je tržaška obramba najboljši del ekipe in med najso-lidnejšimi obrambami letošnjega prvenstva sploh. Proti tako skromni
enajsterici, kot je letošnji Treviso, pa je bilo to odločno premalo. Že po prvem tržaškem napadu je bilo vsem jasno, da se Fontani in tovarišem ponuja izjemna priložnost za osvojitev celotnega izkupička. Kljub temu pa je Triestina igrala vse preveč obrambno in brez volje do zmage. Le v začetku drugega polčasa so Tržačani izvedli nekaj lepih protinapadov, pri tem sta se najbolj izkazala Lenarduzzi in Quadrelli ter prizadevni Panozzo, kmalu zatem pa so zopet prepustili pobudo domačinom. Vse je kazalo, da bo izid 0:0 ostal nespremenjen, ko je Panozzo izkoristil nespreten poseg domače o-brambe po strelu France in dosegel svoj tretji letošnji zadetek.
Kljub zmagi je torej Triestina pokazala bolj malo, čeprav bi s tako solidno obrambo Tržačani lahko tvegali kaj več, saj tako poceni zmag prav gotovo ne bodo vedno dosegli.
A. K.
V	PRIJATELJSKEM SREČANJU
Jutri v Bratislavi Italija - ČSSR
V	Bratislavi s: bosta jutri pomerili med seboj v prijateljskem mednarodnem nogometnem srečanju državni reprezentanci Češkoslovaške in Italije. Reprezentanci obeh držav se nista med seboj srečali že 14 let. Zadnjo medsebojno tekmo sta namreč odigrali v Firencah, v maju leta 1964. Na Češkoslovaškem (v Pragi) pa sta se zadnjič pomerili leta 1959.
«Azzurri» so se včeraj zbrali v Milanu, od koder so ob 15.30 z letalom odpotovali, na Češkoslovaško.
Trener Bearzot je pred odhodom potrdil, da bo njegovo moštvo nastopilo z isto postavo, ki si je na zadnjem svetovnem prvenstvu priborila pot do četrtega mesta.
* * *
V	Ferrari se jc včeraj zbralo tudi 16 nogometašev, ki se bodo v vrstah eksperimentalne repreezntance jutri v Ferrari pomerili s Švico A. Švicarji bodo prispeli danes z vlakom.
Lorenzon, Gomišček.
FIUMICELLO: Di Just, Petean, Pozzar, Medeot, Gentile, Morsut, Dreas, Montagner, Glereani, Girot-to, Deiuri.
SODNIK: Zollia iz Krmina.
STRELCI: Devetak v 34. min. p.p., Glereani v 38. min.; Girotto v 12. min. d.p.
štandreška Juventina je v nedeljo nezasluženo izgubila doma proti e-kipi iz Fiumicella. Marsonovi varovanci so bili namreč enakovredni gostom in v nekaterih primerih so
Osmo kolo v E skupini 2. amaterske lige ni prineslo razjasnitev na prvih mestih lestvice. Od treh vodečih sta Torria-na in Romana doma zmagali proti Itali, oziroma Aiellu, medtem ko je Staranzano klonil v gosteh Seveglianu. V krogu 4 točk imamo sedaj kar 8 ekip, kar jasno dokazuje enakovrednost ekip, ki nastopajo na tem prvenstvu.
Na dnu lestvice pa je položaj prav tako zapleten, še posebno po nedeljski prvi zmagi Audaxa proti Malisani. Juventina, Terzo, Aiello, Romans in Audai so trenutno najresnejši kandidati za izpad, čeprav je
0	tem problemu še prezgodaj razpravljati in delati račune.
IZIDI 8. KOLA
Torriana - Itala	1:0
Ruda - Romans	1:0
Juventina - Fiumicelio 1:2 Audax - Malisana	3:0
Romana - Aiello	2:0
Sevegliano - Staranzano 2:1 Moraro - Torre	1:1
Villesse - Terzo	2:0
LESTVICA
Torriana, Romana 12, Ruda, Fiumicelio 11, Staranzano, Sevegliano 10, Itala, Moraro 9, Villesse 8, Malisana, Torre 7, Juventina, Terzo 5, Aiello 4, Romans, Audax 3.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Itala - Fiumicelio; Ruda -Sevegliano; Malisana - Aiello; Moraro - Torriana; Torre -Staranzano; Villesse - Audax; Romana - Juventina.
STRELCI JUVENTINE 4 gole: Radikon (2 11-metrovki) 2 gola: Kodrič
1	gol: Medeot, Gomišček, Devetak.
(pr)
jih tudi prekašali, tako v igri, kot v priložnostih za zadetek. Tokrat se športna sreča ni nasmehnila domačinom. ki bi lahko v prvem polčasu vsaj trikrat zatresli mrežo gostov: Po tem porazu je Juventina obtičala na nizkih stopnicah lestvice.
Domačini so v prvem polčasu i-grali gostom enakovredno. Srečanje se je odvijalo pretežno na sredini igrišča, od koder so se razvijale akcije Juventine za pada. V eni teh priložnosti je mladi Devetak realiziral gol in povedel. Veselje v štan-dreških vrstah pa je trajalo le nekaj minut, dokler ni Glereani izenačil. V prvem delu srečanja sta se ponudili Radikonu in Devetaku dve izredni priložnosti za zadetek, ki sta ju napadalca zapravila.
V začetku drugega dela srečanja je gol Girotta pomenil pravo mrzlo prho za domačine, ki so od tega trenutka dalje prisilili goste, da so se branili na vse mogoče načine.
Prizadevanje Juventine, da bi prišla do izenačenja pa 00 bila zaman, tako da so Štandrežci zapustili i-grišče praznih rok.
(pr)
Costalunga — Gaja 5:0 (2:0)
COSTALUNGA: Mezzavilla, Colo-r’, Mačehi, Palcini (kap.), Tullia-ni, Bartole, Bussi, Sciarone, Brai-nich, Betti, Sirotich, 12 Furlani, 13 Chiodini.
GAJA:	Kante, Olenik (kap.),
Čermelj, Rismondoi Gabrielli, Vrše, Viviani, Saule, Zippo, Bržan (Bol-cich), Grgič, 12 Olivieri.
STRELCI: v p.p.: v 15. min. Brai-nich in v 19. min. Mačehi; v d.p.: v 10. min. Sirotich, v 18. min. Grai-nich in v 31. min. Sirotich.
SODNIK: Vedana iz Trsta
GLEDALCEV: okoli 150
KOTI: 6:4 za Costalungo
Gaja je doživela na gostovanju proti ekipi Costalunge pravi polom! Izpubila je tekmo kar s 5:0; zaigrala je pod svojimi sposobnostmi in ni znala niti enkrat resno ogrožati nasprotnika; napad in obramba sta popolnoma odpovedala. Vse to je pač dejstvo in potrjuje, da se ekipa nahaja v krizi. To priča predvsem i!' tretji zaporedni poraz, vrsta remijev, en sam gol v korist Gaje, ekipa pa je še vedno brez prvenstvene zmage in 1 ar je še najbolj zaskrbljujoče je zadnje mesto na lestvici, z borimi štirimi točkami (po osmih odigranih kolih), To je letošnja statistika Gaje, ki jo bodo morali predvsem igralci sami in trener najkrajšem čacu razčistiti, kajti v asprotnem primeru bo «ze-leno-rumenima letos res trda predla.
Pa povrnimo se k tekmi sami, ki res nima «zgodovine». Tržačani so bili za razred boljši in so ves čas gajevce spravljali v zagato; bilo je vse boli razvidno, da bo obramba Gaje kapitulirala in že po dvajsetih minutah tekme je bilo tekme prak tično konec, kajti Tržačani so vodili že z 2:0!
V drugem polčasu pa smo bili priča popolni zmešnjavi v vrstah Gaje. Prepričani smo bili, da bodo gajevci v nadaljevanju le reagirali, toda to je bila le želja gledalcev, Tržačani pa so bili še trikrat uspešni.
Upajmo, da se bo gajevska «za-četna» kriza le končala, kajti sedanja ekipa je le senca lanskega moštva.	d.gr.
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Pozitivno kolo za naše ekipe
Nobena ni bila premagana, obe točki pa sta osvojila Kras in Sovodnje
Sovodnje — Piedimonte 4:0
(2:0)
SOVODNJE:	Petejan, Ferfolja,
Florenin, Bagon, Kovic, Petejan E., Butkovič, Musolin (Cechet), Mar-son, Vižintin, Sambo.
PIEDIMONTE: Crapiz, Carta, Do-nati, Stambul, Monello, Klaučič, Te-solin, Pecorari, Deniri, Terpin in Sošol.
STRELCI: v 30. min. Marson, v 38. min. Vižintin; v d.p. v 31. in 43. min. Butkovič.
Z zgovornim 4:0 so Sovodenjci odpravili Piedimonte in slab vtis, ki so ga zapustili prejšnjo nedeljo po spodrsljaju proti Isonzu. Tako so utišali tiste, ki so jim že napovedovali hude čase. Tokrat je bil sicer nasprotnik skromna enajsterica iz Podgore, vendar zmaga kljub temu ni bila nič manj prepričljiva. Valle je še enkrat poslal na igrišče že o-bičajno enajsterico z majhno taktično spremembo (Marson na mestu srednjega napadalca), ki pa se je dobro obnesla.
Prvi zadetek je dal Marson, ki je c lepim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Le nekaj minut kasneje je zopet Marson lepo izvede! prosti strel iz precejšnje razdalje; žoga se je odbila od prečke in Vižintin je brez velikih težav spravil rezultat na vam?.
Drugi polčas s'' je začel nekoliko živčno, vendar so gostje zaman iskali zadetek. V 31. min. lepa osebna akcija Vižintina, ki je preigral nekaj branilcev. Predložil je Butkovi-ču žogo, ki jo je bilo treba samo še potisniti v mrežo. Tik pred kon-

NAMIZNI TENIS
Na MDP Italije v Bocnu
Pomembne zmage Miličeve
Danes bo branila italijanske barve v srečanju z Irsko za evropski pokal narodov
V	Bocnu je na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Italije z uspehom nastopila tudi igralka Krasa Sonja Milič, ki je zabeležila nekaj pomembnih zmag.
V	ženskem ekipnem tekmovanju, v katerem je slavila končno zmago Jugoslavija, je v prvem kolu, prvič v svoji zgodovini, Italija premagala Luksemburg s 3:1 z dvema zmagama Miličeve v srečanju posameznic, tretjo točko pa je osvojila dvojica Milič - Bevilacqua. Že v dnigepi kolu pa je Italija izpadla po porazu proti Kanadi, častno točko pa jd izbojevala Miličeva. 1 janga
V	tekmovanju posameznic je Miličeva bila izločena v drugem kolu, prav tako je par Milič - Bevi-t.u qua podlegel v drugem kolu jugoslovanski dvojici Fabbri Cvet-koič, ki si je nato zagotovila naslov. V mešanih dvojicah se je dvojica Milič - Bisi prebila do četrtfinala, kjer pa jo je izločil par iz Slovenije Acko - Ravnik.
« « *
Danes bo v Bocnu na sporedu namiznoteniško srečanje med Italijo in Irsko, v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov. Barve I-talije bo branila tudi Sonja Milič.
B. S.
NA DEŽELNEM TURNIRJU
Več kot trideset slovenskih igralcev
V nabrežinski občinski telovadnici se je v nedeljo odvijal prvi deželni namiznoteniški turnir, ki ga je priredilo tržaško društvo Don Bosco in na katerem je nastopilo 150 tekmovalcev in tekmovalk. Med temi naj omenimo tudi osem igralcev kriške Mladine in kar 23 i-gralk oziroma igralcev Krasa. Tekmovanje je potekalo v vseh starostnih kategorijah, prvič tudi v kategoriji dečkov in deklic, ki jo je letos uvedla namiznoteniška zveza. Najmlajši so tako imeli priložnost, da si na prvem uradnem nastopu naberejo dragocenih izkušenj, ostali pa so preizkusili svojo formo
pred zahtevnejšimi obveznostmi. Kras je žel nekaj vidnih uspehov, predvsem v ženski konkurenci.
V	absolutni ženski kategoriji je Kras osvojil kar prva štiri mesta. Prvo je zasedla Neva Rebula, ki je v polfinalu premagala Vesno Dol jak z 2:0 (19, 19), z enakim i-zidom pa je nato v finalu nadigrala še Blažinovo, (16, 18), Furlanova pa je bila četrta.
V	mladinski konkurenci so Kra-sova dekleta spet . segla po prvih štirih mestih. V polfinalu, je Vesna Dol jak premagala Anico Rebulo z 2:C (10, 9), S$makoya j* o* pravila Puncevo z 2:1 (14, —17, 17). V velikem finalu je Vesna Do-ijak po ogorčenem boju premagala mlajšo klubsko soigralko Sedmakovo z 2:1 (16, —18, 11). Nastopili sta še Škrkov a in Furlanova.
Med mladinci sta nastopila igralca Mladine A. Sedmak in Pahor, ki sta bila izločena v prvih kolih.
V	naraščajniški kategoriji je med dekleti z res odlično igro zablestela Sonja Doljak, ki je v polfinalu in v finalu povsem pregazila z 2:0 Goričanki Musino (12, 14) in Rupil (11, 15). Za Kras je nastopila še Živicova, vendar brez vidnejših uspehov.
Med naraščajniki pa je presenetil krasovec Bitežnik, ki je v polfinalu premagal D’Odorica z 2:0 (16, 13) v finalu pa je naletel na premočnega šumana in se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Nastopili so tudi zastopniki Mladine M. Sedmak, N. Tence in Candotti.
V	kategoriji dečkov sta nastopila Polh in A. Tence od Mladine ter Auber, Štoka, Škrk, Kralj, M. Grilanc, A. Grilanc, Doljak, Kscman, Riolino in Colja od Krasa. Povsem nepričakovano se je izkaza) Igor Colja, ki je zasedel tretje mesto. Med deklicami pa je kvasovka Miličeva zasedla četrto mesto.
B. S.
OBVKSTILO ŠZ Bor
obvešča, da bo toening mladih odbojkarjev danes popoldne na sta-donu «1. maj» ob 16. uri.
cem je Butkovič zopet izrabil napako nasprotnikovega vratarja in povišal rezultat na 4:0.
(cf)
Esperia SA — Kras 0:2 (0:0)
ESPERIA:	Colussi, Manfreda,
Castellarin, Gusda, Paoluzzi, Val-vassori, Manzin, Pascoli, Possega, Zuliani, Manzi. Rez. vratar Fer-foglia. 13 Celie, 14 Palermo.
KRAS: Ferfolja, čemjava, Se-gina, Škabar, Dilič Trampuž), Blazina, Colja, M. Milič, Ražem, Grmek, L. Milič. Rez. vratar Bogateč, 13. Rebula.
STRELCI: v 29. min. d.p. Ražem, v 30. min. M. Milič.
KOTI: 6:2.
SODNIK: Giorgesi iz Trsta.
Kras nadaljuje serijo pozitivnih nastopov. Tudi v šestem kolu prvenstva 3. amaterske lige je odšel neporažen z igrišča pri Sv. Alojziju. Nedvomno je v nedeljo pripravil svojim navijačem največje presenečenje s tem, da je v gosteh premagal Ešperio, ki je dotlej vodila na lestvici. Tekma se je začela zgodaj zjutraj in izgledalo je, da bo igra dolgočasna ter raztrgana, vendar so igralci predvajali zelo lepo in hitro igro. Priča smo bili številnim razburljivim trenutkom. Nogometaše obeh ekip so skozi vso tekmo motili močni sunki burje, ki so prihajali z vseh strani. Edina priložnost, ki so jo imeli «rdeče-beli» v prvem polčasu je bila v 35. min. ko je Blažina preigral nekaj branilcev in brez obotavljanja streljal, žoga pa je zadela prečko.
Drugi polčas p>a je bil privlačnejši in zanimivejši. Že v prvi minuti so gostje zapravili lepo priložnost, da bi prišli zasluženo v vodstvo. Streljal je L. Milič, a vratar mu je odbil žogo v kot. V teh trenutkih sta enajsterici predvajali na sredini igrišča lepo igro. V 25. min. pa so Kraševci prevzeli pobudo. 4 min. kasneje se je žoge polastil Ražem, ki je z neverjetno lahkoto preigral celo vrsto branilcev in spretno premagal vratarja. Minuto kasneje je Kras postavil rezultat na varno. L. Milič je videl prostega Miloša Miliča, ki je iz težkega položaja neubranljivo streljal v vrata. V nadaljevanju se je tudi tokrat odrezal Ferfolja, ki je nekajkrat odlično posegel. Prav lahko bi gostje iz protinapadov povišali rezultat, a je strele M. Miliča in Grmeka vratar ubranil.
Tokrat je bil v Krasovih vrstah najboljši Šegina, ki igra iz tekme v tekmo bolje. Dobro je zaigral tudi Blažina. Seveda so pohvale vredni vsi nogometaši, ker so vsi z lastnimi močmi pripomogli k zmagi. Če bodo fantje tako nadaljevali, lahko upajo na visoko uvrstitev.
V nedeljo jih čaka zelo težka preizkušnja v slovenskem derbiju z Vesno.
S. Z.
Mladost — Isonzo 1:1 (1:1)
MLADOST - S. Ferfolja, Pahor, Šuligoj, Barbana, Cotič, Frandolič, K. Ferfolja, Gergolet, G. Ferfolja, Rosin, Ferletič.
ISONZO: Brandolin, Vieri, Bosca-rol, Ludri, Fedel, Trevisan, Sammar-tino, Mori, Pastrello, Lubiana, Fle-bora.
STRELCI: v 12. min. Sammartino, v 28. min. G. Ferfolja.
SODNIK: Braida iz Tržiča. GLEDALCEV: 300.
Mladost je na domačem igrišču delila točki z ekipo Isonza, ki je skupno z Marianom in Sagradom na samem vrhu lestvice. Tekma je za domačine predstavljala pravi test, na katerega so naši fantje dobro odgovorili, saj je prikazana igra gotovo navdušila domače navijače.
Dober začetek domače ekipe, ki je z množičnimi prodornimi akcijami spravila v nevarnost obrambo Isonza. V 10. min. je Rosin s strelom izven kazenskega prostora premagal vratarja gostov, toda sodnik je gol razveljavil zaradi dokaj sumljivega «ofsajda» domačega napadalca. Le dve minuti kasneje je Isonzo v protinapadu (po napaki domače obrambe) povedel. Kljub zadetku so se naši fantje pedali v napad in so stalno ogrožali vrata gostov z lepimi streli izven kazenskega prostora, katere je vratar Isonza z veliko športne sreče ubranil. Končno je v 28. min. Mladost z Gabrijelom
Ferfoljo remizirala. Remi vsekakor ni zadovoljil domačinov, ki so za vsako ceno skušali povesti. Kljub množičnim priložnostim pa jim to ni uspelo.
V	nadaljevanju je bila vidna premoč domačinov, ki so skušali doseči vsaj zasluženo zmago. Pred zaključkom srečanja pa so domačini na pobudo Barbane in Šuligoja u-stvarili še nekaj nevarnih akcij, kljub temu pa so se morali zadovoljiti z remijem.
Pozitiven je bil nastop Bruna Šuligoja, ki je gotovo pripomogel k hitri in dobri igri domačinov.
D. Gergolet
Vesna — Edera 1:1 (1:0)
VESNA: D. Košuta I., D. Košuta n., B. Tence, Zucca II., Pribaz, Zuc-ca I., Pipan (v 25. min. d.p. Giac-chin), Vecchio, Querci, Miniussi in Botti.
EDERA: Ulisse, Bassanese, Gar-dosso, Marion, Gardel, De Marchi, Bencich (v 29. min. d.p. Carmeli), Polli, Lanteri, Starace, Zacchigna.
STRELCI: v 3. min. p.p. Querci, v 20. min. d.p. Zacchigna.
SODNIK: Krašovec iz Trsta.
Drama na kriškem pravokotniku se je v nedeljo zaključila za Vesno ugodno. Proti šibki in mladi enajsterici Edere je domačinom «uspelo» odnesti točko, ki je bila še zlasti v zadnjih minutah 2. polčasa večkrat v dvomu.
Križani so zaceli dobro: že v 3. minuti p.p. so z lahkoto prišli v vodstvo s Quercijem, ki je z glavo preusmeril lep predložek v kazenski prostor. Zadetek pa je bil za Vesno usoden. Moštvo, ki je v prvih minutah igralo lep in dopadljiv nogomet se je začelo dobesedno igrati in je z «ameriškimi» podajami omogočilo nasprotniku, da si je opomogel. Edera je ostreje pritisnila ob koncu prvega polčasa.
V	prvem delu d.p. beležimo v 6. min. vratnico Quercija po lepi osebni akciji. Bila pa je le kaplja v morju. Gostje so začeli oblegati vrata Košute, ki je moral tako večkrat poseči. V 15. min. d.p. je bil vratar Vesne že premagan, vendar so, čeprav nehote, branilci odbili žogo z roko na zadnji črti. Edera je zahtevala enajstmetrovko, ki pa je sodnik ni dosodil. Na izenačenje je bilo treba počakati le nekaj minut, ko je Vesna popolnoma izgubila glavo in je tako Zacchigna lahko neubranljivo premagal Košuto. Dobri Pribaz, ki je načeloval kriški obrambi, je imel tudi pozneje veliko dela, saj je šele v zadnjih minuth drugega polčasa Vesni uspelo prebiti cr broč tri iizvesti nekaj nevarnih nar padov.
Del pa ne more izbrisati celote: vseskozi''grda in nepovezana igra je bila namreč sad podcenjevanja nasprotnika, kar pa je stara hiba kriške enajsterice.
M. K.
BOKS
Danes Minter — Tonna
LONDON — Alan Minter, katerega pesti so letos julija prekinile življenje italijanskega boksarja Angela Jacopuccija, se ponovno vrača na ring. Danes bo v Londonu boksal proti Francozu Tonnaju, proti kateremu bo branil svoj naslov evropskega prvaka srednje teže.
SPDT
obvešča, da se vpisovanje za smučarski tečaj SPDT prične na sedežu SPDT (Ul. sv. Fran-č5ška 20, III. n?-’ irnpje) danes, 7. t.m. ter se zaključi v soboto, 18. t.m. Vpisovanje bo vsak dan od 19. do 21. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Tečaj bo trajal šest nedelj oz. praznikov v decembru t.l. ter v januarju prihodnjega leta.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
ga morebiti motijo le z&to, ker niso njegovi, krvno, a'sko njegovi. Jaz pa, tale Ogrinec, če hočete, bi si Oljeno dejal: štiri otroke — to pomeni vsak mesec sijati kam na kmete po prehrano... Veste, je že lepo, govornikom kličemo in ploskamo, ko nam trdijo, da *mo socializem, toda štiri otroke imeti na grbi v teh ^ tam se ploskanje neha.» Nenadoma se je zasme-to6r se mu je zdelo, da je rahlo razočarana nad njim. ®en materialist sem! boste rekli, kaj ne? — Vidite, r'to Pa priznam, da je popravljati star radio veliko avneje, če takole štiri glavice strmijo vate in čakajo Ovedno, ali bo zabojček še zapel ali ne, kakor če sam !š nad aparatom in ga krpaš, svojega seveda... No, 1 Pa zares zbogom! Toliko sva se zmenila, čeprav izsi °!! — In če bi se aparat spet pokvaril, kar se gotovo sporočite. Seveda, naslov bi vam moral povedati!*
f^daj se je že sama sproščeno smejala in je rekla: «Če 'a hoteli popraviti vsakokrat, kadar se pokvari, bi mo-Vsaj vsakih štirinajst dni v Ljubljano! Vidite, zdaj bo dni kar naprej pel, od jutra do večera, da mi bo
že v ušesih brnelo! V pravem času bo pa utihnil in dober mesec jim ne bo dolgčas po njem. Nato bomo šli vprašat v popravljalnico, kjer pa bodo rekli: ”Ta mesec ne sprejemamo v popravilo!” Tako bomo zavlekli skoro četrt leta. celo če pomislite, da ga iz popravljalnice tudi zlepa ne dobite! — Tako gredo te vari.»
«Poznam jih!» je dejal. «Bo torej najbolje, če se kar zglasim pri vas, ko pridem v Ljubljano, kaj ne?» Rekel je veselo, kakor da je za šalo. Gledala ga je. V njej se je nekaj premetavalo, nečesa ni mogla spraviti v skladnost s svojimi mislimi in čustvi. Resno, trdo in neodložljivo je vprašala:
«Povejte — vam je toliko do tega radia?*
Ko se je srečal z njenim pogledom, je rahlo priprl oči. Odmajal je z glavo in dejal z drugačnim glasom: »Saj še vedel nisem, da imate radio, kaj šele, da je star in pokvarjen. Človek z nekim začudenjem odkrije, da je tudi tak star radio v zvezi z življenjem. Otroci, od katerih se najmlajši smrka in ga moraš zdaj zdaj obrisati, star radijski aparat, ki ne poje, nered, pot na kmete po hrano — mar ni vse to najtesneje povezano?* Zasmejal se je. «Nevamo je, če se človek zaljubi v vas in potem odkrije resničnost! Takale naša izletniška barčica se mora razbiti ob tej skali! — Ampak, bodite brez skrbi! Ogrinec se ne ženi. Zaenkrat še ne. Bil sem oženjen. — No, zbogom in zares mi ne zamerite.* Stisnil ji je roko in odhitel, kakor da se mu zelo mudi. Zapirala je za njim, za trenutek postala pri durih in prisluškovala njegovim korakom. «Celo hodi na svoj način,* jo je navdalo. Zahotelo se ji je, da bi o nečem neopredeljivem razmišljala, a ni mogla.
Vrnila se je v kuhinjo. Radio je pel na vso moč. Dani se je zazdelo, da izza tega radia gleda Ogrinčev obraz in
se smehlja, kakor da jo izziva, in radio tudi namerno poje tako glasno.
Obrnila se je. Pripravljala je trske, da bi zakurila in skuhala kosilo. Med delom jo je obšla vsiljiva misel: -Le kaj se zdaj vse tako čudno zapleta. Treba bo končati... s Kolmanom in ... sploh z vsemi. Tu ni nikamor poti, za Dano je ni; le človeka nazadnje boli in se muči, ko je še v življenju tak nered kakor v tej kuhinji.*
Kakor nikdar doslej je zdaj določno čutila: »Življenje nikdar ne prinaša ničesar čisto: ne ljubezni ne radosti. Vsemu mora primešati nekaj grenkega... Dani primeša celo več kot drugim...»
Ta dan je povedala Andreju, da v kratkem odide s svojo družino na dopust. Hotela je še dodati, a ni: Takrat bo vsega konec.
Konec je v resnici že bil tu. Le roke si še nista dala v slovo.
ČETRTO POGLAVJE
Dana je seveda v kupeju tretjega razreda. Z njo sta bila mlajša otroka. Prilepila sta se na okno, da bi kar največ videla: vlake, vagone, mostove, vode. Tudi Danine oči so se uprle v okno; a niso gledale teh bližnjih, »velikih* in za otroka tako živih predmetov. Obvisele so na gorah onstran širokega Ljubljanskega polja, v resnici še bolj na — preteklosti.
Starejša otroka — Jožico in Slavka — je pustila doma, ker sta morala v šolo. Za njimi prideta šele zadnje štiri dni, kar bo v šoli opravičila z »boleznijo*. Tačas bo skrbela za njiju soseda.
»Prihodnje leto,* je rekla Dana otrokom, »bom morala vzeti dopust poleti, da bomo lahko šli skupaj.*
Letošnji dopust je «planirala» že davno prej; zavlekla ga je za bora dva tedna. Vendar tokrat ni bil pravi dopust za oddih. Potovanje se je spremenilo v — beg!
Da, Zalaznikova Dana je pobegnila.
Bil je skrajni čas! Vedela je, da se sicer ne bo mogla iztrgati iz te »stvari*, iz ljubezni. Ne ona ne Andrej -— nobeden ni imel toliko moči, da bi si povedala odločno: Jutri pa ne več. Bilo je potrebno to povedati in povedati bi morala pravzaprav Dana Andreju. Ta je postal preveč ubog, da bi zmogel kaj takega. Oditi od nje, «zapustiti jo», kakor je rekel stvari, je pomenilo zanj nov »prestopek*, nov moralni zaplet, novo krivdo. A poročiti se ni bilo mogoče, torej tudi ni bilo prav nadaljevati ljubezen. Ker pa se je že tako dolgo vlekla in bila tako silna, je tudi pretrgati ni bilo mogoče.
»Andrej je konec koncev dobro hotel, pošteno je mislil,* si je rekla Dana. »Mislil je na zakon in ga tudi hotel. Jaz zakona nisem mogla sprejeti. Bila sem grda,* si je očitala. »Ničesar tega ne bi smela. Nimam do življenja enakih pravic kot drugi. Ne, tudi pri teh pravicah do življenja si ljudje niso enaki.* Nasmehnila se je grenko, ko ji je prišla na misel primera: »Ljudje smo se v teh časih razvadili: enako točk, enake karte pri zagaran tirani preskrbi in tudi iste pravice recimo v — ljubezni! Ne, ne gre, ne gre!* je ponavljala. »Moj svet je tesen, sama bom morala ostati v njem. Danes teh stvari še ni mogoče tako reševati, kakor bi človek želel in kakor bi morebiti bilo — Andrej bi rekel »načelno* — prav. Morebiti bo nekoč vse to drugače, mogoče bodo ljudje lepše živeli, laže bo za vse.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 l!nl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
7. novembra 1978
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS • 61000 L|ubl|o"»
Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalji 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes®*1, Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijs)1® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druflih v Italiji pri SPI.
Član ifalT/ansketeči zveze časopisnihfH
—j v
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izda} In tiska
:H
ZTT
Trst
založnikov FIEG
NA ROBU VASI MALE MUNE
V Čičariji svečano odkrili spomenik komandantu Zolu
O komandantu partizanske brigade «Trieste» sta spregovorila Josip Kusturin in Arturo Calabria - Pozdrav Dušana Košute
(Od našega poročevalca) MUNE — V krasnem jesenskem sončnem dnevu se je v nedeljo zbra )o sredi Čičarije na robu vasi Male Mune kakih tisoč ljudi, ki so prihiteli sem, na svečano odkritje spomenika komandantu partizanske brigade «Trieste» Giovanniju Zolu, ki je prav na današnji dan pred 35 leti padel v boju proti nacistom, ki so v onih strašnih oktobrskih in no vembrskih dneh leta 1943 morili in požigali po Istri. Svečanosti še je udeležilo veliko domačinov, veliko ljudi pa je prispelo tudi iz Trsta. Bili so to pokojnikovi bratje in sestre, veliko pa tudi bivših borcev iz brigade ali soborcev iz ilegalne ga boja. Nadalje so bili tu navzoči predstavniki borčevskih organizacij iz Kopra, Izole in Pirana ter organizacij italijanskih partizanov iz Trsta, Gorice, Vidma, Pordenona in Mester. Navzoči so bili, seveda, tu di predstavniki krajevne borčevske organizacije ter občinske zveze borcev iz Opatije.
Pred spomenikom, ki sta ga napravila arhitekt Zdenko Sila in akademski kipar Zvonko Kamenar, so se vile jugoslovanske in italijanske zastave, pomešane s prapori delavskih strank. Kot prvi je spregovoril predsednik občinskega odbora bivših borcev iz Opatije Josip Kusturin, ki je v strnjenih besedah
Končana stavka
newyorških
dnevnikov
Založniki so utrpeli ogromno škodo
NEW YORK — Sporazum med sindikati in založniki je včeraj napravil konec dolgotrajni stavki, ki je skoraj tri mesece preprečevala izid največjih new-yorških dnevnikov. Včeraj sta se tako spet pojavila v prodajalnah «New York Timesa in «New York Daily News» (slednji je svojemu uvodniku dal naslov: »Dober dan, ali se nas še spominjate?*), ki nista izhajala celih 88 dni. «Samo» 56 dni pa ni izšel «New York Post*, katerega založnik, Avstralec Murdoch, je že prejšnji mesec dosegel »ločeni mir* z uslužbenci.
Jabolko spora so nove tehnologije, katerih uvedba ogroža delovna mesta predvsem tiskarjev, pa tudi drugih kategorij delavcev na področju informacije. V času, ko večji časopisi niso izhajali, se je v New Yorku pojavila cela vrsta manjših dnevnikov, ki so se jih veliki založniki poslužili za plasiranje ogromne količine reklame. Izgube založnikov so bile na ta način nekoliko omejene, kljub temu pa so ogromne. Dokončno pa jih bo mogoče oceniti šele čez nekaj dni ali tednov, ko se bo pokazalo, ali bodo bralci spet segli po velikih dnevnikih, ali ne bodo raje ostali pri tistih, ki so jih bili navajeni brati za časa stavke. Po podobni stavki, ki je bila pred petnajstimi leti in ki je trajala 114 dni, je moralo zapreti kar pet od devetih dnevnikov, ki so takrat izhajali v New Yor-ku, medtem ko so štirje »preživeli* dnevniki zgubili 400 tisoč bralcev.
most med demokratsko republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo*.
V slovenščini je spregovoril le v kratek pozdrav tajnik ANPI Dušan Košuta, nakar so bile izročene krajevnemu predstavniku zveze združenj borcev, občinskemu SUBNOR iz Opatije, Maksu Zadniku in Valeriju Jakominu v znak priznanja garibaldinske medalje. Sledil je kratek kulturni program, v katerem so nastopili pevski zbor krajevne osnovne šole in mali recitatorji, nato je zapel mešani pevski zbor «Danica» iz Pasjaka, moški zbor iz Pončane «Tina Modotti*. mladinska godba na pihala iz Lovrana pa je igrala borbene pesmi in koračnice.
FRANC UDOVIČ
Trg Fontana: prizadete stranke obtožujejo Guida Giannettinija
CATANZARO — Med včerajšnjo razpravo na procesu zaradi pokola v Kmečki banki je prof. Gaetano Pecorella, ki zastopa delavce Kmečke banke, v svojem zaključnem posegu odločno poudaril odgovornost agenta obveščevalne službe Giannettinija in SID pri organizaciji pokola. Pecorella je v tem okviru dejal, da sta bila Freda in Ventura zadolžena zgolj za operativne naloge, Giannettini je bil vezni člen
med mandatorji in izvrševalci, tiste, ki so zločin naročili pa gre iskati v političnih in vojaških krogih, ki so krili bivšega časnikarja.
Milanski redovnik prijavljen sodišču
Ščuval je zdravnike, naj bojkotirajo zakon o prekinitvi nosečnosti
MILAN — Svet delegatov milanske bolnišnice «San Giuseppe* je včeraj prijavil sodišču zaradi groženj in hujskanja h kršitvi zakonov redovnika Onoria Tosinija, pokrajinskega predstojnika bolniškega reda sv. Janeza. Obtožba se nanaša na okrožnico, s katero je Tosini spodbujal zdravnike in bolniško osebje, naj ne opravlja posegov za prekinitev nosečnosti.
RIM — Uredniki satirične revije «11 Male* so včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi protestirali zoper zopetno zaplembo njihovega tednika. Med drugim so dokazali, da neben italijanski list doslej ni bil tolikokrat tarča represivnih u-krepov kot «11 Male*, saj je bil tednik zaplenjen kar štirikrat zaporedoma, tri urednike pa so celo zaprli zaradi »žalitve tujega državnega poglavarja*. Obenem so napovedali, da bodo v prihodnjih mesecih spremenili list v dnevnik, »tako jih bomo prisilili, da zaplenijo naš časopis vsak dan*.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiNitiiviinitimiiiiimnmiiinmiimumiminnuiuuMumiuMn
V NEDELJO V ASS/SIJU
Tudi videmski nadškof profesor v Ljubljani?
Papež Janez Pavel II. na grobu sv. Frančiška
To je bilo prvo potovanje novega papeža izven Rima - Navdušenje osemdesettisočgiave množice
ASSISI — V nedeljo je v rojstnem kraju sv. Frančiška pričakala papeža Janeza Pavla n. na njegovem prvem potovanju izven Rima osem-desettisočglava množica vernikov, duhovnikov, nun. patrov in dostojanstvenikov, ki zasedajo visoko mesto na hierarhični lestvici katoliške cerkve.
Papež Wojtyla je prispel v Assisi s helikopterjem približno ob 14. uri. Najprej je prisostvoval maši v baziliki sv. Frančiška, nato pa se je podal v grobnico pred sedemsto petdesetimi leti umrlega svetnika in se pred njegovim grobom zadržal v molitvi. To je bil vrhunec obiska papeža Janeza Pavla II. v tem umbrijskem mestu in tudi vzrok njegovega potovanja.
Kmalu potem se je papež prikazal na balkonu bazilike sv. Frančiška. Ko je spregovoril, da bi orisal pomen svojega potovanja, je množica vzvalovila, daleč naokrog so se razlegli kriki veselja in ploskanje. Središčna točka govora pa-
peža Wojtyle je zadevala vsekakor obrazložitev apostolskega poslanstva in dela, ki ga papež namerava opraviti znotraj katoliške cerkve. To bi lahko strnili v misel, da namerava novi voditelj rimske cerkve čimbolj približati Kristusov nauk množicam, prav tako kot je to storil v XIII. stoletju sv. Frančišek A-siški. »Katoliška cerkev ne sme biti cerkev tišine, to je cerkev, ki govori in poje,* je svoj kratek nagovor zaključil papež in se nato na njemu svojstven in neposreden način zadržal v pogovoru z nekaterimi verniki, oziroma je odgovarjal na posamezne klice in vzklike. »Poseben pozdrav pošiljam vsem tistim, ki so se povzpeli na drevesa in strehe, da bi me videli. Malo se bojim zanje in upam, da se ne bodo poškodovali.* Po teh besedah je papež Janez Pavel II. blagoslovil množico, ki se ni marala ločiti od njega in se povzpel po stopničkah na helikopter, ki je ob 16.10 vzletel v smeri proti Rimu.
(mč)
Gotovo je, da ne bomo odrekali svetovalskim manjšinam v beneških občinah pravice, da izrečejo svoje mnenje o vprašalni poli posebne delovne skupine vladne komisije, ki je zadolžena za proučevanje problemov Slovencev v naši deželi. Prav nasprotno: vedno smo svetovalske manjšine spodbujali, naj se izrečejo in tako dajo objektivnejšo sliko stvarnosti, ki ni vedno taka, kakršno prikazujejo odgovori, ki jih je dirigirala videmska KD. Ta si je namreč omislila spontano skupnost, ki se izraža s petjem in plesom, a brez pridobljene zavesti in kulturnega razvoja.
Vendar je zanimivo, da sovodenj-ske demokristjane niti tak prikaz m zadovoljuje. Zato je demokrščan-ska manjšina v tamkajšnjem občinskem svetu podpisala dokument, ki skuša okreniti kolo časa za najmanj trideset let.
Podpisnike dokumenta poznamo, ne pa pisca, glede katerega lahko rečemo samo, da je njegovo pisanje zelo staro, da se od časa do časa celo smeši. O «trikoloristični» zasnovi dokumenta nima smisla trositi besedi, saj je ta refren zelo razglašen in znan. Izhajajoč iz podcenjevalnega odnosa do lastne govorice (bognedaj, da bi mu rekli jezik), ki da je «hibrid» in trditve, da se v Nadiških dolinah govori samo italijansko, prihaja dokument do zaključkov, ki pozabljajo predvsem eno: da je meja med Italijo in Jugoslavijo dokončna in da sta obe sosedi sklenili, da ne bosta pogrevali starih sporov in se raje posvetili izboljšanju vzajemnih odnosov in tudi zaščiti narodnih manjšin. Pred tedni je videmski <Mes-saggero-D objavil vest, da je Italija namenila svoji manjšim v Istri denarno podporo.
Najmanj pa je pisec dokumenta KD v Sovodnjah obveščen o dejavnosti organizacij in društev beneških Slovencev: «obveščevalna služba* je tokrat odpovedala. Naj navedemo le to cvetko: «Določene manifestacije tipa Kcmenice (ob meji) ali dan emigranta (v čedadskem gledališču na praznik treh kraljev) označuje velika misotnost ljudi z onstran meje. Marsikdaj se teh mitingov udeležujejo profesorji ljubljanske univerze in vse to z jasnimi nameni, ki niso samo jezikovnega značaja».
Tu je sovodenjska KD odkrila nekaj novega. Mi smo mislili, da si slovenske organizacije prizadevajo za jezikovno zaščito, pa tudi za družbeno in gospodarsko obnovo dolin, za povratek izseljencev iz tujine, celo za prijateljstvo sosednjih narodov.
No, za sovodenjsko KD gre zgolj za intrige profesorjev ljubljanske univerze. Kaj bi k temu rekle o-sebnosti, ki so nastopile na teh shodih, kot na primer pokojni senator Guglielmo Pelizzo, predsednik de želnega sveta Pittoni, pokrajinski svetovalec Chiabudini, deželna sve tovalca Volpe in Specogna, dr. Cia vora in ne nazadnje videmski nad škof Batiisti. Morda tudi te sovo denjska KD prišteva k profesorjem ljubljanske univerze?
N.
Ovrednotili kmetijstvo v Beneški Sloveniji
ČEDAD — V črnem Vrhu so ze lo ugodno sprejeli oddajo, ki j0 je tej vasi v Nadiških dolinah posvetila rubrika Sred vasi. Kaže, da so kri-
Stavka rimskih izvoščkov
prikazal, kako se je istrsko ljudstvo borilo za svobodo, kako drago je to svobodo tudi plačalo z velikanskimi človeškimi in materialnimi žrtvami, da pa danes gradi novo družbo, ki teži za mirom in bratskimi odnosi s sosedi. Za njim je spregovoril predstavnik ANPI Arturo Calabria, ki je govoril predvsem o Giovanniju Zolu, o njegovi odločnosti v boju proti fašizmu, o zaporu in kon-finaciji, ki jo je preživljal v Južni Italiji in na Tremitih, pa tudi o njegovi odločnosti brž ko se je nudila možnost, da je prijel puško v roke in povedel v boj še veliko svojih tovarišev in drugih antifašistov.
Arturo Calabria je pri tem podčrtal, da so sadovi tega boja danes očitni, iudi v povsem drugačnih odnosih med nami, med Slovenci, Hrvati in Italijani, med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem pa je podčrtal, da »prijateljstvo, sodelovanje, solidarnost, najbolj odprta meja v Evropi, vse to nam ni bilo poklonjeno, pač pa smo to dosegli s skupno borbo proti tlačiteljem in s plemenito krvjo naših bratov ter s tem izrazili najbolj plemenita občutja naših narodov*.
Svoje izvajanje je Calabria zaključil takole: «Hočemo, da meja med našima dvema državama .čeprav državama z različno družbene ureditvijo, ne razdvaja, pač pa naše narode združuje. Hočemo, da je Jadran morje miru in da se ognji vojne, nerazumevanja in nestrpnosti nikoli več ne razvnamejo. To je obveza, ki smo jo prevzeli in kateri se ne bomo izneverili. V tem sta z nami nacionalni manjšini — slovenska in italijanska — ki predstavljata dragoceno bogastvo v borbi, tradicijah in kulturi in predstavljata
RIM — Včeraj zjutraj je pričelo stavkati 79 rimskih kočijažev. S svojimi kočijicami, po vsem svetu znanimi «botticellami», in konji so zasedli Trg Venezia. S tem protestirajo proti odločbi rimske občine, ki prepoveduje promet teh tradicionalnih vozil po nekaterih predelih zgodovinske četrti. In kaj še zahtevajo rimski izvoščki? Predvsem iste pravice, kot jih imajo vozniki taksijev (že pred dvema letoma so oblju-
bili, da bo 50 njihovih vozniških dovoljenj enakovrednih dovoljenjem taksijev, a vse je ostalo na papirju, za ostalih 29 pa zahtevajo 300.000 lir mesečno kot prispevek). »Taksisti — pravijo — prejemajo redni mesečni prispevek v znesku 150.000 lir, mi pa isti znesek za celo leto in še to največkrat z zamudo. Če gre vse gladko, delamo 6-7 mesecev na leto, toda konja je treba krmiti celo leto, tudi vzdrževanje
naših vozil stane. In kot vsi ima mo tudi mi družine. Za vsem tem se skrivajo trgovci, ki nočejo, da se ustavljamo blizu njihovih trgo vin. Toda mi se bomo borili do konca za svoje pravice, za svoje «bot ticelle*, ki predstavljajo zadnje o Stanke rimske folklore* (ml)
Na sliki (telefuto ANSA) kočij« stavkajočih na Trgu Venezia.
tike nekoliko pripomogle k ureditvi nekaterih storitev. Ena izmed teh je avtobus, ki sedaj redno vozi vsak dan. Druga je zdravniška ambulanta, ki sedaj deluje dvakrat tedensko. Nova asfaltirana cesta pripelje v vas po mnogih ovinkih in to sredi raznolike in slikovite pokrajine, z Matajurjem in gozdovi v ozadju.
Črni Vrh je vas, ki dokazuje, da hoče živeti. Mladina išče delo v dolini, medtem ko so rejci goveje živine zelo aktivni. Povprečno 10 glav na kmetijo. Postavlja se problem, kako podpreti to ekonomsko dejavnost, predvsem s konkretno pomočjo gojiteljem in s produktivnimi infrastrukturami. Med temi je na prvem mestu cesta, kj bi morala bolje povezovati vas z gorskimi pašniki in povečati dotok turistov obmejnih občin. Dostop do pašnikov in gozdov z modernimi motornimi sredstvi je bistveni pogoj za razvoj gorskega gospodarstva, prav zato v črnem Vrhu vztrajajo pri zahtevi po novi cesti in vabijo občino in gorsko skupnost k večjemu delovanju.
Uveljavitev treh beneških umetnikov
ČEDAD — Trije umetniki iz Nadiških dolin so se skoraj istočasno predstavili občinstvu z vrsto osebnih razstav na visoki ravni: Loretta Dorbolo je razstavljala v Parmi od 21. oktobra do 3. novembra, Gianni Osgnach bo razstavljal od G. do 18. novembra in od 18. do 30. decembra v dveh milanskih galerijah «Avanguardia 2» in «Arte Spiga*. Ciril Jussa pa je 4. novembra odprl svojo razstavo pri furlanskem centru plastične umetnosti v Vidmu.
PESCARA — Jata galebov je na letališču «Liberi* v Pescari onesposobila potniški reaktivec DC 9, namenjen v Milan. Takoj po vzletu je letalo zašlo v jato: razmesarjena trupla so onesposobila motor, da je moral pilot zasilno pristati.
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia; 9.05 Spoznavajmo kantavtorje;
9.30	Poznate Evropo?; 10.05 Kon-
cert sredi jutra; 11.00 Naš podlistek:	»Moč preteklosti* 11.35
Plošča dneva; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.15 Literarni utrinki; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Plošče;
16.30	Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30,	9.30,	10.30,	12.30,
13.30, 14.30. 16.30, 17.30. 20.30,
21.30	Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Operni protagonisti; 9.15 Knjiga na radiu - nadaljevanka; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih: 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.33 Simfonična glasba; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.40 Popevke; 16.00 Kulturna oddaja; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Mladim poslušalcem;
18.30	Glasba po željah; 18.35 Domači pevci lahke glasbe.
RADIO 1
7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni utrinki; 9.00 Razmišljanja, glasba, dogodki in osebnosti:
11.30	Program z Mino; 12.05 Vi in jaz; 14.50 Glasbeni program;
14.30	Knjige, plošče, poezije in romani; 15.05 Rally - oddajo vodi Barbara Marchand; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Protagonisti resne glasbe: 17.05 Radijska pripovedka: 17.45 šola in . glasba; 18.35 Programi pristopanja; 19.35 Prireditve- meseca;
20.30	Kulturna oddaja: 21.05 Jazzovska glasba; 21.40 Radijska nadaljevanka.
LJUBLJANA
6.30,	7.00,	8.00,	9.00,	11.00,
14.00,	18.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.30 Iz naših spo-
redov; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.45 Pota sodobne medicine; 18.05 Obiski naših solistov; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Ansambel Jože Kampič; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.20 Zvočne kaskade; 23.05 Literarni nokturno.
ITALIJANSKA TV
Sindikati kulturnih progra-mistov in umetnikov RAI-TV, ki so včlanjeni v sindikalno federacijo CGIL -CISL - UIL, so za današnji dan oklicali celodnevno stavko osebja osrednje italijanske radiotelevizijske ustanove. Zaradi stavke bodo programi temeljito spremenjeni in skrčeni. Radijske mreže bodo v glavnem oddajale glasbo s prekinitvami za poročila. Televizijski mreži pa bosta oddajali enoten program. Ločeno bosta oddajali samo televizijska dnevnika 1 in 2. V zvezi s programom objavljamo napovedane spremembe, ki pa niso dokočne. Sindikati, na primer, nasprotujejo temu, da bi šla v oddajo zabavna prireditev «GulIiver», ker spada v okvir -otranje produkcije RAI.
TV DNEVNIK 1
13.30 SKRAJŠAN DNEVNIK,
20.00	VEČERNI DNEVNIK
Ob koncu oddaj SKRAJŠAN DNEVNIK
TV DNEVNIK 2
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI 19.45 DNEVNIK — Odprti studio
Ob koncu oddaj SKRAJŠAN DNEVNIK 2
Skupni programi prvega in drugega kanala
19.15 Telefilm
19.40	Dokumentarec (prvi Kanal)
20.00	Dokumentarec (drugi kanal)
20.20	TRENUTKI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA
Nocoj se konča ciklus Bera manovih filmov. Na spor®' du je namreč film «Nel cuo-re della notte, in una časa buia, in qualche partfi mondo*
21.20	GULLIVER
Folklora, branje, protagnF" s ti, umetnost in gledabsc® Program sta pripravila G’u' seppe Fiori in Ettore M*
22.10 Pet neizdanih Hitchcockova, del tridesetih let:
»Bogat čudak*
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	- 14.45 TV šola Prirodoslovje, Risanka ® Glasbeni pouk
16.35	Šolska TV: Rotacija in. volucija. Električni bojler' Ekonomska pogojenost neuvrščenosti
17.25	DNEVNIK
17.30	Rock koncert: Climax Blues Band, Pure Paire League
17.55	OBZORNIK
18.05	Pisani svet
18.40	Po sledeh napredka
19.30	DNEVNIK
20.00	A. Tolstoj (nadalj.): TRNOVA' POT
21.55	DNEVNIK
22.10 Razvoj nopulame glasbe
23.00	DNEVNIK
Koper
19.30 ODPRTA MEJA slovenska oddaja
20.00	«Otroški kotiček*, risanke
21.15	DNEVNIK	,
21.25	NOČI IN DNEVI (nadalj-)-«Veter v očeh*
20.35	Aktualna tema	..
22.10 Umetnost na jugoslovanski!1
tleh
22.40	Narodna glasba - NorvBSK0
Zagreb
17.45 Otroška oddaja
18.15	Življenje knjige
19.05	Kulturni pregled
20.00	STOP, aktualna oddaja 20.50 Akcije
21.00	«Vmitev odpisanih*, film
informacije SIP uporabnikom
Telefonske tarife
Od določitve telefonskih tarif leta 1964 do danes se je raven potrošniških cen dvignila za trikrat, raven telefonskih tarif pa se ni niti podvojila, kot je razvidno iz spodaj navedene tabele.
Torej ne drži, da so bila «povišanja» telefona «napihnjena» in jih celo ne moremo označiti kot «pri!agoditve», če upoštevamo dejstvo, da resnični stroški uslug rastejo, ker se je njihov razvoj razširil iz mest na «ze!ena območja«, kjer so povezave dolge in razpršene in kjer delujejo maihne in dražje centrale. Iz tega sledi, da stvarno plačujemo manj za nekaj, kar stane vedno več.
V teh razmerah obstaja nevarnost, da je brezuspešen vsak napor za izboljšanje usluge.
Indeks potrošniških cen in telefonskih tarif
(osnova 1964 = 100)
Leto
Potrošniške cene (1) (letno poprečje)
Telefonske tarife (na dan 30. junije)
1964	100	100
1965	104,4	100
1966	106,4	100
1967	108,6	100
1968	110,0	100
1969	113,0	100
1970	118,8	100
1971	124,7	100
1972	131,7	100
1973	145,4	116
1974	173,7	116
1975	203,5	164
1976	237,1	164
1977	279,9	199
1978	316,0 {*)	199
(1) Indeksi ISTAT, ki se nanašajo na potrošniške cene za delavske in uradniške družine.
(*) Vrednost, ki je bila preračunana na osnovi predvidevanja o povišku za +13% glede na leto 1977 v načrtu «Piano Pandolfi».
ESP
Societa Italiana per UEsercizio Telefonico