Ogled po šolskem svetu. Iz Ptuja. Učiteljsko društvo plujskega okraja ima danes I. dec. shod pied poidnem ob 9. v sobi tukajšnje ineslne šole. J. Ferk, dr. predstojnik. Iz Cernomlja. 27. oklobra so bili učitelji nušeg-a Aolskc^a okraja pozvani, da so dva svojih tovaršev v okrajno ali kantonsko šolsko svetovalstvo volili. Sošli so se vsi, le stirji so zavoljo preslabega vremena volitev zamudili. Izvulili so cnoglasno gg. M. Stanonika iz Slarcga terga pri Poljanah in J. Juvana hs Černomlja. Ob enajslih tega dne imelo je po volilvi osnovano svetovalstvo svojo pervo scjo. Unevni red jc bil: ,,Volitev podpredseduika in vvod za vstanovitev krajnih šolskih evetovalcev". Za podpredseduika izvoljcu je bil s Htirimi glasovi proti enemu gosp. Ivan Kapele. V krajni eolski svet potcrdili so se po §. 3. postave od 25. februarja I. 1870. /.upniki, kot zastopniki cerkve in kot zastopniki šole dotični učitclji, le v černomcljski krajni solski svet se je volil začasno po §. 4. vodja in katehct (ukajnnje šole gosp. .Junez Pintbach s tem pogojem, da pride, ako bi se mu vodstvo vzelo, na njegovo mesto na novo i/.voljeni vodja ali pervi učitelj. Potem se je določilo, da bodo krajne ali občinske šolake svetovalce volili le župani in njihovi svetovalci. Gospod okrajni poglavar, kot predsednik, praša gosp. Ja.ieza Kolbezna, kaj on misli, po koliko krajnih šolskih svetovalcev naj bi se volilo. Ta pa pravi, da kolikor manj jih je v kakcm svetu, toliko lože se sklepa, torej nasveluje, da bi se čez- trije nikjer ne volili. Učitelj Juvan pravi, da naj se mesti Černomelj in Medika nekoliko od drugih raanjših šolskih krajih ločite in nasvetuje, da naj se v černomeljsko in metliško krajun šolsko svetovalstvo po štirji svctovalci volijo, v planinsko (Stockendorf), verško (Schvveinberg) in preloško po dva, v druge pa po trije. Ta nasvet je bil sprejet. Gospod okrujni poglavar je izročil vodstvo volitev v krajno žolsko svetovaltitvo v Cernomlji gg. Kolbeznu in Juvanu, v Metliki g. Kapeletu, v Semiču g. dekanu, v Starem tergu g. Stanoniku in po drug-ili šolskih krajih dofičnim gg. župnikom. Za poverjevaveca ali verifikatorja izvolil si je g. poglavar in prcdsednik gg. Kolbezna in Juvana. Druga seja bo meseca decembra, ako popred kaj silnega ne pride v posvelovalstvo. Na dnevni red pride volitev krajnih šolskih inšpektorjev. G. Juvan še omeni, ali bo imela tudi černomeljska šola celi dan ob četertkih piosto, kakor je deželno solsko svetovalstvo Hklenilo. Gospod poglavar odgovori, da bo to kantonsko svetovalstvo duločilu, uni sklep velja le za Ljubljano. *) Konečno je bil g. predsednik opominjan, da kmali volitev za krajno šolsko svetovalstvo razpiše. On obljubi in tudi stori; v nedeljo, t. j. 6. novembra je bila že volitev v Cernomlji. Volitve se je vdeležilo enajst volilcev. Izvoljena sta bila enoglasno gg. Franjo Schvveiger, župan, in Lovro Kulcša, občiimki evetovalec, obadva iz Černomlja in — posluHajte! dva kmeta, ki znata koniaj za silo svoje ime podpisali. §. 15. posfave krajnega šolskega sveta pa pravi: ,;Tudi drugt udje krajnega Holskega sveta iinajo pravico v šole priti, da se prepričajo v kterem Btanu, tla so sole". Takošen, kakor sta zadnja dva, se pač drugega ne moreta prepričati, kakor če se peč ne kadi ali če so vse sipe cele. Nasvetovani so jiin bili možje, ki so kaj ntadirali, pa jih niso volili, akoravuu so jih mislili. Od kod je ta drugi nasvet prišel, kje se je i/.legel, nam je dobro znano, (!) Res bi bilo boljse, kakor je g. M. Japel rekel pri pervem učiteljskem zboru v Ljubljani, da namreč •) Velji za vso Kranjsko povsod, kjer okrajni ali krajni šolski svet drugače ne določi. Vrcdn. krajnega šolskega sveta treba ni. Ako se tako godi v takem kraji, kjer se labko zvedenci dobodo, kako se bo se le dmgod volilo! Marsiktero bi še lahko puvednl, pa rajše molčim, Ic to še rečem, da bodo okrajna soleka svetovalstva v veliki zadregi pri volitvah krajnih Bolskih inšpektorjev, ako se hoče v piavem duhu nove šolske postave voliti in ueitelje ne zopet v stare črevije obuti. Precej po lej volitvi se je volil predsednik in njegov namesbiik v krajnem šolskem svetu. Za pervega je bil izvoljen z večino glasov goap. vodja in katchet Janez Pintbach in za njegovega uamestnika pa (ukajšnji gosp. župnik Fianjo Dovgan. Iz Poloma na KoČeVSkem. Pod predsedništvom zač. okrajnega Aolskega nadzornika volili smo učitelji kočevskega šolskega okraja diie 26. sept. t. I. dva učitelja v okrajni šolski svet. Skoruj enoglasno bila sta voljena gg. Lovro Dovžan, učitelj v Kočevskem mesln, in izgledni učitelj Josip Erker od Slare cerkve. Po končani volitvi pozdravlja nekdo iz med zbranih učitcljev novoizvoljenca, ter upa , da smo si izbrali prava moža, ki torej v spolnovanju svojih dolžnosti ne bonta rok križein imela. Gonpod Dovžan odgovarja na to prav krepko, da bo po svoji moči si prizadeval storiti vse, kar bi vtegnilo pospeševati napredek domačega šolstva. Pisalec tega dopisa pozdiavlja okrajna šolska svefnika, ter pravi: Novi eas nalaga nam nove dolžnosti! Marno torej na delol Sicer pa: ,,Koinur se več zaupa — več se od njega tirja"! Po večletnih sku.šnjah na šolskem polju gg. D. in E. domače šolstvo gotovo dobro poznata, zato se nadjamo, da bosta verla brata v prih. sejah okrajn. šolskega svčta mnogo koristnega nasvetovala na blagor šoli! Sedaj pa še nekaj. Mislil eem že, Ijubi ,,Tov.", da moj klic v 15. tvojein listu: naj bi si osnovali učitelji kočevskega šol^kega okraja lastno učit. društvo — bo glaa ,,vpijočega v puščavi". 26. eept. pa eem se prepričal, da sem govoril v onem dopisu iz serca vsem učiteljcm našega šolskega okraja, kajti ovi dan kar nas je bilo zbranih, vni so se zlagali z mnjim dopisom; še posebno pa sta gg. Kunšič in Bozja potrebo in korist tega dništva pripoznala in g. Kunšič je nam zbranim prav gorko o (ej zadevi na serce govoril. Cast rnu torej! Tako naj ae vcseli oče Ijubljansko učit. društvo, kajti v kratkem zna se mu roditi drugi sinek, in npain, da bo krepek dečko! Lavračev Janko. Iz Notranjskega. (Ali je prav, da v četertek ves dan ni Hole)? Brali mno v iiaših domačih časnikih, da je kranjsko deželno šolsko svetovalstvo odločilo vsak četertek ves dan za šolski praznik. Da ob četertkih ves dan ni šole, je na eni strani dobro za učence in učitelje; v drugem oziru pa je morebiti škoda učencem. Dobra stran te naredbe bila bi ta-lc: Dovolj je, da se učenci pet dni v tednu pridno učč; doati je, da so v teh dneh v šoli pazljivi in doma pa marljivi in delavni. En dan v tcdnu naj pocivajo; sej mladina tie more vcduo duha napenjati; to jej škoduje na (elesnem zdravja, ker se le premalo giblje na proslem zrakn, ter vedno čepi v ozkih klopeh ali doma prl knjigah; pa sej tudi četertek ne bode zares pravi praznik, t. j. dan, ob kterem so oproščeni vsega učenja; kajti učitelji bodo gotovo skerbeli, da svojim učencem poslrežejo s težkimi in dolgimi domačimi nalogami, za ktere se bnde skoraj porabil pol omenjenega prazuika in ostala jim bode le druga polovica. Iz tcga obzira in pri (akih okoliščinah je prav, da se učencem ves četertek da za praznik. Ravno tako pa ga moramo tudi učiteljem privoščili, kajti (udi t) poticbujejo počitka, a še bolj pa časa za njihovo nadaljno izobraževanje. Vsak učitelj ve sam naj bolje, kako je s časom v zadregi. Pravo šolsko podučevanje mu odtegne 5 do 6 ur na dan; za postranski poiluk, s kteriin se mora slehern učitelj ukvarjati, pa tudi porabi skoraj 3 uri. To je tedaj osem ur na tian. Kje naj potem vzame čas in nioč za svoje lastno izobraževanje? Ali ni oboje potratil s tem, da si je služil svoj vsakdanji kruhek? Iz natstetih razlogov botle torej učencein in učiteljem koristno, ako v četertek ne bode šole. Od druge strani pa se bode odgovorilo, da 8e s tetn zgubite dve učni uri na tederi. Pravi se namreč, da se te dve uri ne morete priložiti na druge dneve, ker potem bi se dvakrat na teden po lii ure zapoicdoma podučevalo , *) to pa pii malih otrocih ni printerno, kajti ti niorejo biti toliko časa pazljivi in tudi ni ugodno njihovi tclesni naravi. Opoinuiino le na pogostne telesne potrebe malih otrok. Ta vzrok tedaj tudi ni biez veljave in marsikdo se bode morebiti obolavljal, prederi se bode odločil za to ali za uno. Le tisti, ki bode bolj čislal zdravje otroško in daljno izobraževanje učiteljev od dveh učnih ur na (eden, bode si tudi z menoj vred želil vcs četerlek za šolski praznik. L. Iz Idrije. (Posebne razmere naše šole; želja zastran WTov."; glediščina predstava na korist revnih šolskih otrok.) Kakor sliiimo, se pri nas ue bode vstanovil krajni šolski svet; vsaj okrajno šolsko svetovalstvo v Planini ni hotlo v tej zadevi nič določiti. l'ri na.s inia nitlarsko predKtojniHivo in dcuarstveno ininiBlerstvo, ki šolo vzderžuje, skoraj vse pravice do šole in to razmerje bode menda še toliko časa, dokler sc ne bode to vprašanje rešilo v deželnem zbnru. nTov." bnde kmali doživel svoj 10. tečaj. Da se je toliko časa ubderžal in ohranil, je gotovo znamenje, da je pri učiteljih in šolskih prijateljih priljubljen. Kaj pa, ko bi svoje (ovarše v 11. tečaju še bolj pogostoma, p. trikrat na mesec obiskoval? Mislim, da bi se jim polem še bolj prikupil. Tvarine, o kterej se bode razgovarjal, mu nc bode primanjkovalo; sej je gibanje v šobkih in učileljskih krogih vedno živahneje. 8e naši nešolski časniki imajo več šolskih drobtin; morda priča to, da ,,Tov." dvakrat na mesec ne more vsega povedati. **) *) Tako podučujemo v Ljubljani; vsako sredo in saboto imamo dopoldne po tri ure šolo, se ve, da zaclnjo uro le kak lahek nauk, n. pr. pisanje, risanje, telovadbo i. t. A. Vredn. ••) Res je, da ima sedaj nTov." dopisov o zborovanjih in društvcnih zadevah mnogo posla in da mora kerčiti ali celo izpuščati marsikteri podučni ee- 3. decembra bodo pri naa diletantje predstavljali slovensko šaloigro: ,,Dobro jutro" in nemško: ,,Im Vorzimmer". Cisti dohodki le predstave so namenjciii revni šolski mladini. Slava! L. Iz Idrije. (Naznanilo vdeleževalcem idrijske učiteljske bukvarnice.) Konec meseca okfobra sem poslal vsem nčiteljem logaškega okraja, ki se vdelcžujcjo naše knjižnice, od slavnc c. kr. deželne vlade poterjena pravila in zapisnik njenih knjig. Ako kdo poslanih rcči ni dobil, naj tni piše. Časniki se bodo uaročili še le o novein lctu; bralni rcd in način razpošiljanja bodem že takrat naznaiiil. J. Lapajne, knjižnidar. Iz Planine. 17. nov. se je tukaj vstanovilo okrajno šolsko svetovalstvo za logaški okraj. Predsedoval je okrajni komisar g. Pleško. Sicer so bili nazoči gg.\ A. Obreza in Alojzi Perenič, kot zastopnika srenj, J. Bonar, dckan verhniški, kot knezoškofij. ponlancc in F. Stegnar in L. Božič, kot zastopnika učiteljev. Pri tej seji se je določilo stevilo mož, ki jih ima občinski zbor voliti v krajno šolsko svetovalstvo po po.samnih srenjah. Za Idrijo se zavoljo ondotnih posebnih raziner ni nič zaukazalo. Za predsednikovega namestnika je bil izvoljen učitelj in okr. nadzornik Stegnar. V litijskem okraju so učitelji v okrajno šolsko svelovalstvo izvolili gg.: Fr. Adamiča, učitelja v Šmartnem pii Liliji, in Julija Pelhaka, učitelja v Toplicah pri Zagorji; v kerškem okraju gg.: Btaža T(ramšeka, učitelja v^Kerškem in Jan. Brezica, učitelja v Leskovcu. Iz Gorenskega. Radoliško okrajno šolske svetovalstvo se je 3. nov. vstanovilo. Za podpredscdnika je bil enoglasno izvoljen preč. g. dchant S. Peharec z Grada. Obravnavalo se je, koliko srenjskih zastupnikov naj se voli v krajni šolski svet. Po živahni razpravi se je določilo, da za manjše šole se volita po dva, za večje pa po trije. Tu pa je nastalo vprašanje (ker postava na tanko ne določuje), ali naj se volijo ti zastopniki po srenjah ali po šolah. Gospod okrajni glavar pravi, da po srenjah. Temu nasproluje gosp. Pintar in pravi, da v postavi ee vsaka šola kot euota razumeva, torej se mora za vsako šolo krajni šolski svet sestaviti. Če se vstanovi krajno šolsko svetovalstvo po srenjah, bo torej eno in ielo svetovalstvo moralo nadzorovati vse šole, ki so v eni srcnji. V na^ein kraju imamo v eni srenji (ri šole, torej bodemo za te tri le eno sanio krajno šolsko svetovalstvo sestavili. Učitelj Zarnik pravi, da če je v encm kraji več šol, ima kantonski šolski svet po §. 7. šolske postave za nadzorovanje pravico za vsako šolo postaviti poseben šolski svet in pri tem je (udi oBtalo. Tedaj se bo v našein okraju za vsako šolo sestavil krajni šolski svet. Gospod dehant vprašajo, koliko časa imajo občiuski odbori voliti te zastopnike, na kar go»p. okrajni glavar odgovori, da bo to koj zaukazal, in da sc mora v 14. dneh zgoditi. stavek i. t. d., toda njegovo mat c ri jalno stanje se kar nič ne boljša. Zaostali dolg se množi, naročniki pa ne! Brez plačila imamo sicer pisatelje, a stavci in tiskarji ne delajo samo za nBog plati", in tudi papir in postnina hočeta denarja. Vrcdn. Konečno se je vsak pervi četertek v mcscu odločil, da sc snidc okrajno šolsko svetovalstvo. Gospod glavar še povdarja in izreka upatije, da bodo vsi šolski zastopi delali na prid šolatva in dumovinc, in da sedaj, ko so šolske gosposke sestavljene, se bb tudi število učenccv v šoli pomnožilo, da Gorenska noče in tudi ne sme za drugimi zaostati, ter hoče vspešno in kurislno delovati za omiko naroda, šolstva in sploh učileljstva. \z Ljubljane. Vdovsko društvo. Plačali so gg.: Lukan Janez iz Koprivnika (Nesselthal) za 1. 1870. — 5 gl.; Simonič Janez iz Št. Jerneja za 1. 1870. — 6 gl.; Šušteršič Matija vl Banjeloke za 1. 1870. — 5 gl. in za I. 1871. tudi 5 gl. tedaj 1 gl. premalo; Kavšek Jože iz Vinic za 1. 1871. — 0 gl.; Kaliger Florijan iz Boštanja za I. 1870. — 5 gl.; Kastelic Jože od sv. Križa poleg Turna za 1. 1870. — 4 gl. in Ivan Požeuel s Černega verha za 1. 1871. — 4gl. Učiteljsko društvo. Plačali 80 gg.: Jurij Vranič s Preserja za 1. 1869. in 1870. po 1 gl., 3 gl.; Govekar z Iga 1 gl. za I. 1870. in Ivan Poženel s Černega verha za I. 1871. 1 gl.