138
Pogovor
kmetifhkiga ozheta s Tvojim naravoflovja suzhenim linam, v mefzu Velkiferpanu.
§. Dolshan fim vam fhe odgovor na vprafha-nje, od kod de pride, de pri blifku vezhidel tudi gromi. Pri blifku fe namrezh sashene nebefhki ogenj is eniga oblaka v drusiga, ali pa proti sem-lji, in pri tem prefkoku fe flifhi glaf, grom, kakor fe flifhi tudi pok, kader fe ifkra na kolovratu v zhlen ali drugo rezh prefkozhi. Ako pa hozhete fhe bolj na tanjko to vediti, li morate mifliti, de blifk je hud ogenj, ki na fvojim potu mozhno srak rasgreje, ga tedaj tudi sredka in odshene, fofedni srak s mozhjo v ta kraj plane, naredi hrup, in flifhi fe grom.
O. Pa vzhafi tudi gromi, defiravno fe ne blifka; od kod pa ta grom pride?
§. Grom bres blifka vezhkrat od tod pride, de fe grom flifhi is sgornjiga oblaka, blifk pa nam prikriva fpodnji oblak. — Pa tudi takole fe samore grom bres blifka narediti:   voda v foparnim ftanu
139
potrebuje loOOkrat vezh proftora, ko pa v kap-ljenim. Zhe fe tedaj voda, ki je v sraku, is fo-parniga ftami, kakorfhna je v sraku, hitro v kaplje foftezhe, poftane bressrakni proftor, v kteriga fo-fedni srak s mozhjo fhine, in flifhi fe grom , de-iiravno fe ne blifka.
O. Sakaj fe pa blifk poprej vidi, ko pa fe grom flifhi, ako fe obedvoje na enkrat sgodi?
§. Luzh (blifk) je veliko hitreji na fvojim potu, ko pa glaf (grom); faj vidite veliko poprej luzh, ko pa flifhite pok, zhe kdo prezej deljezh od vaf vftreli.
O. Vzhali svezher fe blifk vidi, grom pa fe ne flifhi, in ljudje pravijo, de tifti blifk pride od ognja is v iz, in de je takrat dobro moliti sa du-fhe v vizah.
§. Moliti sa dufhe v vizah je vfelej dobro, kar naf uzhi fveta vera; verovati pa, de ogenj is viz fhviga, kadar fe svezher bres groma blifka, ni prav in je vrasha; sakaj takrat je le hudo vreme fhe tako deljezh od naf, de fe blifk vidi, grom pa fe ne flifhi. Zhe fte poftavim pri fvetim Jofhtu, kader v Ljubljani na gradu vftreli, vidite luzh (blifk), poka pa ne flifhite.
O. Ako pride blifk in grom od nebefhkiga ognja, od kod pride pa trefk?
S§. She poprej iim vam povedal, de blifk nizh drusiga ni, kakor prefkok nebefhkiga ognja is eni-ga v drugi oblak ali pa proti semlji. Ako oblak napolnjen s nebefhkim ognjem pride bliso zerkve, hifhe, drevefa, zhloveka, shivine, vode i. t. d., ktere rezin nimajo kaj tega ognja, ali imajo le na-fprotniga, ta ogenj is oblaka fhine na te rezhi, jih vshge, rasdrobi, rastopi, ubije in pravimo, de je tref h il o.
O. Janes! ta ti pa she ne bo oftala. Kako bo neki farni blifk shivino in zhloveka ubil, drevo, hifho, zerkev vshgal, sheleso in drugo rezh ras-topil in take fhkode naredil?
§. Ravno fam blifk vfe to ftori. Zhe fe na kolovratu s veliko flupo in po dolgim vertenju napravi veliko nebefhkiga ognja, fe samore v malim vfe to narediti, kar trefk naredi. Ako fe nam-rezh tak ogenj is kolovrata napelje na shveplo, predivo, flamo, ali fuh lef, jih vshge; zhe fe fpufti na ptizha ali druge male shivali, jih ubije; lahko rastopljive rezhi pa rastopi. Zhe ima she farna ifkra tega ognja tako mozh, kolikanj vezhi mora imeti blifk, ker je vezh ta v s h en t tazih ifker f kupej!
O. Ako ftrela ni drusiga ko blifk, kako fo jo pa ljudje samogli najti?
§. Blifk na fvojim potu vzhali rasdrobi kamne in f kale, rastopi sheleso ali kaj drusiga, odbije kaj od pohifhtev, in ljudje te rezin' najdejo in miflijo, de fo ftrelo nafhli.
O. Ako ftrela ni drusiga kakor blifk, kako pa vzhafi samore tudi vodena biti, ktera ne vshge, in zhe pride sa ognjeno, fhe pogafne?
§. §trela nikdar ni vodena, kakor nekteri napzhno miflijo, ampak je vfelej ognjena. Ljudje fi le sat o vodeno ftrelo miflijo, ker nekterikrat ne vshge , kader tref hi; kar fe pa le takrat primeri, kadar blifk nizh na fvojim potu ne najde, kar bi rado gorelo, ali pa tudi sato, ker vzhali, zhe sa poredama dvakrat na eno mefto tref hi, drugi trefk fhe pogafi perve ftrele ogenj; to pa puh ftori, kakor tudi ftrel pogafne, zhe va-nj vftreli, defiravno ni bafano s vodo.
O. Kaj pa je puh, ki vzhali zhloveka ali shivino ubije, zhe fo bliso kraja, kamor trefhi?
§. Snano je, de zhlovek ali shivina ne more shiveti bres sraka, pa tudi v mozhno fpridenim sraku ne. Trefk s fvojo vrozhino in s shveplje-nim fmradam tako mozhno srak sredka, odshene in fpridi, de nobena shival ne more v njem shiveti, pade ko  mertva in pravimo, de jo je puh pobil.
O. To fe mi prav neumno sdi, deftavijo magnete na zerkve in pohifhtva, in de miflijo, de potlej ne bo v nje trefhilo.
§. ^kufhnja uzhi, de v nar bolj vifoke rezhi nar raji trefhi, pofebno ako fo te rezhi take, ktere blifk na fe vlezhejo, kakor je slatd, frebro, sheleso i. t. d. Ako fe tedaj, ker sla 16 fhe mozh-neji blifk na fe vlezhe, ko sheleso in varje pred rijo, v nar vifhi kraj zerkve, ali kakiga druziga pohifhtva shelesen kol s poslazhenim verham pofta-vi, in fe do tal s shelesno fhino napelje, bo le v ta kol trefhilo ; ftrela (blifk) bo sderzhala po koli in fhinila v semljor in hifha ali zerkev je obvar-vana fhkode. Poglejte! kako dobra in modra naprava fo magneti!
O. Nekteri ljudje fe nizh trefka ne boje, in tam pod milim nebam ftoje, defiravno fe blifka in trefka, jeft fe pa hitro fkrijem pod kak kosolz, drevo , svonik ali drugo podftrefhje.
$. Lepo fe naftavite ftreli, kader kaj takiga ftorite, sakaj na polji nar raji trefhi v take rezhi sato, ker fo nar vifhi.
O. Kaj mi je tedaj ftoriti, zhe me huda ura na potu ali na polji sadene?
§. Takrat ne fmete tezhi, dirjati, de ftrele sa fabo ne potegnete, ne hoditi pod kosolz , svonik, famotno podftrefhje, ne pod hraft, orh ali kako drugo kofhato drevo; le od bukve pravijo, de v njo ne trefhi. Amerikanzi, kader vidijo fe priblishevati hudo vreme, hitro beshe v bukovo hofto, in tam tako dolgo oftanejo, de hudo vreme mine, ker fkufhnja jih uzhi, de pod bukvo fo bres nevarno-fti, in nikjer fe ne bere, de bi bilo kdaj v to drevo trefhilo. Kako fe je fploh sadershati ob hudi uri, fte she brali v Novizah lanfkiga leta.     J. Jashirk.