IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA oktober 1991 poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica cena 20 SLT št. 12 Ustanovljeni kočevski zeleni ........M i m i!.' 11i.i.i;,n ij ij 1.........................................................n........ , .......... bu i § Šalka vas 4, 61330 KOČEVJE, tel.: (061) 851-967; fax.: (061) 855-052 Poslovalnica v Novem mestu, Kristanova 65, tel. in fax.: (068) 24-720 SMO PODJETJE S TRADICIJO PRODAJE OSEBIH VOZIL OPEL, ZASTAVA IN ŠKODA UGODNI NAKUPI IN POGOJI: a kredit na 24 in 36 mesecev s 40% pologa a obresti: 22,5% letne za kredit na dve leti in 25% letne za kredit na tri leta n obvezno kasko zavarovanje vozila za dobo odplačevanja kredita PRIDITE IN SE O NAŠI PONUDBI PREPRIČAJTE SAMI. ) rf=b Trgovsko podjetje d.o.o. Šeškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax:51-006 a MOŠKE SRAJCE IZ VISKOZE ŽENSKE BLUZE IZ VISKOZE a TRENERKE "PAJKICE" VSEH VELIKOSTI POSEBNA PONUDBA V C K VIDEO CENTER KOČEVJE Tatjana Špiletič, Šeškova 13 Tel.: (061) 852 -192 k ST KM A J ti l'OT, ĆE HOČEŠ DOSEČI VRH ! V Vrhunsko v videoteki v veleblagovnici NAMA :_____ « največic število originalnih kaset z odkupljenimi avtorskimi pravicami, K kvalitetno snemanje /. videokamero po naročilu, & presnemavanje kaset, 8 izposoja video playerjev, S popusti za člane. POZOR! Ugoden nakup rabljenih posnetih videokaset. Del.čas : vsak dan od 9h - lih in 14h do 19h, v soboto od 8h do 13h Tone ŠPILETIČ YU-61330 KOČEVJE,Seskova 13 tel: 061/852 102 n ORIGINAL KA VBOJKE LEWIS, CARRERA a OTROŠKI ČEVLII OPOZORITE NASE ! Objavite svoje reklamno sporočilo na tekočem svetlobnem panoju na veleblagovnici NAMA Obrtniki, trgovci, gostinci, nova podjetja ... POIŠČITE NAS ! Smo prijazni in vsakomur dostopni! Vsebina Po dolgem obdobju Po dolgem sušnem ohdohiu je oktobrski dež ■■■.■■■■p. yX%y namočil zemljo. ojdMBlxlolgem .obdobju juggd^ frMšM na Kolpi. Po dolgem obdobju zaprtih območij smo povrnili nadzor „ , , ..naäcetamimd^mmc^mliem. .......... Po dolgem obdobju padanja dinarja smo, upajmo, dobili Po dolgem obdobju vsakovrstne razglašenostj so v Ribnici ubrano zadoneli glasovi po ver. kot 400 let starih Gallusovih notah 1+ +jt r. Po dolgem obdobju odvisnih medijev so se oglasile neodj visne NOVE NOVICE. AKSIOM: po dolgem obdobju se z vztrajnostjo in ...... potrpežljivostjo uravnotežijo stvari in dogajanja v naravi in družbi. Vaša urednica P.S: seveda če preživimo vmesna obdobja ... Po dolgem obdobju prenapolnjenih čakalnic pred ambulantami - praznina. Prelep prizor, če bi ga ne pogojile participacije, stavke... ■ Meja Kolpa ■ Predlog uporabe bivših vojaških objektov ■ Nove novičke ■ Ventil ■ Ustanovni sestanek Zelenih Kočevja ■ Vaš intervju: dr. Ladislav Andoljšek ■ Kultura ■ Šolska stran ■ Predstavljamo vam: PAGER, TRGOVINA KOVINAR ■ Poslovni oglasi ■ Nagradna križanka V-ć. i v\ v ■ / NOVE NOVICE NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Napodlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 480 SLT, polletna 240 SLT. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 -11.00, ostalo 861- 704. NOVE NOVICE AKTUALNO 11 11 II Meja Kolpa Danes problemi - jutri prednosti? 7. oktober, ko se je iztekel moratorij, smo, kot kaže, vsi le bolj čakali, kot pa bi se nanj pripravljali. Priprave na pomoratorijski čas so bile intenzivnejše v republiških vrhovih, a ker so bile po sili razmer le na pol legalne, se učinki raznih ukrepov niso mogli preveriti v vsakdanji praksi. Če je bila izpeljava zamenjave dinarjev za tolarje dobro zamišljena in tudi dobro izpeljana za običajne državljane, ki ne poslujejo s tujino, in ki plače in pokojnine dobivajo iz domače države, pa seje po drugi strani grdo zapletlo vse, kar ima kakršnokoli zvezo z našo južno mejo. Prekinjeno je bilo finančno poslovanje, kup zmešnjave je povzročil promet blaga čez mejo in še in še bi lahko naštevali. Teh problemov sicer ne politiziramo, ker so pač cena, ki jo zahteva preživetje samostojne države, so pa lahko skrajno neprijetni, če že ne usodni, tako za posameznike kot za obmejne prebivalce. Že od julija so postavljene kontrolne točke na meji s Hrvaško, vendar ljudje ob Kolpi kar niso mogli verjeti, da so to dejanski zametki bodoče carine. Praktično čez noč je običajen pretok blaga in ljudi postal problem. Prehoda čez Kolpo pri Petrinji ter Pod Planino pri Dragi sta dobila status cestnega prehoda, čez katera ni možen pretok natovorjenih kamionov. Da je to povzročilo težave pri oskrbi obkolpskih krajev na slovenski strani, do katerih ni mogoče drugače kot čez hrvaško stran, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Zapletlo se je tudi pri elektropreskrbi, poštnih in bančnih storitvah. Ljudje ob Kolpi živijo na eni strani, polja pa obdeljujejo na drugi, čez mejo pa hodijo tudi na delo. S posebnim nezaupanjem so naše carinike in policaje sprejeli onstran meje, saj so se počutili ogroženi zaradi naše tolikšne osamosvojitvene zagretosti. Stvari so se uravnotežile šele s prihodom hrvaške policije na meje. Na županstva, izvršilne svete in krajevne urade so pričele deževati prošnje za posredovanje pri zapletih, tako da so se v Osilnici zbrali župani treh obmejnih občin: Kočevja, Delnic in Čabra. Na obiskih predstavnikov ljubljanske carinske uprave in UNZ-Ljubljana okolica na terenu je bilo evidentirano, kakšni so dejanski stranski učinki postavljene meje. Šele na podlagi teh izkušenj se bodo pripravljali ukrepi za normalizacijo življenja ob meji, dotlej pa naj bi se zapleti obravnavali kar se da življenjsko. Predsednik kočevske skupščine dr. Mihael Petrovič je po enem takih srečanj za NOVE NOVICE izjavil, da so problemi res veliki, vendar dolgoročno, ko se bodo razmere uredile, mejni prehod v Petrinji prinaša tudi korist. Če se bo v najkrajšem času tu uvedla tudi špedicija, bo čez kočevsko občino potekal del tranzitnega tovornega prometa proti Reki in Dalmaciji, ker bodo glavni prehodi Metlika in Jelšane pri Ilirski Bistrici neprimerno bolj obremenjeni in zato tudi teže prehodni. Zaradi večje prehodnosti mejnega prehoda bi lahko postal ta mejni prehod po ureditvi razmer na Hrvaškem mikavnejši tudi za turiste, kar bi omogočilo razmah tranzitnega turizma. Da meja prinaša za to območje poleg tegob morebitne koristi tudi za ribniško občino, pa nakazuje možnost, da se v 40 izpraznjenih vojaških stanovanj vselijo cariniki in obmejni policaji iz Petrinje in Drage. Potencialna kupna moč teh kadrov in druge prednosti naselitve le-teh bodo nedvomno prekrivale opešano gospodarsko tkivo Ribnice. S.H. v NOVIH NOVICAH že pisali. Tokrat bomo O usodi objektov bivše JLA na območju Ribnice smo , ■ - ' : ; kratkim podan in obravnavan na ribniški skupščini. s:::::::::-:::-:-:-: ■a Predlog spremembe namembnosti objektov bivše JLA na območju občine Ribnica___________ Objekti bivše jugoslovanske vojske v občini Ribnica so z izjemo objektov v Ortneku izpraznjeni oz. prevzeti od TO Slovenije. V IS ter upravnih organih smo prepričani, da je obremenjenost občine Ribnica s tovrstnimi objekti daleč prevelika, ne glede na odločitve ustreznih ministrstev na nivoju Republike Slovenije. V razmišljanju o spremembah namembnosti objektov bivše JLA izhajamo iz sledečih vidikov: L Ukrepi interventnega značaja Sanirati razbita okna in pregledati strehe, ker bodo sicer stavbe zaradi dežja in snega hitro propadle. Zaščititi in pregledati vodovodno in toplovodno napeljavo iz istih razlogov. Po informaciji TO sta popolnoma ohranjena pekarija in hladilnica. Oba projekta dati takoj v najem, ker bosta tako najbolj vzdrževana, s prejeto najemnino bodo vsaj deloma pokriti stroški zaščite objektov (steklo, izolacije in podobno). Prav tako dati v začasni najem tudi druge objekte, če je to možno še pred dokončno rešitvijo statusa in namembnosti kasarne. 2. Cilji, kijih želimo doseči: 2.1. Kasarna Ribnica Kasarna v Ribnici obsega cca 15 ha zemljišč, ki ležijo v neposrednem centru mestnega naselja. Obseg in stanje objektov nam niso poznani v taki meri, da bi lahko določili najprimernejšo bodočo namembnost. Ne glede na stanje objektov predlagamo predvsem zaradi stopnje komunalne opremljenosti naslednjo civilno uporabo: jugovzhodni del kasarne se v celoti nameni obrtno industrijski dejavnosti. Pri tem je v nekaterih objektih možno ohraniti prvotno namembnost. Za ostali prostor bi izdelali ustrezno lokacijsko dokumentacijo, s čimer bi dobili primerno razporeditev in gostoto objektov. Zahodni del kasarne, kjer so zgrajeni športni objekti, bi ohranili in namenili za bodoči šolski center občine Ribnica. 2.2. Objekti na Ugarju Skladiščni objekti na Ugarju se razprostirajo na (za civilne pojme) nesorazmerno veliki površini. Gostota objektov je tako majhna in s tem vzdrževanje potrebne infrastrukture tako drago, da objektov verjetno ne bo mogoče trajno oziroma v celoti nameniti civilni uporabi. Dislociranost kompleksa ter pomanjkljiva komunalna infrastruktura bosta nujno zahtevali opustitev dela kompleksa oziroma koncentracijo objektov v skladu z bodočimi civilnimi potrebami. 2.3. Objekti v Ortneku Objekti v Ortneku so namenski, to je skladišče tekočih goriv. Zgrajeni so na velikem zemljiškem kompleksu s sorazmerno dobro infrastrukturno opremljenostjo (cesta, železniška proga). Objekti so sorazmerno novi, zato predlagamo, da jih po izpraznitvi prevzame ustrezno civilno podjetje, ki se v Republiki Sloveniji ukvarja z dejavnostjo oskrbe z naftnimi derivati. 2.4. Dom JLA v Ribnici Dom JLA v Ribnici je bil zgrajen s cca 40% udeležbo občine Ribnica. Občina Ribnica je prispevala zemljišče, komunalno opremo ter del notranje opreme. Iz sredstev občine Ribnica oziroma organizacij naše občine je bilo v preteklih letih v celoti obnovljeno oziroma modernizirano štiristezno kegljišče. Na podlagi navedenega predlagamo: * takojšen dogovor o razmejitvi pravic in obveznosti med občino Ribnica in Republiko Slovenijo, * skleniti dogovor o načinu kar najhitrejšega takojšnjega ali postopnega ponovnega aktiviranja doma. Menimo, da je drugo točko našega predloga potrebno realizirati pred pričetkom zime. V primeru, da bo objekt brez ustreznega vzdrževanja zaprt daljše časovno obdobje, bodo posledice težko popravljene oziroma nesorazmerno drage. 2.5. Stanovanjski objekti V občini Ribnica je 84 stanovanj, ki so v lasti bivše jugoslovanske vojske. Od tega jih je po zadnjih podatkih praznih nekaj nad 50% (45). Osnovni problem, ki pri praznjenju stanovanj trenutno nastaja, je nevzdrževanje oziroma financiranje komunalne infrastrukture, predvsem ogrevanja, pa tudi vodovoda in kanalizacije. Da bi probleme ublažili pred dokončno ureditvijo lastninskega vprašanja teh stanovanj, IS predlaga naslednje: * takojšnja preselitev stanovalcev iz napol praznih objektov v objekte, kjer je ostalo večje število stanovalcev, * tako izpraznjene stanovanjske objekte konzervirati tako, da se do ponovne naselitve ne poškodujejo. 2.6. Variantni predlog Zavedajoč se pomembnosti območja občine Ribnica iz vidika obrambe države Slovenije ter na podlagi poznanih stališč ministrstva za obrambo Republike Slovenije moramo računati tudi na eventuclno prisotnost večje enote stalne sestave TO na območju naše občine. Tudi v tem primeru IS občine Ribnica izključuje možnost ponovne naselitve kasarne v Ribnici, temveč daje naslednji predlog: * kasarno v Ribnici se odstopi oziroma proda občini Ribnica oz. interesentom, ki bodo prostor oziroma objekte koristili v namene, po našem predlogu pod točko e, * naselitev potrebnih enot se lahko izvrši ob ustrezni dograditvi potrebnih objektov ter potrebne infrastrukture na območju Ugarja. 3. Poti za dosego željenega cilja Že v predlogu bodoče namembnosti objektov smo nakazali nekatere nujne ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnjo nastajanje škode ter pripeljali do delnega aktiviranja vsaj nekaterih objektov. Te ukrepe in aktivnosti je po našem mnenju treba izpeljati takoj, brez odlašanja in ne glede na to, da pravni položaj nepremičnin nasproti bivši jugoslovanski vojski ni razčiščen. Po dokončni ureditvi pravnega položaja nepremičnin pa bosta partnerja za dokončen dogovor o namembnosti objektov Republike Slovenije in občina Ribnica. Zato predlagamo, da se čimprej pričnejo ustrezni razgovori, na katerih bo občina Ribnica podala konkretne predloge za dosego cilja, ki smo ga nakazali v točki 2 našega predloga. Predlog pripravil Peter Levstek, dipl. ing. agr. NOVE NOVICE VENTIL iš 1 II Kje živim: m ir™ Aforizmi I * v občini, kjer vsi povprek kritizirajo drug drugega in I nikoli ne najdejo krivca za slabe stvari, ker jih pač ni; I * kjer se o vojaških stvareh mora govoriti "sveto" in j nedotakljivo; I * kjer cerkev in obredi v njej predstavljajo ideološko I posiljevanje; ! * kjer kulturniki želijo ustvarjati in delovati le "za visoko ! kulturo", ki jo večina občanov "zavrača", denar pa prispeva; I * kjer ni za občane v vojni poskrbljeno z zaklonišči in zato I stanovalci bojkotirajo plačevanje stanarin; I * kjer se ne sklicuje zborov skupščine skupaj zaradi I nekaterih zoprnih in motečih poslancev... I Koliko dogovorov o dogovoru, da se ne razumemo. I V humani družbi ni lepo žreti z državnimi zobmi na i ! državne stroške v svoji državi lastne državljane. I Nekateri so za enoumje, nekateri za večumje, prišli pa smo j I v BREZUMJE. I Birosistcm ne dovoli konkurenčnih programov zato, ker : I ima že sam dovolj težav z brezposelno zaposlenimi in bi i I težko vzdrževal še zaposlene pri brezposelnih konkurentih, j I Urban svetuje: KAKO VRNITI DRUŽBENO I LASTNINO? I "1, KOT SEDAJ-S PRIVATNO KRAJO!" SRAMOTA I K pisanju tega članka meje spodbudilo veliko nezanimanje Iljudi za veseloigro "Pri belem konjičku" v Ribnici in Sodražici. Mislim, da je to velika sramota za ves kraj z I okolico. Sicer pa je to značilo za vse kulturne prireditve, ki I človeku lahko ponudijo pristno slovensko besedo, in ga I obogatijo tudi na duhovnem področju. Izgleda pa, da človeku I na deželi to ni več potrebno in da mu materialni svet lahko J': nadomesti duhovno rast. Vendar temu še zdaleč ni tako. I Danes še bolj kot kdaj koli potrebujemo slovensko besedo, I saj smo samostojna država in moramo biti ponosni na svojo I kulturno dediščino in materni jezik. Vse to nam je ponudila I veseloigra "Pri belem konjičku" in mislim, da nobenemu ni I bilo žal, da si jo je ogledal. Če že nič drugega, smo se po dolgem času spet od srca nasmejali in vsaj za trenutek I pozabili na tegobe vsakdana. I Pri tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem igralcem, da so j kljub mizerni udeležbi izvedli to veseloigro, ki je bila I dovzetna za vse starosti in sloje ljudi. Upam, da bo to prodrlo do zavesti ljudi, saj na svetu ni; naroda, ki bi obstajal brez svoje kulture. Če mi ne bomo gojili § svoje kulture, smo zapisani izginotju in izničenju slovenskega i| naroda. Ne dopustimo, da bi bili v sramoto svojimi prednikom. M.K\ I_________Velja za vse ljubitlje zelenic I Dosti vas je, ki imate radi zelenice med stanovanjskimi J I bloki. Tako zelo jih imate radi, da brez njih ne morete, j Verjetno celo sanjate, kako bi čimbolj nazorno pokazali | I svojo ljubezen do teh javnih površin. In zato v ta namen j ;l postavljate na njih svoje avtomobile in kupe drv. Komaj ena | I drva umaknete, že navlečete druga. Poleti so bile zelenice I I polne avtomobilov, parkirišča pa so lepo samevala. Res, | ;velika je vaša ljubezen do narave! Po drugih mestih soj j zelenice med bloki urejene v parke, s klopcami, koši za j j smeti..., v našem pa človeka popade bes, ko odpre okno in j |se zazre skozenj. Do kdaj še tako, se sprašujemo! wmmwmmmm&rn mmmmmmmtsrn Prijeli smo: REGRES ZA POGONSKO GORIVO D2 _______________V KMETIJSTVU______________________ Glede na sprejem odloka o regresu za pogonsko gorivo, ki se uporablja v kmetijstvu (Ur. list RS št. 17, z dne 8.10.91), obveščamo vse kmetovalce, da lahko uveljavljajo regrese za dizelsko gorivo pod sledečimi pogoji: 1. Regres se uveljavlja za dizelsko gorivo D2 glede na prodane količine lastnih kmetijskih proizvodov, in sicer na podlagi računov o prodanih proizvodih v obdobju od 1. julija do 31.12.1991. 2. Normativi za regresirano gorivo so sledeči: MPG 2941 /1 žive teže mleko 411 /1000 1 mleka plemenske telice 2941 /1 žive teže storitveno pitanje 2941 /1 žive teže prirasta Višina regresa znaša 20% od maloprodajne cene goriva D2. Upravičenec uveljavlja regres na sekretariatu za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun na podlagi računov, kjer je razvidno: a) vrsta in količina proizvodov, b) ime in priimek upravičenca, c) datum izdaje ter pečat in podpis odgovorne osebe. Pri uveljavitvi regresa za MGP upravičenec priloži izjavo o prireji na domači krmi. Obrazec izjave dobite na SO Ribnica. V obrazec je potrebno vpisati obvezno tudi številko hranilne knjižice. Upravičenec mora oddati zahtevek najkasneje do petega dne v mesecu za izplačilo v predhodnem mesecu. Nadzor nad izvajanjem bo opravljala kmetijska inšpekcija. MKZ Ribnica in svetovalna služba Ribnica NOVE NOVICE NOVE NOVIČKE itfiŠ Dolenja vas, Prigorica, Lipovec MRLIŠKE VEŽICE ZGRAJENE DO 1. NOVEMBRA Do dneva mrtvih bodo zaključena gradbena I dela pri izgradnji mrliških vežic v Dolenji vasi. I Za prepotreben in lep objekt so krajani I potrebovali kar štiri samoprispevke, ki pa so se § zaradi zapletov s pridobivanjem zemljišč ! preusmerili za financiranje drugih potreb. I Letos je tako za dokončanje objekta potrebna I sredstva prispevala občina, ki je bila v I preteklosti prav zaradi samoprispevkov I razbremenjena vlaganja v cestno in I komunalno infrastrukturo tega konca I Ribniške doline. V objektu bosta dve mrliški I vežici s prostori za sorodnike ter odprta I kapelica za verske obrede. Ob vežicah se ureja I tudi novo pokopališče, saj so kapacitete I starega v Prigorici že dlje časa premajhne. Ribnica - Kočevje ______Gostili duševno prizadete otroke Ribniško Društvo za pomoč prizadetim otrokom je v soboto, 19. 10.1991, gostilo kar sedem avtobusov duševno prizadetih otrok in njihovih spremljevalcev iz ljubljanskih društev. Prireditve so se namesto v gradu zaradi deževja odvijale v Športnem centru. Izletnike je pozdravil ribniški župan, za prijetno vzdušje je poskrbela plesna skupina Dl, poučen pa je bil tudi ogled rokodelskih spretnosti ribniških suhorobarjev. Izletniki so se na kosilo napotili v kočevski hotel Pugled, kjer jih je sprejelo tudi tamkajšnje društvo. i Ribnica j POLITIZIRANJE GALLUSA? ~j I Na ločenem zasedanju treh zborov ribniške 1 I . ši I občinske skupščine je petnajst poslancev, | I pretežno iz Demosovih vrst, vložilo zahtevo za f ! zamenjavo predsednika Odbora za praznovanje | I 400-letnice Gallusove smrti. Odbor bi zaradi | ! pomembnosti prireditev, ki presegajo občinske | I meje, moral po njihovem mnenju voditi | I predsednik skupščine, odbor pa po njihovem | I mnenju ni dal tudi dovolj natančnega poročila o | I porabljenih sredstvih. V razpravi so poslanci to | I zahtevo 15 podpisnikov zavrnili z utemeljitvijo, f I da je odbor po strokovni plati dobro opravil | I svojo vlogo, da se delo odbora že izteka, daje za | I nadzor nad porabljenimi sredstvi pristojen IS in | f da se je zato, ker se delo odbora politizira, treba | I opravičiti kulturnikom. Poslanci so brez večjih | 1 pripomb sprejeli osnutek zazidalnega načrta f f Gornje Lepovče, osnutek novega občinskega | I statuta ter informacijo o stanju občinskega | I proračuna. V vseh treh zborih so sklepanje o | I ustanovitvi javnega zavoda Miklova hiša | I preložili na prihodnjo sejo, da bi prej proučili 1 njegov program in se razgledali, kako so tovrstni zavodi organizirani drugje. f. Ustanovni sestanek: KOČEVSKI ZELENI SHODILI PRED ZIMO Na kočevski politični sceni seje 17. oktobra pojavila stranka Zelenih. Kočevski Zeleni so na svoj ustanovni sestanek v Hotel Pugled povabili tudi dr. Dušana Pluta, mag. Jorga Hodaliča in prof. Petra Jamnikarja. Pretežno starejšemu občinstvu oziroma potencialnemu članstvu so predstavili domače ekološke probleme, program stranke ter tudi širšo politično situacijo v stranki in državi. Izvoljenemu izvršilnemu odboru bo predsedoval Branko Dekleva. Pozno, a učinkoviteje Na Kočevskem že cilje časa opozarjajo na posamezne onesnaževalce ter posledice neodgovornega odnosa do okolja, zato se je na prizorišču pravzaprav moral pojaviti subjekt, ki bo onesnaževalce in nesnago evidentiral ter zastavil svoj vpliv za življenje v manj nevarnem in prijaznejšem okolju. Zeleni so se zbrali sicer nekoliko pozno, vendar jim bo delo prav zaradi tega olajšano, saj so njihovi predhodniki na republiški ravni pripravili že vrsto zakonov in ukrepov, s pomočjo katerih se bo laže delal red tudi v Kočevju. Glede na to, da so zamudili volitve, so izvenparlamentarna stranka, vendar jih je predsednik kočevskega Demosa, g. Hobič, že na samem ustanovnem sestanku povabil pod koalicijsko okrilje. ______Voda in gnojnica Pri opredeljevanju glavnih žarišč onesnaževanja so se ustanavljajoči Zeleni največkrat obregnili ob prašičjo farmo v Klinji vasi. Aktualizirali so njene stare grehe, ko je v podzemske jame odtekalo na tone gnojnice. Kljub spremenjeni tehnologiji -opisani v zadnji številki NOVIH NOVIC - pa naj bi se ne obetalo farmi nič dobrega tudi iz republike. Mag. Hodalič je opozarjal na žarišča okužb zaradi neurejene kanalizacije v primestnih naseljih, kjer je ponekod še vedno srednjeveškega tipa v obliki odprtih jaškov. Čistilna naprava kljub brezhibnemu delovanju ne more opravljati svoje vloge, saj mimo nje odteka v Rinžo kar 50% odplak. Zelena je lahko le samostojna Slovenija Osrednji gost večera, dr. Plut, je uvodoma nanizal uspehe, ki so jih Zeleni lahko dosegli le s sodelovanjem v vladi. Poudaril NOVE NOVICE OKOLJE je, da je le samostojna Slovenija predpogoj za zeleno Slovenijo, čeprav v Haagu nerazumljivo še vedno vztrajajo na nekakšni "enotni entiteti" samostojnih republik, in čeprav odposlanec Vanče slovensko predsedstvo povsem neumestno sprašuje, če morda le ne bi pristali na obnovitev zveznega predsedstva. Kljub vsej pomoči in simpatijam do Hrvatov so Plutu nerazumljive nekatere njihove netolerantne poteze do Srbov v volilni evforiji, Hrvatje pa ne najdejo niti ene tople besede do Slovenije, ki je sprejela in oskrbela kljub lastnim težavam preko 25 000 beguncev. Bati se nam je tudi izgube jugoslovanskega trga v najbolj črni varianti, grozi nam zimski socialni udar najbolj obubožanih slojev ter črno-bela politična razdelitev. Razcep tako kot drugim strankam grozi tudi Zelenim, vendar stranko držijo čvrsto skupaj planetarni cilji, ki teže podlegajo ideološkim nasprotjem. Za začetek pa predsednik novoustanovljenemu odboru predlaga, naj si zastavi v podobnih okoljih že uresničene cilje: sortiranje odpadkov, sanacijo divjih odlagališč in ekološko osveščanje ljudi. Ta zadnji nasvet je bil še posebej dobrodošel, saj je še pred kratkim v okolici smetišča v Mozlju kar deset dni tlel požar, preden se gaje nekomu končno zdelo vredno prijaviti. S.H. Kočevska je zelo onesnaženo Kočevke in Kočevci ! slovensko področje ! Ogrožajo nas: - umazŽMmdustrija in industrijski odpadki ki zastmpfrp zMjjo, podrto m zrak, ’ ' Flamin, - neurejena kanalizacija na podeželju in m obrobju mesta, - d,vja odlagališta, - umazana m zastrupljena Rinža, •s»'“*?;-?-''?** - vranični prisad-antraks, zakopan nekje na Kočevskem, -in??? Podprite program stranke Zelenih Kočevja in pripornorite k temu, da: -z vsemi sredstvi preprečimo nadaljnje ri° VP!iVam0 mi zmanjšanje števila rakastih m drugih oboljenj m Kočevskem, - našim otrokom m zanamcem omogočimo ^i~koHZtJto k n ■ kvaliteto življeg Jt&ß Ž“™ ” - soodločamo pri spremanju občinske yk NOVICE VAŠ INTERVJUI . 1J11. u I L . . J.. . ■ ij.i.jujiiii L..., .L L,.... .’... dr. Ladislav Andoljšek Vse naj bo namenjeno ljudem________________________ Dr. Andoljšek je zdravnik, zobozdravnik z zasebno prakso, poslanec SDZ, član komisije in nenezadnje konjerejec. Ob zdravniški stavki, dilemah okrog legalizacije zasebne prakse, razpadu SDZ, ustanavljanju slovenske vojske in vse večji priljubljenosti konj bi le težko našli še kakšen dodaten razlog, s katerim bi bilo mogoče še bolj aktualizirati dialog, kije že sam po sebi najboljša oblika izražanja sogovornikovega humanizma. Kakšen pomen ima po vašem mnnju pogovor, dialog?_______ Dialog je zame nepogrešljiv pri zbliževanju ljudi, ki so si lahko nasprotnega mišljenja. Sem za odkrit, kritičen dialog, v katerem pa mora biti vedno prostor za priznanje sogovornikovega mnenja. Sprejemati sogovornika z vsemi razlikami pa pomeni iskati skupne točke, zaradi katerih je pogovor sploh možen. Takih nastopov pogrešam v skupščinskih klopeh. Pogosto so slabo pripravljeni, poslanci ne poslušajo drug drugega in so zaverovani v svoj prav. Dialog je za vas torej način izražanja humanizma?_________ Vsekakor, seveda pa na dosego tega cilja vplivajo tudi drugi dejavniki. Menda je name vplivalo že nebesno znamenje -ribi - življenjskega poziva pa sem se začel zavedati že v gimnaziji, ko sem nihal med študijem medicine in slavistiko. Kljub temu da sem diplomiral na stomatološkem oddelku medicinske fakultete in poglobil znanje z gerontologije, mi to znanje ni zadostovalo. Poglobil sem se v proučevanje človekove duhovnosti, kar mi je omogočil šele študij psihoterapije in psihopatologije. V skupščino me je pripeljal predvsem motiv, da bi vsaj nekaj tega humanističnega znanja vpeljal med ljudi. Ste si želeli humanizirati oblast? Menim, da oblast ne bi smela predstavljati skupina izbranih ljudi, pred katere občan ne bi smel odkrito izražati svojih misli in s tem konkretno vplivati na odločitve. Na večstrankarskih volitvah naj bi v oblastne organe prišli ljudje, ki jim prisotni medčloveški odnosi ne bi bili tuji. Ob študiju psihoterapije sem se večkrat vprašal, kaj je avtoriteta. V naši podzavesti ima negativni predznak, podedovan iz avtoritarnega režima. Če pa ima oseba na oblasti vrline, kot so plemenitost, čut do sočloveka, kritična dobrota..., je taka avtoriteta humana in jo kot tako priznavam. S kakšnimi motivi ste se vključili v bivše SDZ in s kakšnimi občutki spremljate njen razpad?_________ Z veseljem in ponosom se spominjam političnih debat v študentskih letih, ko smo po predavanjih ob petju in kozarcu v restavraciji pri Slamiču preroško napovedovali bodoče mesto naše ožje domovine. V SDZ sem videl povezave z idejami iz študentskih let, garancije zanje pa so dajali strankarski prvaki (Rupel, Hribar...). Kot njen član sem pristal v skupščinskih klopeh. Prepričan sem bil, da je znotraj moje stranke dovolj maneverskega prostora za dogovarjanje, zato me je razdor moje stranke dovolj >:iŽS maneverskega prostora za dogovarjanje, zato me je razdor v vodstvu presenetil in užalil. Razdvajati celote na račun imagea posameznikov se mi zdi nezaslišno. Če bi hotel ostati članenezsecesjkih strank, bi se moral podrediti enoumju, tega pa si nisem in si ne bom dovolil. Kakšne stiske preživljajo vaši pacienti?______________________ Padec gospodarstva in standarda ter zmanjšanje socialne varnosti povzročajo porast psihosomatskih obolenj. V ambulantah pa se pojavlja na videz kontradiktoren pojav: zmanjševanje preventivnih obiskov, kar je posledica participacije. Strah pred prihodnostjo in boj za preživetje imeta tako za posledice dvomljive kvalitete življenja. Populacijsko pri tem izstopajo starejši ljudje, ki so že v normalnejših razmerah bolj podležem vplivu psihičnih in socialnih sprememb na somatska obolenja. Kot kaže, je ogroženo tudi celotno zdravstvo, saj zato danes (17.10.1991) tudi štrajkate ? Mnogi se sprašujejo, zakaj v tej napeti situaciji še stavka zdravstvenih delavcev. Menim, da bi bil bolj pravilen izraz stavka uporabnikov zdravstvenih storitev. Z mačehovsko odmerjenim deležem za zdravstvo iz proračuna seje nujno začel ožiti obseg zdravstvenega varstva na skoraj nujne posege - kurativo. Vseh težav je toliko, da je zahteva po povišanju osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev povsem obrobna, zato nimam občutka krivde. Muči pa me nerazumevanje specifičnosti zdravstva v primerjavi z gospodarstvom oz. nujno izenačevanje. Rešitev za zdravstvo naj bi predstavljala tudi zasebna praksa. Kakšne so vaše izkušnje na tem področju? Sam se zavzemam za privatno prakso ob strogi kontroli in politični opredelitvi, da bi bila dostopna vsej populaciji - tudi revnim. Občasno tudi sam nudim zdravstveno pomoč na domu, večkrat tudi ponoči, ko zaradi ukinitve dežurne zobozdravstvene ambulante le ni mogoče zdržati muk do jutra ali ponedeljka. Z vstavitvijo lepega, praktičnega in funkcionalnega nadomestka imam tudi sam prijeten občutek, saj sem zopet povabil na usta nasmeh zadovoljstva in samospoštovanja. Ob tem tudi v praksi uporabim znanje iz psihoterapije. Strogo ločevati zasebno in državno zdravstvo pa se mi ne zdi sprejemljivo, saj se med sabo organsko dopolnjujeta in sta oba namenjena predvsem pacientu. S kakšnimi dilemami se srečujete kot član regrutne komisije?____________________ Kot človek, ki sem proti militarizaciji in vsekakršni uniformiranosti, sem težko sprejel nalogo nabornega zdravnika. Toda občutek, da s sodelovanjem lahko usodno posegam v življenje bodočega vojaka, mi je dal voljo uporabiti vse znanje, da bi ti fantje čim manj občutili travmatiko prilagoditve novemu okolju in kolektivu. Še prav posebno sem strog in previden pri ocenjevanju psihične zrelosti. Lahko trdim, da imamo zdravo populacijo za vojsko. Živite v Ortneku, od koder se vojska umika. Kaj storiti s skladišči? V Ortneku se nahaja ogromno skladišče eksplozivnih snovi. Zaradi nevarnosti tega objekta in paranoičnega ravnanja JA je Ortnek z okolico utrpel veliko škode. Kljub lepoti prirode in zgodovinskih spomenikov se kraj ni razvijal, zaradi nepravilne uporabe so preopadali objekti, onemogočale so se prpotrebne gradnje. Ves čas je pretila neposredna ekološka nevarnost, zato je bil ta kraj kot preteklost, ne da bi bili za to krivi krajani. Domačini si takih razmer ne želimo nikoli več. Zadnji čas je, da se namembnost vojaških objektov spremeni tako, da ljudje ne bomo več v strahu za svoja življenja in imetje. Ali gredo vaši otroci po vaših stopinjah?______________________ Hči je vzgojiteljica, sin pa hodi v 1. letnik gimnzaije. Prezgodaj je še predvidevati njegove odločitve, upam pa, da se bo le odločil za enega od očetovih poklicev. Kot vem, imate pri hiši tudi živali... Od nekdaj imam rad živali, delo na polju. Ne samo da je to koristno, še pomembnejše se mi zdi, da dejavnosti povezujem eno z drugo, ko se pri eni utrudim, se z drugo rekreiram. Stalna aktivnost pa je predpogoj za zdravo življenje. Stane Hafnar Žalosten obisk veseloigre "Pri belem konjičku" V Ribnici seje 12.10.1991 ob 19. uri v TVD Partizan zgodil -lahko trdim - velik dogodek za kulturniške sladokusce vseh izobrazbenih struktur. Koliko kulturnikov v Ribnici sploh jc, je morda pravi pokazatelj obisk tc prisrčne veseloigre v treh dejanjih (okrog 20). Delo, ki je nastalo pred kratkimi 80. leti, in ki ga je videlo občinstvo na skoraj vseh srednjeevropskih odrih, si resnično ne zasluži takšne ignorance publike. Opereta "PRI BELEM KONJIČKU" opisuje svetovno znano okrevališče za bolnike s slabimi živci. Obiskovalci tega okrevališča se med seboj zaljubijo in po vseh pripctijah se zaljubljeni pari na koncu srečno združijo. Rdeča nit predstave, da ljubezen vedno zmaga, žal v resničnem življenju le redkokdaj drži, in prav zato ima opereta svojo specifično vrednost, ker Jože Starc, prof. telesne vzgoje iz :; I Ribnice, je pretekli konec tedna v avli | I ribniške osnovne šole za dva dni| I postavil na ogled razstavo, razdeljeno | |na 4 cikluse: poslikani krožniki z| Iribniškimi in narodnimi motivi, | fezoternični ciklus (krščanstvo in| § komunizem v zastavah in simbolih) § fter ciklus aforizmov. Razstavil je| fvečino krožnikov, poslikanih v| I obdobju zadnjih desetih let, nekaj pa | Ijih je že romalo po svetu. Avtor | I razstave se gospodom, ki imajo najf f skrbi ribniško kulturo, za obisk šef I posebej lepo zahvaljuje. te vsaj za nekaj uric navda z optimizmom. Res, v temačnem, deževnem sobotnem večeru so nas igralci -amaterji - tako pritegnili, da burnemu, čeprav malorokemu, aplavzu kar ni hotelo biti konca. Enkratno vzdušje, ki so ga igralci uspeli vzpostaviti z občinstvom, se je zaključilo s plesom dveh pevk z dvema gledalcema. Kratka predstavitev mešanega pevskega zbora iz Rakovnika Mešani pevski zbor šteje okrog 50 pevcev in jc praznoval pred dvema letoma 80-lctnico delovanja. Prepevajo vsako nedeljo v župnijski cerkvi; gojijo ljubezen do narodnih pesmi. Leta 1985 so gostovali po evropskih deželah: Nemčiji, Belgiji, Nizozemski... Sodelujejo na cerkvenih festivalih in krajevnih praznikih. Njihova dodatna «x-ww-x-x« *x*x-x-x-x*x KC-KINO KOČEVJE: Dotrajana tehnika zavrnila I filmsko gledališče I Filmsko gledališče, o katerem smo v eni od prejšnjih številk NOVIH ;| NOVIC že pisali, se jc zataknilo že na Isamem začtetku. Pri predvajanju prvega filma jc odpovedalo ozvočenje. I Napako so sicer že popravili, vendar I pri abonmaju tudi drugače ne gre vse tako, kot bi si želeli organizatorji. Vseh 114 abonmajskih predstav bi se lahko I zanesljivo zagotovilo le s pogodbo, oz. plačilom vnaprej, za kar pa se od I abonentov ni zbralo dovolj denarja. I Razliko so si v KC želeli dobiti v naprej 'iz proračuna, vendar jim tam I nakazujejo denar le sproti za vsako I predstavo. Filmsko gledališče se bo ob s pogoju, da bodo aparature zdržale, I sicer nadaljevalo in sc vzdrževalo tudi I z zunanjimi obiskovalci, vendar bo, kot V&iJS9Xt9S&St ljubiteljska dejavnost pa se kaže tudi v tej odrski predstavi. To priredbo so zaigrali že štirikrat v domači župnijski dvorani, ki jc bila vedno prepolna. Ribniško gostovanje je bilo prvič na večjem odru. Med igralci jc tudi nagrajeni Drago Razhoršek, ki je vrsto let navduševal gledalce v šentjakobskem gledališču. Prav tako moramo omeniti prizadevanja in od vsega začetka sodelujočega pri zboru, režiserja g. Maksa Pavška. Prav vsak nastopajoči ima zaluge, da ta zbor lahko bogati medsebojne vezi in prinaša vedrino, veselje in lepo pesem med vse ljudi dobre volje. Ob svojem različnem delovanju pevci skrbno gojijo ljubezen do mladine in je pritegujejo v svoje vrste. Želimo jim še obilo uspehov, pa tudi še kdaj vrnitve med naše obiskovalce. MMOfiSMMX rečeno, le težko izpeljati celotni | abonmajski program. S I subvencioniranjem iz proračuna bi bile mlademu občinstvu dostopnejše § tudi predstave iz lutkovnega | abonmaja, saj so občinska sredstva predpogoj za republiške subvencije. | Tako mladi abonenti plačajo za | predstavo okrog 100 tolarjev namesto 50, kar pa je konec koncev še vedno | ceneje, kot pa če bi se na predstave | vozili v Ljubljano. Kočevje bi tako gostilo predvsem amaterske | predstave, ki pa so po mnenju vodje 1 KC - KINO Kočevje, IRENE * TROBENTAR, po izvedbi na ravni | profesionalnih. Tako je že gostoval | Miran Čanak s svojimi čarovnijami, v s novembru pa bo Kočevje obiskalo | lutkovno gledališče Jože Pengov z | nagrajeno pravljico Kdo je napravil % Vidku srajčico. , NOVE NOVICE ŠOLSKA STRAN v.v.v.v.v.v.v ober mesec sc naši vrli malčki, od miyhmh do malo manj majlmih, ze ponjo v solskih klopeh m se z mešanimi občutki spominjajo preteklih počitnic. Kurje res, je res. od letošnjih počitnic naši J) , ... ........... otroci niso kaj dosti imeli. Brez pravega počitka tudi pravih rezultatov ni... Upam. da se bodo zamislili tudi tisti, ki o tem odločajo, in otrokom ponudili vsaj kakšen dan več pri bl.Zajočih se _______________Moja prva vojna________________ Dan po končani šoli je bil za nas, Slovence, še poseben dan. Bil je dan osamosvojitve, ko naj bi naša prelepa Slovenija postala samostojna. Bili smo tako ponosni nanj in prav je bilo. Nikoli ne bom pozabila tistega 26. junija. e pa seje vse spremenilo. Po radiu in televiziji so nas nenehno obveščali o premikih vojske v Sloveniji. Ozračje je postajalo čedalje bolj napeto. Starejši so bili veliko bolj prestrašeni, za nas otroke pa je bilo predvsem zanimivo in napeto in pravega strahu nismo občutili. Mama je seveda takoj pripravila vse potrebno za skrivanje in bežanje. Ničkolikokrat je ponovila, da ji je žal, ker nimamo vsak svoje spalne vreče. Mi smo bili pravzaprav ves čas pri babici. Tam smo imeli vse potrebno v kleti, če bi prišlo do zračnega napada. Nekajkrat smo celo preživeli nekaj ur v kleti, ker so bili starejši precej panični. Kakor hitro sta napetost in nevarnost minili, smo otroci kar hitro pozabili na vse. Igrali smo namizni tenis in imeli na vrtu skoraj vsak dan piknik. Če sedaj pogledam nazaj, moram priznati, da smo se imeli takrat najlepše v času počitnic. Kako tragično - smešno je pravzaprav to. Lepo bi bilo, če bi bile vse vojne takšne, kakršno smo doživeli mi. Tisti pa, ki so med to voj no izgubili svojega najbližnjega, nekoga, ki so ga imeli radi, na to gledajo čisto drugače in jim bo ta vojna ostala v grenkem spominu. Žal mi je za njih. vse ljudi na Hrvaškem, ki tako trpijo, predvsem za otroke, ki vidijo in čutijo smrt čisto blizu. Ne vem, za kaj je vse to potrebno, ko pa nam je dan razum, da bi ga uporabili v dobre, boljše, bolj pametne namene. Nekdo je rekel, da je človek največja zver, pa še kako prav je imel. Lea Divjak, 7.e _____________________Nasilje____________________ V svetu je danes veliko takšnega ali drugačnega nasilja. Še nedolgo tega sem spremljal na televiziji žalostno usodo Kurdov, obenem pa sem bil vesel, da živim v dokaj mirni državi. Večkrat sem premišljal, kako bi pomagal, vendar sem kmalu ugotovil, da sem nemočen. 25.6.1991. Proglasitev samostojne Slovenije. 26.6.1991. Letalski preleti na slovenskem nebu, premikanje tankovskih divizij... Po nekaj dneh že tudi boji ob mejah. Ko je televizijski napovedovalec - bilo je v nedeljo, 28.06.1991 - rekel, da je v roku 15 minut nevarnost zračnega napada, meje zgrabila panika. Ves sem se tresel, bilo me je strah in imel sem občutek, da mi bo počilo srce. Hitro smo odšli v klet. Tam smo bili kake pol ure. Po televiziji objavljajo vsak dan zastrašujoče dogodke. Veliko ljudi ostane brez domov, staršev, svojcev... In tudi te katastrofe na Hrvaškem... Uničujejo dragocenosti, obujajo preteklost... NIHČE nima pravice segati po tujem življenju, vendar si veliko ljudi nadene "roko" zakona in pobija vsevprek. Nenad Stojanovič, 7. e i S:# mm i«« «»i mmm mmm mmmm NEMOGOČE JE MOGOČE TUDI V KOČEVJU Odprta nova trgovina z instalacijskim in gradbenim materialom 18.10.1991 je bila v navzočnosti predstavnikov celjske Kovinotehne, vidnih predstavnikov celjskega, kočevskega in ribniškega političnega in gospodarskega življenja ter ob zvokih kočevskih godbenikov slavnostna otvoritev KOVINARJEVE trgovine z instalacijskim in gradbenim materialom. Za potrebe trgovine je bil preurejen del prostorov v upravni stavbi Kovinarja na Reški cesti 23, ob trgovini pa so tudi urejeni zaprti skladiščni prostori. Kočevski Kovinarje ob 45-letnici uspešnega razvoja in samostojnega prebijanja na tržišču svoj obseg poslovanja razširil tudi na trgovino. Instalacijskim in montažnim storitvam ter splošnemu kleparstvu in ključavničarstvu se je torej pridružila nova gospodarska veja, ki bo prispevala k hitrejšemu obračanju domačih zalog ter podjetje oplemenitila s še poslovenjšo dimenzijo. Seveda tudi in predvsem po zaslugi mednarodnega podjetja KOVINOTEHNA iz Celja, ki je v KOVINARJU našla zanesljivega partnerja, v Kočevju in okolici pa zanimivo tržišče. Po sistemu "franshizing", ki pomeni kopiranje uspešne trgovine, bo Kovinar omogočil oskrbo kočevskega tržišča, tako s ponudbo na prodajnih policah trgovine, kot iz svojih skladišč ter povezavo s celotnim informacijskih sistemom Kovinotehne. PRODAJNI PROGRAM: Prodajni program obsega * instalacijske materiale, (vodovod, centralno ogrevanje, elektrika) * sanitarno keramiko in ploščice * vijake * črno in barvno metalurgijo (profile, pločevino) V trgovini vam tudi svetujejo, pri nakupu v gotovini pa omogočajo brezplačno montažo določenih izdelkov z dostavo na dom. Dogovoriti seje mogoče tudi za izdelavo, dobavo in montažo krovsko kleparskih in ključavničarskih izdelkov in del po naročilu. mmm mmm mmm mumm trnmm ' mmm AVTO BUM PRIPRAVLJA NOVOST: ALFANUMERIČNI PAGER . Kaj je to PAGER? PAGER je elektronski sprejemnik v velikosti I cigaretne škatlice, ki deluje na osnovi radijskih valov. Imetniku PAGER sporoča obvestila na p digitalnemm ekranu. Sporočila pošiljajo iz I centrale preko računalnika in radijskega signala, ki doseže imetnika na katerem koli mestu. Na sprejem signala opozarja napravica I zvočno, svetlobno ali s tresljaji, tako dajo 1 imetnik lahko nosi v žepu, za pasom ali v osebni prtljagi. uporaben v transportnih podjetjih, v vojski, policiji, gasilskih enotah, zdravstvu in ne ....... nazadnje v družini, saj družinski člani kljub | ločenosti lahko ohranijo medsebojne stike. Kdo bo v Sloveniji prvi ustanovil :i PAGER-center? Novost bo na slovenskem tržišču vpeljalo podjetje BEL PAGET SLOVENIJA, v katerem imajo lastninske dežele AVTO BUM, BEL PAGET CANADA in BEL PAGET BEOGRAD. I Računalniško oddajni center, ki bo zbral Kaj sporočiti po PAGER-ju? PAGER je primeren za krajša sporočila. Imetnika je mogoče na tak način obvestiti, naj se oglasi po najbližjem telefonu na sporočeno številko, naj spremeni cilj poti, naj začne ali prekine določeno dejavnost, naj se izogne bližajoči nevarnosti itd. Skratka, uporablja se kot telefon, ima pa predvsem to prednost, da ni lokacijsko vezan. I Kdo vse so koristniki PAGER-ja? PAGER v svetu koristijo poslovneži, ki morajo biti v neprestanem stiku s poslovno II dejavnostjo: med potjo, na rekreaciji... Zelo je wmmmi ' mmm sporočila, bo lociran v Kočevju, od tam pa bodo sporočila pošiljali po oddajniški mreži na 80 do 85% ozemlja Slovenije ter na del Hrvaške. Sistem bo predvidoma začel delovati v začetku leta 1992, ob polnem zagonu pa bo zaposloval okrog 25 operaterjev in drugih kadrov, ki bodo svojim naročnikom oz. članom oddajali sporočila 24 ur dnevno. Za utrditvijo AVTO BUMA na področju prometnih komunikacij se torej to uspešno kočevsko podjetje pripravlja v evropskem letu 1992 še na uveljavitev na zahtevnem področju elektronskih komunikacij. «lil «lil II ■ NASLOV:NOVE NOVICE .KOLODVORSKA 1, 61310 RIBNICA. TEL.: 861-765 OD 8.00 -11.00, OSTALO 861 - 704 TA DEL ČASOPISA JE NAMENJEN VSEM PROIZVA.1ALCEM,TRGOVINAM,STORITVENIM DEJAVNOSTIM IN DRUGIM,KI ŽELIJO REDNO ALI OBČASNO SEZNANJATI SVOJE POTROŠNIKE IN ODJEMALCE S SVOJO PONUDBO.NAROČILA ZA POSLOVNE OGLASE SPREIEMAMO VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 12. - 17.URE IN VSAKO SOBOTO OD 9.-13.URE. OBJAVO POSLOVNIH OGLASOV ZARAČUNAMO PO VELJAVNEM CENIKU. N O V O TTlaroC Rožna c. 39, Kočevje, tel.: S53 - 331 int. 61,62 SPECIALIZIRANI smo za organizacijo POROČNIH VEČEROV cene s popustom Pokličete nas lahko tudi na telefon 852 - 259 SE PRIPOROČAMO ! MESARIJA NOSE IVAN Šalka vas 135, KOČEVJE Telefon : (061) 851 - 225 ° sveža govedina 0 klobase, hrenovke in suhomesnati izdelki domačih proizvajalcev ° od četrtka dalje sveža domača teletina POSEBNA PONUDBA: 0 vakumsko pakiranje mesa za zmrzovanje Odprto tudi v NEDELJO! FRIZERSKI SALON ” DANICA ” Šeškova 3,Ribnica tel.: 860 - 588 VAS vabi v obnovljen, še prijetnejši lokal od pon. do pet. od 8. -12. in 16. -19.ure v sredo od 8. -14. ure v soboto od 8. -12. ure NOVE NOVICE POSLOVNA STRAN i 1;:! za 22 let zvestobe! Na javnem žrebanju, dne 17.10.1991, ki je bilo izvedeno v restavraciji NAMA Kočevje, ob 17. uri, so bili izžrebani naslednji kupci: nagrada: gorsko moško kolo: Stane Blatnik, Prcvdc 3, Hinje nagrada: vrednostni bon za nakup konfekcije 5.000,00 SL'l: Silva Henigman,Dolenja vas, Dolenja vas nagrada: paket proizvodov Krke: Ana Praznik, Reška c. 37, Kofcvje nagrada: kosilo za dve osebi v restavraciji NAME: Vesna Radovčič, Roška c. 44, Kočevje nagrada: likalna miza - Inkop: lože Pust, Rešlja c. 5/a, Kočevje nagrada: posteljna garnitura: Marica Mihelj, Salka vas 68, Kočevje; Tanja Hrovat, Prečna ul. 4/a, Dolga vas, Kočevje; Franc Gorše, Rapijevo 8^ Struge; Ivanka Levstek, Rctje 135, Loški Potok; Anica Strumelj, Slovenska vas 11, Stara Cerkev 7. nagrada: 9 I vina in košarica - Tekstil Ljubljana: Alojz Ofak, Bračičeva 7, Kočevje 8. nagrada: paket proizvodov od HENKEL ZLATOROG-a, Alojzija Paliž, Žlebič 5, Ribnica 9. nagrada: tehnična svetilka: SIJAJ Hrastnik. Iztok I^tvrič, Zxljnc 28/a, Kočevje 10. nagrada: varilec - GORENJE: Hilda Figar. Kajuhovo 30, Kočevje; Vladka Kusold, Podgorska 8, Kočevje; Anica Rihtar, Trata VI/I, Kočevje; Ivanka Marinc, Koprivnik, Kočevje; Jože Podržaj, Rožna 19, Kočevje 11. nagrada: stenska ura in budilka - GORENJE: Justina Rauh. Zaljne, Kočevje; Marjana Sovič, Vas - Fara 32, Fara; Vera Vidič, Salka vas 100, Kočevje 12. nagrada: tchnica z budilko - GORENJE: Sonja Poje, Morava 17, Kočevska Reka; Nataša Klun, Podgorska 11, Kočevje; MMarija Nanjara, Ul. h. Marinclja 4, Kočevje 13. nagrada: paket od Kolinske: Cvetka Janez, Tesarska 3/a, Kočevje, 14. nagrada: čokoladni keksi - Kocstilin Bjelovar Ankica Papež, Kidričeva 7, Kočevje 15. nagrada: 7 1 soka Presad Gabrovka: Jožefa Samec, Slovenska vas 48, Stara Cerkev 16. nagrada: hlače od Xrikona: Danica Aiclj, Stari Log 1, Kočevje 17. nagrada: paket od ŽITA Kočevje: Zdenka Paycrl, Cankarjeva 15, Kočevje 18. nagrada: 12 1 soka - Fructal: Slavka Grimšič, Grčarice 16, Dolenja vas 19. nagrada: 6 I minister Gregor - vinjak - Fructal: Violeta Propadlo, Kidričeva 7, Kočevje 20. nagrada: 30 kom. soka Tališ: Minka Ivančič, Podgorska 60, Kočevje 21. nagrada: 10 I kisa Tališ: Karmen Orazcm, Lončarska 56, Dolenja vas; Ixijzka Lovšin, Rožna 14, Kočevje 22. nagrada: pručka: Alenka Petek, Breze 2/1, Ribnica. Vsem nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v poslovodstvu NAME Kočevje, TZO 20 vsak dan, razen sobote od 8. do 14. ure. m tel.:854 -311 , tclefax: 853 -472 Mercator KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE Kolodvorska ul. 25 Trgovina KMETOVALEC in KMETOVALEC DELIKATESA v Kočevju, Kolodvorska ul.23, DISKONTA mesarije v Kočevju in Stari Cerkvi, poslovalnice mesa in mesnih izdelkov, PE mesarija v Kočevju in izpostava trgovine Kmetovalec v Strugah, PREDGRAĐU, FARI DRAGI IN OSILNICI vam nudijo ugoden nakup proizvodov širokega spektra Posebna ponudba v trgovini KMETOVALEC vse za ureditev grobov (rezano cvetje, zelenje, grmovnice, sadike mačehe, čebulnice, zemlja, sveče...) po 1. novembru ugoden nakup vseh vrst sadnega drevja in sadjarskega pribora Na to temo pripravljamo za dne 5.11.1991 ob 15.00 uri strokovno prodajno akcijo z naslovom PREDSTAVITEV starih sort jablan in demonstracijo, sajenje sadnega drevja (pred trgovino KMETOVALEC) Ne prezrite. Pod ugodnimi pogoji odkupujemo vse vrste _________Inf, na tel. 854-311 in (int. 35 in 36)_ frmaj d.o.o. Bramac d.o.o. Škocjan - vso za streho Vrvarska 3, Ribnica tel. (061) 862-188, 862-189 Vsak objekt potrebuje streho. Mi vam nudimo izvedbeni inženiring (od projekta do izvedbe strehe) Prava rešitev za vašo streho je strešnik BRAMAC, betonski strešnik evropske kakovosti. Ugodne cene, svetovanje, izvedba! uredništvo Kolodvorska ul. 1 KUPON ZA BREZPLAČNI 61310 Ribnica MALI OGLAS DO 20 BESED Tekst oglasa: DATUM: ŠTEV. OBJAV lx 2x IME IN PRIIMEK ŠIFRA ZA PONUDBO NASLOV PODPIS TELEFON NOVE _. NOVICE 1 AVTOMOBILSKA IZLOŽBA KENTAX TRADING podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861 - 488, NA ZALOGI PO ZELO UGODNIH CENAH : Fiat TIPO 1,6 DGT 25 636 DEM NISSAN SUNNY 1,6 22 970 DEM lipo].] lipo 1.4 lipo 1.4 Europa 'i lipo 1.4 i.e. Europa lipo 1.7 D V ceno so vključene vse dajatve (carina, davek, prevoz, prepis) ! Rešitve nagradne križanke št. 11 pošljite na uredništvo NOVIH NOVIC, Kolodvorska 1, Ribnica. Nagrajence bomo objavili v 14. številki NOVIH NOVIC. Nagrade prispeva lokal na sliki. IZZREBANKA NAGRADNEGA! VPRAŠANJA "KALANHOJE" je: BLAGOJEVIC JOŽICA, Trubarjeva 8, Rib-1 niča I Nagrado prejme pri CVETLIČARSTVU | "ŠPELA” v Ribnici. Izžrebanka naj se pol nagrado oglasi osebno pri "ŠPELI" v Ribnici, f f IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE ŠT.9 I POŽAR NEVENKA 11. nagrada, vrednostni bon za 700,00 SLT Iva Mate, Goriča vas 51, Ribnica 12. nagrada, vrednostni bon za 500,00 SLT Robi Gregoršanec, Mestni log 111/29, Kočevje 13. nagrada, vrednostni bon za 300,00 SLT Francka Zalar, Opekarska 50, I Ribnica I Nagrajenci prejmejo vrednostni bon po pošti, zanj pa lahko izberejo poljubil no blago v CVETLIČARNI POŽAR v Ribnici. TURIZEM TRGOVINA STORITVE d.o.o. TZO 20 (NAMA), KOČEVJE Tel.(fax.) 855 - 855 OBIŠČITE NAS! * Poleg običajne ponudbe ptic imamo izvrstne pevce kanarčke, bastarde ter eksotične križevce. * Očarale vas bodo tropske ribice. Izdelujemo akvarije po naročilu in jih uredimo po vaših željah - tudi na domu. * Oglejte si male vodne želvice, dolgodlake morske prašičke, razigrane hrčke ter pritlikave sobne zajčke. * Presenetila vas bo raznovrstnost kletk in opreme za nego hišnih ljubimcev. * Nova pošiljka daljinskih telefonov. II Organiziramo sindikalne izlete. NOVO: Izlet v Rim in Vatikan d d. a. £5rnfc> Hi * Oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in neživili ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava, zanesljiva poslovnost * Cenjene kupce vabimo na obisk naših maloprodajnih trgovin "BREG" na Bregu pri Ribnici ter pri "JORASU" v Ribnici. Trgovini sta odprti vsak dan NON-STOP od 1. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 14. ure. Špecerija "ZIMZELEN" na TVV je odprta vsak dan od 7.30 do 20.ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. OBVESTILO ./ : UPRAVA KV M SE JE V ZAČETKU OKTOBRA PRESELILA V NOVE PROSTORE LASTNE STAVBE V GORNJE LEPOVČE 111 uprava tel. 861-980, 861-981 trgovina JORAS tel.: 861-530 trgovina BREG tel.: 861-379 špecerija ZIMZELEN tel.: 863-348 skladišče živil in neživil v novi stavbi tel.: 861-983 Luisa Adamiča 10, Ribnica d.0,0. Tel.: 862-067 * bogata izbira domačih in uvoženih KERAMIČNIH PLOŠČIC * kvalitetno stavbno pohištvo (okna, vrata) proizvajalci: INLES, KLI LOGA TEC, LESNA BLED * ponudba drugega gradbenega materiala po naročilu * odkupujemo žagan les in trame KRATKI DOBAVNI ROKI-NAJUGODNEJŠE CENE tel.-telefax: (061) 861-493 d.o.o. Jurjeviča 51a 61310 Ribnica Slovenija ___________Aucncija Ljubljana, Gerbičeva 51_______ * žlebovi (kleparski gradbeni elementi) * trgovina z barvnimi kovinami: baker, aluminij, medenina, nerjaveči materiali * pločevina, profili, vijaki ... * z računalniško vodeno koordinatno mizo graviramo, rezkamo, vrtamo ter izrezujemo zahtevnejše nepravilne oblike iz različnih materialov Avtoservis HENIGMAN Obrtniška 2, Dolenja vas tel.: 864 - 118 Servisiranje v garancijskem roku za in servisiranje za ostala vozila * kleparska popravila * kemično čiščenje sedežnih prevlek in oblog * avtozaščita * avtovleka * prodaja rezervnih delov in dodatne opreme za vozila RENAULT in HYUNDAI NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA nama V NAMI VAM BOMO JESENSKI ČAS NAKUPOV OLAJŠALI: * NAMINA mesečna košarica, ki zajema preko 20 artiklov po nižjih akcijskih cenah: * 30% popust za izdelke TIK KOBARID * zlato iz uvoza - GOLDEN STELLA * vsako sredo in četrtek v NAMI nagradna igra 3x3 KDOR IŠČE, TA NAJDE ... V NAMI Kočevje lil 470 453 1991 g^mbzazz, iz 61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA 7 ”__i '@€T * prodaja gradbenega materiala * pridobivanje gramoza vseh granolacij z dostavo * stanovanjska zadruga (triodstotna provizija, vpisnina 50,00 din) NOVO ! brezplačna dostava na dom z razkladanjem paletiranih izdelkov o o m < -i > VSE NA ENEM MESTU, HITRO IN OB VSAKEM ČASU! Stanovanjsko komunalna banka d.d., I poslovna enota Kočevje, obvešča ^ i občane in obrtnike, daje razširila svojo ponudbo. \) SKB BANKA D.D. Banka nudi občanom: - zbiranje dinarskih in deviznih hranilnih vlog, - vodenje tekočih, žiro in deviznih računov, - menjalne storitve, - prodajo in odkup kratkoročnih in dolgoročnih vrednostnih papirjev, - vse vrste potrošniških posojil, - stanovanjsko varčevanje in kreditiranje gradnje, adaptacije ter nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš. Obrtnikom in ostalim komitentom, ki opravljajo samostojno dejavnost, banka poleg vodenja žiro računov in opravljanja plačilnega prometa nudi kredite za obratna sredstva in investicijske naložbe. Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije oglasite v Kočevju, Trg zbora odposlancev 18 ali nas pokličete po telefonu št.: 061/855-222 Odprto: ponedeljek - petek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, sobota - zaprto. ■jrvrf-iJ