„Danica- izhaja vsak pelek na celi poli in veljá po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za retert Ma 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto ;> gl. 60 kr.. za pol !eta 1 gl. 80 k r.. za 1 4 letaki kr.. ako zadene na ta dan pra/nik. izid«- ..Danua'dan poprej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 13. vel. travna. 1892. Ust 20. Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani. Spisal Anton Lesjak. dohrovski kapelan. (Dalje.) § 3. Kako je bilo z božjo potjo na Dobrovi pred vstanovitvijo fare in kako pozneje? Žal, da nimamo shranjenih zapisnikov, ki bi segali v 12. in 13. stoletje nazaj. V daljnem Ogleju se znajo pač nahajati kaki podatki, a kedo jih bode dosegel? Pa če tudi nimamo pisanega poročila, pa povzamemo lahko iz druzih okolnosti z gotovostjo, da je božja pot na Dobrovi zares že v 13. in 14. stoletji slovela in bila mnogo obiskovana. v v Ze velikost one presnje cerkve nas k temu sklepu sili. Ko bi ne bila božja pot toliko obiskovana, čemu bi pa zidali toliko podružnico s peterimi oltarji? I>alje: vse sedanje dokaj obširno farovško posestvo je bilo nakupljeno že v 14. in lf>. stoletji in to z milodari božjepotne cerkve Matere Božje. Že davnej preje pa je posedla cerkev velikansk gozd. katerega je moral kak dobrotnik in častilec Marijin cerkvi podariti itd. Zgodovinar Valvazor nam je iz svojega časa ohranil popolno zanesljivo poročilo. On je bil osebni prijatelj tedanjemu grajščaku na Bokalcih, Volbenku Žigu, baronu Strobelhoffskemu, in je tudi dalj časa bival pri njem na Dobrovi. On piše, kakor smo že omenili, da je ta božja pot o njegovem času tolikanj slovela, da so božjepotniki po leti skoro vsak dan dohajali in da je bilo tukaj nekatere dni po letu na en sam dan po 2 0 — 2(1 s s. maš. Slovela je tudi izvun dežele. Tako je leta 1CG8 imenitna kneginja s Koroškega obljubila zlato krono Mariji Devici na Dobrovi, ako bi njen šestletni slepi otrok spregledal. Bila je uslišana in je obljubo z radostjo izpolnila. Koliko zaupanje so že v tisti dobi imeli kristjani do dobrovske Matere Božje, je razvidno tudi iz bogatih daril, katere je cerkev prejemala od pobožnih romarjev v znak zalivale za prejete milosti. V stari knjigi je zapisano, da so pobožni romarji tu sem v dar prinesli mašne plašče, vezene s srebrom in zlatom, zlate in src-berne verižice, pasove, perstane. zavratnice. skle-dice. krone in svetil niče. Zal, da so vse to leta 1713, ko so staro cerkev poderli, prodali za nizko ceno 204 gld. Posebno ljubezen in zaupanje pa je imelo že tisto dobo prebivalstvo stolnega mesta ljubljanskega do dobrovske Matere Božje. Bilo je sploh v pregovoru, da kedor gre trikrat na božjo pot na Dobrovo, je toliko dobro delo opravil, kakor ko bi bil romal enkrat v Kini na grob na sv. Petra in Pavla. Tako najdem zapisano v starem zapisniku iz leta 17">ti. Posebno zaupanje Ljubljančanov do dobrovske Matere Božje je razvidno tudi iz napisa, kateri je bil vdolbljen v spominsko ploščo v prejšnji stari cerkvi. Že četerto leto je strašna morilka — kuga — razsajala v sosednjih deželah: po Koroškem. Štajerskem. Hervaškem in v Gorici. V tej stiski se je mesto ljubljansko zateklo k Materi Božji na Dobrovo in k sv. Roku v Dravljah. Darovalo je mesto leta 1(182 spominsko ploščo ter jo dalo v cerkveno steno vzidati. Skoda, da se nam plošča ni ohranila. Mogoče, da se je pri podiranju stare cerkve poškodovala in zdrobila. Valvazor pa, ki jo je sam videl, nam je ohranil njen napis. Taki-le je bil: Magnae Dei Matri Mariae in Dobrova Populi e vid n is remotioribus4 odkar je Ljubljana (Kmonai nastala.*) Z vstanovitvijo samostojne tare se je božja pot le še lepše razvila in povzdignila. Dokler ni bila vstanovljena samostojna duhovnija. so šentvidski gospodje sicer prihajali skoro ob vseh zapovedanih Marijinih praznikih na Dobrovo obhajat božjo službo: ali slovesne shode so imeli le v praznik vnebovzetja in rojstva Marije Device. Po vstanovitvi fare pa so bili obilni shodi vsako nedeljo in praznik, zlasti med šmarnimi mašami. Leta 172."» je bilo sveto leto. Verhovni poglavar sv. Cerkve je bil takrat Benedikt XIII in je vladal tedaj pervo leto Na Dobrovi se je tedaj skozi !» dni prav slovesno obhajal sv. misjon. Vodili so ga čč. <»o. jezuiti. Na Dobrovo so prihajale velike množice ljudi tudi od drugod. Spominska podoba na to se še nahaja v farovžu. Lepota hiše božje je rasla. Znotranji in vnanji blišč Marijinega svetišča, mnoge zadobljene milosti so vedno veče množice romarjev na Dobrovo privabljale. Pretesni so postali prostori cerkveni, zlasti ni dostajalo prostora za spoved niče. Za božjo in Marijino čast vneti, za zveličanje duš skerbni tedanji vikar dobrovski Ivan Keretnik Tahavec (na Dobrovi 1. 1741—1753) je dal leta 1744 razširiti pokopališče. Na vzhodnji strani cerkve se je pokopališče obzidalo z bolj visokim, debelim zidom. V tem zidu so naredili 12 vdolbljin za •) Ne moremo boljše posloveniti, da bi česa ne premenili. Pis. spovednice. Na zapadni strani cerkve pa so pozidali m dolgo in b'3 m široko kapelo. Tu notri so ob velikih shodih maševali in pridigo-vali. Vse to, prostori za spovednice in kapela, je še sedaj ohranjeno. Kapela je bila do leta 181)0. precej nižja in na tri strani popolnoma odperta. O njej bodemo še govorili. Leta 1747., dne 25. junija, peto nedeljo po binkoštih. je posvetil vse to: cerkev, pokopališče in kapelo prevzvišeni in plemeniti gospod Krnest Amadej grof Attems, osemnajsti kuezoškof ljubljanski. To nam naznanja latinski napis na černi kamneni plošči, katero je dal že naslednji vikar Jernej Zupanec na listni strani v cerkvi vzidati. Napis je ta-le: D. O. M. O. B. A. Almae Dei Matri Gratiarum fonti Fideli attlictorum solatio Quae Hie inter eorvleta et fontes Sedem sibi elegit gratiis et miraculis claret C'ui In honorem 1231. prima Kcclesia et haec aedes ex imo coepta a C. & R. S. R. J. P. D. D. Krnesto e C'omitibus Ab Athembs XVIII. Lab. Kpo. Consecrata č. VII. Kal. Jul. MI XXX L VII II. M. P. indignus Deiparae Cliens et saeerdos M. Barthol. Suppanz 1. P. IV. Skoro gotovo je bila cerkev preje samo blagoslovljena ali benedicirana, ali pa je bila istega leta tudi po notranje toliko popravljena, da je morala biti na novo posvečena. Ko je bila cerkev zidana, jc bil ostal zvonik prav nizek, nižji od srednje kupole. Leta 17f>2 pa je dal vikar Ivan Tahavec zvonik vzdigniti in sploščakom pokriti, kar je stalo blizo dva tisoč goldinarjev. « Dalje nasi.) t Martin Skubic. (Gorečemu dnšiieinu pastirja v spomin.) (Dalje.) IV. Župnik in dekan ribniški. S poslednjim odstavkom smo prehiteli časovni red v opisovanju življenja in delovanja rajnega gospoda dekana Skubica. Povedati moramo namreč, kdaj in kako se je bil preselil v Ribnico. Na sv. Neže dan 1. 1808 je bil zatisnil oči slavni ribniški dekan Ignacij Holzapfel, ki je deloval goreče skoro dvajset let v Ribnici. Zapustil je vse svoje premoženje, krog 70.000 gld, za uboge gluhoneme. Napraviti se mora po zadnji volji pokojnikovi poseben zavod za gluhoneme cele dežele. Dotično Holzapfelnovo premoženje je sedaj še v oskerbovanju c. kr. deželne vlade in je znašalo ob koncu 1. 1801 že 208.839 gld. 20 kr. Deželni zbor sedaj resno misli, da vstanovi s Holzapfelnovim zakladom deželni zavod za gluhoneme. Temu slavnemu možu torej je postal gospod Skubic naslednik in sodimo, da po božji previdnosti. Odločen je že bil namreč po knezoškofu Jerneju Vidmarju za novega ribniškega dekana č. g. Alojzij Košir, takrat župnik v Teržiču. Ker je bila pa ravno v tistem času izpraznjena f ira št. Rupertska. za ktero je g. Košir tudi prosil, podelil mu jo je prečast. novomeški kapitelj, kur ni vedel, da je g. Košir že odločen za Ribnico, in tako je dobil g. Skubic 12 avg 1. 1MW dekret za župnika in dekana v Ribnici. G. Košir preselil se je v večnost za svojim nekdanjim tekmecem Skubicem komaj dobre štiri mesce pozneje, namreč 20. avgusta 18'.»J. Došel je novi gospod dekan v Ribnico 10. oktobra 1808. Sprejem je bil jako priserčen in veličasten. Prišedši skoz Terg s spremstvom šel je naravnost v malo leseno kapelico, v kteri se je med zidanjem farne cerkve obhajala ob delavnikih služba božja in se delili sv. zakramenti. Izrekel je pri tisti priliki serčno željo, da bi on in vsi farmani zadovoljni skupaj živeli, vedno v miru in lepi ljubezni. Ta želja se je njemu in župljanom popolnoma spolnila. Tri tedne potem, 8. novembra, se je obhajala v Ribnici trojna veličastna slavnost. V pervo zahvala za zemeljske pridelke in ob enem za srečno dozidanje nove cerkve, ktero je bil začel Skubčev prednik, g. Holzapfel. V drugo pa se je obhajalo blagoslovljen je nove farne cerkve sv. Štefana, papeža in mu-čenca. ki je bila gledč zidov doveršena. Obhajalo pa seje takrat tudi slovesno vmeščenje (instalacija) novega župnika in dekana. Vse je bilo ginjeno, ko je tedanji ljubljanski stolni dekan, poznejši knezoškof dr. Janez Z1 Pogačar zbranimovčicampredstavil novega dušnega pastirja, ki jim bo za na prej lomil kruh življenja in jih napajal z dušno pijačo, ki teče iz sedmerih virov sv. zakramentov. Zvesto je poslušala množica, ko je navdušeni govornik priporočal novemu duhovnemu pastirju z drago eeno odkupljene ovčioe. ljubo mladost, može in žene. gospodarje in gospodinje. Serčno veselje se je razodevalo po cerkvenem opravilu še v duhovski hiši. kjer se» je slavil ob enem tudi god ravno vpeljanega gospoda dekana Martina. Stolni dekan dr. Po ga čar je pokazal s tem. da je prišel v Ribnico vmestit novega gosp. župnika m dekana, pred svetom, kako visoko spoštuje g. Sku-bica. Spoznaval ga je natančnejše, ko je zahajal na počitnice v Suhor k rajnemu župniku Skolicu, s kterim sta večkrat obiskala tudi dekana Skubica v bližnjem Semiču. V Ribnici je čakalo novega gospoda dekana veliko težavnega pa imenitnega dela. Pred vsem je moral misliti, kako ohraniti dušno pastirstvo velike fare, ki šteje 6000 duš, v onem lepem redu, ki ga je bil vstanovil rajni Holzapfel. Naj bo povedano Ribničanom v čast. ob enem pa tudi v spodbudo, da radi obiskujejo — kadar so doma — službo božjo in da pogosto pristopajo k sv. zakramentom. Ne pretiravam, če terdim, da je v naši škofiji razun Ljubljane malo fara, kjer bi morali gg. duhovni dalj časa presedeti v spovednici. kakor v Ribnici. In prav je tako! Pogosta spoved odpravlja grešne razvade ter zabra* njuje mlačnost in nebrižnost v verskih rečeh In prav Ribničani se morajo varovati verske mlačnosti. ker so prisiljeni — vsaj mnogi med njimi — vsako leto po svetu s trebuhom za kruhom. Sodim, da je ravno pogosto prejemanje sv. zakramentov in redno obiskovanje domače službe božje obvarovalo Ribničane one brezbrižnosti za vero in cerkev, katera se večkrat opazuje pri sosednjih Kočevarjih. ki žive v podobnih razmerah Svet navadno sodi delovanje duhovnikovo le p<» vnanjem: po tem. kar je kteri zidal, kar je pisal, koliko društev je vstanovil. kako je podoiral narodna težnje, koliko je svojim faranom pomagal v gmotnem obziru, itd. Vse to je potrebno in lepo. za vse t«» se tudi zanima vsaK goreči duhoven. Ali veliko b< *Ij imenitno, najpervo potrebno je zidanje d u h o v n •• cerkve božje, širjenje kraljestva Inžjega v pep-ih vernikov. In skušnja poterjuje. da so bili pri nas za svoj poklic naj bolj goreči duhovni tudi najb Ijši rodoljubi, ki so tudi v gmotnem obziru velik«» stoiili za svoje župljane. pač da. za ves slovenski n;«r«'l O tem se bomo prepričali tu«li iz opisa delovanj« Skubčevega v Ribnici. Rajni Skubie je bil pred vsem dušni pastir Vsled premnogih vnanjih del. kt>*re je izvršil, bi sm-l sicer človek misliti, da se ni mogel veliko brigati za dušno pastirstvo. Ali zelo bi s».' motil. Sv maša. ;ri-diga. spovednika in drug;» «lubovška opravila so mu bila vsikdar perva in najimenitnejša dolžnost. Xe le. da je v težavnih okoliščinah ohranil v fari gorečnost Holzapfelnovo dobe. inarv-o jo je s poiu<**j<» dobrih duhovnih pomočnikov še zdatno p-«množil. Spove-dancev je bilo vedno več. tako da so jih v zadnjih letih trije gg. duhovni — zlasti o gotovih časih — težko zmagovali. Da bi poživil in «.hranil katoliško življenj" v fari. je obhajal s svojimi farani od 2.—14 jun. I I m i s i j o n in leta 1 *.>7 p o n o v I j e n j e m i s i j o n a Vodili so obojno pobožnost čast. gosp Lazaristi iz Ljubljane in Celja. Ljudstvo je z v»»liko vneino hitelo v prostorno cerkev, poslušat govore in k spnvednicam. Bile so v novi cerkvi že nove maše. bilo je birmanje. ali nikdar prej ni bila tako napolnovana. kakor o misijonu dve nedelji in o sklepu misijona. Spominjam se, s kakšnim veseljem so mi pripovedovali rojaki, ko sem bil v jeseni 1 1*83 na počitnicah v L'ibm«-i. o „dnevih zveličanja/ kakoršne so bili doživeli nekaj prej. Tudi taki. ki poprej niso veliko marali za cerkev, so se bili vdeležili milosti sv. misijona. in so nis»» mogli dosti pohvaliti, tako jim je vstregla pobožnost. Lepa cvetka Skubčeve gorečnosti je tudi štiri-deseturna pobožnost pustne dni. začeta I. l^oo. ktera rodi prelepega sadu. Goreč duhoven, kterega Ribničani dobro poznajo, pisal mi je lansko leto. da si je gospod dekan Skubie s to pobožnostjo spl^tel nov krasen venec, ki mu bo ovijal glavo v nebesih. Naj perva gorečnost vzbujena po rajnemu Skubicu. ne poneha; nasprotno plamti bolj in bolj ljubezni do Jezusa v zakramentu sv. Rešnjega Telesa! n da bi se našel dobrotnik, ki bi to pobožnost za vse prihodnje čase tudi gmotno zagotovil! (Dalje nasl.) Za majnik. (Konec.) Mati se hitro oberne in vidi nesrečo hčerke; iz strahu omedli, izgojevalka pa hiti v grad pomoč iskat. Sedaj je hotel ljubi Bog. da je revna družina p.-ijala se ravno ta trenutek mimo kraja nesreče; hitro skoči mož z voza ter se verže v vodo: trajalo j.- komaj eno minuto in prinesel je že s smetjo bo re.-ega se • -troka še živega izvode ter ga pred mater ¡»•¡••žil; v tem trenutku prišel je tudi že grajski go-sp..»d s hlap« em. kteremu je revni mož vso nesrečo pojasnil. Gospa se je počasi zopet zavedila. je pritisnila hčerko na svoje ljubeče materino ser< e in se na glas Bogu zahvalila z povzdignenimi rokami za tak" srečno rešitev. Dninarjeva družina bila je nato p.«vabljena, priti v grad. kjer se ji je takoj z jedjo postreglo ; po jedi šel je grajski gospod z njo na vert ter jo natančno povpraševal po okoliščinah: vse mu je družina pošteno in odkritoserčno povedala, Ker je gospod že z nekaterih opazk kmalu razvidel. da sta iiiož kakor tudi njegova žena precej skušena v vert-narstvu. ponudil jima je ravno prazno vertnarsko službo, ktero je mož z največjo hvaležnostjo takoj sprejel in ob enem obljubil, da se hoče potruditi, za-dovoljnost svojega novega gospodarja doseči. Nato pokaže jim gospodar stanovanje, odmeri jim del verta v porabo ter tudi pove vsoto, ktero bodo vsak mesec dobivali, ako mu bodo všeč delali. Kako je bila revna družina srečna' Ljuba Mati Božja, kteri so izročili svoje terpljenje in skerbi. uslišala je njih ponižne, otroške prošnje. Perva reč. ktero je pridna žena v novo prostorno stanovanje nesla, bila je podoba ljube nebeške Kraljice, pred ktero je pri vstopu zopet po-božna družina s solznimi očmi opravila ponižno za hvalno molitev; <>d tedaj ni pretekel dan, da ne bi bila družina pred njo molila; vsako soboto in pred vsakim Marijinim praznikom gorela je lučica pred milostno podobo in ko je prišla lepa spomlad in je pokazal majnik svoje cvetke, okrasila je družina to podobo z najlepšimi in najbolj cvetečimi cvetkami. S pridnostjo, zvestobo in poštenostjo vedeli so si zado-voljnost grajščakovo tako pridobiti, da je čez dve leti. ko sta dečka doveršila ljudsko šolo. oba priporočil dobro znanemu predstojniku duhovne kongre-gaeije. kjer sta bila kot pevca popolnoma brezplačno vzderževana; po dokončanih vseučiliških študijah stopil je e«len kot zdravnik, drugi kot duhoven v praktično življenje: in oba. v istem okraju delujoča, bila sta v občnem spoštovanju pri vsih. zavoljo njih prelepih lastnosti in natančnega izpolnjevanja vsih dolžnosti: njuni stariši pa že mnogo let počivajo v hladni zemlji. Kdo ne spozna v tej družini očitnega vspeha Marijine priprošnje. skrivnostnega vladanja božje pr«-vidnosti v Da. čudovite so Božje poti. neza-popa«lljivi Njeg"\*i sklepi; Njegovo sveto ime bodi slavljeno na veke! Janez Uepič. Ogled po Slovenskem in dopisi. V Ljubljani se je pretekli ponedeljek. 9. t. m., nekoliko mudil znameniti mož. č. P. llerbert. Tirolec i/, reda sv. Frančiška, ki je poprej nad 20 let bival v Jeruzalemu, zdaj pa je kakor v pokoju v cesarskem gradu „Belvedere* na Dunaju ise ve. da po privoljenji samostanskih višjih prednikov». Poslan je bil zdaj od Nj. Veličanstva v Sveto deželo s častnim opravilom, da je za frančiškanskega „prezidenta" v Jaffi. kakor tam samostanske predstojnike imenujejo) nesel zlati križec s krono od Nj. Veličanstva, to pa v spomin za posebne usluge, ktere je skazoval Nj. Veličanstvu in spremstvu — tudi v duhovnem obziru ob času Njih popotvanja v Jeruzalem. P. Heribert se je mudil šest tednov v Palestini in je na vsih imenitniših svetiščih opravljal najsv. daritev za cesarsko rodovino. Spomina vredno je, kako je bila neka bogoljubna romarica iz sorodovinstva popotnikovega nezmerno ginjena v Nazaretu. n. pr. pri „Marijinem studencu." kamor je hodila Marija in mladenček preljubi Zveličar sam po vode. ali na prostorih Marijine hišice (ki je zdaj v Loreti. kakor je znano); serce se ji je hotlo stopiti na mesticu. kjer je bilo ognjišče... Vsi obrazi prebivavcev. posebej ženskih, so se ji zdeli lepši, nekako čeznatornega vtisa, rekel bi: Marijini obrazi. Nikakor ni mogla dopovedati, kako silno ljubeznjivo in prijazno je v tem mesticu; — prebivavcem, zlasti deklicam, se že po zunanjem pozna, da so bolj pobožne, nedolžne, kakor po druzih krajih. (Nekaj ta-cega. menda se ne motim, je spaziti tudi pri dečkih v Betlehemu). Spomina vredno je. da une dni, ko je pri nas snežilo in silno deževalo, je bilo v Sveti deželi po 42—45 stopinj vročine. Rež*) in pšenico so bih že poželi. Z Iga. (Šmarnice in poživljanje vere. Katoliški shod.) Vsaki čas ima kaj posebnega, vender je med vsemi letnimi časi naj prijetniši spomlad. Cvetice cveto, drevesa poganjajo, škerjančki žvergole, gozdi se oživljajo, vse vstaja iz svojega spanja. Kakor je pa med štirimi letnimi časi naj lepši spomlad, tako je med vsemi 12 meseci naj prijetniši in naj lepši mesec majnik. kterega je sv. Cerkev in pobožnost dobrih katoličanov darovala in odločila v čast Materi Božji. Devici Mariji, naj častitljivši Kraljici. V tem mescu tisuč in tisuč vernikov pošilja prošnje in zdihljeje pred sedež Marijin. In ako Marija že nobenega posameznega zdihljeja ne prezre, bo še vse rajše uslišala splošnje prošnje vernikov v tem njenem mesecu. Kdo more prešteti vse dobrote, ki jih Marijini častivci vsako leto v majnikovi pobožnosti iz njenih rok dobivajo. K Marijinemu češčenju nas pa nagibajo velike dušne in telesne potrebe, in naša lastna korist, ker Marija v tem mesecu posebno bogato odpira roke in svojim otrokom velike milosti deli. V stiski je sv. katoliška Cerkev s svojim poglavarjem in z verniki vred, v nevarnosti so posamezne dežele, koder so razpertije in ljudje nezadovoljni vsled pojemajočega katoliškega prepričanja; v silni nevarnosti je tudi naša mladina, katero svet s svojimi zapeljivimi pa vabljivimi zgledi in spisi skuša zapeljati in nesrečno storiti. Če vse to in stotero še drugih nevarnosti pregledamo, moramo spoznati, kako potrebno je. da Marijo, našo dobro mater, posebno v tem mesecu častimo in na pomoč kličemo Ker bode letos v Ljubljani katoliški shod za vse slovenske pokrajine, kateremu bo poglavitni namen: poživljati katoliško prepričanje in vterjati na podlagi katoliških načel zasebno in očitno življenje in delo- * i Bizjaška je pisava ..rž." ko vendar — saj na Gorenjskem — popolnoma jasno zgovarjamo „rež!" Zakaj ne pišete tudi n. pr. : ..tr." ..sr?" vanje katoliških Slovencev, moramo pa posebno še v tem Marijinem mesecu jo prositi, naj Ona, za Bogom naša naj bolj mogočna in usmiljena dobiotnica. pomaga, da bode naš pervi shod poživil gorečnost katoliško in pridobil vse tiste, ki se niso dosedaj vnemah za katoliško stvar, ali pa so še celo otrovali med našim katoliškim ljudstvom katoliško življenje z nevernim liberalizmom. Pri nas vsaki dan pri šmar ničnem opravilu molimo rožni venček Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, z namenom, da bi naj lepša in naj bolj mogočna Kraljica blagoslovila delovanje, osnova v nega odbora in_ pripravljavna dela za katoliški shod ter sprosfla mnogo vspeha pervemu slovenskemu katoliškemu shodu. Za majnikovo svečanost dobila je naša farna cerkev letos dragocen kinč. Neimenovan tukajšen faran kupil je krasno sliko Device Marije brez madeža spočete, ter jo je podaril farni cerkvi v porabo šmarnične pobožnosti. Naj mu bode po tem potu iz rečena iskrena zahvala. In preč. naš gospod župnik so pa oskerbeli tarni cerkvi silno lep luster za 18 sveč, kteri nam vsem laranom močno dopade, ter kinča našo že itak vso prenovljeno in olepšano hišo Božjo. „Naša ljuba Gospa, presv. Serca," katero po vsi župniji s tim naslovom in slavoklicem na pomoč kličemo in serčno pozdravljamo, naj vsem dobrotnikom in posebej priljubljenemu in gorečemu preč. gospodu župniku obilno poplača njih trud in prizadevanje ! F. S. V Kropi je pretekli petek, G. t. m., o poli 9ih zveččr v Gospodu zaspal ondotni župnik č. g. Jan. Kapuz, prav blaga duša, skerben in goreč dušni pastir. Morebiti kteri prijateljev kaj več in bolj natanko popiše, mi tukaj le ob kratkem kaj malega omenimo o blagem ranjkem. Rojen je bil v Kamniku 28. avg. 1821, in mašnik posvečen 31. jul. 1847. Služil je kot duhovni pomočnik v Mokronogu, v Postojni in Moravčah pri pokojnem občespoštovanem in ljubljenem dekanu gospodu Jan. Tomanu, kteremu je pozneje pridigal o njegovi zlati maši. Kot samostojni dušni pastir je bil v Pečah in potem veliko let župnik v Kropi. Bil je vedno delaven za božjo čast in boljšanje vernikov. Zlasti v Kropi je s pomočjo verlih domačinov silo veliko storil za cerkev in za omiko mladine. Možje, ki so v času njegovega pastirovanja zelo veliko darovali za svoje rojake v Kropi, so zlasti preč. gg.: pokojni stoljni prošt Jož. Zupan, oba preč. gg. Potočnika, namreč, msgr. Mihael, uršulinski spovednik v Ljubljani in njegov preblagi brat pok. Št. Viški župnik Anton, za šolstvo posebej pa pokojni g. deželni šolski nadzornik g. Jan. Šolar. G. Jan. Kapuz je pa vse lepo vodil, oskerbljeval in vravnaval, storilo se je prav veliko v blagor ondotne srenje. Da je yagi gosp. Kapuz pri vsem tem ne le imel veliko stroškov, potov, ampak tudi mnogo daroval, ni dvomiti. Priče in sad njegove neprenehljive delavnosti so zlasti: Prelepi križev pot, novi zvonik, novi veliki zvon, obnovljenje velikega oltarja, novi stranski oltarji, zali križ na pokopališču, lepo število prezalih para-mentov, že bolj proti zadnjemu prelep tlak in stopnice pred velikim oltarjem in obhajilna miza, da molčimo o drugih napravah. Ne manjši cene so njegova dela v čisto dušnem pomenu, kakor: sveti misijon in njegova blažena obnova, velika gorečnost za razširjanje bratovščine presv. Rešnjega Telesa; ker je imela bratovščina veliko udov, je kar sam z vso faro vred v cerkvi vsaki mesec „uro" obmolil itd. Že v svoji zadnji bolezni pa je še nekaj prav koristnega storil za Kropčane, djal bi, kakor za testament. S pomočjo preč. P. Angelika Hribarja je namreč v fari vstanovil karmelsko bratovščino, ktera je z brezštevilnimi duhovnimi dobrotami sklenjena. Preč. P. \ngelik je namreč o pustni tridnevnici bil prišel v Kropo na pomoč in pridigoval je med drugim tudi o slavnem Karmelu in ondotni bratovščini Marije D. To blezo je dalo povod, da so to bratovščino v Kropi vstano-vili; g. Kapuz sam je imel dobiti oblast kot središnji vodja za ondotno okrajino (ali jo je bil blezo že dobil»: pa božja neizvedljiva previdnost ga je med tem na nebeški Karmel poklicala. Zasluga za to novo dobroto je gotovo njemu prišteta in ne bo zgubljena. Omenim naj še, da je biLg. Kapuz tudi med posebnimi dobrotniki za naše dijake; kadar je prišel v ^Ljubljano po opravilih (in to je bilo precej pogosto, ker je skorej zmeraj imel kaj novega napravljati za cerkev», vselej se je spomnil tudi s kakim darom za naše potrebne dijake. Bog mu plačaj in naj bode priporočen v molitev in blagi spomin gg. duhovnim tovaršem. dijakom, vsim prijateljem in sorodnikom Kar tiče bolezen blagega ranjcega. je znano, da je že delj časa bolehal za protinom v nogah, posled-njič pa mu je potegnilo k sercu. Od velikega torka ni več maševal in zgoraj omenjeni dan je izdihnil svojo blago dušo. Skofja Loka in podoba sv. Janeza Xep. — Petnajstega tega mesca. t. j., prihodnjo nedeljo, bode na „kapucinskem mostuu v Loki slovesno blagoslovljena podoba sv. Janeza Ne po mu k a. lepo d«;lo. namreč štatuva, ki stane le pri g. Leop. Tratniku (>0o gld. Ta znesek se ima zbrati in tr«»ški zmagati s prostovoljnimi doneski blagih Ločanov. Imajo pa (naj brez zamere to pristavimo. V rt tudi lepo priliko tukaj skazati se s kakim radovoljnim darom spi«, h čas ti v c i tega velikega pomočnika za dobro spoved in pa zoper nevarnosti na vodi. posebej še Loeani, kterih je velik«» drugod p«. sv«jtu raztresenih. To je toliko bolj potrebno, ker dozdaj. k"lik«»r vemo. še nad polovico svote za sam«» pod«»bo primanjkuje. Pohvaliti moramo «^ tej priliki verne Ločane. ker bodo svoj i-jienitni most čez Soro. ki so ga naj-poprej dostojno "razširili, zdaj pa še "s častitljivo podobo sv. Janeza Nepomuka olepšali. Zopet moramo pa milovanje izreči nad tem. kako so drugod, zlasti v Ljubljani, koso nove mostove zidali ali vravnavali. častitljive starodavne podobe z mostov «»«Imaknih. ne da bi jih z novimi nadomestili. To nikakor ni prav. Kako hočejo potem varstva na vodah za sv«»j«* prebivalstvo od Boga pričakovati na priprošnje Marij«*, ki je Pomočnica kristjanov, in zave-niča Svetnikov, p-.-sebej sv. Jan. Nepomuka! Zdaj hočejo delati .mesarski most;" naj tukaj popravijo nekoliko poprešnj" skaz-. pa tudi na druge most««vo naj ne pozabijo, da se jim poverne, kar se jim je uzelo. („Danica" rada spr« j«-ma kake doneske za podobo sv. Janeza Nep. v Sk«»fji Loki, ter jih odda na dotično mesto, i Razgled po svetu. Eim. Danes. 13. maja. je ravno lun let od rojstva sv. Očeta Pija IX V Rimu se je za obhaja nje --- M - znamenite obletnice bil zbral poseben odbor pod predsestvom grofa Aquaderni-a. Slišalo se bode skorej. kaj s<* je v ta namen zgodilo; sv. Oče so želeli, da naj se god obhaja z vso slovesnostjo v stoljnir-i sv. Petra in da hočejo tudi sami pričujoči biti. Papeštvo Pija IX j»' bik» eno naj znamenitejših. ne le po dol-gosti skoro :;2 l»'t. temveč tudi zarad tehtnosti za sv. (Vrk» v eno naj važniših Pred sv. očetom je bil "2"». aprila polen shod za ss obred»v Kardinali in prelati so v tem shodu izrekli. da se zamore z zanesljivostjo prestopiti k temu. da se med blažene prištejejo naslednji služabniki Požji: F r a n č i š k K s a v. Pijanski, rnašnik bar-nabitovske družbe; Anton B a 1 d u n u č i. jezuitovski duhoven in Gerard Maj el la. lajik redemtoriški.— lutein sta bila za resnična poterjena dva čudeža, ki ju je Bog storil po svojem služabniku, frančiškanskem innihu Leopoldu s kraja Gaier-he pri Perudžiji. Zgodilo se bo poblaženje najberž o bližnjem jubileju. — Iz Armenije j»» prišlo v Kim naznanilo, da je umeri naslovni škof Puginier. iz družbe za zunanje misijone v Parizu. apost. vikar večernega Tongkina. kar je postal 1. !>»;> Bog mu daj večni mir. Rim. V god sv Pavla s Križa. 2S. aprila, so učenjaki nad Katakombami sv. Kalista preslavljali slavnega preiskovalen kerščanskih starodavnosti. g. Janeza De Kossi. ki je obhajal Todesetletnico svojega življenja Kardinal Paroehi. vikarij Xj. Svetosti, je v sta roda vnem oratoriju sv. Siksta in sv. CeHlije daroval sv mašo. Med mašo je imel lep nagovor. Temu j»' nasledovala sv. maša s Te-Deuin-om. Gregorijanska >k«>la je med slovesno mašo prekrasne pesmi pevala. Potem je Kossi imel izversten govor o kerščanskih starinah ondotnih katekomb. najdbah, izkopninah v „papeževih rokah" in ondi bližnjih pokopališčih z grobom sv. Cecilije vred. Pri pogostovanji so govorili slavni možje: Kardinal Paroehi, grof Pidal, španjski poslane*- pri rimskem Stolu. msgr. de Waal, pa več Fr-n'-oz'.v in Italijanov. Po pri se rčno-prijaznem pogostovanji so k sklepu napravili obhod po katakombah. Prav primerno temu počivališču tolikih mučencev in .>v«-tnik«>v so prepevali gred»' vsih svetnikov častit-1 j i v»- litanij»*. ("'udovit vtis so delala razsvitljene katakomb»'. „Solnograški cerkveni časnik" pravi o sklepu *ega sporočila: V tem ko so počislali papež in naj veri del evropejskih vlad prestavnega arheologa, počislali ga z vsakterimi odlikami, je italijanska vlada sama odrekla njegovim zaslugam spodobno priznanje; • na ima vence in odlike le za Giordino Bruna, za ub-rdanka. za framasone. jude itd. Za katoliške učenjake pa se n»i gane. — Lansko apostoljsko prefekturo so sv. Oče povzdignili v apostoljski vikarijat in dosedanji ap. prefekt je* izvoljen za naslovnega škofa mesta Anostazijopola v Mesopotaunji. Odbor za razstavo v Čikagi je povabil sv. Očeta, da naj bi s»» tudi vdeležili poslanja na razstavo za Krištofa Kolumba. L»on XIII so to obljubili in v svojem odgovoru imenujejo Kolumba enega naj večih dobrotnikov človeštva, kteri je imel le malo enacih. o» 1 nobenega pa ni bil prekošen. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec maj (veliki traven!. a) Glavni namen: Likanje mladine s prejemati jem ss. zakramentov. (Spis poterj^n in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII ) (Krtnee j Velika zares je okerb vsacega očetovskega in maternega serca. ki to ime zasluži, stran in groza jih navdaja zastran sreče najljubšega, kar imajo na sv«'tu. svojih otrok. In vendar vse to še komaj zadostuje za velike nevarnosti, ki dandanes mladino obdajajo in zoper katere vsa čujočnost kerščanskih starišev nič ne pomaga l)a. tu je zar«.'s treba čuti in vedno čuvati, pa tudi moliti! Ce Gospod ne zida hiše, zastonj se trudi zidar, če Gospod ne varuje mesta, zastonj straži stražar; te besede popolnoma veljajo tudi za vzgojo mladine; tu se brez Gospoda nič ne da storiti, kar bi imelo kaj obstanka, in t.udi ne sejati in saditi, kar bi moglo vspevati: brez Gospoda tudi ni mogoče zabraniti nikakega padca in nikake škode, odstraniti nikakega plevela. Zato. kerščanski stariši in vzgojitelji, čujte in molite! Xaše orožje zoper sovražnika, naši pripomočki zoper zlo so čeznatorni, in to vzderžuje naše upanje zoper vse upanje. Po človeško soditi vidimo uboge otroke od dne do dne huje v rokah brez verskega Moloha. vera pa nas uči. da je mladina vedno Gospodu pri sercu. da vedno z vso ljubeznijo zanjo skerbi. je nikdar spred o"i ne izpusti in ji tudi v največji sili zadostne, celo preobilne pomoči ponuja. Toda kakor vse milosti, tako pomnoži tudi milosti za mladino naša molitev, in Gospod hoče razun tega. da ga ]trosimo usmiljenja, da tudi odpremo mladini one milosti, ki jih vedno ponuja v svojem usmiljenji, kakor vsim drugim tako tudi n»'žni mladini. In t" so ss zakramenti. Kakor verniki sploh, zajemala je tudi v pervih stoletjih kervavega preganjanja posebno še mladina in otroci svojo moč iz večkratnega, celo vsakdanjega prejemanja sv obhajila Jeden del izmed njih je dobil tu moč neustrašeno preliti kri za Jezusa Kristusa, drugi še številnejši del pa moč stanovitne volje, katero je potreboval, da se je mogel ničevemu blišču nravstveno popolno propalega paganstva upirati in sredi zlobnega sveta bliščati kot nebeške luči. Tako bi moralo zopet biti. Hvala Bogu. v kerščanskih krogih, ki v resnici zaslužijo to ime, kjer vlada živa vera, zginjajo vedno bolj shidovi one merzlote in inlačnosti, ki so sledili za gorečnostjo pervih stoletij, ki so storili potrebno sramotno zapoved, kakor jo imenuje neki imeniten misijonar, zapoved, da moramo vsako leto vsaj enkrat sv. obhajilo, in sicer o velikonočrem času. vredno prejeti. Kavno tisti misijonar vpraša v lepi primeri: Ali ne bi bila za ljubečega otroka sramotna zapoved, če bi se mu ukazalo, svoje stariše vsaj enkrat na leto obiskati, ko to lahko stori vsaki dan koli-korkrat hoče ? Izginjajo sledovi grozovitega krivo-verskega janzenizma. ki je skušal s prav satansko prekanjenostjo skozi dve stoletji odganjati duše od ss. zakramentov, ki so izvir čeznatornega življenja. Xajprej skuša to zlobno krivoverstvo s prevelikimi zahtevami spoved spovedniku in spovedencu kolikor mogoče obtežiti, ali pa celo neprenašljivo storiti, in če to ne zadostuje, imajo zoper sv. obhajilo tudi še svoje posebne pomislike. Janzenisti pravijo: „Nisi vreden sv. obhajila, nisi namreč dovolj svet.* Zveličar pa pravi: Pridite k meni vsi. ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil: Janzenisti pravijo: „Ne puščajte otrok tolikrat k sv. obhajilu, so preveč razstreseni in lahkomiselni" Jezus pa pravi: Pustite male k meni priti, nikar jim ne branite, ker njih je nebeško kraljestvo. Oj. zastoka slednjič kača. o janzenizmu ni več ne sluha ne duha, pokazala se je marveč ravno nasprotna napaka, da se namreč prejema sv. obhajilo vse prepogosto in prelahkomiselno. Toda v resnici še. ni janzenizem popolnoma zatert. merzlota in mlačnost še nista popolnoma pregnani, in če se večkrat pristopa k mizi Gospodovi, moramo opomniti, da to želi sv. Cerkev še večkrat; in če se pristopa prelahko-verno, t. j brez dostojne resnobe. brez potrebnega strahu, zadeva to brez dvoma mnogo večkrat one. ki poredkoma pristopajo, kakor one, ki večkrat. Tudi blagodejno prejemanje ss. zakramentov je umetnost, ki se da z vajo spopolniti. Kar se pa še posebej mladine in otrok tiče. niso ti od cerkvene postave ozir prejemanja sv. zakramentov. potem ko se enkrat zavedo, nikakor izvzeti, se jih tudi sami radi poslužujejo in imajo pobožne želje jih večkrat prejemati. Na lahkomiselnost in druge napake mladeži se nam je pa treba tem manj ozirati, ker nasprotno odkritoserčni namen in nedolžno serce ravno otročjo dušo dela v poseben temelj Gospodov in njegove milosti, kjer zamorejo ss. zakramenti ono moč. ki je neodvisna od sodelovanja prejemavčevega. tem mogočneje pokazati. Če naj bo lahkomiselnost mladine vzrok zoper pogosto prejemanje ss. zakramentov, ali bi ne imeli potem glede odraslih ravno toliko pravice sklicavati se na posvetnost in na to-likere duševne slabosti starčkov? Koliko jih mora ravno glede prejemanja ss. zakramentov, če se spominjajo mladostnih dni. zaklicati: O, stokrat blagor mu, ki je še otrok! ali pa priznavati resnico besedi: In česar modrih razumnost ne vč, To čuti nedolžno otroš! o serce. Sv. Alojzij bodi torej mladini posebni patron, zlasti pa tudi še krasen izgled v večkratnem vrednem prejemanji ss. zakramentov; in vsi, katere to še posebno zadeva, ker imajo svoje dolžnosti do mladine, stariši. učitelji in vzgojitelji, naj pazijo na to, da bodo sebi izročene duše po tem izgledu likali, in naj se nikar ne bojč preveč, da bi morda segali v pravice duhovnove. Poglaviten vspeh pa. večji kot poduk in opomin, bo imel, kakor povsod tako tudi tukaj, dober izgled, s katerim spodbujajo stariši in vzgojitelji in vsi odrasli z večkratnim in gorečim prejemanjem ss. zakramentov. „Sedanja družba bo minula ¡z pomanjkanja kervi, je dejal neki veren mož na katoliškem shodu; pribežati moramo torej k velikemu, edinemu zdravilu, ki je teklo iz presv. Serca Jezusovega." t,, j. h kervi, k oživljajoči tekočini milosti ss. zakramentov, ki so pritekli iz ranjenega serca Jezusovega. Pomla-jenje in oživljenje se mora pa pričeti z mladino. Glavni namen za mesec junij (rožnik): Razširjanje pobožnosti presv. Serca Jezusovega. b) Posebni nameni: 16. S. Janes Nepomnk. Češko in Tirolsko. Katoliško gibanje na severnem Češkem. Zatiranje velikih pohujšanj. 17. S. Paškal Bailonskl. Združenje mladeničev v versko-dru/.binskih krogih. Srečna izvolitev poklica. Mor za težavn«- sku>nje kerščanske ljubezni do sovražnikov. Iv S. Erlh Švedska in Norveuija. Nesrečna imenitna irospa. Zopetna pridobitev zdavnej zgubljenega miru. lil. S. Peter Celestin. Povzdiga katoliškega časopisja, zlasti na Avstrijskem. Spreobrnjenje k starokatoličanstvu «nIpadlih «iu-hovnov. 20. S. Bernardin Sienski. Zviševanje pobožnosti k sv. Jožefu. Razširjanje in notranje okrepčanje tretjega reda 21. S. Feliks Kantališli. Kapucinski red. Nadoimš<«m.-velikih umerlih ljudskih zastopnikov. Otro«i mešanih zakonov. Več sramožljivih domačih siromakov. 22. S. Bazilik. Živahno prihajanje k prue«*sijam križev teden. Ilolni. za delo nesposobni duhovni. Priporočene «a-n« zadeve. 2:1 S. Andrej Bobola. Poljsko. Avstrijski misij.mi. Milostna odvernitev zadolženega zla. 24. S. Marija D., pomoč krlstijanov. Avstrijski katoliški shod. Skrajno zapuščeni katoliki na ituskeiu. Več prav obupnih položajev. Skerbi poslov. 25. S. GregoriJ VII. Sv. Oče in rimsko vprašanje. P«»>|*-šilelji molitvenega apostoljstva. Pravo«"asno ukrotc-nj«- nevarne upornosti. 2»i. Kristusov vnebohod. Združenje s skalo Petrovo v tenhen. prepričanji. Neodneldjiv boj za kerščansko šolo. Konec nasl. II Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Kortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolna dohrotnica mladine in >pl«»h ubozega človeštva za pomoč in zdravje, če je Božja volja. Žena priporoča brezvernega in zanikarnega moža. ki mu ni« n» mar za družino, da bi se na priprošnjo Matere dobrega sv« ta spreobernil. Listek za raznoterosti. Prošnja 6č. gg. duhovnim pastirjem, kteri imajo kako kaznilnico v svojem duhovnem pastirstvu. Leta 1«S!K) je bila vdnurič natisnjena knjižica: ..Duša spokorna.*' jak«« koristna za spreobračanje «rrešiiikov. Z Itnžjn milostjo bi utegnila tudi v kaznilnicah koristiti. Da bi knjižica na take kraje prišla, se Ih> brezplačno (frankoi po pošti poslala dotičnili kraje\ duhovnim pastirjem, s ponižno prošnjo, naj blagovolijo oddati jo nadzornikom kaznilnic zopet s prošnjo, da naj se skerbno čita. I "smil jeni I»lt naj pa med čitanjein vsini grešnikom um razsvetljuje in serce ogreva, da se resnično spre-obernejo. Radomlje, 7. maja 1*92. J. Zupančič. too Ijubljana. «Slavna akademija pri sv. Antonu v K i in u. ) Preoastiti o. general oo. frančiškanov P. Avguštin de Parma v Rimu je vsim frančiškanskim provincijalom poslal razglas, s kterim napoveduj" slavno akademijo reda sv. Frančiška v Pim u v spomin 400letnioe Krištofa Kolumba. ki j" bil v nekem oziru tudi slava frančiškanska. I.il y namreč Krištol Kolumb pobožen *rerjorednik in imel je dva imenitna patrona frančiškana. P. Janeza Pereza in P. Antona Marcbena. V *a namen bode na čast Kolumbu prigotovljena dovinsko-slovstvena akademija v kolegiju sv. Antona. pa v dan. ko je Kolumb v pervo na subo stopil na otoku San Salvador. to je. 12. oktobra teko-č. ga l«'ta. Vdeležiti se da te akademije, ako kdo tudi ni sam pričujoč. Kako to? Tako le: l.Tri dele bo imela ♦a akademija in vsak se bo izveršil v 4 nalogah, I erva v nevezanem govoru, in druge tri v vezanem in sicer v raznih jezikih. Naloge bodo iz življenja in • lo«rodk Kolumbovih. 2. I inetna glasba. :i. Vsak provincijal bo dal n ševati nalogo tistim izined svojih, ki jih ceni za zinožn»' in v jeziku, ki bo zaznamnjan. 4. V mescu juliju vsak provineijal pošlje P. generalu vse sostavke. ki naj imajo kak rek na čelu. Ime spisateljevo pa bodi zapečateno z rekom soglasnim s tistim, ki bode v spisu. 5. Poseljen odbor b< » spise presodil in odbral • istega, ki naj se v akademiji bere. Tisti, ki se bo bral. bode tudi natisnjen in ako moč. tudi drugi, natisa vredni, »i. Po izrečeni cenitvi se bodo zapečateni listiki »hJpečatih, da se zve pisatelj, kteremu bode general prisodil pervo mesto, in ta bo na stroške lastne provincjje poklican v Rim. da se družbe vdeleži. 7. Na-sledujejo naloge: I. del. 1. Kolumb po božjem navdajanji premišljuje. kar hoče dognati, i V prostem govoru in laškem jeziku.) — 2. Kolumb in Sveta dežela. — Iz cele duše vsled papeških želja koperni iti v Sveto deželo grob Kristusov rešit. (V latinski pesmi.) — :». Z desnico in premoženjem koperni v bran se postaviti zoper rnobainedansko svojat. ki z naj večo silovitostjo žuga potrebiti kristjane. (V greški poeziji.) — 4. Kolumb v zb«»ru Arabitov. iV verzih španjskega jezika.) II. del. 1. Pripovedovanje, kako je Kolumb serčno premagal prehude trude in nevarnosti iznajdovaje Ameriko. (Prosta beseda v latinščini.) — 2. Jadranje. (V angleških verzih. 3. Najdenje Amerike. (Verzi v italijanskem jeziku.) 4. Ljubezen do Indijanov. da bi se rešili z vero Kristusovo. «V francoskem pope-vanji.i III del. 1. Po velikih delih, terpljenjih Kolumb doseže nezvenljivo slavno krono. (Nevezan govor v italijanščini ) 2. Kolumb vklenjen. (V nemški poeziji.) i. Kolumo umira v tuji hiši. (V slovanski poeziji.*) J Kolumb v človeški zgodovini in v bukvah Božjih. • V latinskih verzih.) opomba: Vsim spisom v kakoršnem koli jeziku naj se pridene prosta latinska prestava, da morejo vsi umeti. ako pridejo v natis. Noben spis naj ne presega-12 minut, da se akademija meveč na zat. gne.Ve/ " Dunaj. Tretja nedelja po veliki noci je pokazala, da framasonski časnikarji Dunaja še niso pojudili. Prav primerno. Vr.) Imeli so ta.-ilan.. spiaYJIfl ^JMgav? 1 o za strašno bogo-kletje, ki ga je "neki 'judf izbruhnil v enem judovskih časnikov zoper Boga in Zveličarja Jezusa Kristusa. Segla je vmes pravica zoper nezmerno nesramnost, cerkev pa je vravnala spravno opravilo, pri kterem je kardinal .jGruša sam -pridigaj o.jvč.lQ.večenem Sinu Ijo|jem. Ogromna cerkev je bila gosto napolnjena, vse je bilo navdušeno in ko je kardinal sklenil z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!4 je vsa ne-številna množica na ves glas zaklicala: rNa vekomaj — Amen P V Frančiškanskem samostanu Marija-Lankovic je 1. maja urnerl č. P. Fabijan Vesjak, rojen v Ptuju 12. sveč. Is:s4. inašnik postal 1^57. R. I. P. V Marianhillu v južni Afriki je P), sušca umeri tudi pri nas znani trapistovski brat Caharija. Bil je star 72 let in bival je v redu 44 let. Bog mu daj večni rnir! Šmarnice v Mariboru ima letos v stoljnici č. P. Anton Schlosser. S. J., iz Št. Andreja na Koroškem. V pruski gornji Šleziji se podpisuje prošnja za dopuščenje. da bi se smel veronauk deliti v ma-ternem jeziku .. . Ali tudi za to je treba privoljenja dandanes? Prošnja ima že veliko nad lOooOO podpisov in vedno prihajajo še novi. Poterdilo Prejel sem danes 154 gld. zbirk „Zgod. Danice"4 (t. j: 50 gld. od bratovščine presv. R. Telesa za tabemakelj, 15 gld. za ss. maše, 2!) gld 72 kr. za svečnike, drugo za cerkev sv. Jožefa.) Prjedor, 1). maja 1 si)2. P. Anton Palinič 1. r. Dobrotni darovi. Z t dijaško mizo: ('.. r. gospodje, ki so bili o. t. m. oteli. rešeni, izbavljeni. povzdigujem iz budili stisk in pritežnosti. 11 gld. 50 kr. — Dobrotne roke 1 gld. HO kr. — Neimen. dobrotnik dobre mladine 10 gld. — ('.. g. župnik Ant. Klemen 5 gld. — Prijatelj J. D. s pristavkom .- Ker ne zna šale Miza za male. Denern v šalico Za eno malico: 5 gld. Odgovor: Salica zala. Ki pa ni mala. V rajskih dukatih. Srebernih zlatih. Se bo svetila. In k daroval« u Se bo vernila. Za »v. Detinstvo: A J. šket 48 kr. — Č. g. (iotard Kott. žup. pri Stari Cerkvi. 10 gld. GI kr. — Čast. g. Štefan Jenko, vikanj v Podgrajah. 2 gld. — Iz Idrije. 1HO gld. — Ana Merzhkar 12 gld. 52 kr. — ('.. g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. M) gld. 30 kr. Za cerkev ne. Jožefa v fV ji dor a: Alf. in Ivan šket 1 gld. — Mar. lilažon 1 gld. — Mart. Trilar 1 gld. — Neka pobožna družina v Ljubljani. 1 mašni plajš. veliko rutic za kelih. kanonske tablice in več druge lepe cerkvene robe. pa 10 gld. v denarji. — Po prečast. g. kanoniku in mestnemu žup. g. Kozmanu 2 masna plajša. 4 dalmatinke in 2 gld. den. Za Vinctncijevo družbo: Mar. Blažon 1 gld. Za misijon j/obovih: Neimenovan dobrotnik t gld. — Neimenovan človekoljub in dobrotnik 100 gld. Za vstanovitev stalne in cečji rezidence čč. oo Jezuitov v Ljubljani namesto sedanjega „jtrovizorja": Neimenovana 4 gld. Zt Detoljuba: Č. g. Alf. Šket 1 gld. Zi j k »lobo sv. Janeza Seftomaka na „kapucinskem mostnu r Škoti Loki: Nekdo, ki je dobil dvakrat posebno pomoč v veliki nevarnosti v Sori, enkrat za se. enkrat pa za sošolca, o gld. Za varhe Božjega