.Gopica*
izhaja vsaki torek in soboto. Ako
padc na ta dneva praznik, dan
poprej.g
Uredništvo
s«' nahaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini št. [9, kanior je
naslavljati pisma.
Btafrankiraiia pimna
se ne sprcjemajo, cnako se ne
uvažujojo piama brez podpisa.
Bokopisi
dopisov se ne vračajo.
GORICA
TBLBFON it. 201.
nane na leto 10 K, za pol let«
b K, za četrt leta 250.
Upravniitv«
se nahaja v „Narodni Tiskarni'
jiica Vetturini  St. 9.
La  ogiane
se plačuje odčveterostolpne petit
vrste po U vin.. za večkratni
natis primeren popust.
Pimamezne Itevilkr
stanejo 8 vin. in se prodajajo »
razmh goriških trafikah.
St. 73.
V Gorici, v torek dne 1(5. septembra 1913.
Leto XIV.
K spremembam v po-
slanišfvih.
Pri vsem lein, da mix. igi ali pre-
vci kla\crno politicno vlogo \' zadnjili
baikauskih dogodkili in da mho ravuo
radi tcga lam doll Uidi zaigrali svom
\azuo postojanko, veiidar radi tega 11•-¦
siiieino \ red puskc v koru/o in gkda:i
hre/poseltio v zrak. Ravno radi zad-
niili nevspdiov je treba se bolj trd'.o
priieti /a poiitkno o;alo in zacrtati
krepko in gbboko bra/d<>, da našini so-
scdoin poka/enio, da Se nc mislinio P'>-
pustiti vaicti, ainpak da mii<; res st
vedno vclcvlast, ki \ c, ka.i iioče. in /na
svojc nad"tc nidi prhiicrno i/vcsti. Na-
sa /iiiiania politika poirebu.ic nu.ino prc-
urediive, ka.iti ako grciuo po siari poti
naprcj, pac lie homo pri.šli nikainor. I n
Me poiuagajo uobeiic ira/e in pi a/111:
hesede, ill ic skra.ini čas, da sc zadie /c
rrsiiii delo. Ako tega nc storiiiio v na.;-
kraišciii časii. potcin ho br/kmic pi\ po-
ziio in uaša beseda v /born dr/av ne
bo iuiela \cč liste tdituc vcliavc, kot
bi nan! sieer prisiojala. korcnita mm'j-
nicmba ic potrehna. pa nai vclia Midi
to ali 0110 nimistersko glavo.
\ tciu o/irn se iiain /di. da bi prav
za poirebo enkrat uekoliko prciistrojili
11 a š a p o s I a n i š t v a, to ic zastopui-
štva našc države v tnjili dezelali. Zad-
nje dni se ic o ten) sicer nekoliko pisah
po iistili, a zdi se \cndar, da bo oslaio
\m pri staruu. /a nas ic poslaniMvo v
Bclgradu eiio nai\ a/.ncisili. ker oil tain
ob\ lada prawapi av inieligeuicn in ra/-
borit dipioniat ves Balkan in se dalic.
Sl'\ cda bi tain moral biii iiuli nio/. !•;
b'i ta lialkan po/nal. 1110/, ki pozna ra/.-
niL'i'f \ Srbiii in \ 11, kaksni so tain na^i
i!i!ci\'si. /aliln-.y pa ic nawuliio ra\iio
liaroh.i'. I-red salainiin poslanikoni jo
In! \ lid^radii naš /asiopnik nia/.arski
inaviiu'it urof l'iiruacli, ki ic bil zapoCvl
oni iicsrcčni proccs radi srbskih ¦ \cl..-
i/ilajiiikov-.. ki jc hlamira! naibol.i l""oi-
^'acha sanies. PolitiC'no \aziio jc |> 1-i
!cni. da Pnr^adi snloli ni poznal raz-
mcr \- Srbiii in ni vedd, ka.i sc ^odi <-
koli I'.icvi'a. i >ruv;ačc hi pac nc bil /ačcl
liste pravde. ki ic pokazala ra\no nii'-
(-ro\o nczmo/iiost. To so nvideli ttidi vi-
šii [\ 1 ()v;'i in^fSy I'oi'^acli ic bil poskm
v I )razda:icvJ^jwb|JL' bil \ politiC'iicm (»zi-
ru scvuda  pi"^?^ nicla.
Za iijiin- ]ii pri.seI pi. I tfron, 1110/,
ki k h.il \ lid^radu ra\no v iiaiboli kri-
tičnili dnc\ ill, ko sino sc s Srbi /c tako-
rckoc div.aii /a tilnik. I a .^ospi.d ic ka-
kcr so jiisali in sc pišuo o nicm li^n
ravno tak politik in diplomat kot ic bii
iiic^ov prcdnik. Srbsketfa iczika in srh-
skili raznicr --ploli nc pozna. sriisküi li-
sio\ sploli nc vita. 111 \ sc kar ^c '^odi '.
Srbiii, z\c on iz dimaKkili I istov. hi
tak nioz ni \'ic:^nil in /nal zastopati na-
šili a\striiskih koiisti na llalkaini. to ic
IKiv- iasiH»: poslcdicc tudi niso i/ostalc.
Miiiics ima Nuineija po /aslu^ali s\oje-
!<a k(,nziila v hel^radn \ Srbiii krasiic
ir-^o\iskc /\e/c. mi pa. ki sniu prvi ^o-
v'cdie, nc  dobiino  nohciic  naroOhe.
Kakor /e prci \e>:krat ic tndi /iid-
n.ic dni prišh. zopet na dan vprašanje.
kako na.i bi ^ koncčiio \cndar spora-
zunicli / K'nsiio. .lasno ie nanncč. da
ii.oi ami 1 iTP! ^ !o dr/a\ o l-iik r.;i ¦ e:i -
dar na iasno. \ko hoccmo mi na ha!-
kanu Sc ka.i \cljali. I'.otem :^rc pot cdl-
iio sko/i I \'tro'.,rrad, kicr su stckaio ni*.-
ke balkaiiskc polilike. na.i rcec kd.o, ka:
liov'c, tndi če sc kak iicmški časnikar
pra\' na v,'la\o |iosta\'i. \ l^etrnj^rudu
monuno ishati trdnih tal /a nadal.ina po-
litiC'iia pota mi /ato hi hilo tmli seveda
l»otrebno, da |iride \ Petrograd kot naš
diiilomaticiii zastopnik eden i/nicd pi%-¦
hrisaiiili "ašili politikov. ka'ti navaticn
iiiis|o\- ^'i'ci- ali baron, k icinii p-ra1.
nie ne pripoinorc. Scdanii ruski zuna-
i:.ii minister Sasono\- ic pretkanec pr\c
\ rste in poleii n.ic^a ic tain ^'oi-j Se fran-
coski poslanik I »cleassc. eden r.aiwciili
r-olilienili lis.iako\ eele b'vropc. X takili
okoliseinali ic na.šeinii poslanikn u'rotn
Tlmrn |>ostalo nekoliko pretesno in zaio
se ho i/ dru:'-inskill o/irov posioxi! i>:
IVrro^radn in br/konc od diploniaciie
sploli. \a n.ieu'o\i) niesto pa na.i p-idc
sedanii poslanik \j hnkarestn b'i'irsieü-
her.u', 1110/. ki je ta.ko slaho vodil nase
intcresc \' zadnii krizi. da iili ie eisto
/a\ o/il.
Ncliotc sc vprasaino, ali res nitna-
1110 !v)li s|iosobnili liudi /a tako \a/no.
hi rckli skoro iKiivažne.ise mesto nase
ziinan.ic  polilike   Kcr  \-   Hukarestu     .ii
ziiio^cl. |)(ylein nai pride I'iirsteiil)er^ '.'
I ctro^rad ined prcbrisanc in pretkane
lisjakc, ki iim ic presneto malo mari, all
ic kdo 4roi ali h.aron. 'Iain se ^re za
iirt tkaiK.st in politieno zmožnost, ne |)-i
a a to. a!' ; i'.i zlata liMiitatna iepo stoi;.
..!i čc jc tlovoli plemciiite kr\i ali ne.
l:iciistroiitL\ je potrebna. smo rc-
kli žc z^'orai in rcCcmo se \edno. Toda
pri tell rcformah nai bi se \eiid;<r sto-
rilo ka.i na boli.se, nc pa na slabeiše. \
(.liploinav'i.io in v 'i(;i;'iko nai pride'.)
lindjc. ki res ka.i znajrt. nc pa razni \'ov-
^adii. I ^roni itd. Na ta način si bonr»
politieiio stališjc še boli otcžili in ikih.m
h.cscdain bo še tc/.ie dati tndi primeren
po\diirck. ho.iimo sc Ic. da brnno !ez!i
po stari cesti Iepo poCasi dalic. namesto
da bi si začrtali novo pot. ki nc pelie
ic dalic. ainpak tudi nakviSku.
Politieno saMjarstuo.
I ckoin balkaiiske kri/.c smo s|is;:!i
in eitali u liko iierodnili in nesniisehnli
I'olitiv-nili nmciii in nazorow kakoršni vi
na\'adiii \- našili diplomatičnili kro^ili.
da smo sj / ^otovostio rckli: dalic ]>ii<J
ni nio^'t.vc. l-rei^'icani smo bili. da pre-
ko tcli ponesreeciiili politiCrnih niaiiev-
ro\ paC; ne homo napeniali svoiili sil /a
no\c hlaina/.e, a \arali smo se prav
tcincliiii). Sedai. ko ic na Baikanu -a
nas \ sc pokopano. ko smo zai^rali doli
v>l ,^osp(;darske in politicnc koristi, se-
dai ko sin;: odbili Roniuniii in Hol^a-
niv iiisnio pridobili, scdai sj ie oy,'lasil
iinv prorok in pokazal ie na novo polio.
ki eaka se nascRa dela t. i. namreč Mala
Azija. iWorda sc bo zdela ta stvar koir.u
never.ietna. a res je \ endar.
Citatclieni, ki so /mozni ncinske^a
iczika in dobiio lahko reviio:  "Ocsteii*.
Ruiulscliaii-- \' roke. priporočaino. nai si
tozadex en elanck o^iedaio in  prečita.io
\- stcxilki od  1. scptemnra omeniencua
r-olniescC'iiika.    Ker pa bo se koija dni-
j i;vii'a. ta stvar radi    svoje    kurijoznosti
j zatiimala. podaiamo v r.asledm'em iilav-
¦ nc  misii  i/ dotieneya  elanka. katcrew
[ pisateli ic pre\idno zamoleal svoic ime,
I kakor d.\ bi mu disalo. da. stvar nc ho
1 ravno dobrndosla. Znaeiluo pa ie. da ^e
nckateri krov?;i se resno pecajo s takimi
stvarmi, ki so Se boli nerodnih 110^ ka-
kor ie bil stari  ¦ status quo».
Onictiicni Jlanek nosi naslov: - Av-
stro-o^rska in prednjeaziiski problem«.
I eiior in inndament sestavka ie necnia-
iciio i)rijatelist\ o do Turčiie. katero naj
hi mi vaiov.'iü vsaj \' Mali Aziii. Oe ic*
uisino na lialkanu vtc^nili resiti na su-
!io. Torei zopct nekak status quo" gli-
de tur^ke poscsti \- Mali Aziii. kcr sijer
se zna zgoditi. da bi mi ne dobili nij.
Nar;!\ nost ginliivo je poslušati te^a go-
s|)oda. kako našteva razne politijne in
¦vsospodarskc koristi. ki hi iili inieli mi \"
.Mali Aziii. Kar mleko in med -»c ceJi
tarn doli in tnaslo Jaka. da ;sra mi pride-
mo pobirat. In zakai nai bi sc mi ^jhi-
stili \- to kocliivo in ncvarno zadevo?
Kcr smo nekako sosedic". pra\'i član-
kar. ker dandancs od Trsta do Ma'c
i Aziie pravzaprax ni več nobena dalia-
\a. l^atlovcdni smo. koliko ie \ Maio
! Azijo blizic kot v Belgrad in Srbiio. kicr
so nam bila \'rata odprta na stezaj. do-
kler iili ni^o mažarski in nemski mogot-
vi /aprli.
Ma sc bodo vršile morda knialu v
Mali Aziii večje politične izpremembe.
to ic skoro gotova stvar. Zato pa ninia
nas Protektorat nad Turdio prav no-
bene veljave. ker o tern, kar se bo zgo-
diln. so se zc pogovorili drugi diplomatic
in sieer bvez nas. Y postcv pride Rnsiia.
Anglcži. Francozi in Nemčija. Riisi so
tain že od nekdai sosedje. Angleži ima-
io svoio roko tako ali tako že povsod
vines. Francozi si svojiio Siriio. ker ii;n
ka/.c radi trgovine. in Nemčiia ima tatn
doli že svoia velikanska železniska
podiet.ia. v katerih Ic/e niiljarde in mi-
liarde kapitala. Kai pa imanio t a m mi/
Prav eisto 11 i c. Tudi cue politicnc
ali gospodarske vezi ni. ki hi nas ve/ala
na Malo Aziio in razmere so tudi take,
da hi bil snieseii vsak poskus se vme-
sevati \' to nevarno afero.
Toda nas "diplomat" vendar sve-
tuie tako. za slučaj. da bi turska posest
v Mali Aziii. namreč ne ostala vec sku-
pai. ali z druffimi besedami. ko si bodo
oiueujene velesile razddile zadnji del
turskega cesarstva. takrat ua.i bi bili
tudi mi zra\en in žrtvovali ua.i bi koli-
kor se pač da. da bi tudi mi smeli peti v
tistem politicnem zboru. In sieer mom
Nehvaležni ofroci.
ii.
Ali uista to vasa sinova. kr. s\cto-
valee?" \|irasa kremariea; "gotovo sta
I>risla po vas.«
'•] sc\eda,« reee Stefan. -Mislila
sta, da sem sel na gornjo stran. pa vza-
meta konia ter se pdjeta na jiiz.no stran.
/ai\, da iiioraui povedati; ali daiidanes
ima elovek Ie ncvoljo z otroei. Šopirifi
sc. to zuaio; drugaee pa je Bog ponia-
gaj! Pa jima žc pokazeni; \cdeti mora-
ta, kaj jc peš-lioia!'.
»Kako lepa gospoda!« reee krema-
riea. Prav podobiui sta vain, kot bi ja-
bolko razpolovil. Ali naj jima povem,
da ste tu?«
»Nikakor nc!« reee Bernik.
»Tudi drugim Ijudem prepovejte to.
fioeeni ju opazovati; born vsaj vedel.
pri eern sein.«
Kremariea je slopila \en, cia sprej-
ine gospoda. Bernik |ia se je srdil radi
kočije, ki sta si jo izposodila, ker  jima
ic bila ilomaea preslaha; ravno tako ra-
di potnega ria\ca in radi deeakov, ki
sta drazila dcklo, mesto da bi bila ski
pogledat v lilev, ali je kon.i prav oskrh-
l.icn. Potcni sta ro|iotala po hisi. kot bi
1 ilo prišlo krdelo dragon'eev in sc \ sc-
dla \r postranski sobi in uaroeila iedila in
par steklenie dragega viua.
Oeeta je srbelo po rokali. Ukazal ic
bil stcklenico po (> reparjev. sinova pa.
po 16 reixirjev! \eudar pa ie bil tiho /a
s\'().io deseeuo stciio, skozi vejno iann-
eo pa je glcdal, kako ngodno sta sedela
ua stoliei in blaziujaku: slisal je kako
je poeila prva stekleniea in kako sta na-
livala in preskusala vino. Na to reee
eden: »Kod pa kolovrati naš stari in sc
poti kot nicdved? 0, ko bi vedcl, kako
jc moral skakati riavi, pa bi bil ogenj v
strchi.«
»Tudi jaz rneniin.« rečc drugi, »do-
bro je, da tega ne ve. Ali ee lioče biti
bedak, naj bo; med tern sc bodeva do-
bro irnela; dandnnes dela vsak. kakor
ga veseli. Kaj bi rckel k takemu vinu?a
»Ho! Morda bi nama vrgei steklo
v glavo, in tako šc vcekrat, ko bi mogd
zraven. ali tega ne ve: in ee poide eu-
krat \' pokoj in dolgo menda nc ho
traialo \ ee ... potem pa vpelieva drug
red, iti mora drugaee.u
In zdai sta ieia zidati gradove v
oblakib. Izgovorila sta. kar sta davno
m'slila in za deseeuo steuo ie sedel po-
bledeli oee; kar ie prislo iz sinovih
sre, tega bi ne bil iskal notri. Naprav-
liala sta naerte ua ujegovo sir.rt. Karel
je mei'il. da opusti obrt in da zaeue z
bratom kako trgovino: ali kako. nistn
se vedela. Hotela sta zidati novo liiso
ua glavni uliei, drugo pa na dezeli, I10-
tela sta imeti vprego, dobro mizo, klet.
povsod lepo poliistvo; pri tern uie dela-
ti, Ie brezskrhno živeti: Ic tu in tarn ua-
praviti kak dobieek in koga oplahtasi.
Raeunala sta: koliko bi znašnlo oeetovo
imet.ie; oee bi sc bil skoro liasnielmi!.
ko je videl, da nista vedela za uekaterc
reei, ki jili jc imel. ^Oobro je tako,«> je
mislil; vkaj hi se Ic delala, ko bi vedela
vse!x Poraeiuiila sta, koliko oee porabi,
in poraeunila, da bi s,e dalo se enkrat
tako dobro živeti. Zabavljala sta radi
Iiisne iioirate. radi materine radodarno- 1
sta in oeetove dobrotljivosti. Ali ko
bodeva imela enkrat gospodarstvo \' ro-
kah. ho to drugace. Slugaiu se mora vse
bolj tesuo mneriti in z bcraei in nboginii
sta hotela na kratko postopati. »Stavi-
va.'i sta rekla, »eeseproraeuni, koliko se
tako innrati, da bi sc lahko vzdrževala
dva konja in bi se lahko vozila okrog in
priietno živela. Tega stari niso umeli in
stari hodi pes okrog. pije slabo kavo,
da si prihrani za pivo: in ee mora biti
vino, pije 0110 po 6 reparjev, ki razgrizc
se sod. ee se ga pusti notri dalje od eue-
ga leta. Pa še misli stari bedak
Bog zna kako dobro gospodari: in ne
uuicjc. da tega ne zua, da prav za prav
zapravlja in bi bil lahko za polovico bo-
gatciši. ko bi znal to urcditi. Ali kaj ta-
kega nc more umcti, tak star svetovalee
ie prcbedast za to. Tolaži naju. da tako
ugaja Ijubemu Bogu. da ga tie bo pustil
dolgo vee na svetu. L.iudic so ga toliko
ccnili; ali ko prideva niidva ua vrli. te-
daj se bo izkazalo, kdo razumc stvar
bolje: midva. ali oee!«
(Malic prill.)
ti in popraviti, kot pa jo širiti dalje.
»Novi čas« pravi, da hoce «ljudstvu v
pravi Incite pokazati, kako nas je opeha-
rila vlada s slovensko giinnazijo. Nam
se zdi, da je edini opeliarjenec v tej za-
devi goriski »Novi čas», ki jc pričako-
val, da dübiino Slovenci rcalno gimna.-
zijo in bi on potem laliko prav korenito
nialial po nušili voditcljili, čcš, zakaj
iiani niste preskrbcli liuiiiuiiisücuu s^ini—
nazije, kcr sedaj ne homo dobili vec
duliovskega uaraščaja itd. Tega vzroka
pa sedaj »Novi čas« n i in a in zato krii\
in vik, da se trese cela (iosposka ulica.
Cudno se iiani zdi, da jc »Novi čas« šc
le scdaj začel kazati »v pravi I u č i"
»nesreeo«, ki jc zadcla goriške Slovencc
s tcin, da so dobili sainostojeii srednjo-
solski zavod? Zakaj ni takoj v z a-
e c t k u »Novi cas« pokazal tc zadeve
v »pravi Itiči«? Ali morajo gospodjc na-
praviti prcj nckoliko knlobocij. da šc
lc poeasi pridejo do »pravc luči«? lJf-
vič hi biii inorali to vedcti, nc šc lc sc-
daj! Najbolj zaiiiinivo jc, da so pri
»Novem easu« nacnkrat zagledali z n-
stanotvijo slovcuskc giinnazijc ncni-
sko ncvaniost. Prcj, ko slovcnski otro-
ci niso imcli slovenskcga poduka, pr \i
ko jc naša deca res trpela pod prit:-
skoni iiemških tirolskili prolcsorje\, ta •
krat No\ i čas.. in vidcl iieiu.ške nc-
varnosti. Scdai. ko im;mio Slovenci
svoj lasten zavod, scdaj vidi "Novi cas-
v (iorici nemško ncvainost, scdaj jib jc
naciikrat pičil narodiii ohad in zašu-
inclo jc v urcdiiiskciii paniu od same pa-
tcntiraiic narodnosti. ha mc ho vlada
bivše ncinškc ^imnazije vlcknila kar
v kos, to ic hilo iasno in da jo bo skit-
šala vleči kolikor mogoce daljc. to j~
tndi iasno. Radi samih rieniških <:tro':
pač skoro gotovo ncitiški zavod ne ho
vspuvai. Ako se mil odtcgncjn v^i slo-
vcuslii otnici, ki hi morila /asli tia, vu~
tern ho moral zavod skoro sum od sebe
/aspati. To pa lc/:i v m<vi slovvu^ 'i
in null I a š k i li siariscv. Kail! tndi ' c
bi nc hilo v imvi tiemški ginina/in
nobeiiega S'ovcnca. ho laliko pf-
leg iistih par NVmcev toliko l.:i-
liov. da bo imcla dovoli ikcueev. ( HI
slo\ iMiskih in lavkili Mariscx ic ted.si
oiK'isno, ali bo iicmška rcalna gimna/i-
ia v (iorici v bodočc vspevala ali nc.
Tu nai zastavi -Novi Cas<. svoie pcr:> "1
nai ponC'i našc Ijndstvo, da nc bo mnr-
da taalioni v svnii iicprcvidnosti zapK.il
svojega ianta v nemški zavnd. I'ovl'i
naiiicsio tega pouka "Novi Cas- udn'i.i
po sloveuski ^iuiiiaziji. kaknr da ic M
kaj kriva. Cc ic vlada inislila na to. ..!a
botlo slovcnski otroci |)o!iiili ncnisk )
ilimna/.ijo, poteni ic |)ac dol/.nost »N(i-
vrtfa :asa", da Ijndstvo opo/.ori na '•)
li'rdd vladino nakano in starišc priincrn i
poiiči o tcj /adc\i. To bi hila naloga sio-
vcMskcKa lista, ne pa bedasto /ahavlia-
nie proti edlni popo!n<tnia «lovensKi
srednji soli. S svojini pisanjcin »Nov i
Cas« ravno del a reklamo /a nciiiski /.«-
vod, kcr slovcnske^a tako poni/.iiic in
viiič deva. kakor hi bila slovcnska ijji-
nuiazija kako toriščc za strclianjc n°-
vostrnjarskili kozlov. Nai svoio raz^rc-
to fantazijo »No\ri Čas« obrnc kain drn-
Kam, kjer laliko brez skodc pisari svoi-j
doljjovcznc ropntije. Za slovensko jjci-
ninaziio se i^ospodjc novostrujarji niso
bri^ali nikoli prcj, naj jo se scdaj pus re
I^P" v mini. Za njili l>rillttiost jc navad-
na (srininazija kakor se vidi vse premal ).
upaiiio tedaj da iiani bodo oni podali v
tern ozirn kaj boijscga. Pokier pa tc^a
ne store, naj nc bcjjajo Ijudstva s svo-
jinii prikritimi liasprotstvi proti slo-
venski Rininaziji  v (iorici.
Presneto smo kihnili, ko smo bra'.i
v «NoveiTi Casih« glede slovenskc R"im-
nazije med drugim tudi tc jfrozilne be-
sedc: »0 tej stvari bomo še jrovoriii.
»(iorici« pa rcčcnio le to, da naj nc
mcša teh preresnih stvari v svojo klc-
petavo vaško politiko.« Saperlot. kdor
to piše, je pa ffotovo čital znano knjigo
"Kako postanem odločen?«. Tako budo
nas pa ni še panal res nikdo, niti »Žcf-c
s svojim ponarejerlim dijalektom nc.
Nas prav yeseli, da bodo gospodje okoli
»Novega Časa« še irovorili o slovenski
gimnaziji, saj vemo, da pišejo precej
ncškodljivo in da radi njih pisanja osta-
nc latinski in ^rški abc sc vedno tak
kot je bil. V koliko jc bila iiaša politiku
v tcj zadevi »klepetava« to vedo i>(o-
spedje okoli jtNovcga Casa<t najbolj.
Zakaj pa so popravili svoje neresnične
trditve po našetn članku? Zakaj scdaj
priznavajo, da sc bo zidala nova slov.
gimnazija, zakaj priznavajo, da dobi
scdaj slov. gimnazija 8000 K za učila?
Kjc so vzcli tc podatkc, čc nc iz w(io-
rice«, kaj? Kdo jc prcj klepctal in bc-
scdičil brez potrebe in inora scdaj |jo-
pravljati? Ali ni to ravno »Novi Cas«,
ki sedaj ponizno priznava vse, kar smo
mi kot dcjstvo princsli v »Qorici«. Za-
kaj pa so gospodjc pri »Novcm Casu«
prcklicali takorckoč svoje prejšnjc iz-
javc in zakaj pišejo scdaj tako kot smo
na podlani dejstev dognali mi? To naj
bi bill novostrujarji tndi povedali \r
.-Novcin Casu«, to se spodobi in je ča-
snikarska dolžnost, da priziiamo, s koni
in zakaj se borimo in da tudi povemo
jasno, kaj piše naš nasproiiiik. »Novi
Cas« i»a pohira podatkc iz (ioriec" in
to potem podaia kot svoje inforinacijj.
\ poleiniki to ne «re, «ospodju. I'uwj-
lc le!)o. da ste sr loli in tolikokrat ure-
zali. naj tudi obcinsixo \e. kako icinc-
liito ste bili pouOcni o zade\ i slovcnsk-j
vcimnaziic. Mi smo princsli deist \ ;..
ki ste iih \i lepo prixnali. zato pa bo
\sak razsoilen Jitateii sedaj tudi ved.l.
kjc jc klepeta\ost in prazno besediCj-
nie. kjc pa pisanjc na pttdla^i do^odkov
in  resuice.
0 razvoju slo\cnskeui» šolst\a ! i i-
povcliik' s\oic mi)drosti \ Tav,rcspoM
i.eki '/.. Scveda pohcrc skupaj. kar I:
kic !¦ .dai (iiša! ali v-ital in iz tc k<>!obo-
ciic pride do zakljncka. da n; \lada /.'¦-
iii'/ a\'al;t raz\'"ia sri. Jni'!i mi! ^ si( \\-\\-
skiin uC'iiiin je/ikcin. ampak da ic !"»ilo
temii krivo deist\o. da ni bilo s!-v-e;i-
— r>.ill knjivj in to zat<., kcr ^lo\enski jezik
do sedaj Se ni bil razvit za srednje šol-
¦ ke naiike. k'a\ no tako. |na\i clank.i .
bo trelia Cakati ^c i^rainiin Casa predn >
bode slovenski jczik zrcl za univcrze
le iiiodrosti so /x kar same zadaviio m.!
pre\elike ik'eiiosti. Mislimo pa. da "><»
tndi Neiik'i iir/kone imeli prej sole k.n
knji'sre. kajti se le na podlai^i iiraksc se
razvidijo pra\e poirei'e. \ koliko ic naš
slownski iezik /a imi\ er/o Sc nerazvi;.
Hi nailolj doka^nicin ^«lown^ka preda-
vanja. ki so se '. ?"ši 1 a na u:i:\er/i
(iraik'ii. kakor jc to ra/vidno \/ kat.:lt>-
Kov o predavaniib iz leta 1 S5 0 do lota
1 sod. Predavali so takrat v Gradcu v
slinen^kein iezikn znanicniti juris*, i
Kra.ine. KoiKie in Skeil! in dva teo!o-'.a
K'fbiC' in Tos:. () ich st\ai'e'i se tisii .^o-
spod Z. lalik(< poiiCri iz oinen.icnih \ se-
neiliščnih pro^rainov, posebno pa >e
izve ni;irsikai o tcin \- kniiiri: K r o n e
(icseli. der (ira/cr ' ni\ ersitat. \}v\o ^e
je treba poikiti. |iotcin pisati, ^ospod Z.
niagoslovljenje nove kapele \ Slov.
sirotišeii tv.iroma \ ¦ Slo\ en^keiii dekli-
škein zavodu«' bo v soboto due Jn. t ir.
oh ()'-j /jutraj.
V »Slov. dekliskein zavodu« \ U<>.
riei. !:'onte Isonzo .^J, jc za slovenskc n-
eenke in dijakinje sc iirostora. Zavod
midi \' \sakem po^lcdn velike ugodno-
sti in se sineio starisi popolnoina zane-
sti. da so njih otroci tu v uajbolisih
rokali.
Porotno sodišče v Gorici pricne ka-
kor smo žc poročali svoje delovanje due
ill. oktobra. Vršilc sc bodo, kolikor jc
scdaj zuano, obravnave, in sicer proti
oniin ponarejalcem in razpecevalccm
denara, katerc so lani v Goriei zasačili,
proti dvcin oscbani iz (Iradcža zaradi
detomora oziroma sokrivde detomora.
nadalje obravnava proti odgovoriiemii
iirednikii lista »L' Kco del Litorale«, ka-
terega toži deželni svetnik in dcželni od-
bornik dr. Pettarin zaradi razžaljenja
casti potom tiska, ter obravnava proti
isfinui iircdnikii, katerega toži dež. od-
bor istotako radi raz/.aljenja časti po-
tom tiska.
Prestop v katoliško cerkev. li ka-
toliški veri je prestopila ia bila krščena
g.čna Oiiia Luzzatto, bči znanega  ad-
900 K priinanjkljaja imajo baje Nem-
ci od zanje vcscliec na Tclovadnem
trkru.
V bolnišnico usmiljenih bratov   so
prc|)cljali: lUlctncga Antona (iolja i/
(iraliovcga, ki sc jc pri delu rani! na d«.
sni roki; 19lctncga Karola Stckar iz
Cerovega, ki je zadcl, ko se jc hotel,
vozcč se na kolesu, ogniti nek emu mo-
žii, ob drevo ter sc precej težko poško-
doval; ISIetnega Frančiška .lcjčič iz
Svinega pri Sniarjah, katcri je zadobil
pri streljanju s to|)iči vcč ran na obrazu
in na prsih in itiu jc odncslo tri prstc
leve roke.
Od Sak:<id(>v pri  Dornbergu    vmo
dobiii daljši dopis, v katcrcm bridko to-
/.] do|)isnik, da niso še do danes dobiii
Saksidovci toliko zazcljene in prepo-
tiebne brvi črez \ ipavo, ki bi jim skraj-
šala pot v njibovc vinograde in na nji-
liovo polje, ležeče na levi strani \ ipave,
za eelo uro in šc več hoda. Za to brv
ic bil napravljen s\ojejasiu; /e "::..•''.
na podlagi katerega je dovolil deželni
/bor l.^ti! K !')dport. Ali !a | ' ' :::>-
en ^e ie \ >.led zaliUve /elczniške ui»ra-
\ e moral |)redrugačiti. kcr brv. naprav-
liena po prvotnein naertu, nahaja1:! bi
sc pre\ee blizn /elczniskck'a mosui.
Napravil sc ic dnrNri naCrt. po katerem
bi s.' br\ Mnprwila na drugem mestu.
kjer bi pa mon.la biti mno^o dal.Ka od
one po prxoincm načrtu. \ sled Ce^ar
se ie seveda tudi pr\"otno prevdaricM!
potrošck veliko zvišal. tako da bi ^c ^
podporo l.^to K ne moglo izbaiati. Na-
l-ravila sc je \ sled tega na dežclni zb <i
1. \l)\2 druga prošnia. ki pa mora eakati
rcšit\''.' do tedaj. ko pridejo lake /ad.>
\e v dežjlnenm /bi:rii '. ra/pra-. :.
I >opisn;k /\rača kri\do. da sL :.. J.o ^:-
dai se ni zgodilo. na tega in oiie^u. v
J-imur [>a stvari P'\iv n;.' r ' 'i^.i. I5r\
je \ resiiiei prci">oirci^i . -- -Vi p.i
po drn^em načriu s^ šc prcvcj \:-oki.
1 »ežclni zbor bede ^itovn. ¦ ;J- . - ¦¦
pravičeno zabtcvo Saksido\\v\. s\-ti;i
pr\"otno dovoljeno podporo razmeroma
!»ovišal. ali 're!\ boJc trkati tudi t'"" -
je. namree pntrcbtui bode tudi drža\n.i
podpiua. Popisnik sicer meni. da bi
morala tudi dornberska obeina kaj pri-
^pe\'ati. Ces. da ^ai je napra\ila Porn-
ber/anoiii br\ ere/ N'ipavo na P"vasko
stran.
Bodisi pa tcinu tako ali tako. IV--
na\ljauio: I'rosnja Saksidovccv. da W\
jim bila pi-: \ njibovc vinograde in na
njihovo polic skrajšana. je popolnoma
opravieena in priporocamo zatorej o-
nim. ki bodo imeii pri rcsitvi te zadeve
bescdo. nai bi dclali na to. da bode ii-
stre/eno Saksidoxeem v tern pouledu.
Shod za u^tanovitev «lovenske sole
v Trzieii. /'a niinulo nedclio so skiicali
nekateri tr/iski slo\enski rodoljubi \-
Tr. iai shod za ustam>vitev slovenske
sole. Napovedali so iavni shod v liotciu
"Internationally, a na bujskanic nekate-
rili tr/iskih l.abov je politična oblasi.
ozinmia e. kr. okrajno lilavarstvo tr-
,:isko prepoxedalo iavni shod in to za-
radi tega, ker se je bilo bati ueininn".
temholj. ker so min. nedeljo Slovenci v
(loriei demonstrirali po ulieah. Zato
pa se je vrsil zaupni shod v sobi inieno-
vanega liotela. Na sbodu, na katerem jc
bilo zbrauih okrog 100 slovenskib sta-
risev, je govoril g. dr. Otokar k\bar iz
Trsta. ki je pojasnil te/.ave. ki so zdr.i-
žene z ustauovitvijo slovenske sole.
ILstauovil sc jc solski odbor, ki naj pri-
liravi vse potrebno, da sc ustanovi
»^olska dru/.ba«, ki naj potem vse po-
trebno po vzorcu »^ol. Ooina« v (Iorici
nkrene, da sc zaene enkrat resuo delo
za ustaiiovitev inepotrcbue sloxcuskc
sole v Trzieu. - Upanje je, da se z
združeniini močmi posrcči s easom o-
snovati v Tr/.icu slovensko solo, kajti
slovenskih solodolžuih otn^k je \" T'-
žiču okrog 120. Na shodu, je govi-
rilo še par drugili g(-\ oruikov, ki so
navdusevali tainošnje Slovencc k u-
strajnemu dcln za ustaiiovitev sloven-
ske sole. Hal Bog, da bi seme, ki sc
je vsejalo v  nedeljo v Tržiču,    rodilo
Razglas. C. kr. okrajno glavarstvo
v Tolminu razglaša: V smisiu >5 16 za-
kona od due 15. icbr. ltt%, dež. zak. Št.
2b se javno razglaša, da se bodo oddali
due 25. septeinbra 1913 pri c. kr. okr.
glavarsivu \ Tolminu za osemletno do-
bo, t. j. do Mi. aprila 1921 v zakup na-
slednji občinski lovi: d. o. \ olarje, ob-
seg M\A ha, vzklicna cena 25 K, d. o.
Ciginj, obseg 493 ha, vzkiicna cena 50
K, d. o. Loin tolminski, obsek 1012 ha,
vzklicna cena 35 K, Lovišča obsegajo
ceio dotično davčno občino. l>ražba sc
prične točno ob 9. uri predpoldne. Ose-
bc, katerim nasprotuje kak zadržck v
zmislu ?J 42 lovskega zakona. so izklju-
čcnc od zakupa. Ponudniki izroče pred
dražbo (pred 9. uro) voditelju iste jam-
ščino v znesku 20'' vzklicne cene. --
.lamščina se jim vrne izvzemši za-
kupniku po končani dražbi. Ako bi
sc med zakupno dobo zvcčalo ali znian}-
:a!o lovišče, se zviša ali zniža zakupni-
na v razmerju prirastlega ali odpadlega
povcšia. Natančnejše pogoje zakupa se
lahko pogleda pri c. kr. okr. glavar.stvu
\  Tolminu.
Iz vojaske službe. \ ojaški štacijski
poveljnik \ Trstu admiral Rihard pl.
KoljLMi je na lastno prošnic umirfjv-
lien. Teni povodom mu je cesar podelil
«lastniški  križtv  Lcopoldovcga  rcda.
Blagovnica v Trstu. Na Corsu v
Trstu v novi palači zavarovalne družbe
¦ Riunionc Adriatica« je otvorila v po-
ncdcljck t\ rdka Oehler 6i Co. velikan-
vko ^\ r>io blag(Aiiico. ki je urejena po
vzorcu raznih AVarenhausov« po sve-
tovnib mestih. S tem ie razvijajoči se
Trst bogateji za novo pridobitev. (icsio
novo univerzalne trgovinc je. da si sme
\-sakdo ogledati blago. da pa ni nikdo
^ilje^. da hi zato moral kai kupiti.
Odredba tržaškega naniestništva v
obrainbo zoper noreče pri kmetijskih
strojih. I ržaško namestništvo ie izdalo
narcdbo. ki stopi v veliavo 11. febr.
1914. ki zapoveduje pri vseb kmetijskih
stiojih varnostik- naprave \" obrambo
proti poškodc\aniu oseb. ki imajo opra-
\'iti pri kmetijskih strojih. Naredba, ki
je podobna odredbani deželnih namest-
nistcv na Nižiem Avstrijskem, Solno-
gra.škcm, Moravskem in v Šleziii. je
zelo važua posebno zato. ker se naši
kmetoN alci že sedaj v obilni meri po-
služuicio kmetijskih strojev. in sicer za-
to. da lažjc in tudi ceneje pospraviio
svoje kmetijske pridelke. pa tudi zato,
ker je daues ua kmctih obcutno po-
n\mikanie poslov. (lot(.\o pa ie. da se
pri teb str(\iili. ki imajo razna rezila in
kolesie na zobc, zgodi nuiogo nesreč
vsled ncprevidnosti ali pa tudi vsled
nesrečnega slučaia. Res je tudi. da so
mnogi stroji tako napravljeni. da se fi-
sti. ki ima opravljati delo pri stroju,
pra\" laliko pri vsej pazljivosti telesno
poskoduje. in sicer tako občutno. da jc
za cclo življenje za delo nesposoben.
Trzasko namestnistvo zabteva. da jc
vse zobovie in kolesje pri strojih solidt.o
pokrito. da so rezila tako podložeii.i.
da dclavee. ki dela s strojem. nikdar ue
more med delovanjcm stroja doseci re-
zila. OdloC'no in strogo jc prepovedano
med tekom stroja mazati stroj. kolesje,
natikati jermcua. Tudi je prepo\"edano,
da bi se stroju približali med obratova-
njem ijudje. ki stroja ne poznaio in r.i-
majo pri stroju meesar opraviti. Pri
strojih za rezauje rezauice za zobanie
moraio biti napravljene okrog stroja
ograje, in sicer take, da je neniogoce, da
bi se igrali otroci pri stroju in ga poiz-
kusaii. Ta odredba se razteguje ua vse
strojc v kmctijstvu. Lastnik stroja ie
odgovoren. da se varnostne naprave
priredijo na stroju in da so veduo v
dobrcm stanju. Ako je lastnik stroja
svojo dolžnost glede varnostnib ua-
prav izvrsil in potem stroj dodelil de-
lavcu, je poteni ta odgovoren za vse
nesreče. ki bi se pripetile in se kaznuje,
in sicer od 2 do 200 kron globe ali oh f*
ur do 14 dui zapora.
Ljubljanski gostilničarji so doživeli
neljubo blamažo. \' dSIov.« čitamo:
Odstraniti inorajo siedeče listke: "Cena
biti lias vpliv v Mali Aziji najmočnejši,
kakor trdi elankar, tako močau, da bo-
do vsi drugi odvisni od nas. Nobena dm-"
ga država ne sine priti do kake veeje
oblasti, ne Rusi, ne Angleži. Mi tnora-
mo potem dobiti prav mästen delež, ki
bo imel ugodno lego in bo tudi gospo-
darsko kaj nesel. Posebno pa mora biti
naš delež v Mali Aziji z vojaškega sta-
lišča primeren, da lahko potem razpola-
gamo s svojo vojaško mocjo in držimo
vse druge velesile v potrebnem strahu.
Taka reč se pa soveda ne dose/e
tako lahko in zato hi bilo treba že se-
daj začeti razne priprave. Prvo je po-
trebno, da zasede Avstrija morsko ob-
režje nasproti angleškemu otoku Cipr
v severni Siriji, od tu bi šlo dalje v uo-
tranje dele. Angleži bi pri vsem tern s
svojim gorostasnim brodovjem bržko-
nc lepo moleali ali pa se poskrili kje v
Srednjeni morju; drugega bi jim tako
ne kazalo, če jim zagrozi tak le dunaj-
ski easnikar ali diplomat ali kar že jc
ta brihtni pisalec.
Da se kdo v danasujih resnih diuh
peča sc s takimi idejami. to ie pac zj
kroge. v katerih se »Oesterr. Rund-
schauu posebno čita, prav znaeiluo.
Navaden kinetic na deželi, ki količkaj
pogleda v kak politieen list, ni več tako
naiven, da bi iskal naših koristi v nia-
loazijskih pokrajinah. kakor to delajo
ljudje. ki hočejo veljati še za resne.
Nasa monarhija ie ravno po krivdi
takih nezrelih nasvetov in nepolitičnih
diplomatov zaigrala zadnje svoje kori-
sti na Balkan). Tarn je bil naš delokrog.
Crugod ga ni. In ko se ta rana še ai
prav razbolela, že prihaja kdo s takimi
sanjarijami kakor smo jih pokazali rav-'
no v predstoječein elanku. Sedaj ko
smo dotr-a zapravili najlepše prilike.
naj grenio preko morja lovit slepe miši.
zato da bo ta ali oni neniski aristokrat
lahko potem prodajal svojo zveda\os;
in trosil denar nasili davkoplačevalcev.
Mislimo, da smo zmetali dovolj denarja
v vocio. zaio pa nai bo enkrat konec
naši neumrii zunanji politiki. ker druga-
če bo še kdo svetoval. naj gremo kam
onstran Amerike iskat izgubljene ko-
risti. Denar rabimo dorna, ne pa za sa-
niarske politiene poskuse.
Da bi ravno mi morali napravin
prav vsako politično iieumnost, to pav.
menda ne stoji v nobeni knjigi, a če bo-
mo še dalje sarili s tako neosnovanimi
načrti v politicnem svetu, iiam pa res
ne bo drugega ostalo kot patent za bla-
maže.
PoliMčni pregled.
Delegacijsko zasedanje.
Državni zbor bode sklicau, kakor
se zatrjnje od vseh strani. 15. oktobra
t. 1. Ena prvih nalog, ki se mora resiii
! v prihodnjem zasedanju, so volitve v
delegacije, ki bodo letos zborovale ni
Ihmajn koneem oktobra.
Odstop Auttenberga in Courada?
Razui listi poroeajo. da pojde bivši
voiui minister pi. Auftenberg, ki pove-
Ijuje jn/.ni annadi pri velikih vojasküi
vajali na Ceskem, po končanih vajah v
pokoj, ker je doživel pri vajah nevspe-
he. — Dodamo k tetnu odstopu se jav-
Ija tudi. da odscopi tudi set geueralnega
staba Conrad pi. Hötzendorf.
Hrvaška politika
baje dobiva vedno bolj trdna tla. Baron
Skerlecz je že zopet začel pogajanja z
merodajnimi političnimi strankaini, od
katerih pride seveda najboli \' postev
hrvaško-srbska koalieija. Mnenja so
sicer različna. \L\\\ mislijo. da bi bilo
bolje. da se prej končajo vsa pogajanja,
potem šele naj pridejo na vrstn volitve
I v sabor, drugi pa so odloeno proti tenm
in zahtevajo, da se razmere prej popol-
noma ublažijo, da se izvrše volitve itd.
in še le potem naj zaeno nova pogaja-
nja. Brez ustavnih volitev ni pouM.onj,
to ie geslo ene stranke. druga zahteva
prej oo.gajanja, potem volitVL. Sedaj je
pač uajvee ležeče na Mazarih. Ako
bodo ti priznali I'irvatom ;ii;li pr: : •..
potem bo šlo gotovo gladko. ako ne, pa
zacne zopet opoziciia in bržkone še
hujša kot preje.
Nova stranka na Ogrskem.
V nedeljo se je pod predsedstvoni
grofa Andrassyia ustanovila v Bud'ni-
pešti nova stranka. ki ima v prograimi
popolno demokratizacijo državne upra-
ve    s    madžarskim nadzorstvoni.    Ta
stranka ima v prograinu tudi Hrvasku
in zahteva. da se cimprej uvedejo usta-
\ ne razmere. Tilede zunanje politike pa
pravi program, naj se vzdrži trozveza
in prijateljstvo z Balkauoni.
Srbski kralj pride na Duiiaj.
»Pester Lloyd« poroea, da se oo
srbski ministerski predsednik Pasie pri
njegovem posetn septembra dogovoril
z nasim zunanjim ministrom o podrob-
nostih glede poseta kralja Petra pri na-
>»em eesarju.
Upravna komisija na Ceskem,
ki opravlja posle dezeluega odbora se
je glede izboljšanja čeških iinanc precej
uštela. Od davka na pivo so raeunili
uamreC1 jako velike dohodke, lirišlo !\t
ic od (). avgusta t. I. komaj 4(Hlii K \' bla-
giijno. Ta svota je pae proti velikanskim
dolgovom in izdatkom kaplja \" inorje.
lit.ic r.i'a ie slo na Ceskem v zadnjeni
wasu kakoi nalasc za 40'    nazaj.
Nova politična slranka v Srbiji.
Kakor poročajo listi, se .ie ustano-
vila v Srbiji pod naeelstvom profesorja
Perica nova polinjna stranka, ki IkOj
pospesevati sporazuni med Srbijo in
naso monarhijo. Mo tedaj sicer glnsovi
v tern oziru niso prišli dosti do veljave,
a upati ie, da se \- interesu obeli tlr/.av
obnie na bolje.
Naše denarnt zveze i Balkauoni .
Kakor smo  že  poročali, dobi  B >!-
garija pri  našili  avstrijsi-.ih baukah  -"iO
iniliionov kron pcsoiila. '1 o se je zgodi-
lo seveda edino iia prigi^'iiriauje inini-
stra grofa Berclitolda, ki lioče sedaj s
posojili resiti to. kar ie prej di|)lomatic-
no izgubil. Ako bo šlo. je seveda stras-
no tezko vprasanie.  l^azim tega  je  p:i
skiaino negospoda'sko ravno v sedanii
denarni krizi dati  toliko denarja izven
države. eetudi se bo dobro ohrestt.val.
Hotiene banke  dobijo namree okroglo
IT'  za svo] izposojeni kapital. Uklinb
I tcinii svariio  r'oliticui  in    gospodarski
j listi, uaj se v tci zadevi ne gre prcdaleč.
I ker bi zualo biti   to potem za uaš  tiu-
J iKirni trg osodepolno. l/.r.'.ed dru^ih '!r-
žav na Balkann je ediuo (ireija. ki niiiia
pri nas dosedai nobenega dolga. Z ro-
muusko dr/a\'(. imamo raziueronia tudi
I prav majlme denarne zveze in nekateri
Dr. Jcsip Gruden:
i
Zgodovina slov. naroda. |
Iiružba sv. Mohorja \' Celovcu je i
izdala za svoje elane ietos že .5. zvez.
)»Zgodovine slovenskega narodaff. Ako
sta biia prva dva snopiča nekoliko boii
splošna in sta opisovala zgodovinske
dogodke, ki ^o se tikali ne le slovenske-
ga ljudstva. ampak so bili splob zgodo-
vinskega pomena, ie pa sedanji 3. 7.xc-
zek toliko bolj domač, nase gore list.
Pisatelj tiain opisuje v tcrii snopicu tur-
ške boje do konea srednjega veka (o-
koli 5010). Ta krvava doba je bila juna-
ška doba našega naroda, kajti ne prej
ne poznej nismo stali nikoli tako samo-
stojno kot takrat, ko je bila vsa naša
eksisteriea edino na naših ratnah. Naj-
hujši turški navali na Goriško so bili
1. 1477. od koder so šli turški roparji nti
Koroško 1. 147S. (Miklova Zala!) Z ozi-
rom na tur.ško nevaniost so se naši pra-
dedje branili kakor so pae vedeli h\
znali. Deloma so se poskrili po utrienih
samostanih, deloma po taborih okoli
cerkva itd. Imena ^tabor<( kakor jih ie
vse polno po Slovenskem. spominjajo ,
povsod na turške ease. Tudi v narodni
pesmi ie pustila ta doba svoje -icdov.:.
Krlia Matjaza so opevali naši prade-
dje. pesem o Mladi Bredi. ki pride po-
uio turški ženin, jim je bila znana itd.
Dezelno upravo je takrat vodil navad-
no deželni glavar, drr.gi za njiin je b;l !
deželni upraviteij in tretii deželni uraO-
nik je bi! vicedom. Sodstvo si- ini:li
vaski župani še v veliki meri \- lastnil;
rokah, ravno tako mesta, ki so hv.cl\
poleg sodstva še druge praviee. Poseb-
no zanimivi so podatki o življenju ljud-
stva po dezeli: To je bilo vedno sloven-
sko. Deloma so bili >voiiouui kmci ic.
deloma so plačevali sluznosti in ^.elali
tlako: cerkvarn so plaeevali des-.itino.
Takrat so imeli kmetje se precej last-
nill pravic kot n. pr. viuogradniki v zna-
nem gorsketn zakonu, ki ga je nasenni
Ijudstvu potrdil nadvojvoda Karl že 1.
3584. To je gotovo prva slovenska urad-
na ifctina. Kinečki upori so važna točka
niiše zgodovine, ker kažejo, da se nem-
ški graščak ni držal r/isanih zakonov in
pogodb. ampak jih ie krivieno prelam-
Ijal; zato se je Ijudstvo uprlo.    Kakor
drugod so tudi iiri nas bili takrat samo-
srani velike kulturne vaznosti. Bili so
središee izobrazbe, v hudih easih tudi
obramba proti Turku. Halje poroča pi-
satelj o domačeni slovstvu iz one dobe,
o narodnem zivljenju in o naroduih no-
sah. ki so bile takrat še splošno v ua-
vadi, S tern zakliuC-i dr. (;ruden zgo(!(;-
vino našega naroda do konea srediijega
veka. Knjiga je pisana prijetno in d(>-
mace, številne slike ohjašnjujejo berilo.
Želeti bi bilo, da bi jo naši Sloven« i
pridno citali in se ueili iz nje spoštova-
vati svoj rod in svojo preteklost. Iz zgc-
ciovinc svolili pradedov se ueimo, ki\\
je res biio in 'ako se je zgodilo. Zani-
manje bo rastlo od due do due in n:>-
me.stL jiniznih fraz se ho vdomaeilo
pravo rodoljubjj med nasim ljudstvom.
Posebno naj bi mladina skrbela zato, da
se temeljito priuei domaei zgodovini,
da bo tako znala ceniti narodirj in kul-
turne pridohilve preteklih dui. Ako ho-
eeino svoj rod prav ceniti in spoštovaii,
moramo poznati njegovo zgodoviuo. Ni
sicer velika in obširna kot so niorda
druge. a zato ni nie manj zauimiva koi
druge in je       naša.                    d. b.
svetujejo, da bi ne bilo mordu napacno
se tukaj nekoliko augažirati; seveda je
treba prej denar — inieti. Crnagora je
že veekrat dobila posojila pri avstrij-
skili bankah, seveda ne v posebuo viso-
sih vsotah. Par milijonov kron pa ni
skoro vredno, da bi se računilo, ko se
gre. drugod za ogrouine svote. S Srbijo
imamo denarne zveze posebno iz 1. 1MJSI
in USeSS. Tureija pride v teiu oziru pri
nas v poštev posebno radi znanih tur-
skih srečk (Tiirkenlose), katerih je v
Avstriji okoli pol in na Ogrskem okoli
četrt uiilijona v prometu. Kar se že
otneujene Bolgarije tiče, smo imeli tain
doli že I. 1889 veeje 6'' posojilo in tudi
od o'v hipotečuih boigarskih srečk ie
se precej dosti v nasi drzavi. Da bi ta
inajhua posojila iinela ujorda kak poli-
ticen vpliv, na to skoro ni misliti, kaiti
glavno besedo v tern oziru imajo Pran-
cozje. ki lahko razposojujejo milijarde
in mi'ijarde. Zaradi par milijonov si ne
bomo politienega položaja |irav uic iz-
boljšali v svojo korist, pae |)a se zna
zgoditi, da se bo ravuo /. uasiui deuar-
jeni storilo kaj proti nam. Ker pa po-
le g nesreeue političue r<^ke imamo do-
ii!;i se veeje potrebe kot na Balkanu,
bi bilo pae gotovo najbolje, da se v take
stvari ne viuesujeuio. Dr/.ava od tega
ne ho imela niti troho koristi.
Bolgarsko - turški mir.
I/ Carigrada se poroča, da bo mir
med Bolgarijo in Turciio skleuieii /e to
soboto.
Vojska med Japonsko in Kitajsko.
Listi pisejo, da pride skoro gotovo
do vojske med Japonsko in Kitajsko. in
sicer v najkraišem času.
Darovi
Z a   »š o 1 s k i   h •) in» :
je d<;slo našeinu upra\iiišt\ u : (iospodn
trg. ak. Milan Braida in stud. iur. Karl
Slokar K 4. Nekdo za dober dovtip .ru
v i:    Hvala!
Domače in razne vesfi.
Sicer neradi, a vendar so pri/.nnli
|)ri "Novmi Casu«, kdo ima zaslugo za
sioveusko gimnazijo v (iorici. I'olg )
so se uovostrujarji repeneili, a nazaduie,
k(: so videli. da je to storil tudi ze »Slo-
veuec'i. so bili tudi oni takorekoč ]in-
siljeni iirizuati^ da ie goriška slovenska
gimnazija zasluga dr. (iregorčiča, ki so
ga bili uovostrujarji politično ze pogre-
bli. Toda kako so se pogrebci pri No-
\em Casu« nreplašili, ko so videli. da
so pokopali le prazno rakes in da ie
dr. (iregorčič politicno še ziv in cvrst
med nami. Nas |)rav veseli, da se nidi
»Novi Čas.c r-očasi navadi pisati objek-
liviio o politicnili doinaeih dogodkih in
tla lepo prizna zasluge, komur res pri-
tičejo. r'ocasi homy -Novi Cas<< morda
pripravili tudi do tega, da bo obiavil
vsai zaeetne odstavke iz onega clanka,
ki ga je uapisal dr. Malmič o katoliškem
Oasopisju in o katoliskem radikiilizmu.
Ce so gospodje dr. (iregorčiču priznali
zasluge, potem bode šlo tudi to. Res, da
so se glede dr. (iregoreica pomišljaii
cclili stirnajst dui, a nazaduie je pa ven-
dar šlo gladko: tudi velik grešnik se
poeasi spokori!
»Novi čas« je še vedno v boju proti
slovenski gimnaziji in kar je enkrat v
svoii nerodnosti zatrobil, to t-cbi sedaj
dalje. Bolj pametno pa je zmoto prizna-
Ce hočete imeti dobro, lepo novomodno in po eeni
jesensko obleko in sploh manufakturno blago, obr-
nite so zaupno do tvrdke TEOD. HKIBAR v Gorici
Gosposka ulica štev. 6.
I
za postrežbo pa se daje po 1 vinar od
cigarete in 2 vinarja od eigare«. Listi
so hili izdani od gostilničarske zadruge.
Naeelstvo zadruge naj se v prihodnje
prcje intormira pri tinaneni oblasti,
predno izda take listke. tig. gostiluieani
se opozarjajo, naj te listke odstraniio,
ker drugace utegnejo biti ohcutno kaz-
novani. Po gostilnah je odposlaua ti-
nančna straža in odstranja to protiza-
konito tiskovino.
Oporoka bogate groiice. Y \ olo-
skem )v umrla prošli teden groiica del
Mistro. ki je zapustila občini vse svoje
premo/.enic v znesku bOfi.000 kron. Nje-
ni italijanski sorodniki. ki inorajo gledati
glasom njene oporoke skozi prste, ..m
hočejo njeiio poslednjo voljo izpodbiti in
dokazujejo, da je delala oporoko pod
vplivom nekega lirvatskega odvetnika.
Za vsako naše društvo in dnižbo
— za vsako naso solo — za vsako naše
županstvo in pisarno — za vsak nas
doin naroCite v trajen spomin posvetii-
ve ljudstva Brezmadežni ob priliki Ka-
toliškega shoda veliko trobarvno po-
dobo Brezinadežne z besedilom posve-
titve. Ccna veliki innetniški podobi skn-
pno s postnino sanio 1 K. Narocite več
podob skupaj! Naroeila sprejema pi-
sarna Katoliškega shoda v Liubljani.
Liudski  Pom!
Vlak je povozil na isterski progi pri
Miljah sMetnega Ivana Brainik. Bil je
takoi mrtev.
Povečanje postaje Jesenice. leseni-
ški kolodvor prično zdaj razsirjati, kar
je že skrajno potrebno. Povečali bc«.h
sprejemno poslopje, napravili bodo tudi
dohode pod zemljo k vlakom, da ne bo
potrebno hoditi čez tračnice v vl- ¦,
Tudi stališča povečajo. Pela so c i
Kranjski stavbni družbi.
Zagonetna roparica. Kliub vsem na-
poroin razniii lovcev še vedno niso za-
sačili zagonetne roparske živali, ki s:-
potika sedaj okoli Volšperka in kjer je
napravila že ogroinno škodo med drob-
nico. Ljudje se boje, kaj bo pozimi. ko
postane žival gladna in se bo približala
človeškim bivališčem. Takrat postane
lahko nevarna tudi za ljudi. Okrajno
glavarstvo v Yolsperku je odredilo se-
daj na roparico velik low Povabilo je
vse lovce v okraju. da se lova udelez:.
seveda na svoje stroške. Cas lova še ni
natančno določen. P-iglase se pri gla-
varstvu laliko tudi drugi lovci, ki bi se
zanimali za ta low
Poslanec dr. Pacak obolel na smrt.
Bivši minister, poslanec dr. Pacak je v
Kutnihori obolel na smrt.
Hude posledice pregreška iz dijaških
let. Avskultanta pri sarajevskem okroz-
nem sodišču Petra SabiOa so te dni od-
pustili iz sluzbe, ker se je zvedelo, da
je bil leta 1906. kot diiak kaznovan s
24 urami zapora, ker se je na železnici
vozil s tujo legitimaeiio. SabiO je nato
prost! za sprejem pri financi, a je bil od-
bit. Nato je vstopil v odvetniško pisar-
no in se hotel vpisati v listo odvetniskili
kandidatov, toda vlada je tudi to odbila.
Znižane vojaške kazni. Višie vojno
sodišče v Erfurtu je 4. t. m. po dvadne-
vni obravnavi nekaterim radi upora ob-
sojenim rezervistom znatno znižalo ka-
zni prve instance. Medtem je namreü
stopil v veljavo novi vojaški kazenski
zakon, ki je bistveno milejši nego stari.
Rezervistom, ki so dobili v prvi inštan-
ci po pet in pol leta ječe, se je kazen
znižala na dve leti in inanj, nekaterim
eelo na štiri mesece.
Za inorilca Kunschaka je prosila ze-
na umorjenega poslanca Schuhmeierja.
Svojo prošnjo je naslovila na pravnega
ministra in povdarila, da je njena želja,
da bi Kunscliak ne bil obešen. Tako zeli
zena tudi v smislu svojega rnoža Schu-
meierja, ki je bil kot poslanec vedno
proti snirtni kazni.
PolitiCna prepoved. Treutiuski list
»Alto Adigc.i poroča, da je politična o-
blast prepovedala sodinitn obcinani ob
italijanski meji dajat v najetn planinskc
pašuike tuiiiii (italijauskim) podanikotn.
Trentinski ltalijani so vsled tega vsi ':/
sebe.
Velikanski remorker. Y torek po-
poldne so spustili v Trzicu v niorje uaj-
večji remorker Jadranskcga niorja. No-
va ladja. ki se nima iiuena. je last Co-
suliche\ e družbe in bo zainogla s svojo
silo (1000 H. P.) in s svojo velikostjo
5d inetrov) dirigirati tudi največje par-
uike avstro-anierikauske družbe.
Kitajska republika je naročila v tr-
žiski ladjcdelnici tri rapidue križarice.
katere bodo plule z brzino .W morskili
niilj na uro. Prva križarica ima biti go-
tova koncem leta '1914., druge dve v
kratkih presledkih pozneje.
CENTRAL BIO. (nnljivi roinan
"Zelena pristava.i Fraucoza Sulie ^e
predstavlja \ceraj in danes v kinoglj-
dišču ^CENTRAL BIO« v salonu "Cen-
tral'A. To je veliko delo. ki zaslu/.i v re-
snici občudovanje posetnikov Biota.
Zraven tega pa nain prednasa priljub-
ljeni ¦Pathe-časopisi najnovejše sveto-
vne dogodke. "Pathe-casopis- nastopi
tudi z novim programoiu za jutri in c.1-
trtek. Ta dva dneva se bo mi projekcii-
ski steni odigravala pretresujoča drama
Lsodepolni dvoboj«. iz življenia uniet-
nikov v krasnib barvah. Preskrbljeno
je tudi na koiuu za sineh. Starisem. ki
spremljajo svoje otroke sedaj v solo,
toplo priporocamo ta kinematograt, ki
je edini te vrste na velem Primor-
skem. Citn prej se bo predstavlial
Tolstoi-ev roinan  ¦• Ži\ cče mrliško tru-
plO'<.
Drobtinicc.
Yelika tavina. \ noči od ponedeljka
na torek je bila iz ekspresnega vlaka, 'si
vozi iz Jersey City proti jugu. ukradr-
na železna blagajna. v kateri se je na-
hajalo ^ori.Ofni dolarjev (okrog poldru-
gi miliion kron). Denar se ic nahajul
v dveh zapečatenih omotili. \' enem je
bilo 200.0si0 dolarjev za nacionalno ban-
ko \- New Yorku, \- drugem pa lnO.OOu
dolarjev za neke druge banke.
Borzo za kupčijo z dekleti je na
podlagi zaupnega naznanila odkrila var-
šavska policiia \- nekem tamosnieni ho-
telu. Na borzi so se zbirali kupčevalci
s človeškim mesom s celega sveta. Po-
liciia iih je veliko število zasačila in
našla pri njih nad 70.000 rubliew ki so
bili namenjeni za -blago".
Berolin 4 milijonsko inesto. Sedaj
šteje Berolin .\97O.s)f)4 prebivalcew —
Računajo. da bo mesto štelo koncem le-
ta 4 miliione prebivalcew
Kolera v Bosni. V nekern inlinii \'
Kreki pri Tuzli je umrla ena žena na ko-
leri. Y istem mlimi ic obolelo nadaljnji'n
pet oseb na znakih kolere. \' Yidovicaii
je obolel en otrok na znakih kolere. ---
f)rugje po Bosni in Herccgovini je štc-
vilo bolnikov stalno kot začetkom po-
iava te bolezni.
Atnerikanski poslanik na Balkanu
postane Čeh. Iz Chicage poročajo češ-
kemu narodnemu svetu, da je severo-
amerikanska vlada imenovala za ame-
rikanskega poslanika v balkanskih dr-
zavah češkega industrijalca Vopička.
Fanatičen patrijot. Iz Tokia poro-
l čajo: V zunanjem ministerstvu si je ne-
| ki obiskovalec prerezal trebuh v pro-
test, ker japonska dinastija ničesar ne
dela.
Naihitrejša vojna ladja na svetu ic
novi ruski torpedni lovec »Novik«, ki
je pri poizkusni vožnji primerno obte-
žen dosegel hitrost 37.3 morske milje
na uro, ne da bi se bila delozrnožnost
strojev do kraja izrabila. »Novik« ob-
sega 1400 ton in je bil zgrajen po nacr-
tib liaiuburško-stettiuske ladjedelniee
»Yulkan«.
Gospodarsko.
Račiin državnili železnic izkazuje
za leto 1912 prvič ().d milijonov dobička,
medteni ko je bilo se v 1. 1911 9.2 mi -
ljonov izgube.
Ivan Bednarik
priporoca svojo
knjigoveznico
v eoRici
ulica dolla Croco stev. B.
Jakob ffliklus
mizar in lesni trgovec
Y  lNxliiori
B vo^ln zelsznisteiia leouta
(mi ctitt.   ?i fletje proti irrirfiškt)
COO
Tiyuje tudi z opeko vsake vrste,
ima vi'liko z.alogo vsakovrstney.i
trdega in melikega lesa, ima tudi
vsake vrste gredf. tramove 3 3 ud
3—12 nietrov doige in 3 3 od 3—l'J
coiov debele.
Svoji k svojim!
F3odpisani slovenski brivec v Goricl
Gosposka ulica st. 1 se priporoca si.
slovenskemu občinstvu iz mesta in z
dežele za obilen obisk. Postrežba točna
in strogo snažna. E3rije in striže tudi na
mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije
in striže na domu. V zalogi ima razne
toaletne potrebščine po zmerni ceni. —
Prevzema vsa lasničarksa dela ter
kupuje ženske lase po 12 K in naprej
kilogram.              FRANC NOVAK,
Gosposka ulica, štev. 1.
Sante Busolini
trgovec z jedilnim blsgom u Gorici
naznanja slav. občiiistvu, da je preselil
svojo trgovino iz  dosedanjih prostorov
na Kornu ši.  13
v ulico sv. ilntona štev. Z
tik tr^ovhie s- I«. Sauiils.
V rovih prostorili bo postrejjel slav. ob-
činstvu  i.   uajbuljšim   bluguin,   nizkimi
cenami in dobro postre>.bo.       lstotako
tudi v svoji
podružnici v Solkanu st 311.
Obenem   priporoca   svojo   apnenlco   v
Solkanu.  Cenj. naročila   se sprejema v
tr^ovini v ulici sv. Antona štev. 2 in se
izvrsujcjo točno.
i.nnikM.isKi- šti-\ii.ki-:.
Puuaj.....S(),     2,   44,   \\    19.
Na prodnj je v (1 o r i c i enonadstropna
Hiša
z   velikim   vrtoin.   Več   pove   naše   tiprav-
nižtvo.
NAJBOU/X /TPEHA /EDANJO/TI
Firmite
ilsbesini ccmpitni
sknljevwfirmit
jcionctcn körnen
najholjše vrste
WEl//ENBACHoBTRIE/riN6l
Mi'V^AyTOft/TVO IN ZALOGA'sl
&6R66QRIC'GORICAozHftLhCA /r.i
JOSIP B0NÄNNI
naslednik T. Slabanja
srebror in ziötor v Gcrici ulica Morelli IZ
odlikovan z zlato svetinjo
.st priporoca vsem čč. cerkvenini oskrbnistvoi'i za
vsakovrstiiR izgotovila ct-rkveiiegn orodja. Plaüije
?e tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena.
Cenike gratis franko na dorn.
ftupujie   samo   dvokolesai
„ALT ENA", francoske
vrste,'} ki  so   najtrpežnejši
\   in na boljši bodisi za na-
|  vadno rabo ali za  cJirke
t;ivalni strojiOriginal „Victoria" I
so  naipraktičiiejši za vsako hiso.
1st'    služijo   za   vsakovrstno   ši-
vanjo in s'tikanjc   (vezcnje).Stroj I
tcčf brcz,.šumrio   in   jo jako trpe-
žeii.     1'uške, samokrt'so,    slarno-
reznie e in vs<; v to  stioko spa- i
tlajoč« prodriH-te   se  dobi  po to-
•     varniški  con» pri  tvniki
KeršBvani i Guh,
G O R I C A —  Stolnl  trg   St.  9.«
C**^v\ ¦¦v1^ 1    Tc-i ^\1    ^mm' Vsakl dan ^"^ velezanimivi programi.
V  /RH MXfiLl      OlOi       V nedoljo pmlpolmlne od 10. — 12.: Sestanek vseh oko-
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar.
Tiska »Narodna Tiskarna«  (odgov. L. Lukežič.)