Pomenki o siovenskem pis an j i. XXXIII. V. V sredi je v zlati skledi, pravi pregovor, in res mi je srednja razlaga najbolj vseč. T. Pisarili so nekdaj Sloveni s slikami in podobami, poznej z znamnji, kterih vsako je dobilo svoj glas, in to glasno ali glasovito (fonetično) pisavo svojo so jeli zvati glagolico nasprot prejšnji slikovni (figurativni in symbolični). Imenuje se v nekterih knjigah glagolica tudi Bukvica. U. In kako so pojasnovali to ime? T. Eni pravijo, da je Bukvica a) namesti azbukvica, po pervih treh pismenih slovenske abecede ali azbuke (az, buki in vidi ali vedi), sklicevaje se i na to, da se pogostoma bere v starih spisih ^azbukovnak", ,,azbukividnjak" (Levakovič), ,,azbukividarium" (Dobrovsky Glagol.}; eni menijo, da je b) iz buka, buky, bukev-»a-pj (ed. št. littera, mn. liber), da sega v poganske čase nied čerte in reze, in od tod ,,bukar, bukvar, bukovnjak", in ,,Bukvica* (litteratura, Buchstabenschrift); in neki slovanski Markovič niisli celo, da je Bukvica c) to, kar bogviedza t. j. božje afi sveto pismo, ker se rabi zlasti pri službi božji, in se pri nji razglasuje božja veda, nasprot poganskim čertam ali posvetni pisavi (cf. Suroviecky). (/. Spet se mi srednja zdi naj bolja. T. Razun tega ima glagolica še več druzih imenovanj, kakor tudi cirilica. 17. Da se cirilica tako imenuje po Cirilu, začetniku svojem, se ve. Casih se bere tudi Kyrillica itd. T. V tem oziru beri, kar sem pisal o drugi priliki od imen slovenskih blagovestnikov in o njuni pisavi. U. »Kyrillos, Kiril, Cyrillus, Ciril (Čarha, p. Marcus), in Methodios, Methudius (Strahota, a metus non a methodo! p. Marcus), Methodius, Metodij, Metudi, Metud, Metod, rod. Metodi/a, Metodja, Metoda itd. se različno sem ter tje bere. Ker sta pa oba a) svetnika katoliške (latinske) cerkve in b) svetnika slovauska, torej smo se nekako sploh poprijeli pisanja Ciril in Metod — po latinski obliki in domači navadi — kakor p. Anton, rod. Antona. Tako pravimo tudi Cirilica, ne pa Kirilica ali Kyrullica itd. Sicer pa primeri Kyrillos in Dominicus (cf. Zlat. Vek). T. Dasi razlaga otec naš Marko Kyrillus iz gr. xvqio$ (mogočen, gospod, Bog), KvQilXog (parvus dominus), vendar pravi tudi, da je morda iz Illvrus, cyrillicus nam. illvricus, in po tem takem, ongavi, bi cirilske čerke utegnile biti ilirske!! — Znane ste mu bile tudi imeni Carha (nani. čarka, čerka p. Marcus) in Strahota, ki se berete v českih knjigah za Ciril in Metod (}it&-odo$, methodus, naethode), ktere je tedaj po svoje razlagal! L\ Pa ne, da bi bili Aletodu zato po slovenski rekli Strahota, ker je bil nekterim gospodom in oblastnikom dolgo velik strah ali prava strahota?! XXXIV. V. Kako se je glagolica razun tega še imenovala? T. Po času, po kterem je glagolsko pismo poleg starih spominkov dobivalo razne imena, se je zvalo: pismo slovensko in bukvica, bulgarsko, hrovaško ali ilirsko, jerolimsko ali jeronimsko, glagolica; cirilica pa se je zvala najprej: pismo slovensko, rusko, cirilsko, serbsko, redkeje hrovaško, in glagolsko. • Ł7. Jeli to res? Kdo mi je porok? T. Verli dr. Rački v knjigi ,,Pisrao slovjcnsko" (str. 67.). U. Večidel kažejo te imena, kteri narodi so se poprijeli le in une pisave, morebiti tudi, po kteri versti so se je poprijemali. Pomenljive so vse, zlasti ^jeronimsko in cirilsko", ker iz tega se bere, da je perva ,.J e r o n i m o va" (hrov. Jerolim, slov. Jerom, Hieronim), druga pa »Cirilova". T. Bere se, pa ni res, pravijo sedanji bistroumni slovanski učenjaci. U. Kaj pa še! Kako ponosno se mi jp zdelo,' da irnamo Slovani dve pisavi, iu dva lolika svetnika sta njuna začetnika T. Slovani iniajo že od staroiiavnih časov dve pisavi, Glagolico in Cirilico. — Kakor ste dve pisavi, tako govori sporočilo tudi od dveh pučetnikov, ali prav za prav od Ireh. 17. In kteri so ti trije ? T. Sv. Jeronim (f 420.). sv. Ciril (f 868.) in sv. Klemen (-}- 916.), učenec Metodov in poznej vladika v Velici na Bulgarskem. — Ustmeno sporočilo med južnimi Slovani je glagolico pripisovalo sv. Jeronimu, cirilico pa sv. Cirilu, in preranogi so bili doslej te misli; ali zgodovinske preiskovanja poslednje dobe kažejo, da je 4a reč drugače! U. Jaz vsaj sein bil vseskozi te misli, da je glagolica iz 4. ali 5. veka in se vjema tako z gotico ali gotiško pisavo, cirilica pa iz 9. stoletja, v ktereni so zapadni Sloveni, zbujeni po svojih sosedih (za Karla vel. 742. — 814.), imeli že nektere pismene spominke, toda po cirilici se je še le prav pričelo njihovo slovstvo, o kterem sva govorila.