«----------------j'ACÀ /uJPgDlP, GibPICn ---------------- Donosimo članek profesora Mije Markoviča,poznatog javnog racaii-ka i pisca, koji je nedavno sti-gao na oslobodjeni teritorij . Pro.Mijo Markovič je Hrvat-Istranili, koji^ je bio interniran od strane fesista. ■'Ovoiii bonbon" - je rekao maršal Tito - "naša braca u Istri, Slovenskom Primorju i ko ruško j', mora ju biti i biče oslobodjena i živeče slobodno u svojoj domovini sa svojom bračom, To je Ž€'.lja svili nas, to je želja i svili tamo. mi tud j e nočemo no svoje ne damo!" u ove kišnje jesenje dane, dok odredi Karodno-O-svobodilačke vojske prolaze blatnjavim cestama, uz pesimi težkim strojnicama, sječamo se one jeseni prije dva-deset i šest godine, kad smo iz Pule i Trsta s nadom a-li suranjorn oulazili u^istarska sela, u Slovensko Prima> jo i Goricu, pozivajuci narod na organizaciju i borbu za pripojenj e Istre, Trsta i Gorice Jugoslaviji. nismo teda uspjeli u našoj borbi.Stara Jugoslavija stvorena odozgo nije branila naše narodne pozicije na sjevrnom Jadranu. Pravo samoodredjenja naroda, proglašeno i prove* dano tana od ruske revolucije i formulirano kasnij e od predsednika Pilsona, nije bilo primjenjeno na naš narod u Istri, Trstu i Goričkoj. D’annunzio naia je s nekoliko stotina razbijača o-teo kij eku,koju nam niko od najzainteresiranih nije osporavao. 2 ^a slobodu Istre, Trsta i Gorice danas je u borbu ušao sav nas narod tiii krajova, svrstavujoči se u odrede, brigade i divizije. U tim krajevima, sigurno ne u manjoj meri nego drugdje,nego možua u vedoj, osjetio je narod u oven ratu, 'da borba ide o biti ili ne biti, išao u borbu. Jenas u tim našim zapadnim stranama postoji samo jedna fronta: j edinstvena narodno-oslobodilačka fronta. Ona nema tamo domačih protivnika, u njoj jo čitav narod. Narod je ostao svi-jostan sebe - to je naj bitnij e obilježje ove borbe - svijestan historičkog značaja sadašnjeh trenutka, i sav narod krenio je u borbu zavsvoju slobodu. Do sada izvojevone pobjede rezultat su zajednicke borbe i zajedniclcih žrtava svili naroda Jugoslavije. Svojim žrtvama i svojom krviju, svojom suvercnom voljom naši narodi pišu prve velike stranice svoje povjesti. Stvorili su se odredi, četo,bataljoni, brigade, divizije, stvorena jo velicanstvena narodna organizacija kalive narod ni j e vidio "pokle jo vika i svita”, kao su to rekli scljoci sela Hro-dola. Seljaci i radnici sa zonama i dj eco ulazo u borbu - sko-ro nikoga izven to borbo nema- osim'neznatnog broja špekulanta, koji su uvijak bili i prijo^borbo suhe grano na narodnom stablu. Borba nas jo ujodnila i složila, kao nikad prije. Drugcije to i nij o moglo biti. Svi smo mi dj oca Seljaka i rednika, najzapadni-ji ogranak Jugoslavije i Slovenstva, svij osni da ^moramo u borbi za svoje biti prvi,kako corno biti prvi i u čovjecnosti i prave-dnosti preme žiteljima drugo narodnosti,koji budu ostali na na-somnarodnom zomljištu. Mi znamo o šemo se radi. No radi se samo o spasavanju slobode našihvdomova, njiva,vinograda i sjeno-kosa, mirnih morskih draga i živili morskih luka, s j enovitih šuma i pitomih, rodnih rjecnih dolina, nego so radi o spasavanju svih tekovina gospoderskog života i civilizacije, koja jo stvo-rona kroz stotine godina radon i pregeranjom naših djedova i pradj odova. nijoka, tula, Trst, Gorica, za kojo se borimo, nisusamo raj osta, kojc. ojvicuju nase narodno područje, nogo i sredista gospodar skog i društvonog razvitka. Oko tih gradova ispropelala se naša narodna subdina krog stolj eòa; u njima su nagonilani plodovi rada mnogih naših boreča danas. Naša krv jo^tekla i toče vu borbi za njih i to čini, da su ta m j està nama viso draga i vise naša, nogo ikak pri j c. Danas, prilikom formiranja istarske divizijo Narodno-oslo-bodilacke vojske mi znarao zašto smo uzdi oruzje u ruke. n znamo i to, da gr nočemo pustiti^iz^ruko, dok naša zapadna ginnica no budo konacno osiguruna i ociscona. Hijeka, Nula, Trst i Gorica, a zmedju njih cijela Istra,naleze so na pragu oslobodj cilja.Svi j osni smo potcškoca,kojc su joé pred nama u toj borbi, ali smo istotako svijosni naše Vlasti -to snago i zato vjorujomo u uspjev svojo borbo. Mijo Markovič - 3 - - kdo on jo, ki vstaja na veko na dan? Kdo ta jo junak velikanski? Poglejti v obraz mu,obraz vara jo znan? To narod je - narod slovanski (S.Gregorčič SVLTa SI ,Z.jMLJa SLO VKNSili., in blagor mu, komur plodiš'. Kolikor dal o c sozo polglod v davnino traja borba za te. maj-, hen koš8ek zornij o.Poznali so ga zg stari Grki. Argonavti, njihovi bajeslovni junaki, ki so sli iskat "zlato runo” tj a. nekam, na severno obalo Črnoga morja in so sc vračali po Donavi in Savi.ter Ljubljanici, so morali svojo ladjo na plohih.prenesti od Vrhnike do Trsta. Ta pripovedka pa vsebuje tudi bistveni pomen nase zemljo in glavni razlog za borbo, ki so vekovno bij o zanjo. Ob naši zemlji se Sredozemsko morje najglobje^zajoda v o-srčje kvropo. Preko naše zemljo vodijo najvažnejše zivljensko niti: Trst-Suoz-Indija, Trst-Dunaj-Ural. Kdor je gospodar Trsta,ta j lahko odločuje o gospodarskem razvoju vse srednje Kvropo. Trst z lahkoto tekmuje z vsakim evropskim pristaniščem. Italija si.ga tudi zato svoji, sa j ogroža vse njene izvozne luke'. Kanj pa. pri -tiska tudi vsa teza nemške veleindustrije, od koder jo loči po sedanji meji le kakih 50 km zračne erte. In naj jo pri njem "Drang nach Osten" ta malenkost zadržuje?'. Večni Industrij ec pa je na ta prostorček naselil majhen, toda čil rod: narod slovenski. Ta rod je to zemljo.po svoje preobrazil, jo s svojim znojem in muceniško krvjo namočil, ker je njegova in ker jo ljubi. Koliko nasilniskih narodov se je ze zaletavalo vanj,ga uničevalo in izganjalo v suznost'. V polpretekli dobi so ga že izbrisali z obličja zemlje’. la je ta rod spet vstal: grozan,strasan,neuničljiv'. Zakaj? V sebi nosi zavest zgodovinskega poslanstva, ki mu je bilo nano, ko se je na tem majhnem koščku zemlje naselil’. V sebi ima tudi spoznanje,da.je to zgodovinsko nalogo verno in Častno vršili V sebi pa čuti tudi silo, da bo dodeljeno mu.v vlogo vedno vestno izvrševal, kar je znal s svojim udejstvovanjem tako vzvišeno izpričati'. Ka to zemljo nismo prišli iz kakih zavojevalnih namenov. Ob preseljevanju narodov smo' to zemljo posedli in nobenega podjarmili, ker je bila prazna, opustosena,' nenaséljena. Obstali smo na njej,kakor roj čebel, ki ne sede nikdar^na satovje.z me-dom obloženo; pripravna votlina, neznatno zatišje,to je izbor delavnega roja. . Tak roj je bil rod Slovencev, ko ..se je naselil v dezeli., koder biva še danes, in je tega že tisoč let. Da, bratje, tisoč let in čez ‘že preobraža naš narod to zemljo, ki ji danes po vsej pravici gre ime: Slovenija. V- njej kraljuje očak Triglav in ponosno vzpenja svoje teme 2864 m nad morjem, kafer 'bi se zavedal, da je najvišja gora vseh Jugoslovanov, simbol nas vseh. Na njegovem levem podnožju, onstran Laravank, se razprostira sanjava, vedno pomladna in tihotna koroška, naš tužni Korotan, zibel nase kulture, z Vrbskim jezerom in Gospo Sveto ter vojvodskim prestolom, kjer so doleta 1441. prostovoljno volili svojega vojvodo in mu po opozorilu na nase pravo dovoljevali, da je sedel na knežji kamen. Po ailjici tor Zilji, kjer prebivajo Ziljani, ki hranijo še zaklade naše prvotne govorice, naših narodnih šeg, navad, bajk, pesmi in slikovitih narodnih nos, in Dravi, ki se preliva skozi Vrbsko jezero in se vali močnejša naprej na vzhod,pridemo mimo vedno zelenega Pohorja in Maribora, ki je glavno mesto slovenske Štajerske. Kdor je videl Maribor in se razgledal po njegovi okolici, ga no žabi nikdar. Dovolj je razlogov,da mu pravijo: jugoslovanski Moran. Sadja in grozdja naj lepših zvrsti1. Vzhodno od Maribora prebivajočo zeleneči in valoviti ravnini Prleki, znani po svoji dobrodušnosti in razigranosti,vedno pripravljeni postreči s kruhom, in liikom(mlado čebulo)'. Ponosni so na svoj Ptuj, prastaro vojaško trdnjavo,in Ljutomer,kjer po zidanicah točijo poživljajočega jeruzalomca. Preko Drave in Mure pa nam Prekmurci na prostrani planjavi med ravnimi drevoredi ponosnih,topolov pridelajo toliko zlate pšenice, da nòia jo ni treba uvažati od drugod. To je Slovenska Krajina. Še severovzhodnoj'še pa, so ob Kubi vztrajno držijo Rab-ski Slovenci. Ta kot je bil most do naših severnih, bratov Slovakov in Cehov. Prekmurci z Rabskimi Slovenci,ki so šo pod ostrogo madžarskega. Škornja, uporno branijo opornike, na katere bomo ta bratski most nanovo postavili. Saj nam bodo k temu vzajemno pripomogli Gradiščanski Hrvatje, ki imajo Šo močno koreniko jugo v z ho dno od Duha ja, ispa.dno od Sotle, kat ora nas, deli od Hrvatov, pa valovi vriskajočo Bizeljsko s svojimi peketajočimi klopotci,ki odganjajo kradijivo perjad,da se v preprostih stiskalnicah iztisne cim-veČ cenjenega bizoljca. Brežice,kjer'peljeta Čez Savo cestni in železniški 'most, so glavno mesto to pokrajino. Preko Save pa loži Dolenjska, znana po cvičku in črnini, z Godove peci tur ribniški "stihi robi". To je pokrajina, ki nem jo dala nase najboljše književnike. Onstran Gorjancev pa so nam r,.zgrne siromašna bela Kraj ina,koder se v belih pic. tnenih' obla -Čilih poti nas Beli Kranjec,da nam da svojega lahkega vince., 0-r elio v ^ in perutnine .Tu je bil rojen naš največji sodobni pesnik Oton Zupančič, mojster nc.se slovenske besede. To so naše vzhodne obmejne krajine. Vrnimo se k očaku Triglavu. V njegovem vzhodnem vznožju izvira naša največja reka Save., ki se pod Beogradom izliva v Donavo.Ime. dva izvira: Sc.vo Dolinko, ki izvira pod Korenom, in Sc.vo Bohinjko, katere izvir se ----------------—-------------5---------------------------------- imenuje a .vicu, ki toče skozi Bohinjsko in.Blejsko jezero. Pri Radovljici pc se Dolinke, in Bohinjke združite, v Savo,ki je tudi največ je. jugoslovanska roka,Pokra j ine. med BI o ga sem in Kamniškimi. planinemi je Gorenjska. Lepa, ponosita, bogata, njen Bled je svetovno znano letovišče.^Dala nam je našega največjega pesnika, doktorja Franceta Prešerna. Onstran Kamniških planin pa se odpre slikovita Logarska dolina, nad katero izvira Savinja z občudovanim slapom Rinka. Savinjska dolina pa je svetovno znana po svojem hmelju,ki dona-ša tamošnjim gospodarjem težke milijone. Splavarjem, ki plavijo les po Savinji in ualje po Savi in Donavi do Črnega morja,pa se misli neprestano vračajo v njih ljubljeno mesto Celje, ki je e-no najlepših slovenskih mest in geometrično središče Slovenije. Grajske razvaline še vedno pričajo o mogočnosti celjskih grofov, katerih politična dejavnost je tesno povezana^z našo narodno zgodovino .Njihov polmesec s tremi zvezdami je naš slovenski grb. Bapadno od Blegaša in Krima se stiska in drobi notranjska. Neznatna,pa polna naravnih Čudes in zato znana širnemu znanstve. nemu svetu zaradi izrednih značilnosti kraških pojavov.Cerkniško jezero, Postojnska in Kočijanska jama ter živosrebrna Idrija so svetovnega slovesa. Od Kopra do Tržiča pa obliva na Kras Jadransko morje. V njem pa se žarno leslceČe Trst,kakor biser vaelan v kraške skale.s Trstom neprestano niha tudi ravnotežje vse Slovenije.Toda burja pritiska vedno v pravilno smer, da je ozračje v Trstu kljub vsakovrstim bisagarj en pretežno slovensko. Zapadno se pa v milem podnebju blešči solncna Goriška z Vipavsko dolino ter se s Trnovskim gozdom in tolminskimi hribi naslanja k očaku. Triglavu.HČi planin pa vabi v naročje smehlja* joče se Gorico še cvetoča Brda z rebulo in Češnjami. Pa še naprej, tja na zupad^živi nas narodi Donos je Čas - in-kdo ve, če sc nam še kdaj tako zrelo povrne - da po dolžnosti in pravici krepko v svet postavimo zahtevo :Rezija,ta nesrečna in prav zato tako ljubljena Režija^ je našo,slovenska’. Ko se nam bo povrnil ta deseti brat k darežljivi mizi^slovenske zemlje,bo brez skrbi tisto beraško "muleduno” za vse čase treščil v Nadižo'. Tedaj,ko bodo vso te lope leho nase zemlje spot združene v eno nedeljivo in svobodno Slovexiijo v okviru zvezne in po ljudstvu vladane Jugoslavije, so bo končno razblinila stoletna meglena mrena nad ljublanskem barjem,in vsem bo z mavrično prelest jo v polnem solncu zablestela Ljubljana,vsa boia,vsa naša, talco zazeljona in ljubljena Ljubljana, srce Slovenije’. Da,sveta si, nomlja Slovonskal In veren, kreposten je tvoj rod’. Gospa Sveta, Sveto Višarj e,Sveta gora in čudežne brezjel Kj e je Slovenec, ki bi mu srce kdaj ne iskalo utehe pri vas? In vsi grički,ki so^vas nasi dedje okronali s cerkvicam: kje je vaša ubrana in blažilna večerna pesem’. O, svetu si, zemlja naša: v vsej vdani molitvi od naj starejših časov in rodovi Sveta, spričo truda in znoja slovenskegal Sveta, v dimu požganih domačiji Prosveta, v preliti junaški in muceniški naši krvil Posvečena, v neskaljeni zvestobi žena in dekleti Zj žrtvoniško grozo ožarjeno, od strahu in glada nedolžnih otroki Veličastna bo Tvoja svetost spričo množice nasejanih križev, ki bodo vsemu svutu neogovorlj ivo dokazovali našega slovenskega rodu ljubezen in vero v Pravicól Mirko Tozon. **5;;***** ******** Llancar: HREPENENJE PO SVOJIH Preteklo je so skoro leto Odkar zapustil som družino, Se odpeljal v tujino. Veselje vse mi jo odvzeto'. 0, ko pomislim na vas, dragi, J o hudo, da no v grlu davi, In solza imdno se pojavi. Hladila ni za srce praznol Hitijo dnevi brez življenje., Kane novo vsak odpira, Enakomerno up umira. Pred sabo vidim noe trpljenja... Enkrat napoči dan resenjal Nazaj se vračal bon med svojo, A zdaj že dvomi srce noje: Mar' bo ta dan ni dan življenja, Al' dan bo groznega spoznanja? Zastonj so nade, trud mladosti*, j.h, kje ste moji, vir radosti? Nad vami mrzla s*j.rt se sklanja; Je vse mogoče, da vas najdem, Enako tudi, da nikoli.-. Srce se ni topi v boli : Edino dvom je, ki ne peče; Bon videl svoje se ljubeče? 0, če vas najdem žive, zdrave, Je vsa preteklost pozabljena In radost začne neskaljena. Med vami raj je moje srečel * **** KO SZ BOM POVmiL DOMOV... "Vrnil se bon domovi" To je glavne misel vsakega vojnega delavca na Korziki. "Zopet bon gledal one nizke hribe, lepa polja, lepo urejena pota z malini,belini kapelicami na razpotjih, vsakovrstne cvetlice, brhka slovenska dekleta ter igranje otrok po dvoriščih naših belih hiš. Zopet bon videl svojo milo mater, čeprav bodo njeni, kakor tudi očetovi lasje posiveli radi skrbi za dene in za moje življenje. Vse to bon -zopet gledal 0To je moje upanj e,mo j e edino hrepenenje. In gotov oen,vda bo takrat nad mojo streho sijalo drugo sonce, drugačna,lepša pomlad in tudi vonj vrtnic bo vse prijetnejši, ker ga ne bo več skrunila navzočnost sovražnika, ki jo zastrupljal ozračje celih 25 let ter povzroceval,da vonj cvetlic ni bil tako prijeten ter da sončni žarki niso greli tako lopo, kot.grejejo pod svobodno streho.,Vse se bo pomladilo, vse se bo prenovilo z novim življenjem, z novo dobo. Ko bom v nedeljskih jutrih prišel na vas, pred cerkev, bom lahko pozdravil prijatelje v svojem jeziku,s svojim dekletom mi ne bo treba vec šepetati,da naju ne čuje tujec in misli; da se kuje zarota pro-ti^njemu. Glasno bom lahko zavriskal ter ji v maternem jezilm voščil: dobro jutro! 0 našem petju seveda prej ni bilo niti govora,ker so vedno pazili na nas skvadristi, da nas povedejo na kvesturo; na žalost je bilo melatemi mnogo ljudi nase krvi, ki so se prodajali tujcu za - Judežev srebrnik ter mu verno služili s prisluškovanjem in ovadbami. Vsega tega ne bo več. Lahko bom zapel v svojem jeziku, vedno in povsod,kot je to dovoljeno svobodnemu Človeku na svobodni zemlji. Za to svobodo sem trpel dolga leta v izgnanstvu; za njo so dali svoja življenja tisoči naših mož, fantov in deklet v gozaovih Slovenije, Goriške,Istre ter vse Jugoslavije. Svoboda: ni ga večjega božjega daru! To so razmotrivanja, ki večkrat prevejajo mojo dušo. Vse to me ojacuje, da ne klonem, temveč se višje dvigam svojo tlačeno glavo, ker moja rešitev je blizu. Ob povratku domov bom moral,naravno, pripovedovati ženi, otrokom, materi, očetu, bratom in sestram kod sem hodil vsa ta leta in kako 'sem jih prebil, Govoril jim bom o dolu, ki sem ga vršil pri ameriški armadi, kako sem nalcgal in razlagal bombnike ter tovorne ladje in avtomobile, in tako tudi jaz priporno -gel k skupni zmagi. Oni pa mi bodo pripovedovali s solzami v o-ceh, kako so jih Italijani pobijali ter jim požigali demove, Kernel P^jiK odganjali v sužnost. v Taksna in podobna razmotrivanja mi že sedaj vsiljujejo žalostno zavest, da jih je mno.go med nami, ki ne bodo več našli svojih domov. Radi toga je naša sveta dolžnost, da ob povratku domov otiramo grenke solze prestanegu trpljenja našim Ženam in otrokom,vki tako željno pričakujejo nase vrnitve, naše pomoči. Soseda, zena tvojega tovariša, bo z navdušenjem in hvaležnostjo svojemu možu pripovedovalo, tvoji zoni in otrokom, koko do je njen mož vedno mislil in skrbel zo njo in zu svoje otroke tudi tokrat, ko je bil som denarja potreben«, Ti boš pa stal osramočen pr^d svojimi lastnimi,sestradanimi otroci in grizel se boš prepoznega kosanja, ker si pognal po grlu vse, cesar bi oni tedaj tako nujno potrebovali. Gledal boš hvaležno razigranost sosedovih otrok,ko jim bo tvoj tovariš s Korzike gradil novo gne-jZdece, c. ti bos bral v nedolžnih pogledih svojih otročičev le očitajoča vprašanja:" Očka, in mi, zakaj ne zi demo?'j S kakšnim pogumom boš gledal ti v t-j nedolžne oci, kaj jim boš odgovarjal nc. njihove otroškc-očitajocc, žalostne pogl.cdc? Vest te bo pekla, srcnoval so bos pred svojimi lastnimi otroci, toda kesanje bo prepozno. Pomisli, prijatelj, tebi tukaj ni slabo, toda oni tem so danes lačni, premnogi otročiči mogočo nimajo skorjice kraha, da bi si vsaj-malo utešili glad, nimajo strehe, da bi jih varovala ostro zime, niti odojc, da bi si mogli ogreti svojo premrzle nožiče l Vendar oni molijo za tebe, molijo in prosijo svojega angelčka- varuha, nei j jim varuje njihovega očka tam v tujini in naj jim ga zopet vrne,,. Pomisli,prijatelj, a ne pomisli na to šemo sedaj ko čitaš te vrstice*. Imej v mislih uboge revčke tudi sicer, in spomni se na nje predvsem, ko zametuješ njihov denar b r ezp o trebno, samo da nasitiš svojo razuzdanosti v Le tedaj bo tvoj povratek srečen,le tedaj boš mogel s cisto vestjo objeti svoje male angelčke, ko se vrneš k njim... I Duhovnik Separovic. JADRANSKO MORJE. Buči morje .adrijanskol Nekdaj bilo si slovansko, ko po tebi hrastov br'od, vozil je slovanski rod. Ko ob tebi mesta bela, naših dedov so cvetela. Ko so jadra njih vojske, so nosila njih ime. Tiho morje kan si dfjalo? iJL* brodove s* pokopalo? Morje ni jih pokopalo, ob peči jih ni razdajalo, da jih videti ni več, tega kriv jo tuji mecl L >;< * >i« >;• * >;< * * v * v ZA GORAMI SE DANI Ko zvonovi zazvonili, konec vojno oznanili, dan prevazon ta v spominu bomo si ohranili. Vse piščalko parne glasno cuti bo in žvižg siren, dan bo znacil končno zmago, zgodovinski ros pomen. !,Zvon svobode'1 na'é sloveči zopet glasno bo donel, narodom bo vest oznanjal: dan rešitve je priseli Takrat bomo vsi molili, od vesolja plakali: TTvn"M-fin Rnc r);i wnnrif\r enkrat Ivan Zupan DR. SliiNKO VUK Povzeto iz i: Slovenskega Poročevalca" z dno 1/6/44 Dne lOega marca so boloplavi•izdajalci v Trstu umorili dr. Stanka Vuka in njegovo ženo Danico,ki sta odhajala v Partizane. Zavedali so se, kakšen udarec zanje bi bil javen pristop Stanka Vuku. k Osvobodilni fronti.Da bi zabrisali • svoj zločin in vnesli zmedo v osvobodilno gibanje na Primorskem,30 javno zakričali in hoteli naprtiti umor Osvobodilni Pronti. Spričo jasnih dokazov, kdo je umoril Stanka Vuka, so morali umolkniti. Smrt StankaVuka ne sme neslišno mimo nas. Niso samo prijateljska čustva, ki ohrc.11 ja.jo svetel spomin na dragega in odkritega tovariša. Več jel V nas živi podoba mladega človeka,ki je zrastel s to neso slovensko zemljo, krater o je ljubil in znal zanjo žrtvovati vse. Spomin jamo ..so ga kot zvest ege; sinu tistega dele. nese domovine,ki ga je tujec najdc.lje in na j bo j kruto zatiral kot neustrašnega borca za živijenske pravice naše drage primorske zemlje. Ko So ga prva fantovska leta prebudila iz otroških sanj, se je znašel v življenju,ki ga je brezobziren tujec utesnjeval od vseh strani. Slovensko misel, besedo in pesem, ki jo je Vuk v zavedni družini nad vse ljubil, je fašist v javnem življenju neusmiljeno duŠilv. Njegov upor je bil elementaren, brez zagrenjenosti in malodušja. Goriško sonce mu je dalo pošten in veder značaj in pristna živijenska volja je rodila iskrenega slovenskega borca in ponosnega upornika proti fašističnemu trinogu. Ko sva na najnih skupnih potoh glodala z zapadnega triglavskega pogorja primorsko zemljo in s Svote gore, Sočo,ki jo mino Gorice hitela v naše morje,in ko sva se pčgovarjala v večerih z našimi hribovskimi la,ioti, je vzkliknil: "Kaj ni vredno že za kos te naše zemlje in za te naše ljudi dati vse, tudi življenje?" Niso bile to le besede vročega fanta in izraz njegovo pesniške naturo. Iz- 10 • polnjeval jih je možato in izpolnil; Zgodaj se je lotil političnega dela,izvrševal je težke naloge, ponovno tvegal prehode preko meje in hodil k nam na razgovore in po po*budo• za delo. Rastel jev krogu tistih mladih katoliških inteligentov, ki so spoznali pogubno pot klerikalizma in se enako borili proti njim v svoji ožji domovini, kot so se njegovi tovariši okrog "Dejanja” in jugoslovanske strokovne zveze«, Ni se uklonil uplivu in pritisku samozvanih voditeljev primorskih Slovencev Janka Kralja in drugih, kor jih je za casa spoznal in pravilno napovedal njihovo izdajalsko pot, v katero so kasneje dejansko zašli.Neumorno jc gojil slovensko in jugoslovansko misel in ustvarjal med mladimi katoliškimi ljudmi na Primorskem tisto zdravo jedro, ki je skupaj z ostalimi rojaki iz komunističnih in nacijonalisticnih vrst ustvarilo pogoje za tako mogočen polet osvobodilne stvari,kakršnega doživljamo danes,V znanem tržaškem procesu je bil od fašistične justice kot slovenski borec obsojen na 18 let ječe. Ne proces sam,no strahote jc'6e, ne odrezanost od sveta, nic mu ni vzelo poguma, nic mu ni strlo volj e.Nasprotno’. Njegov značaj je jokloncl,njegova narodna zavest in domovinska ljubezen je rastla. To so jasno pričale sicer redke besede, ki nam jih je mogel poslati .Ko je ob zlomu 1941. zvedel za naše osvobodilno g.banje, ga je pozdravil z vsem srcem in navdušenj cm.In še to sporočilo nam je poslal: "Naj nihče od mojih prijatoljevvin znancev tam pri vas,ki niso z vami,ne pričakuje,da mu bom še kdaj stisnil roko." Ko sc jev zmedenih razmerah Hitlerjevskega režima v Italiji izvil iz joče in prihitel v domaci kraj pri Gorici, je prišel takoj sodelovati v Osvobodilno Fronto. Z^bistrostjo svojega duha in z ognjem pravega patriotizma se je vživel v hitri tok" ustvarjcilnoga življenja in pripravil vse za svoj javen nastop v prve vrste primorskega osvobodilnega gibanja. Pisna, ki jo nosilo odgovor njegovi želji, da se cimproj sestane z nami pri partizanih, ni veš bral. ličkaj dni prej ga jo prehitela izdajalska Kajnova roka. Ros, Stanko Vuk j c padel inni utegnil iz našega osvobojenega ozemlju javno zaklicati svojim rojakom in vsem Slovencem: "Tu sem, kor drugod no morem biti in nisem nikdar bili" Zamolčal pa to svoje izpovedi ni, saj jo vson jogoroživlj enj o dokaz njeni resničnosti in iskrenosti in njegova smrt še posebej. Mi, njegovi prijatelji in sobojovniki,ki smo sprejemali njegovo misel in odločnost prav do zadnje njegove ure,smo dolžni javno izpričati : Stanko Vuk jo ostal zvest svojemu nalogu do konca.Bil jo odločen pristaš Osvobodilno Fronte slovenskega naroda' in iskren pobornik slovensko enotnosti.Kakor jo z gnjusom obsodil zadržanje in politiko tako zvano sredine,tist e sredine, ki jo hotela brez sramu izkoristiti’za svojo prihuljeno račune celo njegovo smrt. No,primorski roj alci »Stanko Vuk jo ostal vam zvest in če mu j<.. izdajalska krogla presekala pot,da ni javno stopil v vrste vaših in naših vodilnih moŽ,naj vomì njegova kri 11 in spomin norij vlije sc večjega poguma za sveto domovinsko borbo in naj njegove, dragocena žrtev vzpodbudi deset ero, stot ero novih borcev, ki bodo javno do konca izgovorili besedo, ki je Stanku Vuku zastala v grlu' Marijan Brecelj JUGO SLO VT IT SEM VLADA V L0ND01JU in kralj Boter Razne evropsko vlado in v prvi vrsti kraljevsko rodbino, ki bi morale dati prvi in naj lepši vzgled svojim narodom, so se druga za drugo preselile v inozemstvo, večinoma v London, se predilo so v neme i zasedli un j ihove države. London je postal tedaj pribežališče več ali manj pooblaščenih predstavnikov pregnanih narodov ;imenovali bi ga prav upravičeno tudi pribežališče grešnikov, ker marsikateri izmed teh londonskih gostov nosi precejšnjo odgovornost radi svojega zadržanja v predvojni in sedanji dobi.V angleški prestolici so našle zavetje vse te vrste osebnosti',le da niso bile nasprotne angleški politiki. Angleška vla-au je narvnost podpirala njih težnje,ker se je bala vsakega revolucij onarnega gibanja ip je tudi'jpreskrbovala Mihajlovicevo armijo v Jugoslaviji,dokler ni maršal Tito s svojim, odločnim nastopom pokazal, narodu pravo pot. Iz istega vzroka je podpirala emigrantsko poljsko vlado in nastopila proti Llasovcem v Grčiji. La Boljskem je emigrantska jvluda s svojimi intrigami povzročila varšavsko tragedijo, v Grčiji pa je pasivnost grških ministrov v Londonu povzročila v domovini negotovost, katera j.e dovedla do državljanske vojne. Kaj pa v naši Jugoslaviji?Tudi tara je hotela imeti jugo -slovanska vlada v Londonu prvo besedo,čeravno je do zadnjih ča.~ : sov podpirala in zalagala Titu nasprotno in sovragu naklonjeno vojsko*generala Mihaj loviča, ki je bil do nedavnega celo njen vojni minister, V prvi vrsti pa se je protivil pošteni ureditvi Jugoslavije mladi kralj Peter - če ga lahko se tako imenujemo -in njegovi zainteresirani osebni svetovalci. Ti ljudje.so med vsem tem časom, ko jo jugoslovansko ljudstvo prenašalo nezaslišano gorje in prelivalo kri za osvoboditev svoje rodne zemlje, vodili narodu nasprotno politiko, IJaroda niso mogli razumeti, ker so ga zapustili v prvi nevarnosti in živeli na tisoč kilometrov oddaljeni od domovine.Kralj Teter se je spravil na varno med prvimi z letalom, ki je bilo že vnaprej v ta namen pripravljeno. V.Londonu so je poročil z grško princezinjo in tamkaj živel v miru,nadtem ko so se Jugoslovani borili za obstoj svojih domov. Sedaj, ko^jo žo vočji del Jugoslavijo osvobojen s pomo -cjo bratske Rdoco armade in ko jez osvobojenega Beograda pričelo. vzhajati sonce prave svobode,se. j c mladi kralj zopet ogLa-sil.Zavedati bi se puč moral, da, čo komu pritico prve. beseda L________________________________________________________.___________ 12 v Jugoslaviji, pritiče v prvi vrsti maršalu Titu in, prej kot njemu, tudi najbolj skromnemu partizanu. Delovanje Petrovo in njegove vlade v Londonu bi bilo prav gotovo spravilo Jugoslovane do bratoraorsko borbe, ako se nista maršal Tito in dr, Šubc.šic sporazumela o sostavi nove vlado. Dr. tubasic so jo na povratku z Moskvo sestal s Titom^in se z njim dogovoril,da so ustanovi federativna in demokratična Jugoslavija,katero bo sestavljalo sest neodvisnih tor mod seboj bratsko povezanih pokrajin-držav• kralj Poter se zaenkrat ne smo povrniti v domovino in tudi no po povojnih svobodnih volitvah, co si ga ljudstvo samo 1.0 bo zpželolo. Ecgmtski svet, sestavljen iz troh zastopnikov jugoslovanskega naroda,bo začasno postavljen in tudi ta lo do casa, ko se bo narod izrekel za način vladavine. Te. sporazum in tako zasnovano vlado so odobrilo v prvi vrsti Susi ja"nato pa miglija in Norika,čeravno sta poprej podpirali le kraljevsko vlado v Londonu. Dovoda,kralju Petru ta sporazum ni bil .po mislih,kor eovjo čutil prikrajšanega v svojih pravicah; zato jo^zapovedal dr. Su-bašicu naj poda ostavko svojo vls.de. Dr.oubasic pa^jo Šel preko kraljevih besed. Tudi ameriško,še posebno pa angleško časopisje jo strogo obsodilo Petrovo postopanje, kraljVPetm^je moral popustiti in pristati bodisi na sporazum Tito-Subasic, bodisi na ustanovitev r.gentskega sveta. v .... o Umevno jo, da kralj P ».ter pac ne nore sem voditi zgrešene politike "londonskih gostov",temveč, da stojo. za.ngim in ga podpihujejo razno politične in vojaške osebnosti bivšo Jugoslavije. Toda, vse kaže, dr. jo tudi ton odbila zadnja ura in da bodo propadli skupno s kraljevo rodbino. Drugega pac no zasluzijo. Prepričani smo,da jugoslovanski narodi,preizkuseni po tako grozoviti vojni,ne bodo .želeli^več klicati v domovini kralja,ki bi bil narodu V najboljšem slučaju lu v brozpotrobno .bromo. Valdo Taljat ooooooo ooooooo n. J ».romei Č : GENI L I E I C I —— -rr - ~ m — —z mr -n m.--.merr.'r ninm: Prišli so žare.ne, _ k »..kor žuški vas obšli: Daj poslednjo.- de. j ljudi, da no boš požgana. V tožbi, joku dom vpije, tro še boda ga skrbi, strahovi so ko sonce sije, v bližnjo pomlad sneg kopni... k bogom vas, slovo družini», gnoca sili v kem jono; vlak zbežal je po dolini, na jug nekem v -bataljonu. Tipaje v noe gredo čelade, senca k hramu se prikrade: puška poči, mati bdi, v noe megleno sneg kopni... 13 - GROBO VI "Nasa Zvezda" tudi tokrat vrši žalostno dolžnost, da se v imenu vseh tovarišev poslavlja od onih, JdL ne morejo z nami,ko-jih zemeljski ostanki bodo za^vedno pričali svetu in.Korziki še posebej o posledicah laško-fašisticnega zatiranja narodnostnih manjšin. Zapustil nas je drug Fran SVFTLIK, pripadnik 330e slovanske četeeBil je zaposlen na letališču v Cervione in domneva se, da je poulegel počasnemu zastrupijenju^ozračja.Pod noe 21ega januarja t.l. je prišel z dela na taborišče, ker se že ni počutil dobro» Neset dni za tem je bil poslan v voj. bolnico št.40,kjer je 12ega februarja istega leta podlegel bolezni. ^Pokojni tovariš je_bil rojen 16/1/1906. v Sp.Idriji, kjer zapušča ženo in tri otročiče. Sedaj počiva med drugimi pokojnimi tovariši na pokopališču v Bastiji,kjer so se od njega poslovili vsi njegovi znanci in prijatelji. Franca ohrantbmo v dobrem spominu, žalosti njegovih domačih pa se pridružujejo tisoča sočutnih src njegovih sotrpinov. vPred zaklucitvijo lista nam je došla pretresljiva vest o nesreči, ki je zahtevala kar tri nove žrtve. Nesreča se je dogodila na cesti onkraj Folelli-ja. Kot vsak dan je prišel tudi 3.t.m. ameriški črnec s gtovornim avtom na 332.slov.ceto,da odpelje na delo na letališče pri Cervione deset naših tovarišev. Odpeljali so se s taborišča okrog sedme ure in pol ter dospeli ze skoraj na mesto, kar^jim privozi nasproti drugi avto. Da se ga izogne, je voznik naših tovarišev krenil desno,toda,najbrže radi prevelike brzine, je izgubil oblast nad vozilom, ki se je zakotalilo v obcestno globino. Trije nasi so bili takoj mrtvi, ostalih sedem .pa se je lažje poškodovalo. Med smrtno ponesrečenimi tovariši so sledeči: LBBAN Ivan, od pok. Ivana, rojen 9/VI/1902.V Volarjih pri Tolminu, PIPA nndrej, od Franca, rojen 23/XI/19Ó9. na Ljubinju pri Tolminu ter*. MuRKLC (Marchi) Rudolf, od pok. »uitona,roj en 20/IV/1902. v Krasu pri Kanalu ob Soci.. r. Vsi trije torej s približno istega okrožja in kar ga je se bolj^žalostno : vsi trije priletni ljudje, družinski očetje, ki zapuščajo uoma žene in deco. Njihova trupla so bila se istega dne prepeljana vjnrtvas-nico ameriškega voj. pokopališča, odkoder so jim tovariši priredili lepo slovo na skupnem jugoslovan. pokopališču v Basti-ji,peti dan istega meseca. Krasni venci, poducni govor našega duhovnika g. Serjarovica, pregani j ivi žalost inki "Vigred" ter "Blagor mu..." pevskega zbora 1233o in 328e cete,mnogobrojna navzočnost tovarišev in prijateljev ter v srce segajoče poslovilne besedo tov.V.Pahorja (ki jih na koncu navejamo v coloti) naj bodo njihovim družinam dokaz,da njihovi možje odnosno oče- tj e niso odšli zapuščeni in da srca nas vseh razumejo bol, ki navdaja zone in osirotelo otročiče ob tako težki izgubi. Predragi Andrej, Ivan in Rudolf’. Eili ste nedolžne žrtve neprevidnosti, tuje roko, žrtve Vašo dolžnosti Spremij amo Vas k zadnji poti,poti pokoja,poti miru. Spremljamo Vas v duhuvz Vašimi dragimi, v duhu z Vašimi sorodniki — ž ženo in otročiči - v duhu z vsemi brati Slovani. _ Bili sto bratje med brati, možaki, delavci, poštenjaki,zavodu jaki, skratka: prijatelji.vseh.v Z mislijo na dom pa pravi družinski očetje. Oh, zaman Vas .bodo pričakovali domai Vsaki dan je misel Vaših ženic z Vami, vsaki dan vprašujejo otročiči: "Mamica, kdaj pridelata?" Ali nemo bo naprej odmevalo: nikdar več...Nedolžni otročiči, vaš tata spi in se ne prebudi nikdar vec... Žrtve krute usode, nepozabljeni tovariši - kmalu Vas bodo položili v Vaš se nezaželjeni si dom - v temno gomilo miru,v tujo grudo, toda želimo Vam vsi prisrčno, naj Vam bo tuja zemljica lahka’. Sanjajte sanje mirne, sanje sladke, sanjajte o svojcih, ki so tam, daleko preko morja --- in spite mirno ---- Prijatelji dragi, končali ste svoja živi j eriga, tukaj v tujini, morje naj Vam žubori večno sladko uspavanko, valovi pa naj se naglo valijo - do našega Jadrana - in njih glas naj^odmeva do T oliai na, do Vaših ženic in otročičev - in naj jih tolaži-- Na svidenje’. IZREKI Elagor Človeku, ki najde modrost, kajti s njo je bolje trgovati, nego s srebrom’. Eno vem'gotovo, a to je, da^bodoči naraščaj ne bo takšen, kakršnega bo vzgojil sedanji naraščaj. Hraber človek ne more biti tiran; to so sami plasljivci in podleži. . Ne reči: nemoreml Beseda nemogoče je izgovor lenob. Kar si izgubil trenutkov, tl jih tudi večnost ne more povrniti . V šoli se zelojnialo uči otroke, kako se živi irk misli. ( na naših četah pa še toliko manj’, j - - 15 JUGOSLAVIJa^PRED VOJNO in nase politični, prihodnosti Hitri propad Jugoslavije nas je vse osupnil,kot nas je osupnil hitri propad Poljske, Francije in drugih držav»A te vojaške propade si razlagamo s stališča vojne pripravljenosti in vsestranske nudinoci, ki jo je imela Nemčija v onih letih,Vojaški propad Jugoslavije je razumljiv in ima svoje razloge, ki ga opravičijo pred svetom ne da bi Jugoslovani sami izgubili svoje vojaške castio Toda najbolj žalostno dejstvo, ki je pripeljalo do tega popolnega poloma že v prvem začetku,pa je ono nesoglasr ja med jugoslovanskimi narodi, ki je zadalo tako globoko, skele-čo^in skoraj neozdravljivo rano slovanski duši in predvsem nam Primorcem, ki smo gledali v Jugoslaviji bratsko državo, ki nas bi morala prej ali slej osvoboditi in rešiti spod težkega jarma politične sužnosti in odcepljanja od lastnih bratov. Narodni propad Jugoslavije je razkrinkal pogubno politiko ki so jo vodili v Jugoslaviji gotovi elementi velesrbskega^imperi jalizma, ki so imeli pri kralju in njegovi stranki največjo zaslombo; zunanji izraz tega političnega stremljenja je bila v gotovem smislu srbska militaristična kasta,ki nikakor ni hotela popustiti želji in stremljenju drugih jugoslovanskih narodov in skupin, ki so bili ujedinj eni v okviru jugoslovanske državo, To vodno nasprotstvo v prvi vrsti s Hrvati,je bila rana in zname-njo šibkosti in nerazumevanja,ki je tako pogubno vplivalo na dogodke v aprilu leta 1941. ki Primorci, ki smo z vso dušo in prepričanjem verovali v Jugoslavijo in smo si v trpljenju in političnih sanjah predstavljali bratsko Jugoslavijo kot prihodnjo rešiteljice v znamenju bratstva, smo osupnili ob njenem propadu, a ko smo spoznali, da jev Jugoslaviji smisel narodnega bratstva in pobratime tvta popolnoma odpovedal prav v trenutku,ko sc bi morala moc države na isto mišljenju in prepričanje pri vseh narodih, ki so jo tvorili, smo podlegli neizmerni žalosti in razočaranju, skoro obupu, kor se jo prod nami razblinila v noč vera v brate onkraj Snežnika in smo spoznali, da jo pot do jugoslovanskega bratskega edin-stva še dolga in ■ _s-krvjo pr--po j eno. ko so Nemci vec ahi zaporedoma brez usmiljenja bombardirali in uničevali Ucograd, prostolico jugoslovanskih narodov,kor so je Jugoslavija junaško in z odpornim duhom pridružila zatiranim narodom, -so je na Hrvatskom ustoličil diktator Pavelič in je s svojimi ustaši prosai v vrsto nasprotnikov Jugoslavij o.Hr-vatsku jo že dolgo stimi cla po separatizmu in samostojnosti; hotela je ustanoviti tudi svojo narodno neodvisnost v okviru jugoslovansko državo; a to ostro nasprotje mod jugoslovansko politično zamislijo in hrvatsitimi težnjami izvira po večini iz srbsko nepopustljivosti in iz centralističnih teženj kralja alcksandra. Jugoslavija je doživela v kratkih dneh popoln vojaški in - 16 - politični razpad, a kar jo so bolj pomenljivo in grenko,izgubila jo tudi svoje edinstvo v znamenjuwjugoslovanstva.in bratstvo, Po prvi svetovni vojni sc je Srbija stela kot rešiteljica Slovencev in Hrvatov izpod avstrijsko - ogrskega jarma;a kor^so se Hrvati in Slovenci borili proti Avstriji,so si Srbi prilaščali radi ^toga dejstva pravico do poveljevanja tudi nad narodnimi brati:šteli so so za osvoboditelje. To Čustvo pa je prišlo v dejstvu včasih, .tako daleč, da so se smatrali kot zmagovalce in gospodarje. Trvo Jugoslavije ni združilo in ustvarilo skupno delo, skupno trpljenje, skupno prelita kri: ustvarila jo jo predvsem Srbija in si pri tem osvojila nekatero predpravice, ki jih ni popustila niti pozneje, ko bi so moralo oglobiti bratstvo in edinstvo tako v ideji kot dejanju med raznimi jugoslovanskimi narodnimi skupinami • Danes lahko mirno rečemo, da je prve. Jugoslavija doživela popolon polom radi pogrešano notrmi j e politike, ki jev tej vodili tako grozovito razgalila vso šibkost,pomanjkljivost in sebičnost isrsoga državno-narodnega ustroja nekdanjo Jugoslavi j o.Namesto bratstva je prišlo do krutega prelivanja bratsko krvi, do sovraštva , ki so jo stopnjevalo do skrajno podlosti ip nizkotnosti tor promnogokrat do zverinskega postopanja. Vsa Jugoslavija je padle v politično nejasnost, v narodno razprtijo, v idejna nas-protstva, ki so zahtevale, toliko žrtev, toliko nosoglasja, da je tokla bratska kri v potokih v Donavo in proti sinjemu Jadranu. Iz to krvi pa je po lagone, vstajala nova zarje., iz skupnega trpljenja je, vstajalo novo prepričanje, iz skupnega dela in boja nova gotovost in nova prihodnost. Huzprtije in bratariorstvo so delo egoisticneh interesov gotovih političnih struj; ljudstvo samp pa je ostalo vedno bratsko, če ga ni pokvarila tuja propaganda.Iz tega ljudstva je vstala nova politična ideja, ideja pravega bratstva, porojena iz krvi, ki je skupno tekla in namakala zemljo kjer vstaja nova Jugoslavija, zavita v zarjo pravega bratstva, ki se je rodilo v ljudeh, ki so šli ramena ob ramenih po isti poti, dolgi in trdi, za istimi cilji,ki ni prej popustila v naroanem smislu bratom Hrvatom. Na razvalinah stare Jugoslavije vstaja iz ljudstva samega nova politična zamisel, ki temelji na zgodovini, na prepričanju, na bratstvu. Jugoslavija je propadla, toaa idejno ni umrla; v trpljenju in boju se je prerodila, preosnovala, prenovila na široko ih dolgo v politični in socijalni zamisli.Danes si že jasno lahko predstavlajmo našo novo Jugoslavijo po volji naroda samega: svobodna, demokratska, federativna. Svobodna: brez svobode ni političnega in socijalnega življenja, kakor ga zahtevajo naši časi; svoboda je najvišji cilj vsakega naroda, največji šinitelj vseobčega razmaha človeškega duha in osebnosti same. Demokratska: beseda je grškega izvora in pomeni "moč ljudstva". narod mora biti sam gospodar svoje usode, ustvarja in kuje si jo som, po lastni želji ter prepričanju. Po lastni volji ---------------------------- - 17-------------------------;------- si postevi vlado , l:i ima nalogo, da. zelje in voljo svojega naroda dejansko izpelje v formalnostih vsakdanjega življenja.Narod ima svoje predstavnike, ki so vez med njim in njegovo vlado.Narod stopa-v politično življenje potom poslancev, ki so nosilci njegovih mišljenj in teženj. federativna: po naše ,;zveznai!. Gotova večja državno-polds-ticna skupnost se sefetpji iz manjših skupnosti , ki imajo iste pravice in dolžnosti, Zvezne-federativne države so na pr.:Zvoza Sovjetskih Socialističnih Republik in združene ameriške hržave. nko se le poglobimo v -bistvo federacije in pogle.damo politično, vojaško in gospodarsko čiveh navedenih zveznih držav,vidimo, da imajo take države vso podlago in vso gotovost proevita v gospodarstvu, razmaha v socijalnem duhovnem in političnem življenju. Poleg tega pa imajo poodini narodi, ki tvorijo federacijo, vse pravice, ki izvirajo iz narodnosti,vere,socijalnega in političnega prepričanja in si uravnavajo svoje narodno in kulturno življenje na lastnem hotenju in stremljenju, po posebnem svojstvenem dušnem ustroju, po svoji zgodovini. Lot f^dorecij^ bo Jugoslavija, obstojala iz Srbije, Hrvat-sko, Slovenijo, ‘Bo sne-Iiercegovine, Crncgore in .Macedoni je.Vse te narodne edinico bodo imele samostojno narodno življenje in vsaka bo odgovorna za svojo notranjo razmero in lastno narodno življenje; Kad vsemi pa bo centralna vlada, ki bo federativno Jugoslavijo predstavljala v svetu, vodila njene svetovno interese in rosevala njona mednarodna vprašanja. Skupno in edino bo le to, kar jo najbolj nujno potrebno: zunanja politika, narodno-držav-no gospodarstvo, denar ter vojska. V svojem razvoju stromijo narodi za £om, da so popolnoma osvobodijo in postanejo samostojni; to, jc naraven razvoj,ki vzhaja iz kulturnega stališča in iz politične dozorelosti, Tomu razvoju pa nasprotuje gospodarsko in finančno vprašanje, kiv.vodno bolj stremi po, skupnosti, po razpolaganju z večjimi količinami in zalogami vsega raznovrstnega gospodarskega področja. Zato'je smisel federacijo najboljša rosi -tov norodnaga vprašanja in-gospodarskega obstoj-a;zadosti narodnim stremljenjem in zoljem, kor da narodu samostojnost v foderaci ji,in gospodarskim zahtevam,ker sc v federaciji ustvari skupna državna gospodarska edinica, ki skrbi, da doli narodno blago tako, da imajo vsi narodi federacijo zagotovljeno življenje, no da bi bili odvisni od drugih držav.Ker drzVva sama proizvaja in prideluje mod svojimi mejami,jc njen položaj med drugimi■utrj en in nj cm. politična in ekonomska neodvishost toliko bolj gotova, ker ima vse doma. Rešeno bo tudi ustavno' ali konstitucij ormino vprašanje: kraljevina ali republika .Jugoslovansko javno mnenje, želje in hotenje sé .vedno bolj odločno obračajo pròtiyrepubliki {ki-ke najbolj ša^in najbolj zrel:, zamisel moderne države. Vprašanje formalno se ni rešeno,a jugoslovansko ljudstvo se je že vnaprej izreklo za republiko, ki more' edina jamčiti novo politično jugo -slovansko drzavno-federativno zamisel. T q Doljak: kdo je partizan? Že daleč je čas ko slišal sem glas, da v temne gozde nas valite vse. Sem vedno želel, da z valili bi šel, a meni pa to, res,možno ni b’lo. Imel sem družino, imetje, živino, požiga se bal, za se trepetal. Ko takrat bi znal, da^tu bom končal, že vam L-bi sledil, za dom se boril. Sedaj sem spozanl, da prav nisem zbral: le kdor je sel k vam je res partizani Kdor tam se tori, le to si želi: da suženstva spon nam rešen bo dom. Junakov teh kri zdaj zemljo Škropi, z nje raste oltar, ki v veke bo stal. V zatišju gozdov nebroj je grobov; v njih trupla trohne, a oni živel. Kdor kot jaz je tu - obstran, . naj ne kriči - sem partizani Kdor zavesti kaj ima, naj ne skruni njih spominal / ^ . ,* 5^>J ,*'So-"bož i N lA lil h/ f. ','JJt-nM Vi /// 'A.a'.wCM* S////'"1' /, V4**» / ti . WV \ V I c" K* 1 " fct RTZì d'1 • k)\'jV*'v" No Ai l[X &AfV\* // ^ . a \ v K hvf Zlr /2-demokratsko udejstvovati. Mussolini j^ ustvaril milijone političnih hlapcev, ljudi, ki so skoro brez vsakega pro- 20 tosta in odpora vdalp.. njegovi politiki, n j ego vira socijalnim gospodarskim in sploh živijonskim odredbam.Iz vsega toga izvira resnično dejstvoma italijanski narod ni zrel za demokracijo in da sploh ne more uveljaviti in izhajati z njenimi političnimi načeli.Dato si mnogi Italijani želijo nazaj Mussolinija in pii izključeno, da bi se fašizem ponovno utaboril v Beneški palaci takoj drugi dan, ko bi zavezniške vojasice moči zapustile Italijo. Italijanski narod se je tekom 25ih let Ducejevega s,amodrstva in birokratizma'popolnoma vživel v svojo politično sužnost in italijanska politična miselnost je popolnoma podlegla v vsakem oziru in v vsakem slučaju in izgubila vso politično samostojnost.Italijanski narod je prepustil,da ga je Mussolini obenem z italijansko državo proglasil kot eno in isto s svojo fasistovsko stranko. Danes italijansko ljudstvo ostaja mrzlo in apatično za demokratske obnovitve in ne zna uveljaviti svojih političnih pravic, ki mu prihajajo iz demokracije.S tem javno prizna,da Mussolini ni bil človek, ki se je Italiji vsilil proti volji naroda, ampak da je bil človek,ki je poosebljal dolgo vrsto plet želje in hotenje vsega italijanskega naroda v večji ali manjši mori.nato je danes italijanska javnost tako tuja in daljna demokratskemu preporod^, ki niti s pomočjo zaveznikov ne more noseči zadostnega in pričakovanega razmahao V Italiji ni nobene skupnosti za demokratsko polno življenje in celo v narodnem oziru sc porajajo iz dneva v danno-vi problemi, nova vprašanja,ki morajo dobiti prej ali sloj odgovor od vladne strani : Sicilija hoče svojo državno noodvisnost,samostojnost ■in noče več v vojno za ostalo Italijo,hoče imeti lastno vojsko,ki bi branila pravico Siciliji in ji priborila pravico sedeža pri zeleni mizi ob sklepanju miru kot neodvisna državna edinica in si zagotovi tako popolnoma od Italijo neodvisno življenje. Sardinija so sklicuje na svojo nekdanjost, ko jo bila gospodar stana sebi in je niso iskorisčali veletrgovci in veleindustrij ci iz ostale Italije» Drugod v Italiji jo vse polno ideoloških in efoktivnih nasprotstev, ki no marajo na noben način do skupnega izraza,da bi Italija odločno krenila na demokratsko pot. V Siciliji hočejo noodvistnost,obenem pa manifestirajo za bussoli nijevo vrnitev,kor premalo zaupajo moči in duhu italijanske demokracije; v Rimu držijo na visokih,.in odličnih mestih fašistično zločince in celo pomagajo k tenu, da iz zapora zbeži iz rok pravice zločinec Roatta. Vsepovsod v Italiji mrgoli Mussolinijevih pristašev in italijanska demokracija nima in no najde mej,da bi jih postavila v raznih področjih državne upravo na mosta, ki jih šo vodno zastopajo vec ali manj kompromitirani uslužbenci iz Duco jovih Časov. Vso politično italijansko življenje po padcu priča,da Italija ni aoživela v sobi polet revolucijo in prcosnovanjc. klub vsem nezgodam,v katero jo jo pripravil fašizem in njegovi vodjojda ni mogla ^in no moro organizirati na demokratskih načelih svojega no-Veg,. življenja;ih je ostala njena polna miselnost v bistvu so ve- 21 ino v okviru in okovih polno miselnosti fasizna; skratka: JEtali-ja so ni prerodila in nu bo prerodila v demokratsko državo .Vso to priča,da nosi v^-s itc.li jonski narod isto odgovornost za sedanjo vojno in njene grpzote kot jo nosi Mussolini in jo nosita Hitler in nemški narod.Ce bi se bila laska javnost po Mussolinije-veu padcu enoglasno^dvignila in koreniti obračunala z vsemi onini, ki so jo napol zasužnili in si umazali . roke s krvjo nedolžhih,bi lahko rekli, da sta italijanski narod in Mussolinijev fašizem.dve , cisto ločeni strani in bi Italijo lahko gledali z drugačnega stališča in vidika; ker pa se to ni zgodilo že po skoro dveh letih, moramo laški narod obsoditi kot vojnega sokrivca in kot tak mora placati za vse gorje, ki se je rodilo iz te vojne, Malo krvi prisiljenih bojevnikov za demokracijo ne more pač niti od daleč priti v poštev kot protiutež vsem onim grozodejstvom, ki so jih izpeljali Italijani po našem Primorju, Istri ter ostali Jugoslaviji. Krvave solze ne morejo biti posušene z neiskrenimi besedami in frazami, ki jih slišimo od tu in tam v Italiji kot odgovor^vseob-čim našim zahtevali:, da pridejo pred resno in odločno sodišče vsi oni, ki so na® teptali brez usmiljenja in človečanstva; vsi oni, ki se niso zmenili zajprošnje mater in za^bolestne krike nedoraslih otrok. Naše porušene in požgane domačije, naša s krvjo in solzami namočena zemlja mora dobiti zadoščenje in maščevanje z roko neizprosne pravicel Po Mussolinijevem padcu se je v Italiji pojavilo vse polno raznih političnih strank in struj, a do resne demokracije ne pride in gotovo se dolgo ne bo prišlo,zdi pa se,da so vse stranke le zunanja političn^a formalnostvbrez vsakega izrazitega in določenega cilja in programa; še več: vse so brez onega neobhodnega izraza politične bojevitosti, ki je neobhodno potrebna pri politični in socijalni preosnovi naroda in države. Celo italijanska komunistična stranka je skoro brez vsake politične vrednosti in v -Pliva. Zdi^se, kakor da se italijansko ljudstvo noče prebuditi iz omamice fašističnih parad, prispevati k novi ideološki in^dejanski realnosti vsega svetovnega stremij enj a,ki je obsodilo fašizem in hitlerizem kot velikanski korak nazaj v človeški kulturi in civi-]lizaciji. Italijansko ljudstvo noce sprejeti nove volitvene odgovornosti, ki mu ga nalagu demokracija, ampak ostaja^znova brezbrižno zajpravnost vsega svojega življenja. Mogoče se se sedaj ne more resiti one otopelosti, v katero ga je pahnila Mussolinijeva politika visokodonoČih govorov,parad v rimljanskem koraku in vsestranskih zagotovil o politični in vojaški moči. Zato je danes v Italiji protifašistična reakcija tako neizmerno majhna in skoraj brez izraza, Ce bi bil Mussolini zr italijansko ljudstvo resničen in nepriljubljen samodržec, bi po njegovem ^adcu morala izginiti iz italijanskega naroda tudi njegova politična miselnost ; dejstvo pa je, da so Italijani gledali v nekdanjem Mussoliniju neko vrsto poosebljenja svojih želj in prepričan in ga ne obsojajo, ker bi 22 morali istočasno obsoditi tudi sami sebe. Iz vsega sledi, da je bil Mussolini izraz italijanskega vseobSega imperijalističnega stremljenja in da ima torej italijanski narod v tej vojni enako odgovornost kot jo ima Mussolini sam. To pa je najbolj razvidno iz procesov proti vojnim zločincem.Medtem ko so se • v francoski in v ruski revoluciji narodi krvavo maščevali nad svojimi političnimi'.in socijalnimi zatiralci, medtemvko sedaj v Franciji, Boi* gariji in Jugoslaviji s krepko roko plačujejo političnim in narodnim izdajalcem, so v Italiji pustili, da jim je najprej ušel iz rok Mussolini, za Hitlerjem prvi vojni zločinec, prepustijo, da poveljuje "karabinerjem", organom pravice, general Orlando,ki i-ma krvave roke,in da je istim karabinerjem ušel za Hrbtom "bolni" general Roatta,oni,ki je na svojo roko in v imenu Mussoliniè jevem in italijanskega naroda z zločinskim namenom požigal naše domove, moril naso brate, teptal našo domovino’. Da se’ je italijansko ljudstvo ■ tako brez reakcije vdalo političnemu Mussolini j evemu zasužnjen ju, da je skozi 25 let skoro brez izjeme prebaialo brez ugovora fašistični režim,da je ob Mussolinijevem padcu ostalo z nekakim objokovanjem na pretekle čase, da danes ne more ustvariti resne demokracije, da sploh po takšni politični in vojaški katastrofi ni doživelo nobene preobnove v samem sebi in si ustvarilo iz lastnega trpljenja, krvi in razdejanja revolucijonarno politično miselnosti; vse to kaže,da so Italijani politično zelo nizko padli,propadli do same brezbrižnosti za lastno usodo svobodoljubnega naroda;da so breg politične valje; da iščejo samo, kako bi so izmazali brez pravih žrtev in brez demokratske iskrenosti iz položaja, kamor so so zavozili, skupno z Mussolinijem. Se vse več: na tihem si želijo nazaj Duceja, da bi jih sc nagrcj uspaval s^svojim impozantnim nastopom z balkcna Beneške palačo, da bi' jim še naprej opeval njih moc in slavo,da bi_on mislil in delal mesto njih in bi oni'le gledali in so navduševali za fašistično parade in zunanjost, n4- -i/ sU J st **1^ 'p #|'. rp rp J. Novak: N A o JAK A Bistra glava jo naš Jaka, on prebrisan jo kot spakai' Bil pri krstu vseh "corad", on postavljal jih je rad. Če potreba kuhnjo al' stranišče, Jaka kmalu vso poišče, ker Jaki vsi ti načrti ze zdavnaj mnogi so odprti. Če boli to glava in želodec, Jako vprašaj in bo ti konec;• ker on razume so na tekočine, kor v zalogi žgano ima tropine. Koliko denaro potrosiš po nepotrebnem*. Potrosiga polovico, ostalo pa hrani ZA JUGO SLOVANSKI RDEČI KRIZI Kuhar toži:"trobe, jo marmiti" Ivaj Jaki zdaj jo naredit? "Saržcnt'^ listek mu napise, v "salvie" jiitro jo pobriše. Brž sktrjo v roko in 'kladivo, tam kovino jo obilo, tam zastonj so vso dobi, mnogo ploha in cevi. Za dobrote v Četi j c povišan, postal jo on kaprt.l prebrisan; bel trikotnik ina narisan, da poznan je mož navihani --------------------------— -45---------------------------------- Z A KRATEK O A S Judovska cona klobulca« Prebrisan meščan gre v prodajalno k znanemu Judu kupovat klobuk. Izbravši si onega, vpraša: "Vi, gospod Jud, koliko stanc ta klobuk?" - "Deset goldinarjev", odvrne ta. Kupovalec pa si-tako-le misli šara pri sobi: Deset je vprašal, devet je hotel reci, osem jo mislil, za sedem ga da, sest je vreden, za pet ga vzamem, na vsaki način mu ponudim štiri. Na glas pa reče: "Ga daste za tri?" - "Naj bo, kor ste vi", odgovori Jud, V' y- V» Kadar Švab spregleda. Madžar vpraša Švaba: "Cuj, prijatolj,j e li res,da vi Švabi spregledate scio devoti dan po rojstvu?" - "Da,ros jo’j, mu odvrne Švab, "toda,kadar spregledamo,vidimo devet ur daleč takega madžarskega bika," v Negotova poroka.Šestletni Conko sodi pri mizi z mano, Amalijo in njenim zaročencem Tonetom.kateroga ves cas skrb-jao opazuje. Zaročenec to opazi in ga vpraša: "Conko, zakaj pa me tako debelo gledaš?"- "Glodam cc te kaj boli šoba (ustnica)"»odgovori Cenko, "Zakaj pa?", radovedno vpraša Tone. "Kervso,4včeraj slišal Amalijo, ko je rekla: veš nama, dosti najin con zc metala trnek, a brez uspeha; dobro, da sc jo končno ujci ta-lo Tehol" Pismo in odgovor, Študent,kateremu se ni denar prav nic smilil , ^in ki je hotel kratkomalo z grožnjami olajšati očetov "mošnjiček" za kak goldinarcek, tako-le piše iz bdz -njega mesta svojemu očetu: "Dragi oČe; danes, na ponedeljek,vam pišem; jutri,v torek,bom pismo oddal na posto; v sredo boste pismo dobili; v četrtek mi boste odgovorili; v petek boste oddali pismo na pošto in ako v sobotojne bom prijel denara, boste v nedeljo imeli sina doma in ne vec v šolahi" 6 Oce pa sinu odgovori tako-le: "Dragiv,sin; jaz sem osel, ker,ako ti bi jaz pisal Mai si osel’ , bi ti citai ‘ti si osel’ in mislil,^ da sem jaz,tvoj oce, osel; zato pa ti pišem 'jaz sem osel’,da boš ti v pismu citai 'jaz sem osel* in vedel, du si ti, moj sin,osel." Mladenič v zadregi«Nekega večera sta se sprehajala ob ajaškem obrežju dva mlada zaljubljenca.JMladenic je nosil značko "S" na prsih,dekle pa,po vedenju sodec,-je bila dijakinja francoskega rodu. Liladenic je bil malo boječ,kajti glavno besedo jo imelo dekle; ali tudi^njej je zmanjkalo besed. Kar naenkrat pa je deklica vsa vzradosčena vprašala:'jAli hočeš videti kje sem bila operirana na slepiču?" Mladenič je kar osu -pel,da ni vedel kaj bi odgovoril. Toda deklo je vstrajalo zis-ttm^vprašanjem,dokler ni zarudeli mladenič izpregovoril komaj slišni "da"0^Vsa vesela je tedaj pokazala sjprstom na nasprotno stran cèste in rekla: "Vidiš,tam v tisti hiši so je zgodilo." - 46 - ■SO- MALO ANGLEŠČINE Kratka slovensko-angloška slovnica» Rabi.jenge progresivne oblike v angleščini, Partlcip sedanjega casa all gerundiva se prestavlja na angleščino tako-le,da so infi -nitivù doda končnico i n g. Na pr.: gerundij_glagola ’ to work’se tvori, ako so doda sedanjemu času *work’ končnico !ing* ; torej -working je particip glagola ’to work’»Progresivno obliko tvorimo s sedanjim časom glagola vto bo - biti’ in z gerundi jem ('partici-pom)o Na pr0; Jaz delam -IM WORKING - aj em vórkimg; jaz pojem - I AM SINGING; 0$ govori - HE IS SEAKENG ali HE IS TaLKING«, V angleščini se večinoma v govoru tvori ta oblika, tako da American ne rabi ^sedanji , pretekli ali-prihodnji Čas,kakor gara«-bimo mi v slovenščini, ampak tisti^Čas;ki ga izraza s progresivno obliko3 Ta^bolje zveni v angleščini, kakor da bi rabili katerokoli drugo Časovno obliko * ?Jaz govorim’ je boljo prevesti I AM TaLKING, kakor pa I TALK« Zakaj? Ker, kadar jaz govorim ne izražam samo eno besedo,ampak trajno dejanje ali^pa se moj govor nastavlja prodno isti konca - to je ponavljajoče se dejanje0 Samo v teh slučajih se rabi progresivno obliko3 Trenutna,začetna ih končana dajanja ne avorij o progresivno oblike* Na pr.: ’Jaz zagledam mater* - I SES^THE MOTKER. Ko sem zagledal mater, je bilo dejanje gledanja končano in zaradi tega vzroka,ne rabim progresivne obliko» Vse drugače pa kadar se de-" janje nastavlja, se tvori progresivno obliko» To jo vazno pravilo, kakor glagol TO DC (tu du) v govoru angleškega jezika» Pretekli cas glagola biti - TO BE I was (aj voz ) jaz sem bil You were (ju ver ) ti si bil He was (hi voz ) on je bil We were (vi ver ) mi smo bili You woro (ju/ ver) vi ste bili Thoy wore(dej ver) oni so bili Small(smol) majhen; little(liti) The head (de hod) glava The nošo (do noz) nos The ear (de ir ) uho The tooth (de tut) zob The teeth (do tit) zobje Tho neck (de nek) vrat -* The mouth (de maut) usta majhen; a little(o liti) malo UČcnec se uci lekcijo (tho losson). Zakaj oni se/no učijo angleščine? Oni spijo ker so trudni«, Vi sto spali,kc:psto delali dolgo, (long tima - long tajm)u Glava ima nos in usta; usta imajo zobe» Mladenič se uči slovenščine» Tho father, thè sister and tho friend are studying English* A gentleman, ny fathor’s friend, is building a new house.(To build, tu bilu, zidati), The singens (pevci) aro sìnging a nov/ song (pesom . Thoy are studying Slovenian,becauso they want to go to Postojna ahi Trst» Why aro'yòu not using thè verb to do in thè negative and interrogative phrascs? (froiz-stavek), Ilo is singing woll. She is using tho progressivo forni voiry littlo;that’s wrong. 1._________________ _____________________________________________________ /S«SX (!TRST|