Dopisi in novice. Iz slov. Štajarskega. Učitelj po trudapolnem dnevnem delu za blagor človeštva se veseli tudi ure počitka. Tej pa prišteva tudi čas, kterega porabi za svoje daljno izobraževanje in pripravljanje na pribodnje šolske ure. Kako težko pričakuje učitelj, ki ima resen poklic za svoj stan, pedagogičnih listov. Sicer ve, kako napreduje učiteljstvo v ujegovem okraji; a radoveden je, kaj in kako delujejo njegovi tovariši v ožjej domovini, kako učiteljstvo in šolstvo, iz kterega izhaja bolja ali slabeja prihodnjost narodu, sploli napreduje? Eden našili učiteljev je poleg drugih pedagogičnih listov iz radovednosti naročen tudi na »Laib. Schulzeitung«. Saj nas pa tudi mora zanimivati pred vsem stanje naših šolskih sobratov na Kranjskem, oboji namreč podučujemo v enem in istem jeziku, in bi morali složno skerbeti za splošni blagor našega zaostalega naroda! A kako se zavzame naročnik, prebiraje »Laib. Schulztg.c Namesto sloge, ktera je prvi pogoj vsacega napredovanja, trosi neslogo, in zasramuje vse, kar po slovenski diši. Kako more tak učitelj dobro podlago staviti jeziku, katerega zaničuje? Na Sloveuskem je vendar domači jezik prvo sredstvo do splošne omike za slovensko mladino. Drugi učitelj je naročen na »Pad. Zeitschrift«. Tudi ta list ne pokaže prijaznega obraza slovenskim učiteljem. Ta list namreč jemlje vse psovke na blovenske učitelje i slovenske šole iz »Laib. Schulztg«. Nemški pedagogičiii listi so nam Slovencem še veliko sovražnejši od nemških političnih. (V tem se po bratovski med sabo dele. -Vrd.) Tovarši, ki še imamo iskrico domoljubja, bodimo složni, ako nam je v skerbi napredek našega šolstva in delajmo vztrajno na domači narodni podlagi in ne izročujmo se našem nasprotnikom! Kdo ima naj več serca do slovenskih uoiteljev? Ali se nijso v štajarskem in tudi kranjskem deželnem zboru. naši vrli rojaki naj bolj živo potegovali za boljše učiteljsko stanje. Za tako skrb naših slovenskih poslancev imamo pač hvaležni biti, a ne se od njih odvračevati nehvaležno. Moje najiskrenejše želje in tudi menda vsacega slovenskega učitelja so te, da neha razpertija mej nemškimi in slovenskimi pedagogičnimi listi. Delajmo tedaj složno na domačem šolskem polji v duliu časa, ako hočemo našo nalogo vspešno izvršiti, in izrediti našo mladež v poštene in značajne rojake. Iz Ormuža 10. januarja 1. 1874. Tukajšno učiteljsko društvo je imelo 8. t. m. svoj prvi zbor v letošnjem društvenem letu. Naj važnejši predmeti na dnevnem redu so bili: poročilo blagajnikovo o stanu društvene blagajnice, volitve v društveni odbor za 1874. 1. in govor g. Eauschl'na o »šolini nalogi v smislu noveh postav». — Poročilo blagajnikovo se je izročilo v pregledovanje posebnemu odboru, v katerem so gg. Strenkl, Stuhec in Šijanec. V društvem odbor so bili voljoni gg.: Jože Šmidinger, nadučitelj pri Velki Nedelji, za načelnika; Ferdinand Eauschl, nadučitelj v Ormužu, za tajnika; lvan Jurša, učitelj v Ormužu za blagajnika; Štefan Kovačič, nadučitelj, in Simon Strenkl, učitelj v Središču, za odbornike. — G. Jože Žinko, podučitelj t Središču je bil sprejet v društFO kakor pravi ud. — Govor g. Rauschl'na moral se je zarad pomanjkanja časa preložiti na drugi zbor, kteri bo 5. februarja. Ker se udje pridi!0 zborov vdeležujejo, in društvo ima tudi mnogo podPornikov, pričakovati je zdatnega delovauja tega društva. J. Goriški deželni zbor je šolsko postavo nekoliko spremenil, glavne spremembe so te-le: Dolžnost za obiskovanje šole začne se šestim in konča z dvanajstim letom. Deželni šolski syet pa bo glede na okoli.ščine labko skrajšal to dolžnost od 7.— 11. leta. Za zidanje in ohranitev šolskih poslopij, za svečavo in kurjavo mora vsaka občina za se skrbeti; ko bi tega ne storila, bo skrbel za to okrajni šolski svet. Učiteljska pl?čila se bodo na tri vrste razdelila in sicer ne bo v 1. vrsti manjši od 600 gld., v 2. manjši od 500 gld. in 3. vrsti manjši od 400 gld.; vrh tega dobi, kjer je več učenikov, vodja ali nadučitelj priklado. Voditelj žole ima pravico do stanovanja, ki obsega dve sobi in druge potrebne prostore; če ni takega stanovanja, se mu da primerna odškodnina. Ces. komisar tirja v imenu vladinem, naj se pri dolžnosti obiskovanja šol izreče, da morajo otroci od 12. do 14. leta obiskovati ponavljavno šolo — aH deželni zbor ni tega sprejel, ludi ni bila sprejeta določba, da smejo nadučiteljice, in začasni podučitelji v zakon stopiti le z dovoljenjem okrajnega šolskega sveta. Po nasvetu Del-Torrea se je postava v drugem in tretjem branju potrdila z 8 zoper 7 glasov. (»Glas«.) Iz Železnikov 18. januarja. — Karsi cenjeni »Tovariš« govoril v svojem letošnjem 1. listu o delovanji društev »Narodna šola« in »Schulpfennig«, ki imata obadva namen, podpirati siromašne učence in šo^e z učnimi pripomočki, je vse gola resnica. Ko bi »Narodna šola« imela več vdeležnikov, dobrotnikov in podpornikov, bi tudi ona v obilnejši meri podpirati zamogla- revne učence in šole; da pa ni zanemarjala prevzete naloge, in da njeno delovanje ni bilo ravno tudi graje vredno, kaže nam znameniti znesek 365 gld. 62 soldov, za kolikor je namreč razposlala do 1. novembra 1. 1. raznoverstnega šolskega blaga. Upa- ti je, da ko bodo gg. učitelji spoznali veliko dobroto in korist te družbe, in vidili, koliko podpore jim pride za malo vlogo enega goldinarja, bodo se gotovo tesnejši oklenili te dobrodelne naprave. Poglavitni namen mojih da- našnjih verstic pa je, spodbujati čč. gg. sobrate učitelje, naj vsaj po večjih bolj obljudenih krajih naprosijo kake blagoserčne gg. oštirje, da jim dovolijo razpostaviti v njih gostilniških sobab nabiralne milodarne pušice za društvo »Narodna šola». Naš slovenski rod je sploh »dobrih rok» ; pri kozarcu vina so pa ljudje včasih še posebno radodarni, in tako bi na ta način naša družba prido- bila marsikako podporo. V dokaz tega naj povem, da ko sem pretekli teden poprosil tukajšno gjstilničarico, vdovo U. J., bi li dovolila, da bi se v njeni gostilnici razpostavila od društva »Narodna šola» prejeta nabiralna pušica, je ona koj v to dovolila. Ko pridem drugi dan v omenjeno kerčmo, vidil sem na veliko veselje svoje že pušico na primernem kraji postavljeno, nad taisto pak je bil napisal njen sin, bivš; tukajšni učenec, v zlati okvirec besede: »Milo- dari za revne šolarje na K ranjskem*. In ko malo dni potem vpra- šam, kako kaj kaže >kupčija», odgovorilo se mi je, da menda precej dobro. Da bi se prepričali, odperli smo pušico, in glej: ni Se minul teden, in že se je nabralo skup 1 gl. 10 sold., katere s tem listom vred oskerbništvu. »Narod- ne žole» pošiljam. Vem sicer terdno, da vedno se ne bodo stekali tako obil- ni darovi, pa kar se dobi, je dobro, ter nov dokaz, »da zerno k zernu da res poslednjič pogačo», kakor naš domači pregovor dobro pravi. Nadejam se za terdno, da moj sovet pri spoštovanih gg. sobratih ne bo ostal »nerodovitna beseda»; marveč hrepeneče pričakujem, da bomo kmalu brali v »Tovarišu», po katerih krajih in pri kom se na nasvetovani način nabirajo milodari za našo siromašno šolsko mladino. Radodarna roka in Božja pomoč pa naj obilno pod- pira ta blagi namen! Zdravo ! Jos. Levičnik. Iz Lašič 22. januarja. Blagovoli dragi »Tov.« zapisati ter svetu naznaniti imeni dveh dobrotnikov in šolskih prijateljev, izmed kterih je pervi v. č. g. Franjo Tomšic, duhovnik v Koprivi, ki je v svoji blagodušnosti z naročbo »Vertec-a« za 1. 1874 obdaroval naj pridnejšega učenca naše šole, in drugi g. Ivan Tomšič, učitelj v Ljubljani, kteri je daroval Vertec 2. polletja 1. 1873 pridno učeči se mladini, ki ga radovedno prebira in si lepe nauke obrača v prid. Ker omenjena lepa darova imata blagi namen, da spodbujata šolsko mladež k pridnosti, in gotovo to ne bodo brez sadu, spolnujem naj prijetnejšo dolžnost in izrekam v svojem in v imenu obdarovane šolske mladine obema g. g. dobrotnikama naj lepšo pohvalo. Dost. vred. Vertec »časopis« za mladost je razširjen po vsem slovenskem svetu, nam se le čudno dozdeva, da si ga ne naroče vse šole po Slovenskem za svoje bukvarnice, ker primernejšega berila za mladost od tega lista je težko najti. Iz Ljubljane. Kdorima ušesa, naj posluša. Konservativni strank1 se rado očlta, da učiteljem nič ne privošči, da je povsod zoper boljšo plačo učiteljev, isto tako tudi »Uč. Tov.«, ki ima svoje naročnike večidel v konservativni stranki. Poglejmo enkrat stvar, kakor je v resnici in v praktičnem življenji. Liberalci bi sploh radi vidili, da bi učitelj pri cerkvi ničesa ne imel opraviti, tedaj ničesa tam po strani zaslužil. Druge postranske opravila oziroma zaslužke bi mu že privoščili, a teh ni povsod, cerkvena služba pa je povsod in tudi nekaj nese, v enih krajih več v drugih manj. Zgubo teh dohodkov pa učitelj dostikrat prav živo čuti. — Ker pa liberalci uCitelju ne privoščijo zaslužka pri cerkvi, morajo predlagati čedalje večjo plačo — to je čisto doslednje; vsak delavec je svoje plače vreden, tedaj tudi učitelj, ki vendar dela na korist bogatih in revnih, on se ne more prepirati, niti določevati, kdo ga bode plačeval. Tirja to svoje in po pravici, tega mu nihče ne more očitati. — Pa kljubu zvišauim plačam bodo učitelji čedalje težje sbajali, — ako ne bodo imeli nič doma in bo prišlo vse na kupivo. Kdor je prisiljen na drobno kupovati, mora na kmetih vse dražje plačevati kakor pa v mestu. Na domu kmet navadno nima nič na prodaj, v mesto pa prinese vse in ponuja, da speča svoje blago. — Kako bo shajal učltelj na kmetih, ki je daleč od mesta, pa nima toliko, da bi se založil za dalj fiasa s potrebnim živežem. Dokler smo imeli sv. Duha (za farnega patrona) tako namreč pripoveduje povedka od nekih faranov, smo imeli vendar malo kruha, sedaj pa imamo svetega Vida, pa ni nič prida. Ako se take pritožbe čujejo iz bližnjih dežel, kjer so učitelji bolje plačani, kakor na Kranjskem, tako se tudi nij čuditi, da je nezadovoljnost med učiteljstvom čedalje večja. Učitelji so res v veliki stiski, po starem niso dobili svoje plače, po novem pa tudi ne. Sicer je resnica, da tega ne bodo zgubili, kar jim je uganjenega, zato bo skerbela vlada, a hudo je toliko časa čakati na zaslužene krajcarje temu, ki ni založen. Stvar ima pa še drugo lice. — Učitelji si žele, da bi vso plaCo le pri blagajnicah dobivali. — Ko pa slišim govoriti od blagajnic, mislim pa vselej na kmeta in obertnika, ki stoji s svojim bukvicami pred davkarjem in čaka, kedaj bo gospod vzel od njega davek. Kedar bo v kasab. pomanjkanje, takrat bo gotovo učitelj zadnji, kateri pride na versto. Vse bo poprej splačano, kakor učiteljevi zaslužek, in stvar utegne tako daleč priti, vsaj tii ali tam, da bo učitelj cesarski uradnik, ki ima dobivati svoje plačilo pri kasi, a srenja, kjer bode služil, bode mogla skerbeti sama za njegovo plačo. To ni nemogoče, in doživeli smo marsikaj, česar se ni niliče nadejal. — Zato tedaj, ker »Tov.« učiteljem. kaže stvar 6d obeh strani, pa pravijo nekateri: »Tov.« ne piše za učitelje, marveC za duhovne; učiteljem nič ne privošči, hoče da bi se zopet povernili stari časi suženstva nazaj. Vsak čas svoje prinese, tako se bode tudi o svojem času videlo, kdo misli bolj pošteno z učitelji, ali mi ali naši neprijatelji. — Ljubljanski mestni učitelji ne vedo, ali bi se obernili do deržavnega zbora, ter prosili, da postanejo deržavni uradniki, ali da bi ostali to, kar so sedaj, pa doma prosili, da se jim plača zboljša. Zadrega je res velika, oboje nasvetnje »Schlztg.«, organ kranjskega dež. učit. društva, samo tega ne pove, kaj se ima poprej zgoditi, pa kaj bi bilo bolje t. j. od kod se je več nadejati, ker sama tega ne ve. — Jaz že vem, da sem tebi všeč, a tega ne vem, če si ti meni všeč, je rekel kmečki fant svoji nevesti. Tako tudi nij dvomiti nad tem, da na Dunaji in tudi v Ljubljani komaj pričakujejo prošenj kranjskega dež. učit. društva in da se potem hipoma zgodi, kar koli želi. Kaj pa, ako se stvar razume tako-le: Peticija do deržavnega zbora velja za učitelje na deželi, peticija do mestnega odbora pa ljubljanskim učiteljem. To pa že to, to! Potem bi bilo vsem ustreženo, prav tako, kakor v kerčmi, kjer gostu prineso jeternico ali kervavico, vsakemu po svojem okusu, kakor zahteva. Mestni učitelji naj pa le pridno delamo, da se dobi več podpisov po deželi, potem pa lahko rečemo: »Vsa dežela nas uboga«. Mestni očetje se bodo nas prestrašili, in vse dovolili, kar koli zahtevamo, in potem nam pa nij treba na Dunaj hoditi, mi dosežemo svoje, za drugo se ne brigamo. Saj tega nam nihče ne bode očilal: Deržavni uradniki hočete biti, pa doma prosite, česar potrebujete za se in za šole. Hm, kaj še? Za vertavke nas, samostalne učitelje, nihče ne bo imel! V kranjskem deželnem zboru je stavil gospod dr. Eazlag ta-le predlog: Da se zbolšajo razmere ljudskega šolstva na Kranjskem in da se v okom pride nevarnosti preselevanja znatne množine učiteljev v sosedne dežele, se naroča deželnemu odboni, naj potrebna sredstva prevdarja ter v prihodnjem zasedanji o tem poroča in nasvete stavi. — G. Lavrenčič, ki je v imenu šolskega odseka v XI. zasedanji 13. januarja poročal o tem predlogu, je nasvetoval, naj se gosp. Eazlag-ov predlog izroči deželnemu odboru v prevdarek in poročanje prihodnjemu deželnemu zboru. — Prošnja kranjskega deželnega učiteljskega društra za enakomerno plačo kranjskih učiteljev z učitelji v Doljnji Avstriji se je izročila deželnemu odboru s tem, da naj v tej zadevi dogovorno z deželnim šolskim svetom prihodnjemu deželnemu zboru poroča in nasvete stavi. Ker je v 7. seji 5. januarija gospod dr. Eazlag stavil predlog za zboljšanje učit. razmer na Kranjskam in so ta predlog podpirali gg. dr. Zarnik, Karol Eudež, Peter Kozler in pl. Gariboldi, in je v IX. seji 10. januarja gospod dr. Eazlag ta predlog utemeljeval s prav toplimi besedami, in je vsled tega izročen bil šolskemu odseku, lahko tedaj kranjski učitelji vidijo, da je bila peticija, katero so na priporočilo kranjskega dež. učiteljskega društva stavili za »nebodiga« treba, in daje to peticijo kranjskim nčiteJjem kranjsko društvo podtaknilo tako, kakor kukavica svoje mladiče drugim tičem, da jih izrede. Izid peticij vam pa nihče ne more garantirati ne dr. Eazlag, še manj pa to društvo, da-si veliko obeta. — Deželni šolski svet je naročil deželnemu odboru, da bi 'nemudoma izveršil proračun (Praliminarien) za učiteljske plače, in je tudi vsem okrajnim davkarijam odkazal, kako naj se ravnajo pri založbi plače za učitelje. Čas je že za to 1 — Ljubljanski srenjski odbor je v seji 20. preteč. m. sklenil, na »Cojzovem grabnu« blizu Šentjakobskega mosta zidati novo šolsko poslopje s štirimi razredi in s paralelkami, ter je ža to odločil 66.651 gl. Ta, šola bode pervo mestno šolsko poslopje, kajti do sedaj še ljubljansko mesto ni imelo svojega šolskega poslopja, in je mesto za šolo v reduti plačevalo najemščino. — Šole se začnejo 3. svečana. Osepnice sicer še niso ponehale, a ko bi hoteli čakati tega, bi menda letos šole ne bilo. '