011IWIi Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija. Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške.Bnkvarne“. Oznanila (inserati) se Sprejemajo in velja tristopna pet it-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l [ 2 6. uri popoludne. ^tev. £££». V Ljubljani, v petek 6. februvarija 1891. Letnik XIX, Avstrija in Rusija. Nadvojvoda Prane Ferdinand d’Este do¬ spel je danes v Petrograd. Ko se je pred nekimi tedni poročalo, da potuje v Petrograd nadvojvoda Karol Ludovik, brat cesarjev, izvajali so iz tega razne politiške posledice. Toda uradni glasovi so kmalu to vest zanikali ter poročali, da pojde tja nadvojvoda Franc Ferdinand in da to potovanje po¬ meni nekak protiobisk ruskemu cesarjeviču na Du- naji in da se tem povodom nudi princu prilika, da se se¬ znani na carskem dvoru. Nadvojvodovo bivanje v Petrogradu določeno je na šest dnij in so v to svrho prirejene velikanske priprave, na to pa odrine še v starodavno Moskvo. Za položaj evropskih odnošajev, katerega vedno proglašajo za tako trdnega, je to zelo pomenljivo, in listi, ki dan za dnevom trobijo v svet, da so to- časno protivja med Avstrijo in Eusijo nespravljiva, ne mogd zatajevati razburjenja ter priznavajo, daje obisk nadvojvode Franca Ferdinanda nekaj več, nego običajna dvorljivost. Toda nihče ni tako ostro po¬ svetil na to potovanje, kakor sedanje glasilo Bis¬ marckovo »Hamburger Nachrichten". V tem listu bil je minole dni priobčen članek o smotru nad¬ vojvodovega potovanja na petrograški dvor, ki je radi tega tem važnejši, ker so v njem obsežene misli bivšega nemškega kancelarja, stvaritelja srednje¬ evropske trodržavne zveze. Avstrija, ki je podpirala Busijo proti „nihilistiškim“ rovanjem na Bolgarskem, hoče si zagotoviti mirno sosedstvo z Busijo. „Da bi Avstrija vedela," pravi dalje napomi- nani članek, »da so mostovi sežgani med Busijo in Nemčijo, takoj bi se drugače obnašala proti Nemčiji. Uklonila bi se Eusiji, prevzela bi vodstvo v trodržavni zvezi in Nemčija bi od nje postala od¬ visna." List konečno zahteve Avstrije nasproti Nem¬ čiji v gospodarskem oziru nazivije prenapete in opo- , minja berolinsko vlado, naj išče z Busijo ožje do¬ tike, če neče izpostavljati Nemčije v nevarnost pre¬ velikemu vplivu Avstrije. Z drugimi besedami: Bis¬ marck izpodbada Nemčijo k tekmovanji z Avstrijo za naklonjenost Eusije. Glas organa bivšega kancelarja je v istini po¬ menljiv in ne bode zginil tako hitro s površja dnev- ’ nih politiških razprav. Da prijateljski mostovi mej • Busijo in Nemčijo že davno niso več tako trdni, je ■ javna tajnost. Preteče besede Bismarckove: »Nemci ' se razven Boga ne boje nikogar na svetu!" niso , bile nikamor drugam naperjene, kakor v Petrograd, ko ondi niso več hoteli verjeti nemškemu prija¬ teljstvu. Prilično je Bismarck zopet rekel: »Mi se ne ’ bomo za nikomur plazili!" In iz Petrograda je takoj po tej izjavi dospel pomenljiv odgovor, ko je nam¬ reč car v znani napitnici imenoval črnogorskega kneza svojega jedinega pravega prijatelja. V svitu tacih izjav je pogled na prijateljske mostove med Berolinom in Petrogradom jako meglen i in radi tega je pomen, katerega pripisuje Bismar- i ckovo glasilo potovanju nadvojvode Franca Ferdi- j nanda tem važnejši. Ce danes Bismarck zabija klin I v trodržavno zvezo, to je v svoje lastno delo, je j jasno, da ruskega prijateljstva ne ceni več tako nizko, ■ ko nekdaj. Iz mnenja, kakoršno zdaj vlada na Buš¬ kem o Nemčiji, pa pohaja, da je obnovljenje prija¬ teljstva med tema dvema državama jako težko delo. In to je za diplomacijo našo jako poučljiv migljej. j Zaveze naše na Balkanu so velike in važne in radi j tega mora želeti vsak domoljub in prijatelj miru, \ da se sporna vprašanja med Petrogradom in Duna- ' jem kmalu in v miru poravnajo. Buški listi toplo ‘ pozdravljajo obisk avstrijskega nadvojvode in glasilo ■ ruskega vnanjega ministerstva, „Nord“, nazivlje to potovanje srečen dogodjaj, kateri svedoči o prijaznih mednarodnih razmerah. Težišče evropskega mini in avstrijske vnanje politike je v razmerah med Busijo in Avstrijo, in čim prijazniši so slednje, tembolj se bližamo načelu, da se koristi obeh držav na balkanskem polotoku ne izključujejo. Je-li namen potovanju avstrijskega nad¬ vojvode v Petrograd, da se meje koristij obeh držav določijo prijateljsko, potem stojimo na početku nove poti mednarodne politike, katera bi bila nam in Ev¬ ropi v teh težkih dobah vir tolažbe in zadovoljnosti. Katoliško-politično društvo. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju na I. občnem zboru dne 29. januvarija 1891. (Dalje.) Društvo se je pa oziralo tudi na gmotne po¬ trebe obrtno-rokodelskih stanov, katerim kapitalizem vedno hujše spodjeda tla ter jih tira v vedno sil- nejšo revo. V tem smislu je poslalo društvo peticijo državnemu zboru . da postavi na dnevni red stav- beno-obrtno novelo ter jo dožene v smislu krščan¬ skih socijalnih politikov. Peticija se glasi: »Visoka državna zbornica! ,Katol. politično društvo 1 v Ljubljani ima med drugim tudi namen pospeševati slovenskega naroda gmotni napredek v gospodarskih in socijalnih zadevah, skrbeti mu je prav posebno za gospodarsko izobra¬ ženost. Zato z veseljem pozdravlja in z zadovoljnostjo priznava, da je sedanja vlada s pomočjo postavo- dajalnih zbornic napravila s svojo obrtno novelo od 15. marca 1883. 1 odločilen korak v socijalni reformi. Vendar pa vlada sama, kakor tudi postavodajni zbori sami vedo, da je s tem vložena le podlaga, na ka¬ teri bo treba zidati še mnogo, predno da se ustanove LISTEK. Daniel Sorto Phanim Don. Njegov lastni življenjepis prevel X. (Dalje.) II. Prihod mojih stari še v. — Zakon A k- hol-Dena z Aquid-De-Gele. — Sinovi in hčere. — Smrt Akhol-Dena. — Mesto njega vzame njegov brat D e n - D e- Piok vdovo A q u i d -D e • G e 1 e. Bodova Nuer in Jange naroda Dinka sta si bila že od nekdaj sovražna in vedno sta se med seboj vojskovala. Po neki taki vojski se naseli dru¬ žina iz rodu Nuer v pokrajini rodu Jange in sicer v vasi Uen-de-Meren. Ta družina je štela dva brata in eno sestro. Bratoma je bilo ime Akhol in Piok, sestri pa Akur. S časoma postanejo precej premožni in svojim sovaščanom tudi zelo priljubljeni. Savno takrat je živel v bližnji vasi Uen-de-Dil oče z dvema sinovoma in štirimi hčerami. Četudi so bili never¬ niki, je vendar neskončni Bog zlasti jednej hčeri dal obilnejših zmožnosti in naravnih čednosti. Tej je bilo ime Aquid. Gotovo si pa ni nikdar mislila, da bo eden njenih sinov h krščansko-katoliški veri prestopil. Ko zve Akhol (starejši brat iz prej ime¬ novane družine v Uen-de-Meren), kake prednosti ima Aquid, prične misliti, kako bi jo dobil za svojo ženo. Aquid je bila še edina doma, druge tri njene sestre so bile že pomožene. Naposled poprosi z^-njo njenega očeta; ta mu jo da in Akhol se poroči z Aquid. Mirno in srečno sta poročenca živela, v ko¬ likor je to namreč ubogim nevernikom mogoče. Prvi sin iz tega zakona je bil Den-Den. Mati ga je z vso ljubeznijo in skrbjo vzrejala. Komaj je pa toliko odrastel, da je svojim starišem pomagal na polju in pri živini, pokliče ga Gospod življenja in smrti s tega sveta. Stariši so dolgo objokovali smrt svojega ljubljenca. Nato se jim rodi deklica, ki jo imenujejo Aeciol, pa tudi ta je kmalu umrla. Cez dolgo časa ju je Bog zopet obdaroval s sinom, ka¬ teremu so dali ime Kog. Pa vzrejati ga je morala sama mati, ker je oče umrl, ko je bil Kog še majhen deček. Nekega dnč ženo oče, mati in sin vso svojo čedo na pašo in sicer daleč od svoje domače vasi in ostanejo ondi več dni. Nekega 'večera žene oče živino na vodo k nekemu potoku. Tu zagleda ve¬ likanskega slona slonečega na tamarindi. Živina se ga boji in noče v vodo. Kmalu nato priženo še drugi pastirji svojo živino in tem se godi ravno tako, kakor Akholu. Da bi slona odpodili, pričnd vanj sulice metati; toda slon vsako z rilcem vjame in z nogo zlomi. Tako so kmalu vse sulice proč pometali, slon je pa še vedno slonel na tamarindi. Kaj storiti? Posvetujejo se med seboj in sklenejo, da naj eden izmed njih tamarindo podžaga, da bo ž njo vred tudi slon padel. Med tem časom naj ga drugi na kakoršen-koli način motijo. Toda dolgo se nobeden ne upa lotiti tako nevarnega dela. Naposled se oglasi Akhol in priporočivši ženo in otroka svojim tovarišem, če bi se mu kaka nesreča pripetila, prične podžagovati tamarindo. Že je skoraj delo dokončal, ko ga slon opazi. Zagrabi ga s svojim rilcem ter ga daleč od sebe proč zaluči. Ali v tem hipu tudi drevo pade in ž njim slon. Drugi planejo nanj ter ga z velikim trudom usmrtA Akhol je priletel na kup peska ter omedlel. Vsi so mislili, da je že mrtev, vendar se kmalu zave in odpre oči. Neso ga v bližnjo kočo. Pokvaril si je pa neki notranji organ in čez dva dni je umrl v nezmerno žalost svoje žene, sina in tudi svojih tovarišev, za katere je svoje življenje Žrtvoval. — Kmalu nato je zvedel brat njegov, Den- De-Piok o smrti Akholovi in po tamošnji šegi je moral vdovo svojega brata za ženo vzeti. III. Eojstvo moje sestre. — Moje rojstvo in rojstvo še drugih dveh sester. — Tuja uboga žena in njena dva otroka prideta v našo družino. — Sin te žene kmalu umrje. — Smrt ženina. — Bo¬ lezen in ozdravljenje njene hčere. De-Piok-Den se je oženil z Aquid-de-Gele. Kmalu dobita hčerko, kateri dasta ime Aeciol. Acciol je bila lep otrok in prava podoba svoje ma¬ tere. Zatorej se je že zgodaj neki mladenič vanjo postavni pogoji, od katerih jo v mnogem odvisno blagostanje obrtno-delavskih stanov. Vzlasti je blagostanje in gmotni napredek obrtno-rokodelskih stanov vseh tostranskih krohovin avstrijskih, med njimi tudi kronovine Kranjske, od¬ visen mnogo od tega, kako da se bo sklenila novela za stavbeni obrtni red, katero je vlada v § 23., alin. 2, novele za obrtni red z dne 15. marca 1883, obljubila. Izrekla se je namreč glede stavbeno- obrtne novele v imenovanem paragrafu kakor sledi: ,Glede stavbene obrti dolpčijo se pozneje s po¬ sebnim zakonom splošna načela, katerih se je držati, kadar treba odobriti dokaze potrebne sposobnosti za nastop v § 15., točka 6. naštetih stavbenih obrtij, in kadar treba določiti, kako na široko se raztezajo pravice posameznih kategorij stavbene obrti.* 1. S tem je visoka vlada, kakor tudi postavodajna zbornica sama priznala, da treba s posebno novelo vrediti in vtrditi razmerje in stanje stavbeno-obrtnih stanov ter v ta namen že pred šestimi leti izvršila načrt stavbeno-obrtne novele, ki pa še do sedaj ni prišel na dnevni red visoke državne zbornice. Z ozirom na to, da je ta predlog že toliko let predmet razpravi obrtnega odseka visoke zbornice, a se še sedaj ni razpravljal v državnem zboru ter v naše začudenje zopet letos odložil z dnevnega reda seje vis. državnega zbora z dne 3. februvarija 1890 na poznejše čase, z ozirom na to, da so določila novega obrtnega reda za stavbene obrtnike popolno brez pomena, dokler se ne izvrši stavbeno-obrtna novela, prosi najdostojneje podpisano ,katol. politično društvo* visoko državno zbornico, da izvoli načrt obrtno-stavbene novele prej ko mogoče postaviti na dnevni red, vsekako pa gotovo še v tem zasedanju. 2. Ker se pa imajo postave, vrejujoče razmere podložnih, držati gesla: ,Vsakemu svoje! 1 zato naj izvoli visoka zbornica poskrbeti, da omogoči onim, ki so se kake obrti pravilno izučili in se kot po¬ močniki dejanjsko v obrti urili, primerne pogoje za obstanek. Z ozirom na to, da tudi po predloženem na¬ črtu stavbeni podjetniki ohranijo svoje pravice, pri¬ merne njih višji tehniški izobrazbi, z ozirom na to, da v Avstriji 9065 mojstrov zidarjev, kamnosekov , tesarjev, studenčarjev in 44.753 stavbenih pomožnih obrtnikov: mizarjev, ključavničarjev, kleparjev, steklarjev, pečarjev, ple¬ skarjev itd. in skoro toliko tisoč družin vsled ne¬ ugodnih, ker postavno ne dovolj določenih razmer težko in željno pričakujejo ugodne rešitve novele stavbeno-obrtnega načrta, prosi najdostojneje vdano ,katol. politično dru¬ štvo* v Ljubljani, da izvoli vis. zbornica vsprejeti vladine predloge stavbeno-obrtne novele in sicer § 1. po nasvetu manjšine obrtnega odseka visoke državne zbornice, ki se glasi: Stavbeni podjetnik je opravičen voditi in iz¬ vrševati velike in druge sorodne stavbe; a on je zagledal in komaj je bila deklica 10 let stara, po¬ prosi njene stariše, da bi ji smel dati prstane, uhane, zapestnice; to je namreč znamenje zaroke. Mladenič se zaroči z Acciol, toda predno se je mogel ž njo tudi poročiti, umrje mu v cvetu svo¬ jega življenja. Mej tem časom da Bog zakonskima sina in ta sin sem jaz. Oče mi je dal ime Pharim, t. j. rešeni. Dve nevarnosti ste namreč pretili mojemu mlademu življenju in iz obeh me je roka božja rešila. Po navadi naših pastirjev so tudi moji stariši svoj dom zapustili ter se podali s svojo čedo iskat pašnikov. Na obrežji neke vode se nastanijo. Je-li bilo to jezero, ali reka, ali potok, tega se ne spo¬ minjam več. In tu sem dva meseca po drugi žetvi zagledal luč svetl¬ ob tistem času so Baggarah-Arabci, naši naj¬ hujši sovražniki, naš rod napadli. Naši so se nekaj časa umikali. Ko pa sprevidijo, da je napadnikov le malo število in da so le s sulicami oboroženi, lotijo se jih pogumno. Krvav boj nastane. Junaški naši mladenči in možje pa kmalu premagajo Arabce ter jih zapodč v beg. Med tem časom pa, ko je bil oče v boju, sem se rodil jaz. Mlado življenje mojo je bilo v veliki nevarnosti in prijateljice materine so mislile, da bom gotovo mrtev na svet prišel. Pa večna dobrota je drugače sklenila. V dvojni nevarnosti je bilo torej moje življenje in iz obeh me je rešil Bog. Po pra- dolžan pri izvrševanju stavb gledč onih del, ki spa- > dajo v stroko mojstrov tesarjev, kamnosekov in stu- , denčarjev, ali spadajo v opravičeni delokrog stav- I benih pomožnih obrtnikov: ključavničarjev, mizarjev, kleparjev, steklarjev, pečarjev, pleskarjev itd., rabiti one obrtnike, ki so za dotična dela opravičeni. 1 * (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 6. februvarija. dežele. Volitve v državni ebor. Znani mnogo¬ letni češko-moravski poslanec Ig. Wurm se je v posebnem pismu zahvalil svojim deželno- in državnozborskim volilcem za zaupanje ter izjavil, da vsled starosti ne sprejme več mandata v državni zbor. — Š 1 e z i j s k i slovanski poslanci so izdali skupen volilni oklic na češko poljski narod v Šleziji, v katerem vzbujajo k vstrajnemu delu; kot kandi¬ data so postavili deželnega poslanca dr. Michejdo. — Knez Liechtenstein je sklical shod volilcev Lerchenfeldskih na Dunaju, kjer bo razvil svoj pro¬ gram za svoje državnozborsko delovanje. Želeti je iskreno, da Liechtenstein pride v državni zbor, ker ž njim bi krščansko-socijalna stranka dobila svojega veščega vodnika. NLinisterstvo se še vedno maje. Da bo¬ deta za Dunajevskim šla tudi češki minister Pražak in konservativni grof Falkenhayn, to je ob sebi umevno in le vprašanje časa. In res se že širi no¬ vica, da v bližnjih prihodnjih dneh odstopita ime¬ novana ministra in nemški liberalci bodo imeli svo¬ jega Chlumecky-ja na ministerskem stolu in tedaj ni več nobene ovire, da zmernejši del dosedanje levice prestopi v vladni tabor. Za Slovane seveda ne bo prostora na takih ministerskih klopčh; za Slovane seveda bo le prostor med — davkoplače¬ valci. Novi finančni minister dr. Steinbach je rojen 1. 1846. ter je hitro napredoval po službenih stopnjicah. Hvalijo ga kot veščaka v narodno-gospo- darskih zadevah. Novi minister je krščen Žid in gotovo pristaš kapitalističnega smera v finančnem oziru. Poleg tega je pa še odločen Nemec in kot takega ga burno pozdravljajo nemški liberalni listi. Vasnje držav®. Rim. Nj. svetost papež Leon XIII. je pisal pismo genovskemu nadškofu, v katerem ga zahva¬ ljuje za njegovo prizadevanje, da bi se štiristoletnica Krištofa Kolumba slovesno praznovala. In to po vsej pravici. Zakaj Krištof Kolumb je storil, da se zdaj novim narodom sveti evangelij oznanuje. Tudi v Rimu mu bodo postavili dostojen spomenik. Srbija. Iz Belega Grada se poroča 4. febru¬ varija: V Trenici je vzbuknil upor med Arnavti. Zbralo se je do 2000 teh upornikov, pregnalo turška oblastva, ter požgalo državna poslopja. Sedaj prete Prištini (turško mesto ob srbski meji). Rusija. Dvorna veselica, katere se bo vdele- žil tudi nadvojvoda Franc Ferdinand d’ Este, vršila se bo v carjevi zimski palači. Kako sijajna bo ta veselica, razvidi se iz tega, da je povabljenih gdstov do 5000. Stanoval pa bo nadvojvoda v istih dvora¬ nah, v katerih je perzijski šah leta 1889, ko je bi¬ val v Peterburgu. Vsekako hočejo Rusi skazati svojo naklonjenost do Avstrije. , vici mi je torej veseli oče dal ime Pharim, t. j. ' rešeni. Pozneje mi je dal Bog še dve sestri, katerima je bilo ime Aluel in Amel. Ob času bojev z Baggarah-Arabci pride v našo vds tuja mati z dvema otrokoma, dečkom in deklico. Ubožiei je namreč umrl mož in ker ni imel nobe¬ nega moškega sorodnika, ki bi skrbel za vdovo, je šla žena po svetu službe si iskat, da bi sebe in svoje otroke mogla preživiti. Moja mati, že od na¬ rave usmiljenega srca, poprosi očeta, da bi jo vzel pod streho. Oče prošnjo usliši ter sprejme tujo ženo ne za sužnjo, ampak za uda naše družine. Gez nekoliko let zboli sin tuje matere in vkljub skrbni postrežbi svoje in moje matere umrje. Ne dolgo potem zboli tudi mati sama in gre za svojim sinom na oni svet. Pred svojo smrtjo priporoči še svojo hčer mojim starišem, da naj skrbč zd-njo in naj jo sprejmo za svojega otroka. Moji stariši ji to radi obljubijo in v prepričanji, da je njena hči v dobrih rokah, lahko umrje uboga žena. — Pa tudi njena hči, ki je bila ob smrti materini že 15 let stara, nevarno zboli. Mojemu bratu Kogu se je zelo smilila in skrbno ji je stregel in ji vsak dan prinašal mleka. Allud, tako ji je bilo ime, postane kmalu boljša in naposled popolnoma ozdravi. Vsi smo jo imeli za domačo in jaz sem jo imel za svojo sestro in jo tako tudi imenoval. (Dalje sledi.) Italija. V italijanskih ministerskih krogih se meni, da bo nova vlada tako-le sestavljena: Sa- racco ministerski predsednik in finančni minister- Luzzatti minister državnega zaklada. Nicotera mi¬ nister notranjih, Budini minister vnanjih zadev Branea minister poljedelstva, Colombo minister jav¬ nih del, Pelloux pa vojni minister. Zanardelli se brani prevzeti sostavo nove vlade, ker nima večine na svoji strani. Sicer pa bodo listi kmalu poročali, kako bo vendar sestavljena nova italijanska vlada. Vsekako pa čaka novo vlado težka naloga izboljšati prežalostne finančne razmere in kolikor jhogoče zlajšati breme neznosnih davkov ubogemu italijan¬ skemu prebivalstvu. Nemčija. Povodom premembe v avstrijskem finančnem ministerstvu oglasili so se tudi berolinski časniki. Na dolgo in široko razpravljajo delovanje bivšega finančnega ministra Dunajevskega ter mu častno priznavajo, da je on popolnoma odpravil pri¬ manjkljaj v državnih financah ter s svojim modrim gospodarstvom izredno izboljšal državni kredit v Avstriji. Malokateri njegovih prednikov je bil v tem poslu tako srečen, kakor bivši finančni minister Du- najevski. Francija „Figaro“ objavlja iz Italije došlo mu poročilo, da je Orispi sam hotel odstavljen biti, ker mora italijanska vlada opustiti sedanji zistem oboroževanja, ki bi moral privesti deželo v kratkem do bankrota. Neki drugi francoski list objavlja svo¬ jega dopisnika pogovor s Crispijem, ki je neki rekel, da ne bo imela italijanska ministerska kriza nikakega vpliva na vnanjo politiko. Anglija. Menili smo že, da se bo irsko vpra¬ šanje vendar v kratkem rešilo. Kakor pa poročajo listi, zadela je vsa stvar ob nove zapreke. Gladstone se namreč obotavlja, izročiti pismeno Ircem dana jim zagotovila. Tudi Parnell ovira rešitev irskega vprašanja, ker noče iti v Ameriko nabirat denarja, kakor so se bili sporazumeli Mae Carthy, O’ Brien in Parnell med seboj. Portugal. Kakor se poroča iz Oporta, širi se republikanska propaganda tudi med priprostim pre¬ bivalstvom. Vlada je jako vznemirjena, stališče kabi¬ neta pa omajano, kako silni so bili zadnji republi¬ kanski izgredi v Oportu, razvidi se iz tega, da je bilo pri tem do petdeset oseb mrtvih, čez dvesto pa bolj ali manj ranjenih. .. " 1 '■ . 1.11 ■ t Izvirni dopisi. 0d sv. Katarine v Topolu, 2. februv. Ljudsko štetje je dokončano tudi pri nas, dasiravno tako vi¬ soko prebivamo. Najbolj bode gotovo ostalo ono v spominu g. komisarja, ker je imel tako slabo pot, da je ne bode, mislim, z lepa pozabil. In zares tako težavnih, slabih potov že davno ni bilo po zimi po naših gorjanskih krajih, kakor letos. Ge tudi se je malo gaz naredila — zopet nov sneg — zamet, in zato ga je bilo treba večkrat gaziti, kar pa ni prijetno, vzlasti navkreber ne. Ubogi ljudje, ki morajo po tacih potih daleč hoditi do svojih žu¬ panstev, kakor je to ravno pri nas. Naša majhna župnija je razdeljena na 4 županije: Crnivrh-Pol- hovgradec-Dobrova-Medvode. V Crnivrh ima dotični posestnik po letu debele tri ure hoda ali še več; v taki zimi pa, kakoršna je letos bila, bi sploh ne mogel dospeti do svojega župana. In če bi kaj po¬ treboval ondi? Kaj potem? Vsakdo, ki pozna tu¬ kajšnje razmere, mora priznati, da krvavo treba samo¬ stojne občine v Topolu, ki bi se strinjala z župnijo. V ravnini, če ima tudi dve uri do županstva, je to vse drugače; pot se zorje s širokim plugom in je dobro; a po hribih je to drugače; široko orati ne moreš, ker so ozke steze, potem naj pride burja, zamete takoj narejeni tir. Kakor imajo v Crnem- vrhu-Št. Joštu svojega župana, tako bi tudi za naše Gorjance pravično bilo, da se jim dovoli samostojna občina, vzlasti radi tega, ker je tako razcepljena. Prošnja v tej zadevi je bila predložena slavnemu deželnemu zboru, ki je pa vso stvar izročil dežel¬ nemu odboru, da poizve mnenje posameznih občin. Vse občine, ako hočejo pravične biti, morajo se iz¬ reči za to, da se ustanovi samostojna občina, zakaj dokazati, da tega ni treba, nikakor ne morejo. Ge bi le katera občina temu oporekala, storila bode za¬ radi dobičkarije. Zato prosimo vse merodajne fak¬ torje, vzlasti slavni deželni odbor, da ne bode po¬ slušal neutemeljenih ugovorov kake občine, marveč se sam informiral po kakem zanesljivem odposlancu, da bode spoznal, da je naša prošnja istinito uteme¬ ljena, da so naše vroče želje res opravičene. In vsaj zlasti nam Gorjancem slavna vlada še prav ničesar ni naklonila, ničesar za nas žrtvovala: ceste se niso popravljale, družili podpor nam tudi ni podelila, naj nam vsaj to mrvico privošči. Hvala Bogu, da se je vreme sprevedrilo. Zadnjo nedeljo nas je zapustil mraz in zdaj imamo jako gorke, solnčne dneve. Zima je bila letos tudi pri nas nenavadno ostra, pred adventom se je začel mraz in trajal jako trdovratno do zadnje nedelje. Ta teden smo se pa že dobro greli — ne pri peci — na solncu. Danes, na svečnico, nisem dal peči za¬ kuriti in je ravno prav, tako mi je prejšnji dan solnce sobo ogrelo. Na solnčnih brdih je že kopno, v Dobji, kjer se solnce posebno upre, so pretekli teden že listje grabili. Na ravnem pa, posebno okoli Ljubljane, stoji megla, zelena megla, katero mi mra- zico imenujemo. Kedar ta stoji, je najhujši mraz, in tako vas baje tudi sedaj pretresava občutljiv mraz. Da vas mraz malo pošegače, to je jako zdravo za vas Ljubljančane, da niste tako zaspani — ko bi mraza ne bilo, bi menda popolnoma zaspali. Jaz vam privoščim mraz vsaj še dober mesec, da ne boste dremali ob času volitev, da ne boste zaspani volili in priporočali poslancev, ki vedno apelujejo na narodno duhovščino, kedar je treba kaj žrtvovati, sicer jih »brcajo“ in po stopnicah vun mečejo, mar¬ več da boste imeli bistre oči, čisto glavo in odbrali i volili može, ki poznajo težnje našega ljudstva, ki ne poznajo samih fraz: da za kmeta delajo, zraven mu pa mošnjo izžemajo in mrvice ne privoščijo, marveč so možje dejanja, pravi katoličani, pravi domoljubi — možje, ki imajo srce za Boga i narod! Iz kočevskega okraja, 3. februvarija. Da izpre- vidite, kako so se v naših mešanih vaseh iz Sloven¬ cev Nemci delali in kako se je pri ljudskem štetju postopalo, naj Vam to stvar nekoliko pojasnim. Svojo ljubeznivo skrb za tukajšnje slovenske Nemce je komisija že s tem pokazala, da je bilo ljudsko štetje po mešanih vaseh za vsako posebej, dasiravno so te vasi komaj po četrt ure jedna od druge oddaljene; iz čisto slovenskih vasij pa so mo¬ rali ljudje po dve in tri ure daleč v najostrejši zimi debel sneg gaziti, da so nekateri čisto spehani in onemogli na mesto štetja prišli. Zato se je tudi marsikatero očitanje teh ljudij slišalo, da morajo ravno ti tako daljno in težavno pot delati, Kočev¬ cem se pa vsem domš, ustreže. Pred ljudskim štetjem se je pa tudi že dolgo časa na vse načine agitovalo med ljudstvom za ko¬ čevski občevalni jezik. Glavni agentje iz Drage, Srednjevasi in Trave so bili že dolgo prej v Kočevje poklicani, da jih je tamošnji predsednik »šulferajna" podučil, kako naj ljudstvo za nemško stranko pripravljajo; pozneje so pa še pismeni nauki do zadnjega dneva po pošti prihajali. Zato so pa ti agentje, pravi renegatje čisto slovenske loško-potoške krvi, na vse kriplje za ko¬ čevski občevalni jezik ljudi nagovarjali ter jih s pretenjem in z obljubami strahovali. Sploh se je govorilo, da bodo morali oni zanaprej večje davke plačevati od peči, od vsakega okna in od vsakega živinčeta. Gostačem se je grozilo, da jim bodo sta¬ novanja odpovedali, ali pa jih iz vasi pognali, ako se ne vpišejo za kočevski jezik. Neki stari gostaški ženici v Dragi se je narav¬ nost grozilo, da jo bodo ubili, ako se ne vpiše za kočevski jezik, in je zaradi tega omedlela in nevarno zbolela. Prav mnogo se trudi za kočevski jezik tudi vodja parne žage v Travniku, zagrizen lahon in nemškutar ob jednem, ki že mnogo let kozle po Loškem Potoku preobrača ter se od žuljev revnih kmetov debeli. Ker mnogi posestniki iz tukajšnjih mešanih vasij na njegovo žago kneza Auersperga krije vozijo, za¬ povedal jim je, da se morajo za nemški občevalni jezik vpisati, drugače mu ne bodo smeli krljev vo¬ ziti. Nekemu posestniku iz Podpreske je v ta namen pri računu naravnost 20 gld. kot „aro“ pridržal, da se ne bo za Slovenca vpisal. Kakor pa so loško-potoški renegatje kot »Šul- ferajnovi" agentje že pred ljudskim štetjem ljudi begali, grozili jim in jih strahovali za nemški obče¬ valni jezik, tako se je godilo tudi med popisovanjem. Povsod so pri štetju stali za hrbtom vprašaneev ne¬ kateri taki »šulferajnski" hujskači, da so jih pri komisarjevem vprašanju učili in nagovarjali, kako naj odgovarjajo. Komisar je pa tudi že s svojim vprašanjem ljudi napeljeval, kako naj se mu odgovori, ker po mešanih vaseh je bil vsakdo vprašan: »Wie spre- chen S e zu Hause, gottscheerisch ?“ Ker pa prav mnogi takega nemškega vprašanja razumeli niso, učili so jih za hrbtom »šulferajnovci" odgovarjati. O drugih zadevnih rubrikah so se taki slovenski Kočevci nadalje tudi v slovenskem jeziku izpraše¬ vali, da so le prvo vprašanje o kočevskem jeziku povoljno prestali. Ako je kdo odgovori), da se v njegovi hiši govori kočevsko in slovensko, potem je bil še nadalje izpraševan, na katero stran njegov jezik bolj visi, in pri takih daljnih vprašanjih je jezik vselej na kočevski strani obvisel in v rubriki je hitro stalo: »deutseh". Marsikateri je odgovoril, da sam ne znš. ko¬ čevsko, pač pa njegova žena, ki tudi z otroci ko¬ čevsko govori; to pa je tudi zadostovalo, da je bila vsa družina za »deutseh" vpisana. Sploh se ni dosti na to oziralo, ako je kdo re¬ kel, da mož ali žena, zet ali nevesta, oče ali mati ne zni kočevsko; zadostovalo je že, ako je bilo re¬ čeno, da mož ali žena z otroci kočevsko govori, po¬ tem je bda vsa družina „deutsch“. Kočevski hujskači so smeli Slovencem ugovar¬ jati, kolikor so hoteli, bilo jim je prosto; ako se je pa Slovenec drznil kakemu Kočevcu ugovarjati, je bil vselej od komisarja zavrnen, da mora molčati. Ako je Slovenec kakega soseda pri štetju hotel za¬ stopati in je rekel, da govori slovensko, ni obveljalo, in moral je dotični sam priti, ali pa so bili priču¬ joči kočevski hujskači kot merodajne osebe vprašani o občevalnem jeziku dotičnega odsotnega soseda, ki so pa seveda vselej trdili, da kočevsko govori. Ako je pa Kočevec zastopal tudi več odsotnih i družin, je to vselej zadostovalo, ker je rekel, da । domd govorijo dotične družine »gottscheerisch“. Tako je bilo mogoče, da se je rubrika »deutseh" ! toliko namnožila, dasiravno ni bil nikdo za nemški ; občevalni jezik vprašan, ampak le za kočevski. Go¬ tovo je med „deutseh“-vpisanimi do sto čisto slo¬ venskih oseb, ki niti besedice kočevske ne razumejo in torej tudi tega jezika govoriti ne morejo. Zdaj bodete pa tudi že radovedni, kdo je bil ’ komisar pri ljudskem štetju v Dragi, v Srednjivasi j in na Travi. Namesto jednega sta bila dva komi¬ sarja iz Kočevja; jeden je bil okrajni tajnik Leske, drugi in bolj mogočni pa je bil slovenski pisatelj in sotrudnik »Ljubljanskega Zvona", c. kr. vladni koncipist Alfonz Pirec, in dasiravno je prvi kolikor toliko tudi na kočevsko stran nagibal, vendar ne ■ toliko, kakor slovenski pisatelj, ki je posebno vsa- ( kega vprašal: »Wie sprechen Sie zu Hause, gott- ; scheerisch in zlasti tiste na kočevsko stran na¬ gibal, ki so rekli, da oba jezika govorijo. Ako ima slovensko lepoznanstvo mnogo tacih pisateljev, potem se naj nas pač Bog usmili! Da se je po teh vaseh toliko Nemcev in tako malo Slovencev naštelo, to ni le dvakrat, ampak stokrat čudno, saj se od leta 1880. ni v tej vasi niti jeden Kočevec naselil, pač pa se je nad 90 oseb čisto slovenskih iz popolnoma slovenskih vasi naselilo v zadnjih desetih letih v te mešane vasi; vsi prejšnji prebivalci pa tudi še niso slovenskega jezika pozabili, ker vsi raz¬ umejo še ta jezik ravno tako, kakor leta 1880., in govorijo tako gladko slovensko, kakor vsak drugi Slovenec iz sosednih slovenskih krajev, torej bi se moralo slovensko prebivalstvo po teh mešanih vaseh množiti, ne pa krčiti. Toda sedaj dela nemški šul- ferajn s parno silo po teh vaseh ter ima že po vseh kotih mogočno podporo, neznačajnežev in re- negatov se pa posebno tukaj ne manjka. To se lahko iz tega vidi, ker je hitro, ko so dospele opi- sovalne pole v Kočevje, načelnik nemškemu šul- ferajnu brzojavno nemškemu svetu naznanil povoljni izid ljudskega štetja v Dragi in na Travi, da sedaj nemški svet občuduje hitro širjenje matere Germa¬ nija med slovenskimi Kočevci. Res je, da se je ljudsko štetje po teh vaseh vršilo na jako žalosten in prisiljen način, pa zato ostane ljudstvo po na¬ rodnosti vendar tako, kakoršno je bilo pred štetjem, in sicer s prav majhnimi izjemami slovensko, ker le to narodnost kažejo pristna slovenska imena, jedino ta jezik ljudstvo dobro razume in govori, akoravno se med družinami tudi prisiljena kočev- i ščina sliši. Slovensko narodnost pa dokazujejo tudi čisto slovenski kraji, od koder so se ljudje veči- i noma semkaj naselili in se še vedno naseljujejo; od kočevske strani pa se je v zadnjih petdesetih I letih samo jeden Kočevec v župnijo naselil. Kako I čudno je bilo to ljudsko štetje z«eriženo, kaže tudi ! to, da sta se brata vsak v svojem jeziku vpisala, ali pa je sin druge narodnosti od očeta in hči druge od matere. Žalostno in pomilovanja vredno je bilo pri štetju le, kako so se ljudje v nerazum¬ ljivem jeziku mučili, da so mogli komisarju povoljno odgovarjati. Da pa je komisar vsacega le za ko- : čevski jezik vprašal, pa se tudi nikomur čudno : zdeti ne more, saj se je baje tudi sam za nemški občevalni jezik vpisal, dasi- • ravno je še-Ie par tednov v Kočevji, to pa je menda storil kot slovenski pi¬ satelj! Sedaj pa nasprotniki ravno to okolščino po¬ rabljajo, da Slovencem pesek v oči mečejo, ker pravijo, da se je v Drago k štetju slovenski pisatelj kot komisar poslal, ki je pa vendar po tamošnjih vaseh toliko Nemcev naštel, torej morajo tiste vasi že resnično nemške biti, in vsi ugovori od slovenske strani nimajo nobene veljave več. Tako se mnogo¬ krat slovensko ime v narodno škodo zlorabi. Toda tisti mogočni šulferajnovci, kateri hočejo s takimi zvijačami svet slepiti, naj pomislijo, da rojen Slo¬ venec, ki sam sebe v vpisovalno polo z nemškim občevalnim jezikom vpiše, se saj ne more med slo¬ venske pisatelje šteti, dasiravno je kdaj v svoji idejalni prvi ljubezni v slovenskem leposlovnem listu čenčal. Splošno znan je pa tudi pregovor, da poturica je hujši od Turka, kar ndrodni odpadniki povsod dokazujejo. To se vidi tudi v Dragi, v Srednji Vasi in na Travi, kjer so priseljenci čiste slovenske krvi iz Loškega poteka najstrastnejši privrženci nem¬ škega šulferajna. Preveč čuditi se pa tudi temu ne smemo, saj se tudi pri županstvu v slovenskem Loškem potoku nemško uraduje, dasiravno župan tega jezika ne razume. Tako je to županstvo po¬ vodom ljudskega štetja svojim izseljenim občanom le nemške domovnice izdavalo, dasiravno se je v tej občini pri zadnjem štetju do 2800 Slovencev in le osem Nemcev naštelo, ki pa tudi večinoma le začasno tukaj prebivajo. Konečno naj vam navedem še izid ljudskega štetja v dragarski župniji. Po slovenskih vaseh: v Novem Kotu, v Starem Kotu, v Podplanini, v Črnem Potoku in na Pungertu je 882 Slovencev pričujočih in odsotnih. Po mešanih vaseh: na Lascu, v Podpreski, v Dragi, v Srednji Vasi z Medvedjekom in na Travi pa je skupaj pričujočih in odsotnih 434 Slovencev in 898 Nemcev. Iz tega pač vsakdo lahko sprevidi, od kod naenkrat toliko Nemcev od leta 1880, ko je bilo vseh skupaj ko¬ maj 300 naštetih, ki pa so že takrat bili tako »pristni Nemci", kakoršni so po čubranskih in pre- zidanskih kočah, ali v Loškem Potoku, od koder večinoma pohajajo. Učitelja v Dragi še do sedaj ni, dasiravno jeden kompetent za to šolo svojo prošnjo že skozi štiri mesece ponavlja. Pa je že tako odločeno, da Slovenec nikjer nič ne doseže; ako bi bil kak ko¬ čevski šulferajnovec, bil bi že zdavnej na svoje mesto postavljen. Tako nemški šulferajn povsod s svojimi mogočnimi podporniki prevladuje, za Slo¬ venca se pa malokdo zmeni. Zato pa sedaj po vsem kočevskem okraju pšenica nemškemu šulferajnu tako lepo cvete, kakor še nikdar prej. Dnevne novice. (Pozor!) Prav iz zanesljivih virov smo zvedeli, da v dolenjskih občinah z volilnimi okraji Trebnje, Radeče in Kočevje kandiduje okrajni glavar v Kočevju, dr. pl. Thomann. Nedavno smo že na- glašali, da se moramo upreti z vsemi silami vsaki novi kandidaturi kateregakoli uradnika, tembolj pa takega, ki nam je celo nasproten v narodnem oziru. Zato prosimo rodoljube, naj se obilno vdeleže prvot¬ nih volitev in volijo le take volilne može, ki bodo oddali svoje glasove le nezavisnim in v vsakem oziru značajnim kandidatom. Pozor torej, ker sicer bomo zopet šest let tlačani! (Presvetli cesar) je gasilnima društvoma v Sta¬ rem Trgu in Horjulu daroval po 60 gld. (Državnozborske volitve.) »Slov. Gospodar" piše: Te dni se snide, kakor se čuje, več sloven¬ skih zaupnih mož iz vseh volilnih okrajev, da do¬ ločijo, koga naj »Slovensko društvo" priporoča vo- lilcem iz kmečkih in mestnih volilnih skupin na Spodnjem Štajarskem za državnega poslanca. Ni dvoma, da bode potem njih izvolitev sijajna. (Ženin — ustreljen.) Z Dolenjskega se nam poroča, da je v noči od 3. do 4. t. m. v dobrniški fari, v vasi Zagorici nekdo vstrelil ženina, ki je imel iti drugi dan k poroki. Sedel je ravno za mizo v družbi tovarišev, ko ga je njegov sovražnik skozi okno za smrt nevarno zadel. Vzrok je baje ženitev. (Prve cvetke.) Iz Cemšenika se nam poroča: Ker so morda prve cvetke na šenturški gori pozeble, priklile so iz zemlje v čemšeniški župniji pod Jele¬ novim rogom. Že na Svečnico sem našel teloh, in danes, 4. t. m , imam telohove cvetke v sobi. Od. 30. januvarija gledam pri oknu, kako vsak dan go¬ nijo pastirčki ovce na pašo. Letos menda se je po¬ novila tista huda zima, ko sneg prekopne, pa nov zapade. Da bi le druga zima ne pomorila nežnih cvetk! (Imenovanje.) G. Boleslav Bloudek je ime¬ novan za stavbenega praktikanta v državni službi na Kranjskem. (Vincencijeva družba v Tržiču) je pod pred- sedništvom g. župnika Fr. Špendala tudi leta 1890 jako vrlo delovala. Štela je 106 dobrotnikov, ki so konferenci darovali lepo svoto 1226 gld. Podpiranih je bilo redno 57 ubožcev, in 93 otrokom je družba podelila obutev in drugo obleko. Za jestvine, meso, drva, obleko itd. izdala je družba siromakom na po¬ moč 896 gld. 36 kr. Bi li ne bilo možno, tudi v drugih večjih krajih po Slovenskem ustanoviti to krščansko dobrodelno društvo? (Iz Žirov) se nam piše: Po dolgem prestanku zopet nekaj vrstic. Naše bralno društvo zopet lepo napreduje. Pri občnem zboru so bili izvoljeni v od¬ bor naslednji gg.: Anton Sedej, predsednik; Franc Primožič, podpredsednik; Janez Selak, blagajnik; Andrej Soleti, tajnik; P. Križaj, T. Kopač in J. Pe¬ ternelj, odborniki. Listov ima društvo naročenih 11. Minoli ponedeljek zvečer je imelo društvo veselico, pri kateri je č. g. P. K. v govoru opisal pomen dobrih katoliških časnikov. Po govoru je bila tom¬ bola in petje. Dobro bi bilo, ko bi se prihodnjič priredila našim razmeram primerna igra, kakor je л. pr. „Svoji k svojim" v letošnjem koledarju družbe sv. Mohorja. — Naj še omenimo, da je dne 30ega м. m. neka ženska tako nesrečno padla po stop¬ nicah, da je bila takoj mrtva. —č. (Okrajna bolniška blagajna ljubljanska.) Prebitek koncem 1890. leta 872 gld. 91'/ 2 kr.; prispevki delodajalcev5364gld. 29’/ 2 kr.; prispevki udov 10728 gld. 58 1 /, kr., vkupe 16.092 gl. 88 kr. Globe 96 gld.; povračila v smislu § 32. bolniškega zakona 60 gld. 50 kr.< § 65. 68 gld. 5 kr.; vkupe 128 gld. 55 kr. Povračila drugih okrajnih bolniških blagajnic 36 gld. 59 kr. Obresti od hranilnih vlog 3 gld. 16 kr. Ostali dohodki 15 gld. 50 kr. Skupni znesek 17.245 gld. 59% kr. — Troški: bolniščina, izplačana udom 7771 gld. 21 kr.; bolniški oskrbo¬ valni troški (v deželni bolnišnici) 997 gld. 80 kr.; zdravnikom 2246 gld. 40 kr.; vozni troški za zdrav¬ nike 48 gld. 97% kr.; lečila 1283 gld. 30 kr.; ko- pelji (toplice) 143 gld. 45 kr.; druga lečilna sred¬ stva 50 gld. 79 kr.; nadzorovanje bolnikov 122 gld. 37 kr.; prevoz bolnikov 2 gld. 90 kr.; pogrebščina 514 gld. 69 kr., vkupe 13.181 gld. 88*/ 2 kr. Upravni troški: Blagajniku, pomočnemu uradniku in slugi 1311 gld.; nagrade za izredna dela 174 gld.; pi¬ sarniške potrebščine 95 gld. 20 kr.; razsvetljava 7 gld. 80 kr.; kurilo 26 gld. 10 kr.; knjigovezu 51 gld. 63 kr.; tiskovine 591 gld. 8 kr.; stana¬ rina 162 gld. 17 kr.; poštarina 2 gld. 81 kr.; in- serat 10 gld. 80 kr.; pohištvo 184gld. 63 kr., vkupe 2617 gld. 22 kr. — Ostali troški: na račun drugih okrajnih bolniških blagajnic 32 gld. 81 kr.; predujmi proti povračilu 12 gld. 12y 2 kr.; prese¬ litev 27 gld. 80 kr.; na račun zavarovalnega za¬ voda delavskega proti nezgodi v Trstu 54 gld. 69 kr.; povračila na prispevkih 38 gld. 91 kr., vkupe 166 gld. 337 2 kr., rezervni zaklad 1000 gld., prebitek koncem 1890.1. 280 gld. 15% kr. Skupni znesek 17.245 gld. 59 y 2 kr. — Imetje b 1 a g a j n i č n o: Aktiva: prebitek 31. dne decembra 1890. leta 280 goldi¬ narjev 15% kr.; zaostanki 421 gld. 12 kr.; pri mestni hranilnici naloženo na konto rezei\nega za¬ klada 1000 gld.; vrednost pohištva 463 gld. 19 kr. — Pasiva: za lečila 351 gld. 13 kr.; pisarniške potrebščine 22 gld. 60 kr.; tiskovine 100 gld. 44 kr.; blaga j nično imetje 1690 gld. 29% kr. Skupni znesek kot aktiva in pasiva slično 2164 gld. 46% kr. (Duhovniške premembe v lavant. škofiji.) Čast, gosp. Greg. Hrastelj, kaplan v Hočah, je pre¬ meščen v Slivnico; č. g. J- Ilešič, kaplan pri sv. Petru v Radgoni, pride za I. kaplana v Hoče in na njegovo mesto pojde č. g- Fr. Bratkovič, ka- ; pelau v Leskovcu. (Koncertno veselico) priredi pevsko društvo v Šiuriii svojim namenom v prid v nedeljo dne Sega februvarija t. I. v prostor.h društva »Edinost" v Ajdovščini. Vspored : 1. F. S. Vilhar: »Davorija Bolgarska", vel. moški zbor. 2. Iv. pl. Zajc: „Djačka pjesma", moški zbor. 3. Hugolin Sattner: „Po zimi iz šole", mešan zb n r. 4. W. Hollman: „Materi ; dragi!" baritoh-solo s spremljevanjem jia glasoviruH Izdajatelj: Matija Kolar. 5. Ferd. Gumbert: »Domu!", sopran-solo s sprem¬ ljevanjem na glasoviru. 6. Anton Hajdnh: „Pete- ■ linčkova ženitev", šaljiv zbor. 7. Becker: »Potnica", i mešan zbor. 8. Hennig: »Žabja kantata", šaljivi : zbor. 9. Alešovec: »Strah v kuhinji". Burka s petjem v jednem dejanji. — Začetek ob ’/ 2 8. uri . zvečer. Vstopnina 30 kr., sedež 20 kr. (Slov, delavsko pevsko društvo »Slavec") pri- ■ redi prihodnjo nedeljo v prostorih čitalnične restav- , racije maškarado. Začetek ob 7. uri zvečer. Raznoterosti. — Neposredni davki Dunaja. Prebi- 1 valci dunajskega mesta so plačali preteklo leto , 38.222.251 gld. neposrednega davka, t. j. 991.189 gld. : več, kakor leta 1889. — Mladi zločinci v Parizu. Med 17.000 osebami, ki so prišle 1. 1889. v Parizu v zapor za- , radi zločinov in prestopkov, je 9000 maloletnih. , Liberalni časniki razlagajo to okoliščino s tem, da i je zaradi vojne izgubilo mnogo mladih ljudij svoje ! stariše, torej vzraslo več ali manj v slabi vzgoji. ! Pač umevno, da je ta razlaga povsem jalova. Edini j vzrok mladih zločincev je proti- in brezverska šola j in nemarnost, s katero opazujejo oblastva razposa- > jenosti in nenravnosti francoske mladine. — Preseljevanje v Ameriko. Kakor ka- i žejo uradni podatki, preselilo se je preteklo leto v j Združene države vsega vkupe 491.000 ljudij, in sicer 64.000 več, kakor leto poprej. Angležev in Ircev je šlo 1890 leta 120.000, Nemcev 96.000, Italijanov pa 62.500. Razven Nemčije gre sedaj največ ljudi v Ameriko iz Italije. Dunaj, 5. februvarija. »Fremdenblatt" omenja danes popotovanje nadvojvode Franca Ferdinanda v Peterburg in pravi: četudi je smatrati popotovanje za prijateljski znak, bilo bi vender napačno misliti, da ima politiški pomen, za kar ni nobenega vzroka. Mirolju- bivost carjeva, ki smatra za svojo nalogo, ohraniti Rusiji in Evropi mir, je istotako znana , kakor avstrijsko - ogrska nesebična vzhodna politika. Nadvojvoda Franc Ferdinand bo prinesel v srci podobo vladarja, katerega odkritosrčnost, moštvo in dušne lastnosti so in se ne povrniti nazaj, dokler ne bo kralj Aleksander polnoleten. Mej tem časom na¬ merava kraljica stalno prebivati na Ruskem, in sicer na pomlad in poletje v Krimu, jeseni in po zimi pa v Peterburgu. Berolin, 5. februvarija. Kakor je izvedela »National-Zeitung", je poročilo o odpuščenju majorja Wissmana popolnoma neosnovano. Rim, 6. februvarija. V zborniških krogih, se zagotavlja, da je dobil Rodini nalogo, sostaviti ministerstvo. gg: Piccoli-jeva esenca za želodec S Je želodec okrepčujoee, razmehčujoče, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdra- lOffigr vilno sredstvo. Steklenica velja 10 kr. (5) Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list »Kmetovalec 11 s prilogo „Vrtnar“, pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo števillio brez¬ plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (7) T U J C i. 4. februvarija. Pri Malim: Steinboek, trgovec, iz Monakovega. — Sauerbrun, Englander, Reiehhold, Just, trgovci, z Dunaja. — — Peter iz Trsta. — Megay iz Štorij pr Celji. — Leithe, nadoskrbnik, s soprogo, iz Idrije. — Neukirch iz Milana. — Bareavvid iz Kastve. — Steinbriick, inženčr, iz Gradca. — Bosma, graščak, z rodbino, iz Gervinjana. Pri Sionu: Knez Auersperg; baron Sehwegel; Klekner, Sucro, Dreiman, trgovci; Masser; Miksche, Gliick, Petrovič, potovalni, z Dunaja, — Hladek, logar, iz Kočevja. — Hudo¬ vernik iz Kranjske Gore. — Cuderman, s sestro, iz Kamnika. Pri avstrijskem carui Jeglič, nadučitelj, od Sv. Križa. — Turšič, trgovec; Vidrich, gostilničar, iz Begunj. Pri bavarskem dvoru: Pl. Becker iz Prage. — Ivan in Jovana Radešie iz Trsta. — Štrukelj, s sestro, iz Trbiža. Vremensko sporočilo. mu pridobile splošno spoštovanje. Dunaj, 6. februvarija..„N. Fr. Pr." pravi, ! da ne bode levica postavila osebnih, marveč stvarne zahteve za izstop iz opozicije. Niti spomini na preteklost, niti opravičena slavo- hlepnost nekaterih levičarjev ne bo ovirala sestave avstrijsko misleče, čuteče in delujoče večine. Levica ne bo izpodbijala vladi inici- jative in vodstva politike, a pri vladnih pod¬ porah ne pojde dalje, kakor jej dopuščajo načela svobode, državne edinosti, ustave in opravičeno stališče Nemcev.,. Predno se usta¬ novi trajna večina, mora se zvršiti spora- zumljenje z vlado o namerah državne politike. Praga, 5. februvarija. »Politik" meni, da se je izvršila zadnja izprememba v avstrijskem ministerstvu iz državnih potreb, radi česar ; se hoče vlada približati levičarjem. Z vstopom 1 Steinbacha v Taaffejevo ministerstvo se je ' zgodilo, kar so si levičarji tolikrat zaželeli: uradniško ministerstvo. Beli Grad, 5. februvarija, Kakor se govori, sklenila je kraljica Natalija, zapustiti Srbijo Dunajaka borza. (Telegraiieno poročilo.) 6. februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 91 gld 90 kr. Srebrna » 5% » 100 „ „ 16% „ 91 „ 85 „ 5% avstr, zlata renta, davka, prosta . . . 108: » 95 » Papirna renta, davka prosta. 102 . 45 Akcije avstr.-ogerske banke. 987 , — Kreditne akcije . 306 „ 75 „ London. . . 114 „ 10 „ Srebro .— „ Francoski napoleond. . .9 „ 04%, Cesarski cekini. 5 „ 41%. Nemške marke 56 » 07%. । Proti kašlju in hripavosti I I* in proti vsakeršnemu prehlajenju dihal priporoč- S Ijiva sredstva so : ® antikataralne katranove pastile, (pastile iz izlečka sladkih koreninic, | w pastile iz sladnega (Malz) izlečka, | salmiakove pastile in antikataralne g @ salicilne pastile. • Dotična naročila izvršuje z obratno pošto § lekar Gabrij el Pi ccoli, »pri angelju" v Ljubljani, > g Dunajska cesta, (15—1) g jJSST’ ( stanovi jeno leta, Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. ima itkiu.ai*d Ilansei c. in kr. dvorni kamnoseški mojster, I>nnaj, IX., Spitalgasse št. Zalogo najlepših grobnih Grobni nakit od granita, grobno omrežje in grobne svetilnice itd. Naročila za izde¬ lovanje rakev, prevažanje spomenikov in vsa v to stroko soadajoča naročila se hitro in naj- (52—15) ceneje izvršujejo. »US - Tlustrovani ceniki zastonj in franko.^gBgj