Naročnina mesečno t3 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL6/UI
S£OVEJWEC
Telefoni uredništva: dnevna alužba 2SB9 — nočna 2996, S99i in 205»
ček. rafinns Ljub« tjana it 10.610 is 10.349 za inseratet Sarajevo Stv. 7565. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Izhaja vsak dan cjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Obisk dr. Schachta
Potovanje nemškega gospodarskega diktatorja Schachta po balkanskih državah in po Madjarskern je vzbudilo po vsej Evropi veliko zanimanje in različne komentarje. Razume se, da so več ali manj nezadovoljne države, katerim Nemčija kot izvoznica in uvoznica konkurira in bo odslej še bolj konkurirala. To tem bolj, ker se v tem oziru baš na Balkanu hudo križajo gospodarski in politični interesi velesil, od katerih bi vsaka na Balkanu rada imela pretežen vpliv. Seveda pa je tudi za Balkan sam vsaka gospodarska akcija obenem čisto naravno zvezana s političnimi učinki in je zato potovanje predsednika nemške državne banke po evropskem jugovzhodu vsekakor stvar velikega pomena.
Politično stanje Evrope je po svetovni vojni hudo zmoteno in se ravnovesje, ki je pred vojno izviralo iz načela svobodne trgovine oziroma iz svobodnega prometa blaga in kapitala, ne bo še tako hitro vzpostavilo. Gospodarstvo, ki je preje svojo enotnost črpalo iz takratne politične strukture, se novi politični strukturi Evrope, ki je razdrobljena v celo vrsto politično med seboj neodvisnih območij, še ni prilagodilo. Na eni strani se skušajo države gospodarsko postaviti na lastne noge, tako da bi mogle vse svoje gospodarske potrebe kriti same, na drugi strani pa skuša vsaka država meje svojega gospodarskega udejstvo-vanja razširiti daleč preko svojih političnih meja, kar je čisto naravno, ker je dandanašnji svet, naj se vsak politično še tako zapira in temu primerno skuša gospodarsko »sam sebe zadovoljiti«, čedalje bolj gospodarska enota, tako da drug brez drugega ne moremo živeti. Dokaz temu so med drugim tudi prizadevanja, da bi se iz Podonavja ustvarila gospodarska skupnost, zakar se prizadevajo, kakor vidimo, na eni strani Italija s svojimi prijatelji, na drugi pa države Male zveze, pni čemer vidimo, da se politične tendence z gospodarskimi ne krijejo, dasi si na drugi strani tako rekoč podajajo roko, državniki pa še niso našli formule, kako bi se to svojevrstno razmerje gospodarskih in političnih tendenc dalo spraviti med seboj v soglasje.
Razvoj je pokazal, kako velika je medsebojna zavisnost med Podonuvjem, balkanskimi državami in Nemčijo, pa seveda tudi Italijo, in nihče ne more dvomiti, da je ves ta ogromni prostor po naravi gospodarska enota, ki je seveda zvezana z zapadom na eni in z vzhodom na drugi strani. S tem mora Jugoslavija pravtako računati kakor, recimo. Češkoslovaška. Tudi nemško gospodarstvo, ki je bilo prvotno postavljeno v službo oživitve gospodarstva v lastnih mejah, čedalje bolj kaže svojo naravno tendenco, da si zavojuje čim večji prostor, ker je drugače tudi notranja gospodarska okrepitev nemogoča. Nemčiji so predvsem potrebne soruvine ali novi viri proizvodnje, pri čemer pride seveda evropski jugovzhod, ki nuja največ možnosti gospodarskega udejstvovanja in dviga, najbolj v poštev. Pomanjkanje deviz v Nemčiji in prisilno devizno gospodarstvo pa ima za posledico, da so države, ki so v Nemčijo več dobavljale, nego so od nje dobivale, nekega dne stale pred alternativo, da ali ustavijo oziroma omejijo svoj uvoz v Nemčijo ali pa da zvišajo svoje nabave iz nje. Razumljivo je, da so se odločile za to, da zvišajo svoje nakupe, ker izvoza ni več mogoče omejiti, saj je itak povsod še premajhen. Na tem sloni nemški načrt, kako za-vojevati čim večji prostor gospodarskega udejstvovanja oziroma izmenjave kapitaiov in blaga z deželami Balkana. Države, ki so na Nemčijo navezane zaradi svojih velikih terjatev, imajo naraven interes, da z Nemčijo čim tesneje gospodarsko sodelujejo, da pridejo do svojega denarja, to je, da se nemško gospodarstvo čim bolj dviga, in upnik je od svojega dolžnika postal tako odvisen, da je edina rešitev ta, da dolžniku pomaga čim bolj na noge. Takšna jc pač paradoksija^ gospodarskega političnega življenja, ki jo opažamo prav povsod in ki ii nihče ne more oporekati. Naloga pametne politike je, da imata oba od tega dobiček. Pisanje nekaterih inozemskih listov (na pr. »Prager Tagblatta«), da bi mogel na ta način dolžnik svojega upnika zasužnjiti, izvira boli iz zavisti nego iz resnične skrbi za Balkan, kjer imamo danes politično neodvisne države, ki znajo voditi samostojno politiko napram vsakomur.
Obojestranski gospodarski interes, ki obstoja med Nemčijo in balkanskimi državami, sc jasno razvidi iz številk. Nemčija je izkazovala napram Jugoslaviji, Bolgariji, Grčiji in Madjnrski v prejšnjih letih v svojem proračunu prebiiek na izvozu. Leta 1930 je znašal nemški izvoz v te štiri države skupaj 370 milijonov, uvoz iz teh držav v Nemčijo pa 324 milijonov, torej višek skoraj 50 milijonov. Nato jc nastopila velika kriza: leta 1933 jc Nemčija v te dežele izvažala samo za 108 milijonov, uvažali pa je morala že za 152 milijonov blaga Izvoz je torej padel za 30%, uvoz pa se je zvišal za 47%, torej je dosegel prebitek uvoza nad izvozom celih 44 mijilonov. To je treba upoštevati, zakaj med tem nastali obratni razvoj pomeni zaenkrat samo korekturo na učinkih krize. Izboljšanje nemške konjunkture je omogočilo v I. 1935 zvišanje uvoza iz omenjenih balkanskih držav za 239 miliionov, medtem ko ic izvoz Nemčije vanje narastel za 189 milijonov Nemčija torej plusa na uvozu v iznosu okroglih 50 milijonov lc ni mogla odstraniti in bo mogla lo popraviti samo, čc bo Balkan od nje odjcmal več in več blaga in upošteval Nemčijo zlasti pri državnih nabavah Obenem, ko bo Nemčija tako razširila svojo izvozno bazo na Balkan, bo od tu dobivala sirovine, ki so toli potrebne njeni industriji. Njeno gospodarsko razmerje do omenjenih štirih držav ic seveda različno. Izvoz iz Jugoslavije in Madjarske v Mcm-čijo se jc od leta 1933 skoraj podvoiil, isto velja tudi za izvoz Nemčije na Madjarsko Izvoz Nemčije v Bolgarijo iri Grčijo pa se je šc bolj zvišal Najmanjši plus nemškega uvoza leta 1935 napram Bolgariji, in sicer 1.5 milijonov, dočim je napram Grčiji znašal 9.4, napram Madjarski 15 in napram lugoslaviji celih 24.5 milijonov. V vseh primerih pa stoji Nemčija v uvozu in i z v o 7 u t r c ti balkanskih držav in Madjarske na čelu. To velja za jugoslavijo pravtako kakor za Madjarsko. Od grškega izvoza sprejema Nemčija skoraj eno tretjino, od bolgarskega pa celo polovico. Zato je čisto evidentno v interesu držav, ki jih ic dr. Schaclit obisl<al, da svc; trgovinski in plačilni prninet z Nemčijo čedni i e boli razviiajo, tako du so vse one skiivno-
Novo vprašanje: Dardanele
Ženeva, 22. junija. V ponedeljek se začne ob 4 popoldne v Montreuxu v Švici konferenca zaradi dardanelskih pomorskih ožin. Za predsednika te važne mednarodne konference bo, kakor pravijo, izvoljen avstralski delegat Bruce.
Montreška konferenca pomeni revizijo mirovnih pogodb po svetovni vojni, in sicer popolnoma v sporazumu z vsemi prizadetimi velikimi in malimi silami. Od takrat namreč velja, da so Dardanele demilitarizirane, tako da je vsem ladjam, trgovskim in vojnim, tako v času miru kakor vojne, dovoljeno pluti skozi morsko ožino, ki je Turčija ne sme okrepiti.
Ker so se razmere od takrat bistveno izpreme-nile in garancija štirih velesil, ki sn se obvezale, da bodo v slučaju vojne ščitile turško ozemlje ob
ožinah proti vsakemu napadalcu, danes nima več nobenega pomena. Turčija sedaj predlaga ukinitev demilitarizocijsko določbe. Turčija predlaga, da ho-čo svobodo trgovsko plovbe skozi ožino ob mirnem času sama garantirati, vendar pa bo prelet Darila-, nel '£ letali sploh prepovedan. Vojne ladje onih držav, ki ob obalah Črnega morja nimajo nobenega ozemlja, smejo pluti skori morske ožine samo v svrho obiska, pa še to le z dovoljenjem turške države in samo v največjem skupnem iznosu 28.000 ton. Drugače pa je prehod skozi Dardanele vsaki posamezni vojni ladji nad 14.000 ton in podmornicam brezpogojno prepovedan. V vojnem času seveda no sme skozi morske ožine nobena vojna ali vojnim namenom služeča tonaža.
Italija dela velike težave
Montreux, 22. jun. Danes se je v Montreuxu začela napovedana dardanelska konferenca. Uradni začetek konference je bil napovedan za popoldne, vendar pa so se že dopoldne vršila mnoga posvetovanja med diplomati, ki so prišli na konferenco. Med Francozi prevladuje prepričanje, da ne bo Slo vse tako gladko, kakor si to misli turška vlada.
Največje zanimanje je vladalo za to, ali bo Italija poslala svoje delegate na konferenco. Še snoči se je napovedovalo, da bo italijanska vlada poslala vsaj svojega opazovalca. Toda dopoldne ni bilo še nobenega italijanskega delegata v Mon-treuxu. Pač pa je turški zunanji minister Ruždi Aras sprejel pismo od italijanske vlade. V tem pismu se mu sporoča, da se italijanska vlada po znanem svojem sklepu tudi te konference ne more udeležiti, dokler niso razrešena načelna vprašanja pred Zvezo narodov. Vlada sporoča dalje, da je želc*!a, da se ta konferenca ne bi vršila pred sestankom Sve^a ZN in pred zasedanjem Zveze narodov. Ta nasvet se ni upošteval. Toda italijanska vlada izjavlja, da je pripravljena sodelovati, ko bo ves položaj jaseu. Italija je sredozemska država in zato izjavlja, da ostane kar najbolj rezervirana glede vseh sredozemskih vprašanj, ki bi se reševala brez nje.
Tudi druge obmorske države imajo izpremi-njevalne predloge, ki so dalekosežnejšega značaja, nego se je dozdaj mislilo. Predvsem se zahteva, da mora Turčija skleniti z Bolgarijo iu Romunih isto pomorsko pogodbo, kot je bila sklenjena že med Turčijo in sovjetsko Rusijo.
Kljub vsem težavam se je konferenca le začela in jo je slovesno otvoril delegat Švice Motta ob 16.15 s kratkim nagovorom. Želel je vso srečo konferenci in pohvalil Turčijo, da je izbrala postopek, ki je edini pravilen. Zaključil je z lepo mislijo, da naj ta konferenca ojači zaupanje mei narodi.
Drugi je govoril turški zunanji minister Ruždi Aras. Rekel je, da pogodba iz leta 1923 ni več zadostna. Ni več mogoče, da bi Dardanele še ostale razorožene, ker gre za obrambo Turčije. Kolektivna varnost zahteva, da se Turčija dovolj pripravi za obrambo in da zato oboroži Dardanele.
Za njim je govoril romunski zunanji minister Titulescu. Rekel je, da so Dardanele važne prav
Dunajska vremenska napoved: Pretežno sončno, krajevne nevihte, toplo.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, toplo, s povečanjem oblačnosti v zapadnih krajih. Mogoče je prehodno poslabšanje vremena, zlasti v gorskih in i vzhodnih delih države.	1
tako za Romunijo kakor tudi za Turčijo, ker so Dardanelo vrata za Romunijo. Turčija jo šla po zakoniti poti. Titulescu je še antirevizionist, Turčija je pa še izjavila, da ne bo stavila teritorijal-nih zahtev. Turški postopek je dvignil vero v mednarodne pogodbe. Zato zaključuje svoje misli s tema dvema besedama: »uspeh in pravica«.
Takoj nato je dobil besedo angleški delegat
lord Stanhope. govori.
Ob času, ko to poročamo, še
Tudi Francija je hladna
Pariz, 22. jun. Tukajšnji politični krogi so gle-'Je rezultata konference v Montreuxu skeptični in menijo, da jo bo treba odgoditi do jeseni, ker se brez Italije to vprašanje nikakor ne bo dalo urediti. Francija je napram tej konferenci tudi zategadelj rezervirana, ker se boji, da ne bo prišla s svojimi revizijskimi zahtevami tudi Nemčija, česar se Francija zelo boji. Pa tudi Rusiji ni všeč, če bi Turčija v Dardanelah postala premočna ter ogrožala sovjetsko brodovje v Črnem morju.
Računi med Anglijo in Italijo še niso poravnani...
London, 22. junija, c. Popoldne je v spodnji zbornici izjavil zunanji minister Eden, da angleška vlada v Ženevi tle namerava priznati aneksije Abesinije. Prav tako je Eden dementiral vesti lislov, ki so iz Rima prinesli vest, da je bil sklenjen tajen sporazum med Italijo in Anglijo.
London. 22. junija, c. Angleški zunanji minister Eden je danes popoldne ob 14.45 zopet obiskal neguša na abesinskem poslaništvu. Sestanek je bil kratek, vendar pa je vzbudil občo pozornost.
Hitlerjevci začeli zopet rogoviliti
Originalen načrt g. Shuhla
Dunaj, 22. junija, b. Predvčerajšnjim in sinoči so nacionalisti v Ringu in v drugih dunajskih okrajih metali smrdljive bombe v hotele in kavarne. Nacionalisti hočejo na ta način sabotirati festival, ki so ga priredili pristaši habsburške restavracije. Razen lega so nacionalisti zmetali v kopališča na Dunaju in v okolici neko smrdljivo barvo, zaradi katere je postala voda zalena in pričela neznosno smrdeti tako, da se ni mogel kopati nihče v njej. Policija je uvedla nujno preiskavo ter ugotovila, da izvirajo bombe, ki so jih zmetali narodni socialisti no hotelih in kavarnah, iz neke berlinske tovarne. Našla pa je tudi zavoj z nekako soljo, ki izvira :»otako iz berlinske tovarne in ki so jo nacionalisti metali V kopališča. V teku današnjega dne so policijske oblasti aretirale več uglednih narodnih socialistov.
Policija se sedaj bavi z mislijo, da z radikalnimi ukrepi prepreči to početje narodnih socialistov.
Kakor znano, so svojčas narodni socialisti posipali avstrijske ulice, predvsem dunajske ulice s papirnatimi kljukastimi križi. To početje ni prenehalo, do-kler policija nt aretirala vseh narodno-socialist čnih voditljev ter jih nagnala, da so po dunajskih ulicah pobiral, papirnate Kljukaste križe. Po tem dogodku m nihče več trosil narodncsocialističnega simbola po avstrijskih ulicah. Seda; hoče policija, da prepreči nadaljnje početje narodnih socialistov, zap/eti vse njihove voditelje, v skupno sobo ter nametal tam bomb s smrdljivimi plini tako, da se bodo navzeli tega smradu tnako jih bodo policijske oblasti na gnale tudi v kopališče, v katerega bodo popre zme-talevso sol, ki so jo uporabljali narodni socialisti v zadnjih dneh po raznih avstrijskih kopališčih Po-
da b? *?>no na <a nači« »krotila narodno-socialistično mlad,no v Avstriji, ki jo seveda vodijo zaupniki Hitler a iz Nemčije
Obtožnica proti post A
in tovarišem
■iCU
Belgrad, 22. junija. AA. Preiskovalni sodnik državnega sodišča za zaščito države g. Djurdje Ma-rinkovič je izročil te dni državnemu tožilcu g. dr. Djardrovu gradivo kazenske preiskave zoper Damjana Arnautoviča in ostalih obtožencev.
Državni tožilec jc po proučitvi tega zakonskega predmeta izročil včeraj preiskovalnemu sodniku obtožbo proti obtoženemu Damjanu Arnautovidu za dejanje po čl. 1, točka 7 zakona o zaščiti javno varnosti in reda v državi, to jc za poizkus umora predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra g. dr. Milana Stojadinoviča, zoper Dragišo Stojadino-1 vida, Vasilja Trbiča, Dragomira Milovanoviča, Mir-
Slovaki proti zvezi z Rusijo
Kanonik Svetlih je izrazil samo svoje osebno mnenje Habsburžanov ne mara nihče
Praga, 22. junija. Kakor znano, je poslanec ob priliki zunanjepolitične debate v praški poslanski zbornici izjavil, da je češka zunanja politika češke katoliške ljudske stranke, kanonik Svetlik, nujno naslonjena na sovjetsko Rusijo in da on to zvezo iskreno pozdravlja, ker da je le tako sigurnost češkoslovaške republike zagotovljena. Listi, zlasti liberalni, pa seveda tudi marksistični, so to izjavo z velikim zadoščenjem zabeležili, eni zato, da dokažejo, kako da je »klerikalizem« pripravljen sodelovati tudi s sovjeti, drugi zato, da povzdigujejo sovjetsko politiko, češ da morajo danes celo katoliki z njo sodelovit oziroma jo morajo priznavati.
Nasproti temu je treba reči, da kanonik Svcllik nikakor ni izrazil mnenja češkoslovaške katoliške ljudske stranke, čeprav je morebiti zaenkrat res zadel politično razpoloženje večjega dela svoje stranke, ki jo vodijo v tem oziru predvsem nacionalni motivi. Načeloma pa se kanonik Svetlik sam o odnosu katolicizma do sovjetov ni prav nič izjavil in ostane to razmerje tudi v njegovem lastnem nazoru izven političnega območja nespremenjeno. Češkoslovaški katoliški listi seveda o
sine politične kombinacije, katerih so sc v gotovih državah ustrašili, plod gole domišljije. Prav za prav pri tem poslu balkanske države in Madjar-ska pridobijo za enkrat več ko Nemčija, kajli nemško zunanja trgovina jc v vseh primerih pasivna, in vprašanje odplačila nemških klirinških dolgov, ki iili ima Nemčija v teh državah od 60 do 80 milijonov mark, zahteva čim intenzivnejšo medsebojno izmenjavo.
Tako in nič drugače jc treba razumeti potovanje dr. Schachta; kar pa sc tiče politične strani, ki je z gospodarsk.mi akcijami sama po sebi dana, se ie samo potrdilo, da si poleg velikih zapadnih demokracij želimo '"d poštenega odnosa in prijateljstva do Neniči|c.
stvari, ki je kočljiva, veliko ne pišejo, pač pa se je glasilo nemških katoličanov na Češkoslovaškem ><Deutsche Presse«, ki pravi v zelo ostrih besedah, da Svetlik tudi z zunanjepolitičnega stališča mnenja celote katoliškega naroda v republiki ni pravilno izrazil. Gre za čisto osebno mnenje kanonika Svetlika. List nadalje pravi, da niti predsednik Beneš niti zunanji minister Krofta in ministrski predsednik Hodža niti oddaleč ne mislijo na to, da bi usodo češkoslovaške republike popolnoma izročili v roke sovjetski Uniji. Le tragična nuja sedanjega zunanjepolitičnega momenta v Evropi je vzrok, da je narastel vpliv sovjetov.
Katoliški Slovaki pa so tudi v zunanjem odboru poslanske zbornice stopili v ostro nasprotje s kanonikom Svetlikom. Njihov govornik Sidor od slovaške ljudske stranke je v četrtek zvečer odločno zavrnil kanonika Svetlika. Najprej je dejal, da so Slovaki slejkoprej brezpogojno za državo, katero so ludi oni, enako kakor Čehi, ustvarili, v kateri pa zahtevajo popolno enakopravnost in avtonomijo v vsakem oziru. Če pa so Slovaki državen narod, to še ne pomeni, da bi bili s sedanjo praško zunanjo politiko vseskozi soglasni. Predvsem Slovaki odločno odklanjajo zvezo s sovjetsko Rusijo. S to zvezo je Češkoslovaška nastopila pot k podobnemu porazu, kakor je bil oni na Beli gori. Zveza s sovjetsko Rusijo ogroža Češkoslovaško politično in kulturno, ker po načrtih Moskve tvori češkoslovaška najvažnejši most vzhoda na zapad, da se uniči krščanska in demokratična kultura. Sicer je tudi dejal, da je Češkoslovaški potreben sporazum s Poljsko, ker bo to miru in sigurnosti Češkoslovaške bolje služilo nego pakt s komunistično Rusijo.
Naposled se je Sidor ostro izjavil zoper nameravano vzpostavitev Habsburžanov, ki so bili vedno sovražniki slovaškega ljudstva, katerega so izročili Madjarom. Habsburžane rabi samo kancler Schusch-niitf Ha bi učvrstil svoj na vsej črti podirajoči se ' režim.
ka Uroviea. Jova Venadovida in dr. Vuk.movida za isto dejanje v zvezi s § 34 kazenskega zakonika
'-' ode obtožencev inženjerja Nikolc Kabalina Dragoljuba Ivanoviča in Radivojn Nanoviča državni tožilec m našel osnove za nadaljnjo kazensko tožbo, (t, j08 kazenskega zakonika). Zalo so jih takoj izpustili na prostost.
Za Taso Diniča je državni tožilec predlagal naj se kazenski postopek v smislu t, 103 kazenskega zakonika do njegove privedbe ustavi, nadaljeval pa se bo, ko bo Dinič jiriveden, kakor navaja navedeni zakonski predpis.
Oster režim v Pa'eslini
Jeruzalem, 22. junija. AA. Standatska vlada je objavila proglas, v katerem pravi, da bo vsakdo ki b onosil s seboj orožje ali municijo kaznovan s'pet let ječe. Pri težjih slučajih je predvidena dosmrtna jeca. Napad na oblasti ali zasebnike se brezpogojno kaznuje s smrtno kaznijo.
De Valera proti radi! afcem
London. 2*2. junija. De Valera je te dni storil zelo važen korak, ko je izjavil, da je lako zvana irska republikanska armada nepostnvna iu je prepovedal parado, ki je bil napovedana za nedeljo.
Irska republikanska armada jo mogočna politična organizacija, ki zahteva |iopol„o ločitev od Anglije oziroma od bratskega imperija snloh in izklicanje neodvisne irske republike, toda tn revolucionarna organizacija je de Valeri, ki sam stremi za popolno osamosvojitvijo Irske, zrastla s svojimi fašističnimi cilji in metodami čez glavo tako da je sklenil, da se je sploh znebi. V prvi vrsti očita »Iri, kakor se ta organizacija z okrajšavo imenuje, da preprečuje notranjo ureditev irske države. V zunnnje-političnem oziru je de Valera knkor znano, še pred nekaj tedni odpravil irski senat, v katerem je bila konservativna, Angliji prijazna slruja močnejšega, nego je v parlamentu, in je zato bila de Valerovi neodvisnorini politiki zelo napoti. Toda de Valera. ki je tudi odpravil jirisego angleškemu kralju in spremenil kraljevskega zastopnika na Irskem v golo n,arijo,leto, hoče doseči popolno osamosvojitev Irske na miren način s paktom, ki ga jo pripravljen skleniti z Anglijo, od katere je Irska v gospodarskem oziru močno odvisna.
Javnost je radovedna, ali se bo »Irn< morala brez odpora udati, in je mnenja, dn bo zmagal de Valera, ki ima slejkoprej zaupanje velike večine irskega naroda.
Federzoni v Splitu
Split, 22. junija b Zgodaj zjutraj je prispel z italijansko ladjo Hodi v S|>lil predsednik italijanskega senata g. Federzoni s so|>rogo. V Splitu je bil do 10. tir«', nakar je z isto ladjo odpotoval [noti Grčiji. O Federzoni je pregledal mesto in se odpeljal tudi nn Marjan Ob m mu je priredila italijanska k. ' njjQ malico v laškem društvu CabineOj I di Lelturu.
Kdo £e večji nacionalist
Jugoslovansko časopisje je pretekli teden obširno poročalo o tožbi dr. Vilderja proii senatorju Jovnnu Banjaninu, znanemu voditelju masnn-skega krila )NS, ki je že ponovno opozoril jugoslovansko javnost na sebe z ljutimi napadi na katolištvo in njene ustanove (Baniauin rabi za to navadno izraj klerikalizem!). Banianin je Vilder,ju očital, da ni dovolj naciona len, nakar ga je dr. Vilder tožil in tožbo tudi dobil. Banianin je bil obsojen na 3 mesece zapora in 600 din denarne kazni pogojno za 1 leto.
Stvar bi komaj bila omembe vredna, ko ne bi bila tako značilna za pristaše )NS. Naši ljudje iz omenjenega procesa morejo prav dobro spoznati, kak družabni tip predstavljajo jenesarji kjerkoli so po državi: Samo oni so nacionalni, izključno le jNS je patriotska, je čisto jugoslovanska. Morda so po neki bolesinosti oni somi o tem prepričani. To bi vsekakor bilo še najmanjše zlo. Morda je ta družba res prepričana, de je le ona soliden držnvoivoren element, vsi drugi sio-tisoči in milijoni Jugoslovanov pa so nacionalno nezanesljivi, ki jih je le s strogim policijskim režimom in diktaturo mogoče še držati skupaj. Morda celo mislijo, da s takimi nastopi in metodami služijo državi, ko bi politično oiroče moralo vedeti, v kako čudno luč nas poslavljajo pred zunanjim svetom. Ko so bili na vladi, so se v resnici tako vedli, kakor da je 99% državljanov proti državi — ko pa so ljudje v resnici bili le proii temu, da se taka samozavestna klika istoveti z državo in njenimi interesi. Mi se ne pečamo s psihologijo in ne vemo, kako bi dušeslovci takšno miselnost označili. Pravimo pa, da ni izključeno, da so ti gospodje o svojem ekskluzivno pristnem patriotizmu morda res prepričani.
Vemo pa gotovo, da je Jugoslavija zaradi te miselne naslovljenosti, ki jo kažejo jenesarji, že veliko trpela. Vilder jc le eden, ki je pri sodišču iskal zadoščenja. Toda ko bi vsi naši ljudje tožili vse one jenesarje, ki so na enak in še hujši način žalili njihov nacionalni ponos, bi imeli na tisoče sodnijskih procesov! Narod, ki je politično zdrav in ljubi domovino, je prepričan, da je patriot in nacionalist tisti, ki dela v svojem poklicu
in z delom svojih rok in svojega duha pošteno preživlja sebe, jsvoicc in pomaga množiti narodno blagostanje;, ki Spoštuje zakone, pošteno od-rojtuje davke in bi v primeru potrebe bil pripravljen tudi na krvni davek, ki bi ga tirjala domovina. Nikoli pa (v -mislil, da ie patriotizem stvar trgovine, ki tistemu pripade, kdor ga najvišje liciliru. — Toda gotovi nacionalisti nam vtepajo druge pojme o nacionalnem patriotizmu. Pravo nacionalno mišljenje ima Ic tisti, kdor ume najbolj blagodoneče q teh stvareh govoriti, pisati, se v superlativih izražati. Kdor to razume, potem sme vse; plašč nacionalizma vse pokrije. Sme klevetati tudi' druge in jim preiskovati nacionalne obisti, on je lahko sodnik nad vsemi drugimi, ki so v njegovih očeh drugovrsten, nacionalno nezanesljiv element. In ker jc mišljenju teh krogov nocionalizem največja vrednota na svetu, (kar je velika zabloda), zahtevajo vsi ti spretni trgovci z nacionalizmom prva mesta v državi in v upravi, kajti oni so nacionalni borci — čeprav je težko vselej povedati, proti komu in za koga so se borili. Opozarjamo le na to, kako se danes tu in tam po državi odkrivajo razne nečedne afere, tudi pri nos borno o tem kmalu več slišali — pa gre po večini povsod za ljudi, ki so mnogo lel bili na prvi nacionalistični gong.
Mi globoko spoštujemo vsako pošteno prizadevanje v prid naroda in države, nikomur ne odrekamo nacionnlrtih zaslug, ako si jih ie pridobil s svojim delom za domovino, vedno pa smo obsojali in obsojamo trgovanje z nacionalizmom, prazno govoričenje in samohvalisnnjc, ki navadno vodi do krivičnega presojanja ostalih sodržavljanov, do razprtij in sovraštva v družbi. Označili smo s iem splošen političen pojav, ki ga moramo že mnogo let prenašati v Jugoslaviji na velik kvar zdrave državne miselnosti— ne da bi pri tem posebej mislili na g. Bpnjanina, ki je subjektivno gotovo prepričan o pravilnosti svojega nacionalnega dela, a ga je enkrat po mnenju objektivnega sodišča nekoliko zaneslo. Želeli bi, da se iz Banjaninovega primera uče tudi naši jenesarji, pa bo medsebojno državljansko sožitje mnogo strpljivejše.
Polovična vožnja za hmeljarje
Belgrad, 22. junija, m. Na intervencijo obeh slovenskih ministrov je prometni minister dovolil vsem splavarjem v Dravski banovini, ki se bavijo izključno s tem poklicom, polovično vožnjo na državnih železnicah.
Belgrad, 22. junija, m. Na intervencijo gosp. nolranjega ministra dr. Antona Korošca in ministra brez listnice dr. Mihe Kreka je prometni minister dovolil vsem obiralcem hmelja polovično vožnjo na državnih železnicah. Obiralci hmelja se morajo izkazati s posebnimi legitimacijami, ki jim jih izdajo hmeljarske zadruge in jih potrdi okrajno na-čelistvo, da izkoriščajo polovično vožnjo ediinole v ta namen.
Za naseljence v Južni Srbiji
Belgrad, 22. junija. AA. Z odlokom kmetijskega ministra je dovoljena za naseljence v južnih krajih države pomoč v znesku 1,250.000 din. Iz tega kredita bodo podeljevali pomoč naseljencem, in sicer za prehrano rodbine novih naseljencev, za obdelovanje zeiiiljišč itd.
Razprava proii
d^aku Nedclihovsča
Belgrad, 22. junija, m. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem za mesto Belgrad je danes pričela razprava proti pravniku Slobodanu Nedeljkovicu radi umora pravnika Žarka Marinoviča in radi telesnih poškodb še dveh akademikov. Kakor smo svojčas poročali, je ob priliki zadnje stavke na tukajšnji univerzi prišlo do spopadov med akademiki. Tedaj je Slobodan Nedeljkovič umoril svojega tovariša Žarka Marinoviča z nožem. Nn zasliševanju se vedeIjkovič brani s tem, da je to dejanje izvršil v silobranu.
Eodi:eva afera
Belgrad, 22. junija m. Preiskava v veliki tiho-tar:,'i aferi Bodi-Novakovič se nahaia sedaj v rokah carinskega kontrolorja Dušana Ostrodovskega in carinika Mite Stojanoviča, ki sta danes dopo dne študirala obsežno gradivo. Popoldne sta začela z zasliševanjem, ki bo sedaj mnogo olajšano, ker so organi splošne policije uprave mesta Belgrada ze sami do vs?h podrobnosti zaslišali vse osebe, ter bodo carinski organi sedaj samo izpopolnjevali to zasliševanje. Danes so tukajšnji carinski organi sprejeli iz Ljubljane večjo pošiljko vtihotapljemh perzijskih preprog, ki so bile tam zaplemene. teh pre-prorf <e 434 kg. Ker je preiskava v toliko napredovala, ni več potrebe, da bi se udeleženci te afere še nadalje zadrževali v preiskovalnem zaporu, kajti nevarnosti ni, da bi lahko na svobodi ovirah pravilen potek preiskave. Danes sta bila izpuščena Paja Gliick in dr. Gustav, jutri bo pa izpuščen tudi Ivan Nečajev, Vsi bodo preje zaslišani v upravi
carinarnice na Savi.	.....
Danes so nekatere osebe, ki imajo stik z lio-dijevo ženo, izjavljale, da se namerava Bodi v kratkem vrniti iz inozemstva v Belgrad. Kakor smo ze poročati, je zbrano gradivo zelo obremenilno Judi za Iko Novakoviea. Med zaplenjenimi stvarmi so policijski organi ugotovili, da je Ika	pre-
Tel med drugim tudi od Našičke dd 14.000 dm. Ika Novakovič za to res da ni odgovarjal, toda kl|ub temu se je sedaj ugotovilo, da je on ta znesek uporabil za svojo vilo na Topčiderskem brdu, m sicer za parketna Ha. Radi tega se je obrnil na Najičko, ki mu je, kakor je ona vedno to delala, kadar |e imela posla z višjimi državnimi uradniki, Iako, poslala parket, za katerega pa nikdar ni zatnevala plačila.
Adv. Kobal, Newyork:
Stranke v predvotivnem boju
v Združenih državah
Preproge v Celju
Celje. 22. junija.
Kakor so listi že obširno poročali, je nehote zapleteno v zelo »čedno« afero lud. Celje. Iz podatkov, ki so bili že objavljeni v naših časopisih, je razvidno, da se je mudil v Celju večkrat trgovec s preprogami Nečajev sam, skoraj stalno pa [e bi v zadnjem poldrugem letu v Celju Nečajev trgovski potnik Tobias, ki je ložiral v hotelu Union. Pred dnevi, ko je prišla na dan vsa nelepa zadeva s preprogami, v katero so zapleten, najvišji funkcijonarji, je dobila tudi celjska policija nalogo, naj izvrši v hotelu Union, kjer se je vedno mudil Tobias, natančro preiskavo. Preiskava sama ie bila zelo uspešna. Najdenih ,e bilo 26 preprog, n sicer 8 velikih in 18 malih, same dragocene perzijske, v skupni teži okrog 300 kg. Tobias |e dobil pošiljko okrog 5 maja in jo je dne "»•{«. ko ic odpotoval iz Ceija, izror-,1 proti po ra! ..
ho»e1n ,-;on ii lo i itn, kateremu >e tudi iliaviL da uh ie uustil v Celiu MtO. ker jih
zaradi pomanjkanja prostora na avtomobil ni mogel naložiti. Že prej pa je dobil okrog 25. aprila tudi pošiljko iz Osjeka, katero mu je poslal Nečajev. Vse preproge so bile namenjene za velesejeni v Ljubljani. Ker pa v skladišču hotela Union ni bilo prostora, je vzel vratar Lavrenčič preproge v svojo hišo v Zavodni, kjer jih je nato našla policija. Tobias si je ludi pri g, Lavrenčiču izposodil okrog 3700 Din z izjavo, da mu bo denar povrnil, ko bo vzel blago. Pri g. Lavrenčiču si je Tobias izposojeval denar večkrat kakor tudi drugi potniki. Kje se nahaja sedaj Tobias, ni znano, kakor tudi ni znano, če bo dobil g. Lavrenčič nazaj izposojeni denar.
Min. Cveihovič v Zagrebu
Zagreb, 22. junija. AA. Davi je prispel v Zagreb z brzim vlakom minister za socialno politiko in zastopnik ,prnvbodnega ministra Dragiša Cvet- | kovic. 01) 9 je obiskal osrednji urad za zavarovanje delavcev... kjer je- bila konferenca predstavništva, na kateri po je razpravljalo o vprašanju delavskega zavarovanja, jfiiiistor je izjavil, da bo v najkrajšem času izdal uredbo o minimalnih mezdah, istočasno pa bo rešil tudi vprašanje socialnega zavarovanja. Nato je obiskal podbana Mihadžiča. Pozneje se je odpeljal na Veliko gorico, kjer je pregledal bolnišnico za duševne bolezni in še nekatere druge zavode. Okrog poldneva se je vrnil v Zagreb ter se nato odpeljal v Karlovac, Bihač in Banjaluko.
Zločin nad športnikom
Belgrad. 22. junija, m. Pred dvema dnevoma je utonil v Savi mlad belgrajski športnik Radomir Sto-kič, BSK-ov društveni gospodar. Sprva se ni vedelo, kako je prišlo do te nesreče. Danes je pa paro-brodska policija dobila prijavo, da je omenjenega športnika sunil v Savo vratar BSK-a Fran Glaser. Ker Stokič ni znal plavati, je seveda takoj utonil. Policija je Glaserja takoj aretirala. Na policiji je priznal, da se je s Stokičem šalil, ker je mislil, da zna plavati. Policija je Glaserja pridržala v preiskovalnem zaporu.
Osebne vesti
Belgrad. 22. junija, m. Napredovali so za višje veterinarske jiristave 7 pol. skupine: Martin Lenart iz pčijiskega okraja, dr, Fran Kovač iz tam-navskega okraja in dr. Maks Kozin iz konjiškega okraja. — V tobačni tovarni v Ljubljani je postavljen za monopolskega kontrolorja 7 pol. skupine Anton Kavriihar, dosčdanji pomožni kontrolor. — Za davčnega inšpektorja (>. pol. skupine na davčni upravi v Vlastenici je postavljen Oskar Križ, višji davčni kontrolor v Sarajevu. — Postavljena sta: Stanko Drašler, dosedanji uradniški pripravnik splošne bolnišnico v Ljub jan i za pristava iste bolnišnice v 8. položajni skupini in Ivan Zdolšek, dosedanji uradniški pripravnik splošne bolnišnice v Ljubljani za administrativnega uradnika v 9. položajni skupini islotam.
Belgrajske vesti
Belgrad, 22. junija, m Za ministrskega odposlanca pri zaključnih izpitih na meščanski šoli v Slovenjgradcu je imenovan Rudolf V a g n e r, referent za meščanske šole na banski upravi v Ljubljani.
Belgrad, 22. junija, m. Prosvetni minister je s svojim odlokom odobril polovično voznino romarjem iz Maribora v slovenski Lurd — Rajhenburg.
Belgrad, 22. junija, ni. Danes je odpotoval rm Dunaj prometni minister dr. Mehmed Spaho. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal notranji minister dr. Anton Korošec.
Zagreb. 22. junija, m. S 1. julijem bodo »Narodne nov i ne« prenehale izhajati kot informativen list in bodo vnaprej samo še kot službeno glasilo savske banovine.
Nesreča nd moriti
Gernna, 22. junija, b. Velik francoski parnik KI Ca n ta ra je s U)0 osebami nasedel na morskih čc-reh. Pri tej priliki je bilo 85 oseb lažje ranjenih, 5 pa hudo. Ladja ima nosilnost 5000 ton in je bila sročn v nesreči, da se je blizu nje nahajala druga ladja, ki jo je pravočasno rešila neprijetnega objema. Potniki so se vkrcali na ladjo j-EI Mnnsoui",
ki jih je pripeljala v luko Palamos.
*
Berlin, 22. junija. AA. DNB: Državni podtaj-nik von Bulovv, ki je včeraj umrl. se je rodil leta I 1885 v Potsdamu. Leta 1<>12 je stopil v diplomatsko 1 -hižho. Od leta 1930 je vodil v zunanjem mini-
(vi: odsek 'a DN '"daj jc bil ludi imenovan i ia državnega podtajuika.
Politična slranka v Ameriki je kolos svoje vrste. Kmalu jio priborenju neodvisnosti, to je že koncem XVIII. stoletja, se je politično mišljenje novega naroda začelo cepiti v dve glavni slruji in vsa zgodovina ameriške demokracije sloni na stoletni tradicionelni borbi med tema strankama, ki služita kot torišči dveh političnih naziranj. Tekom prošlega stoletja je parkrat prišlo do razsula obstoječih strank, toda razpadla stranka se je vsikdat zopet našla v novi organizaciji'/' novim imenom, toda dosledno z identičnimi principi predhodne stanke,
Dve stranki
Najznačilnejši pojav v političnem življenju Združenih držav je sistem dveh strank. V preteklosti so nezadovoljni elementi sicer poizkusili ustanoviti tretjo stranko, kot na primer populisti in farmarji ter progresivci, izmed katerih je vsaka tako zvana »tretja stranka« zbrala precejšnje število volilcev, vendar nezadostno za borbo proli tradiciji in kapitalu, ki je vpre/en za rejiublikance kakor demokrate že odkar slednji obstojajo. Socialisti kot trelja stranka so si nekoč priborili ži skoro milijon glasov, a tudi njih inoč se je dosledno razblinila, kajti njiih glasovi, zbrani predvsem med tujerodnimi elementi, so bili »neameriški« in brez potrebne gmotne zaslombe za gigantsko borbo.
Sistem dveh strank je vsaj teoretično anglosaksonskega izvora. Dejstveno pa se ta sistem v Ameriki vzdržuje iz bolj reelnih razlogov. Glavni razlog je najti v bistvu strankine organizacije. Cisto drugače kot na kontinentu Evrope, stranka v Ameriki ne predstavlja sloja, verske skupine, narodnostnega elementa ali geografske enote itd., temveč v resnici federacijo strank, ki se družijo na podlagi zelo splošnih nazorov in tradicij, tako, da je včasih težko ločiti republikanca od demokrata. In tako najdemo, da so v demokratskih kakor republikanskih vrstah farmarji, delavci, trgovci in industrijalci, protestanti, katoličani in židje, »čisti« Ame-rikanci in tujerodni, belopoltni in zamorci. Vsaka stranka ima vse sloje, dasi najdemo, da se demokratski jug iz zgodovinskih razlogov še nagiblje k demokratom, kjer se druži z nižjimi sloji iz severnih velemest in industrijskih držav. Tako imajo tudi republikanci svoje države,, zlasti podeželske sloje na severnem vzhodu in srednjem zapadu. Vsekakor je treba pomniti, da vzlic grupacijam ni najti nobenih posebno logičnih meja.
Kakor skupine, tako se tudi posamezniki največ iz tradicij zbirajo v omenjena tabora. Povprečen Amerikanec je politično konservativen: če je bil oče republikanec, bo naravno tudi sin, kajti politična stranka mu je nekaka druga vera. Četudi ga politični prevrat, kakršen se je izvršil leta 1932, zanese v nasproten tabor, se kmalu spet vrne v stranko svoje tradicijonalne pripadnosti. Ta lojalnost stranki je značilna, ker nadomešča pomanjkljivosti v organizaciji sami.
Popolna odsotnost stalne organizacije stranke je drugi razlog, da se zdi skoro izključeno organiziranje tretje stranke. Po mestih kakor na deželi se sicer vzdržujejo stalni politični aH napol politični klubi, ki pa ne izvajajo nobenega vidnega vpliva na javnost ali na ljudske zastopnike. Samo v volivnem letu oživi njih aktivnost, a tudi tedaj ne za nabiranje čl»noy,_ temveč kampanjskih po-močnikov, ki se zatečejo v razne politične klube radi obetajočih se služb. Zvezne, državn^, okrajne in občinske službe se namreč še danes v ogromni meri delijo političnim pripadnikom in agitatorjem. Poleg tega pa predsedniški sistem in delitev vlade v eksekutivno, zakonodajno in sodno oblast preprečujeta vsako možnost, da bi večinska stranka v zveznem kongresu ne mogla vladati do prihodnjih volitev.
Važen razlog za sistem dveh strank je najti tudi v obsežnosti dežele. Da prija vsem različnim interesom v 48 državah, mora vsaka stranka nuditi zelo splošen program. Kapital, ki je potreben za kampanjo, mora biti zadosten, da propaganda doseže vso deželo. Tudi če bi tretja stranka iznašla svoj program različen od obstoječih, toda dovolj splošen, da bi zadoščal vsem slojem in geografskim skupinam, bi zaostala za starima strankama zaradi pomanjkanja milijonskih virov.
Republikanci
Republikanska stranka, tako zvana Grand Old Party ali G. O. P. (velika stara stranica), je nastala že pod Washingtonom. Aleksander Hamilton, prvi zvezni zakladni.ški tajnik, jo je ustanovil kot vodja federalistov, katerih smoter je bil pojačanje oblasti zvezne vlade na škodo državnih oblasti. Fede-ralisti so s časom uvedli v svoj program tudi varnostne carine v prid domači trgovini industriji. Pred civilno vojno je stranka parkrat razpadla, toda nov vir življenja ji je dal Abraham Lincoln, ki je bil izvoljen za predsednika kot delegat nove stranke progresivnih republikancev. Naprednjaštvo nove stranke je izginilo z Lincolnom, toda stranka je ostala sprva kot stranka s severa, stopnjema pa kot slranka velekapitala. Danes je stranka republikancev isto kot je bila tekom več generacij ter se še vedno poteguje za varnostne carine, močno zvezno vlado nad državami, ter — odkar je Roo-sewelt na krmilu — za obdržanje neokrnjene ustave, preprečenje vmešavanja vlade v zasebno industrijo in trgovino ter proti vsaki državni industrializaciji. Z eno besedo, republikanska stranka je danes bolj kot kdaj prej voditeljica kapitalističnih interesov, ki so bili tolikanj okrnjeni skozi zadnja leta demokratske vlade.
Demokrati
Za očeta demokratske stranke se, smatra Thomas Jefferson, ki je v boju z Washingtononi in Hamiltonom združil interese južnih plantažnikov in farmarjev v stranko, ki se je sprva imenovala republikanska. Umevno je, da so ee deželski interesi upirali proti vpeljavi carin. Njih blagostanje je bilo odvisno od svobodne trgovine in čini višja jo bila carina nn uvoz, loliko težje je bilo izvažati njih lastne pridelke. Poleg tega se je nova stranka potegovala za premoč držav nad Unijo. Zvezna vlada naj bi imela samo loliko oblasti nad državami, kolikor jo slednje pooblaščajo. Zvezna ustava izrecno predpisuje oblasti zveznega kongresa ali zakonodaje, preko katerih kongres ne more in ne sme. Te iileje so predstavljale bistvo demokratskih nazorov do civilne vojne, katera se je bila »olj v prid pod-vrženja državnih oblasti Uniji, kol pa za odpravo suženjstva. Po civilni vojni se jo demokratska stranka rehabili; rahi pod sedanjim imenom zaradi reakcije v republikanski stranki, katera jo v osemdesetih letih |Mwlala zgolj dekla mogočnih vele-kapitalislov. Predsednik VVilson, izvoljen od deino-kralov leta 1912.. .je bi! najodličneiši predstavilelj stranke in pod njim so se začele nizati carine. Denarni sistem .je bil postavljen na podlago nove rent-"" ' icije, ki p"j lii pod zvezno kontrolo |>reprP-čila koncentracijo velekapilalu ler omogočila na-
daljnjo rast industrijalnih kartelov in trustov. Pod Itooseveltoni je demokratska stranka zadobila čisto nov značaj, kateri bo našel tudi izraz v programu stranke za prihodnje volitve. Zakonodaja sicer ni okrnjena, toda inoč predsednika ali eksekutive se poveča. Tako zvani »Ne\v Deak, katerega je uvedel Roosevelt kot reorganizacijo eksekutive in silno povečanje zvezne oblasti v urejevanju narodnih problemov, bo predstavljal jed-o bodočega "strankinega programa. Industrija in trgovina, bankarstvo in poljedelstvo, vse se inora podvreči regulaciji centralne zvezne vlade,^ kajti državne oblasti so prešibke v reševanju težkih vprašanj brezposelnosti, jjomanjkanja in kaosa v industrijalni produkciji-
Predhodne volitve
Že par mesecev pred strankinima konvencijama v juniju so se po vseh državah sirom Unije vršile predkonvenčne volitve. Te volitve se vršijo vsako leto pred predsedniškimi volitvami. Republikanci in demokrati v vsaki državi izberejo delegate za konvencijo ter jih napotijo z ozirom na sestavljanje strankinega volilnega programa ter za nominacijo kandidata. Delegati za republikansko stranko se zberejo ta teden v Clevelandu, kjer v ogromni zbornici sestavijo program in izvolijo kandidata, katerega v novembru stranka fiostavi pred volilce. Delegati za demokratsko stranko se zberejo v Phila-delphiji 23. junija v isto svrho. Med rejjublikanski-mi kandidati za nominacijo je precejšnja vrsta odličnih mož, toda instrukcije delegatom z največ držav se glase v prid governorja Alf Landona iz Kansasa. Drugi javljeni kandidati so. prejšnji predsednik Hoover, senator Borah iz države Idaho, senator Vandenberg iz Michigana, polkovifik Knox iz Chicaga in drugi. Politični »boss«. zelo važna oseba v primarnih volitvah in zlasti na konvenciji bo za republikance izbran šele na konvenciji, kajti vsak izmed prijavljenih kandidatov ima svojega »bossa« in kateri bo pač nominiran bo najbrž tudi dobil nominacijo svojega poglavarja skozi volilno dobo.
Demokrati imajo letos lažje priprave kot kdaj prej. Tajnik za pošte Jim Fauley, ki je bil »boss« v prvi politični kampanji za Rooševelta, je še vedno predsednik demokratske stanke in bo vodil tudi letošnjo kampanjo. V predkonvenčnih izborili je uspešno vodil soglasno izrekanje za Roosevella. zato se z gotovostjo pričakuje, da na konvenciji predsednik ne bo imel opozicije za bodočo nominacijo.
Konvencije političnih strank v Ameriki so naj-impozantnejše narodne skupščine, pa ludi najglasnejše in kričeče. Ves narod mrzlično pričakuje izida, kajti šele po nominaciji se začne volilna bilk i. Podrobnejše poročilo o konvencijah pa sledi v prihodnjem dopisu.
Blum - vodja
demokratske $ron(e?
V nekem slovenskem listu smo brali, Blum postavil na čelo celokupne evropske' demokracije. To je bilo objavljeno isti dan, ko ft ;Blum razpustil desničarske organizacije. Ker je omenjena domneva lista zapisana čisto resno, ne za šalo, mislimo, da je v svrho izčiščenja pojmov treba postaviti nekaj pripomb.
Nam je politično tako malo za »Ognjeno križe« in druge več ali manj faštistične nadafcr>ne francoske organizacije kot za francoske socialiste. Toda, ker se socialisti po svetu in zlasti pri nas doma že nekaj časa ponašajo kot zadnja opora in trdnjava demokracije, bi želeli, da nam pojasnijo, kaj si pod demokracijo predstavljajo. Vemo, da se socialisti jeze na fašiste, ker fašizem ne pusti njih organizacij v miru in ne dovoli, da bi se socialisti svobodno organizirali. Fašisti so proii damokraciji, pravijo socialisti in je to tudi res; fašisti tega tudi ne zanikajo. Toda ko pridejo socialisti do moči, potem, se nič ne pomišljajo udariti z enakimi sredstvi po fašistih pa tudi drugih političnih nasprotnikih, kakor smo videli v Španiji in sedaj v Franciji. Razlika je le v tem, da fašisti odkrito pr'znajo da so pnoti demokraciji, socialisti nam pa zatrjujejo, da so za demokracijo, delajo pa v resnici prav isto, kot fašisti, ako imajo v rokah politično moč. Mi o tem ne razsojamo, ali je Blum storil prav, da je udaril po fašistih, strankarsko je bil k temu gotovo opravičen, toda čisla in popolna in objektivna in absolutna demokracija, o kateri se razpisujejo socialisti — v opoziciji, — pa to gotovo ni. Tudi pošteni socialisti morajo to priznati.
Toda, bi morda utegnili izvijati sodrugi, Blum je udaril fašiste, ker hoče zavarovati demokracijo. Toda, to je ravno v Blumovem slučaju so-fizem, ki ne drži. Ako je kdo proti demokraciji, potem so to gotovo komunisti. Zakaj pa Blum po njih ne udari, ampak z njim tesno sklenjen sedi v isti ljudski fronti?!«
Naši socialisti, ki radi operirajo z demokracijo, najrajši pošteno povedo kakor mislijo: oni so za tako demokracijo, ki daje rdečkarjem popolne politične svoboščine, druge pa postavi pod obznano. Dokler je slranka v opoziciji, seveda ni oporluno, da bi ta svoja načela, ki se v bistvu ista kot fašistična, obešala na veliki zvon.
Bodi še to povedano: Tudi stranke, ki slone na krščanskih načelih, ko so na oblasti, ne odmerjajo vse-m p-okretom v državi popolnoma istih pravic, ker stoje na stališču, da zlo v državi ne more imeti tistih svoboščin, kakor kar je dobrega. Toda mi to odkrito povemo že tedaj, ko smo v opoziciji in bo odobraval vsakdo, ki mu je red in aiir v državi ljub. Le socialisti se ne morejo nikdar dovolj razpisati o klerofašizmu, o stanovščini, itd. Upajmo, da bodo sedaj nekaj časa zaposleni s »čisto« demokracijo, ki jo socialisti uvajajo v Mehiki, v Španiji in zadnje čase sodrug Blum v Franciji.
Jugoslovani v Franciji
Pariz, 22. junija. AA. Včeraj se je vršil v Pil« rizu ustanovni občni zbor zveze združenj jugoslovanskih izseljencev v Franciji pod imenom Jugoslovanska zajednica v Franciji. Zboru so prisostvovali delegati zveze kraljeviča Andreja iz Metza, ki šteje 37 podružnic, jugoslovanske vzajemnosti iz Ometza, ki ima nad 20 podružnic, združenja Jugoslovanov iz Nantesa in okolice in delegati raznih delavskih skupin 'iz drugih krajev Francije Za predsednika zajednice je bil izvoljen odvetnik Ni-količ iz Pariza, podpredsedniki so: dr. Vaso Voj-novič, švelc iz Ometza, Glavnik iz Metza in Dimifi iz Carbadocha, generalni tajnik jo Franjo Nikolič, trgovec iz Pariza, blagajnik Panič, gostilničar v Parizu. Po kosilu je bila blagoslovitev zastave. Blagoslovila sta jo en katoliški in en pravoslavni duhovnik. Med petjem jugoslovanske himne in mnr-seljeze iu med navdušenimi vzkliki Nj. Vel kralju | Petru ti- Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. I g. dr. Slojndinoviču in poslaniku g. Puriču.
Slomškovi prazniki v Mariboru
Dan slovenske mladine
15.000 dečkov in deklic se je v nedeljo v Mariboru poklonilo Slomšku in prosilo za njegovo beatilikacijo
Otroci pod vodstvom banovinskega šolskega nadzornika g. Štruklja izročajo škofu g. dr. Toinažiču
Na levi isti otroci v sprevodu.
Maribor, 21. junija.
Veličasten prvi dan Slomškovih slovesnosti, ki je bil posvečen slovenski mladini, je za nami. Tisoči mladine obojega spola, ki so včeraj drhteli v iskreno pobožnem razpoloženju v Mariboru, so se s snočnjimi vlaki razpršili spet po slovenski domovini in davi so že romali s torbico pod pazduho v šolo, vsi še pogreznjeni v veličastje včerajšnje slovesnosti.
Res, velik praznik slovenske mladine je bil včeraj v Mariboru, praznik, ki nas mora vse navdati s pravim katoliškim optimizmom, praznik, ki nam je moral utrditi in poglobiti vero v našo mladino. Teh petnajsttisoč slovenskih otrok, ki so včeraj molili, prosili in peli v Mariboru, njihova gin-ljiva, a vendar tako nepotvorjena pobožnost in iskrena, pristna in neskaljena veselost in radost, ki jo je znal buditi svetec Slomšek, nam je porok, da se slovensko ljudstvo tudi v svoji mladini ni prav nič premaknilo od globokih korenin slovenske katoliške tradicije.
Mladina, slovenska, bodi prisrčno zahvaljena za včerajšnji veliki dan!
Mesece in mesece se že pripravlja Maribor in z njim vsa Slovenija na veliko slovesnost, posvečeno slovenskemu škofu Antonu Martinu Slomšku, ki naj bi po željah in prošnjah slovenskega ljudstva postal prvi njegov svetnik. Na stotine idealnih katoliških delavcev je na delu, da bi bila proslava čim lepša, čim dostojnejša in čim bolj slo-vensko-katoliška. In včerajšnji dan je dokazal, da se ti požrtvovalni delavci niso trudili zaman, včerajšnji dan je bil najlepša nagrada za njih delo in je obenem tudi napovedal, da bodo tudi naslednji dnevi Slomškovih slavnosti potekli prav tako veličastno.
Maribor sprejema
15.000 mladine
Maribor je včeraj dokazal, da zna ceniti prave slovesnosti in se dostojno pripraviti nanje. Podoben je bil včeraj bogati nevesti. Vitki mlaji, med seboj prepleteni z venci, stebri s trobojnicami so kipeli pod nebo po ulicah in trgih. Hiše so' bile okrašene z zelenjem, zastavami in venci, od vsepovsod pa je dihalo svečano razpoloženje in gostoljubnost. Res, poudariti je treba, da je Maribor sprejel tisočero slovensko mladino nadvse gostoljubno in prisrčno.
Glavno množico mladine so pripeljali v Maribor zjutraj navsezgodaj posebni vlaki. Hlapon za hlaponom je sopihal od raznih smeri in iz vagonov so se vsipali pestri potoki mladine, se zvrščali na zbirališča na periferiji in se tam uvrščali v sprevod. Tisoči pa so prispeli tudi na okrašenih vozovih, avtobusih in tovornih avtomobilih, veliko pa seveda tudi peš iz bližnje in daljne mariborske okolice.
Na Glavnem trgu
Do pol 9. dopoldne je bila že vsa mladina na zbirališčih postrojena v sprevode. Rediteljsko vodstvo je še enkrat obšlo vsa zbirališča in dalo zadnja navodila, nato pa so se začeli pomikati po mariborskih ulicah proti Glavnemu trgu dolgi, pojoči sprevodi mladine ob zvokih godb. Povsod, kjer so se pomikali sprevodi, je stalo mariborsko občinstvo v gostem špalirju in toplo pozdravljalo mladino. Glavni trg pa je metlfem dobil podobo jezera. Z vseh dohodnih ulic so se pričele vlivati vanj goste reke in ga slednjič napolnile. Med mogočnimi mlaji pred spomenikom je bil postavljen oltar, ves v cvetju in zelenju.
Grobna tišina je zavladala nad pisanim jezerom Glavnega trga, ko se je pred oltarjem prikazal lavantinski vladika dr. Tomažič v škofovskem ornatu. In v to grobno tišino so začele besede njegove globoke poslanice, ki jo je bil namenil slovenski mladini. Zvočniki so raznašali besede po vsem prostranem trgu, da se je slišala in odmevala od najbolj oddaljenega kotička.
Takole je govoril lavantinski vladika slovenski mladini:
Danes začenjamo Slomškove dneve. Ob teh dnevih naj bi prišlo kolikor mogoče mnogo ljudstva na Slomškov grob. Tukaj bomo vsi pobožno molili, naj Bog poveliča škofa Antona Martina Slomška, da bo pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim. Prvi ste prišli vi, dragi otroci. Niste se ustrašili dolgega in težavnega pota. V velikem številu ste prihiteli pod vodstvom svojih vzgojiteljev sem v Slomškov Maribor. Bodite mi najprisrčneje pozdravljeni! Prav je, da se Slomškovi prazniki pričenjajo z nastopom šolske mladine. Saj je bil Slomšek po zgledu božjega Prijatelja otrok velik prijatelj mladine; njej je j>osveti! svoje moči; sinemo reči,
da je bil Slomšek največji slovenski vzgojitelj.
Čudovito je, kaj vse je storil Slomšek za pravo vzgojo mladine. Kjerkoli je deloval, povsod je bila prva njegova skrb — skrb za mladino. Kot mlad kaplan na Bizeljskem je začetkom šolskega leta 1826 nagovoril svoje šolarje s prisrčnimi besedami: »In vi, otročiči. IjubČeki mojega srca! O, bodite pridni v svoji in'n dosti v svojem rožnem j cvetu! Nabirajte si sladek med lepih naukov, ka j
kor marljive čebelice, za zimo življenja, ko bo-dete sladko uživali, kar se bodete zdaj naučili. Glejte, moji otročiči, kako za ljubo vas ima Jezus, vaš najboljši prijatelj, ki vas tako prisrčno k sebi vabi: Pustite male k meni priti, ker njih je nebeško-kraljestvo. O, lepo srčno se Njemu priporočite; uslišani bodete, kar ga boste prosili.« —■ Slomšek je oskrbel mladini male knjižice pod imenom »Kratkočasne pravljice«. V uvodu piše: »Naj se otroci po njih učijo Boga zares ljubiti, starše spoštovati, svoje učenike lejx> imeti in jih ubogati, greha se zvesto varovati, bogaboječe in pridno od mladih nog živeti, in tako v vinogradu svojega življenja skrbeti za časno in večno zveli-čanje.« — Slomšek je zlagal lepe pesmi, a med vsemi njegovimi pesmimi so najlepše tiste, ki jih je zložil za otroke. Saj poznate ono »Preljubo veselje« in zadnjo kitico: »Oj blažena leta nedolžnih otrok. Vi imate veselje brez težkih nadlog: Oh, kako vas srčno nazaj si želim: AP ve ste minula, zastonj se solzim. —
Leta 1853 je Slomšek izdal pesmarico »Šola veselega petja za pridno šolsko mladino« in tam piše: »Vse stvari pojo po svoji šegi Bogu čast in hvalo... Vrelci po kamenu rožljajo in šumljajo slavo Bogu; velike reke hruščijo po strugah in slavijo vsemogočnega Stvarnika, kateri jim daje toliko moč. Pohlevni vetrec. ki pihlja [X> drevju, časti Boga, kakor mogočen vihar, ki doni po gorah in priklanja drevje. Grilče se na solncu ogreva in kriči svojemu Stvarniku hvalo, da živi. Še lepše mu tičice pod nebom veselo pojo: Škrjanček na polju, grlica v zelenem logu po dne, siavček po noči. Najlepše pa angelci v svetem raju Večnemu slavo pojo. Kako bi molčal človek, venec vseh stvari na svetu. Slajše reči ni na svetu, kakor je lepa pesem.« — Da bi Slomšek učiteljem in duhovnikom dal navodilo za nedeljske šole — takih šol, kakor dandanes, takrat še ni bilo — je kot dekan v Vuzenici spisal prelepo knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Tam piše takole: »V šolo hoditi, med poštene šolarje zapisan biti, je velika sreča in čast. Hočete pridni šolarji biti, posebno trojno dolžnost na skrbi imejte: Bogu prav lepo služiti, se pridno učiti, starše in predstojnike lepo ubogati. Kdor teh dolžnosti ne dopolni, šole vreden tli.« — Kaj ne, dragi otroci, kako lepe nauke vam daje svetniški škof Slomšek! 0, ko bi se vi vselej in povsod ravnali j)o teh zlatih opominih!
Slomšek je vse svoje življenje sam tako živel, kakor jc druge učil.
Slomška so njegovi starši lepo vzgojili v strahu božjem. Kakor oče in mati, je bil tudi on globoko veren, marljiv in pobožen. Ponižno, pa s ponosom, je še kot škof priznal, da ga je »kmetska mati rodila in na slamo položila«. Slomšek je bil priden šolar, ko je zahajal v nedeljsko šolo h kaplanu Prašnikarju; med vsemi učenci je bil vedno najboljši. Na koncu leta je pri javni skušnji Slomšek dobil prvo nagrado: lepo vezan molitvenik in srebrn dnnar v lepih pisanih trakovih. Najlepše spriče* n mu je dal njegov učitelj in katehet (»raši 1	o mu je pridigoval pri novi sveti
maši ' . ie med drugim: »Ti si bil, ki si vsak dat	.o mogoče bilo, pol ure daleč pri-
prošnjrt za beatifikacijo Antona Martina Slomška.
tekel, da si mi pri daritvi svete maše stregel; ti si bil, kadar se cerkveuini služabnikom ni ljubilo, da si z menoj šel k bolnikom, naj je bilo vreme kakršnokoli, lepo ali dež ali sneg, če si tudi čez kolena sneg gazil; ti si bil prvi med vsemi otročiči, ki si z veseljem k mojemu nauku pritekel in zvesto vsak dan zahajal v šolo dve in pol leti.« Kakor v prvi mladosti, tako je Slomšek pozneje kot dijak ostal veren, marljiv in pobožen. Rad je zahajal v cerkev in tam dolge ure preklečal in premolil pred Najsvetejšim. — In kakršen je bil Slomšek v mladih letih, takšen je bil vse svoje življenje.
Zdaj, dragi otroci, imam jaz, vaš sedanji škof, do vas tri prošnje: Prosim vas, pomnite Slomškove zlate nauke in se ravnajte |>o njih. Prosim vas, j živite tako, kakor se učite v šoli in cerkvi, ter hodite po Slomškovem zgledu globoko verni, mar-■ Ijivi in poliožni. Svojo vernost, marljivost in pobožnost kazite tako, da boste lepo molili, se pridno učili, radi hodili k sveti maši in k sv. obhajilu, starše ubogali, da boste krotki in ponižni, kakor je bil ljubi Jezus, vaš najboljši Prijatelj. Prosim vas, molite prav goreče, da bi smeli Slomška prav
Mladina pozdravlja škofa
kmalu častiti kot svetnika: molitve vaših nedolžnih src bo dobri Bog najprej uslišal. Ce bomo v tem uslišani, bo jratem naš svoti Anton Martin Slomšek pred tronom božjim izprosil vam malim in nam odraslim pravo srečo, časno in večno.
Bog daj, da bi bilo tako. Amen.
Mladino so besede lavantinskega nadpastirja globoko dojmile, saj so bile govorjene iz srca izkušenega poznavalca otroške duše. Med govorom je bilo vseh tridesettisoč oči skoraj neprestano uprtih vanj in iz teh oči je žarela nepokvarjena, iskrena slovenska otroška duša.
Po govoru nadpastirjevem je bila slovesna služba božja, pri kateri je ob spremstvu vojaške godbe vsa mladina pela stare slovenske pesmi. Po maši pa je iz 15.0tX) src privrela vroča molitev, da bi sv. oče uslišal prošnjo vsega slovenskega ljudstva in njegovega velikega sina Antona Martina postavil na oltar.
Mimo Slomškovega rfroba
Po končani službi božji na Glavnem trgu se je mladina ponovno postrojila v veličasten sprevod, ki se je napotil po Strossmajerjevi ulici in mimo Dečjega doma proti staremu mestnemu pokopališču, kjer stoji sredi cipres in vrb žalujk kapelica z zadnjim zeinskim domovališčein pokojnega škofa Slomška. Vsa mladina je v dolgi vrsti poromaia mimo kapelice, prepevajoč Slomškove pesmi. Poldrugo uro je bil dolg ta sprevod, ki ga je zaključil knezoškof dr. Tomažič s spremstvom.
Mladina prosi, da bi bil Slomšek svetnik
Sprevod mladine je z mestnega pokbpališča zavil na Slomškov trg, ki je bil prav tako kakor 1 Glavni trg, ves v mlajih, cvetju, zelenju in zasta-j vab. Sredi trga je bil postavljen oder, na katerega se je povzpel vladika dr. Tomažič s spremstvom, ! predenj pa so stopili odposlanci mladine z velikimi knjigami v rokah. V teh knjigah so desettisoči podpisov slovenskih otrok, ki izražajo željo in pro-
Lavantinski vladika slovenski mladini
Pogled na ogromen trg med službo božjo
sijo, da bi bil Anton Martin poveličan za prvega slovenskega svetnika. Odposlanstvo mladine je vq,-dil banovinski šolski nadzornik Štrukelj, ki je izročil vladiki podpise z besedami:
»V imenu slovenske ljudskošolske mladine mi je čast izročiti Vam tisoč in tisoč podpisov, ki izražajo željo, da bi pri sv. očetu posredovali, da sv. Cerkev čimprej našemu škofu Antonu Martinu Slomšku dodeli čast oltarja.«
Škof sprejme poklonilo z besedami:
»Dragi otrocil Vi mi izročate tisoč in tisoč in desettisoč podpisov za uvrstitev škofa Antona Martina Slomška med svetnike. Ta množina podpisov mi jc dokaz, kako zelo želijo Vaša mlada srca, da bi imeli Slovenci svojega svetnika. 2iva želja, vroče hrepenenje se je danes strnilo v mogočno molitev, naj vsemogočni Bog blagoslovi dosedanje delo v ta namen, da naj di vsem preiskavam o Slomškovem svetniškem življenju dober in ugoden izid. Vsi ti podpisi se bodo s spisi o Slomškovem svetniškem življenju predložili v Rim sv. očetu. Oh, kako bodo srca teb Slovencev zavriskala od veselja, če bodo sv. oče podpisali odlok, če smemo imenovati častitljivega služabnika božjega in še bolj, da smemo moliti: blaženi sv. Anton Martin, prosi za nasi O, kako se bo dvignilo naše zaupanje, da nas Bog ne bo zapustil, o kako bo zrastel naš utfled nred vsemi drugimi narodi! riobri Bo* izpolni željo nedolžnih srci Usliši mc.itcv svojih ljubljencev, teh dragih otrok, Marija podpiraj nas v naših molitvah, tudi Tebi, služabnik božji, Slomšek, kličemo: Ne mi Tebi, Ti bodi naš pri-prošnjik! Amen.«
Po tem nagovoru je knezoškof blagoslovil sve-tinjice ki jih ima vsak od navzočnih pri sebi. Na eni strani jc podoba slovenske zaščitnice Marije Pomagaj n- Brezjah, na drugi strani pa Anton Martin Slomšek.
S tem je bila dopoldanska slovesnost zaključena.
„Naša apostola" v Ltudshem vrtu
Po končani slovesnosti na Slomškovem trgu se je mladina pod vodstvom svojih katehetov, učiteljev in rediteljev razkropila na vse strani mesta zaužit opoldanski obed, popoldne pa se je spet zbrala v razsežnem Ljudskem vrtu, kjer je gledala Petančičevo igro »Naša apostola«. Vsebina igre je zajeta iz časov pokristjanjevanja Slovencev, ki sta ga s tolikim uspehom vršila slovanska brata Ciril in Metod in je bila jiod vodstvom režiserja podžupana Zebota podana, tako da je napravila na desettisočero množico otrok nepozaben in neizbrisen vtis. Mladina se je sama udeleževala igre, molila, pela, vstajala in navdušeno pozdravljala prihod sv. bratov ter sploh sodoživljala vse prizore.
Ob pol 5. pa je bilo treba že misliti na odhod. Spet so oživele mariborske ulice, po katerih so se ob sviranju godb pomikali sprevodi proti kolodvoru. In spet je vlak za vlakom odsopihal iz Maribora in vozil mladino na njene domove, polno doživetij in nepozabnih vtisov.
In na koncu je treba omeniti še važen činitclj, ki je zelo tnnogo pripomogel k veličastju včerajšnjega dne, namreč nebo, ki je bilo ves dan izredno naklonjeno in kakor nalašč za tako priložnost. Ves dan se je nad Mariborom smehljalo solnce, ki so ga pa od časa do časa zakrile lahne meglice ter omilile njegovo pripeko, tako da ni bilo nikdar prehude vročine.
Narodne noše v Maribor!
Narodne noše se odpeljejo na Slomškove praznike v nedeljo, dne 28. junija z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane 13.46 in pridejo v Maribor ob 17.29. Ako bi se jih priglasilo 300, bi bil dovoljen poseben vlak, ker se pa to število ni doseglo, zato vozimo z vlakom, ki je zgoraj označen. Na ta vlak nai vstopijo tudi vso narodne noše med Ljubljano—Zidanim mostom. V Mariboru na kolodvoru se narodne noše uvrsle v sprevod z zastavo Prosvetno zveze in fanfaro ter korakajo na Slomškov trg. Tiste osebe, ki so zaprosile za prenočišče, gredo prenočevat k šolskim sestram. Prenočišče stane 5 Din in je rezerviranih 200 postelj.
Dekliški krožki, ki so so prijavili za Maribor bodisi v narodni noši, bodisi v navadni obleki, potujejo istotako z vlakom iz Ljubljane ob 13.46. Vse informacije dobijo med vožnjo od vodstva dekliških krožkov in prenočujejo vse pri šolskih sestrah. Takoj po prihodu v Maribor so uredi sprevod s fanfaro in godbo do Slomškovega trga, odkoder se potem v miru podajo na prenočišče. Zvečer se lahko udeležijo koncerta Vnebovzetje ali pn igre Naša apostola-, katero prav toplo priporočamo zlasti krožkom. Zjutraj 20. junija se zberejo narodne noše: dekleta, žene, fantje ln možje v Prešernovi ulici v bližini frančiškanske cerkve. V sprevodu se podamo Ii glavni službi božji nn trg. Z glavnega trga nn Slomškov trg koraka naša skupina tik pred duhovščino.
Kako potujemo? Vsak. kdor hoče iti v Maribor, mora imeti izkaznico ali legitimacijo. Stane 3 Din in se naroča pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. S to izkaznico se kupi cel vozni listek do Maribora, obenem se kupi železniška legitimacija »k 13 . Ta železniška legitimacija naj se istočasno s karto žigosa, ko pridemo v Maribor, ohranimo vozni listel« in obe izkaznici, katere pa je dati obe v Mariboru tudi žigosati. S tem imamo pravico do brezplačne vožnje nazaj. Pripominjamo, da za po-nedeljek popoldne izletniška karta ne velja. Ta ugodnost namreč poteče v ponedeljek ob 12. Odhod iz Maribora |>a je določen na 14.15, prihod v Ljubljano 18.12. tako da imajo zvezo na vse strani. Ljubljančani pa so vračajo z vlakom ob 18 in |>ri-dejo v Ljubljano ob 22.03.
Drobne
novice
Tudi Kranjci v Maribor na Slomškove praznike!
Delo za Slomškovo proglasitev blu/.cnim mora biti zadeva vseh vernih in zavednih Slovencev! Napačno Iti bilo, če bi jo prepuščali zgolj Lavan-liiiccin, kakor bi bilo zgrešeno, če se oni za Baragovo ne hi zanimali. Zato mora biti tudi iz ljubljanske škofije uileiržha na Slomškovih praznikih v nedeljo in ponedeljek kar moči velika! Posebno važnost polagamo na narodne noše iu na može in fante! Teh mora z nami čim več!
Koledar
Torek. 23. junija: Agripina, devica miiEenlca; Edillruda, kraljica.
Novi grobovi
•+■ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Pavel pl. Levičnik, višji svetnik dir. drž. železnic v pokoju, lruplo bodo prepeljali v Železnike, kjer bo pogret) v sredo, 24. junija ob 3. popoldne. Nai v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
•f- V Radencih je umrl dno 21. t. m. nenadoma od kapi zadet g. Jakob Zemlji 5, bivši narodni poslanec in nad 30 letni župan občine Radenci. Pokojnik, ki se je rodi! 1872 v Radencih teri si jo pridobil kol župan veliko zaslug za povzeli« tega kopališča, je hil skraja v vrstah dr. Korošca, pozneje pa je prešel k slogašein. Zadnje čase sc je zopet nagibal k nam. Bil je pošten in spoštovan mož. — Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesli
Na Umetnostni akademiji v Zagrebu je dne
20. junija 1936 diplomiral za akademskega slikarja Jakob Karel iz Lipovcev v Prekmurju, član Danice v Zagrebu. Čestitamo!
Ni olje! Niti krema. Ruja-venje n: umetno. Tschamba !;ii— osvežujoča tekočina, Vas obvaruje solnčarice, Vim naredi lepo rujavo barvo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Generalno zastopstvo:

3rogeriia Gregom
dr. z o. z. Ljubljana,
Prešernova ulica štev, 5
—	Izkaznice za polovično vožnjo v Maribor se
dobe pri Prosvetni zvezi, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7a/I. Za narodne noše je preskrbljeno pri Šolskih sestrah " Mariboru za ceno 5 Din za noč. Odhod za narodne noše v Maribor je v nedeljo ob
13.36.
—	XII. romanje na Višarjc bo 1. in 2. avgusta t. 1. — Kdor sc želi udeležiti, naj se prijavi do 15. julija Prosvetni zvezi, Mikloši.eva cesta 7, kamor naj pošlje svojo sliko in rojstne podatke. — Celokupni stroški iz Ljubljane 80 Din, od Jesenic
45 1)in-	'	, •	r. , ,
—	Kam na stanovanje z dijakinjami? bolske sestre 111. reda sv Frančiška so v svoji novo kupljeni hiši na Lončarski stezi 2, nad Ljudskim domom priredile prostore za stanovanje dijakinjam. Zavod ima sončno lego — od jutra do večera ga oblivajo sončni žarki Za hišo je velik vrt z izredno dobrim — kar planinskim zrakom, saj leži na obronkih ljubljanskega gradu. — Vrt se proli zapadu steka v senčnat gozd. Dasi je zavod sredi mesta — 3 minute od stolnice — je pa vendar hkratu ir.ven mesta, v popolnem miru, da tako ugodne lege nima v Ljubljani nobeno dijaško stanovanje. Da so na tako ugodnem prostoru učilnice in spalnice svetle, zračne, zdrave, brez prahu, je jasno; saj so visoko nad cesto, ki pa pole« tega prometa ckoro nima. Zavod bo dijakinje oskrboval z vsem. predvsem z zdravo, tečno brano, pazil bo, da bodo redno in v miru lahko vršile svoje naloge. V domači kapeli bodo pa lahko izvrševali svoje verske dolžnosti. Podrobna pojasnila dajo šolske sestre v Ljubljani. Lončarska steza '2. V isto hišo se je preselila tudi vezilmca, ki je bila prej Pred škofijo 3-II.
Srce, ledvice, živce,
enske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, nervozo, sklerozo
zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno
Ra^ns'-;o licpslištE. Slatina Radenci (pri Mariboru!
Od 15. ma:a vozi direkten vagon iz Liubliane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7'20 zjutraj.
Cena part. 16 Din, glas S 5 Din. Po navodilu našega Unezoškofa naj bi bili masni spevi spojeni z glavnimi deli sv maso. oziroma kot tolmači molitev, ki jih mašnik moli pri sv. daritvi. V to svrho bodo pričujoči naj>evi izhorno služili našim cerkvenim -borom, katerim te speve prav to|ilo priporočamo. Verniki bodo ob teh napevih lažje sledili glavnini delom sv. maše in bolj prisovivovali najsvetejši daritvi.
— Padec s češnje. V Hudem pri Stični je padel s češnje in dobil notranje j>oškodbe 15letni posestnikov sin Ciril Miklavčič. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je njegovo stanje zelo nevarno.
Pri korpulentnih Ijjudeh
se izkaže naravna
Franz-Josefova
grenka voda kot zanesljivo tn prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. Franz-Josefova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.	Ogt. tc«. S. br. 3IH74/85
— Veliki vlom v Cakovcu pojasnjen. Poročali smo o velikem vlomu, ki je bil pred dnevi izvršen v prostore Prve hrvatske štedionice v Cakovcu. Tam so neznani vlomilci odnesli okoli 65.000 Din v naši valuti in za nekaj tisoč tuje valute. Oblasti so zasumile, da je pri vlomu sodeloval bivši uradnik tega zavoda, 24 letni Franjo Maeščak, ki je sicer iz ugledne rodbine v Cakovcu, pa je prišel pod vpliv dveh pustolovcev, Nikole Baščeviča in Kranja Krsluloviča iz Splita. Maeščak je že v jeseni izginil iz CakoVca, še jKiprej, preden je izstopil iz službe, pa je v milu odtisnil negativ ključev. Na podlagi tiralice je bil Maeščak sedaj aretiran v Gornji Radgoni. Sodelovanje pii vlomu je gladko jiriznal ter opisal način, kako je vlomil z Baščevl-čem in Krstulovičem. Po vlomu so pobegnili vsi trije, in sicer Baščevič ler Krstulovič v Split, Maeščak pa proli avstrijski meji. Maeščaku sta pustila oba splitska pustolovca le majhen del plena. Maeščak je šel v Avstrijo, ker je upal, da ga Avstrija kol vojaškega begunca ne bo izročila .Jugoslaviji.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«
— Zagrebška zdravniška afera. V Zagrebu sodišče obravnava veliko afero proti zagrebškemu zdravniku ginekologu dr. Karpatiju, ki je znatno prekoračil svoje zdravniške jiravice. Obravnavi prisostvujejo |)0 večini resnejši ljudje, medtem ko so i>oprej prisostvovale povečini mlajše ženske. Branitelj dr. Karpatija je zahteval, da se dr. Karpati izpust i na prosto. Sodišče je nato odredilo, da mora dr. Karpati položiti 400.000 Din jamčevi-ne, nakai sr bo mogel branili iz svobode. Branitelj je res prinesel 200.000 Din v hranilnih knjižicah in 200.000 Din v gotovini, nakar je sodišče dr. Kar-jiatija izpustilo iz preiskovalnega zapora. Obravnava proti dr. Karpatiju pa se bo še. nadaljevala.
— Da bosic stalno zdravi, je potrebno, .la redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečrii kislini in st. Radenska vam ohrani zdravje in mladostnO
svežost.
LmbVano
—	Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru jp prejela obvestilo, da so ninozemska obla-stva v namen pospeševanja tujskega prometa odobrila razne olajšave za potovanja skupin v Nizozemsko. Skupine, ki imajo najmanj 10 udeležencev. ne potrebujejo za potovanje v Nizozemsko niti' polnega lista 'niti vizuma. Vodja skupinskega potovan ja "mora izpolniti na moji gotove formalnosti. Podrobnejše informacije daje »Putnik«, Maribor, Aleksattdrova 35, tel. 21-22.
—	Nc odlašajte vcM Še danes zahtevajte brezplačna podrobna ' pojasnila za zanimivo potovanje v .lužno Srbi 19 z avtom od 6. do 18. julija. Prijave in vplačila sprejema do 25. junija pisarna »Po božjem svetu , Ljubljana. Šentpeterska vojašnica.
_ Svoje sorodnike išče. V naši podružnici v Celin =e je oglasil železniški uradnik v pokoju g Trebuc'Andrej, ki bi rad dobil kakega svojega sorodnika. G. Trebuc jo slar danes 7« let m je v Celju popolnoma osamljen. Ze leta 188o je oclse v Srbijo kjer jo služil ves čas do upokojitve kol železniški uradnik. Leta 1930 se je zopet vrnil iz Srbije in se naselil v Celju. Doma je iz Laškega. Ker' ie popolnoma osamljen, nima ne žene nc otrok, zato bi rad dobil sedaj kakega svojega sorodnika. S sorodniki je namreč ze pred vee teti nretr«nl vse stike oziroma nima od njih nobenega slasu Njegova mati in mati Viljeinine Hnharieve žene bivšega pevskega mojstra v Celju Alojzija Uril .-,rja (ki so živeli v Celju okrog 1. 18<7), st.) bili sestri, ("'e bi se našel kje kak sorodnik, naj sr zglasi na naslov: Andrej Trebuc. železniški uradnik v pok.. Ce la na Dobrovo 12. Olje.
_ Premrl. Deset mašnih daritvcml) pesmi. Za darovanje. Svet in po povzi: šivanju. Ponalic t imasnih pesmi r novim '*irovani-Kun l>e-eedilom /a mešani >' priredil i-nko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. —
© Tudi Ljubljano vabi Slomšek v M a i i bor! Bela prestolnica Slovenije mora hiti na Slomškovih praznikih, dne 28. in 29. t. m. res častno zastopana! Narodne noše z nami. da ho slavje čim lepše! Možje in fantje v Maribor, da tam še enkrat preživimo trenutke navdušenja, kakor smo jih lani v tisti čarobni noči na kongresu! Narodne noše in fantje kolesarji, priglasite se pri Prosvetni zvezi (Miklošičeva c. 17), drugi možje in fantje pa v Salcz. mladinskem domu na Kodeljevein ali na Rakovniku ali pri Prosvetni zvezi. Tam dobite tudi izkaznice in vsa potrebna navodila.
0 Ljubljanski dijaki, ki bi želeli iti na Slomškove praznike v Maribor, dobijo lahko četrtin-sko vožnjo, če se jih zbere iz posameznega učnega zavoda vsaj 10 in naprosijo katerega g. profesorja za spremstvo. Prijaviti se je vsaj do jutri zvečer kakor zgoraj.
© Kresni večer v Trnovem. Kakor vsako leto, bo tudi letos trnovska cerkev sv. Janeza Krstnika na kresni večer (v torek) odlično razsvetljena. Ob 8 zvečer bodo litanije. Veliki Krstnikov oltar je na novo opremljen z dekorativno razsvetljavo. Po litanijah bo slovesno zvonjenje, razsvetljava cerkve z žarometi, umetnim ognjem in žarnicami ler razsvetljava sv. Janeza na mostu. Pridite pogledat!
0 Občili zbor društva »Dom slepih« v Ljubljani. Dne 30. junija 1936 bo ob 5 jiopoldne v ma-gistratni posvetovalnici jiolagalo svoje račune društvo Don! slejiih. Na ta občni zbor z običajnim dnevnim redom vabi vse svoje člane in prijatelje odbor.
mmmmmm ©b 16f 19.15 in 21.15
Slil« Rdeči jezdec
TEL. 22-21 _	. ... ,.
Danes zadnpkratl
Svetislav Petrovič in Camilla Horn
0 Višji tečajni izpit na mestni ženski realni gimnaziji je bil v dneh 13. do 21. junija t. 1. pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. vseuci-liškega prof. dr. K. Ozvalda. Od 22 kandidatinj je bila priznana zrelost sledečim pripravnicam: Be-nič Mavri, Boltežar Danijeli, Gaspari Bredi, Klan-šček Nevi, Kos Sonji (opr. ust. izpita), Kosimni Pnlmiri, Lulik Mariji, Mahkoti Angeli, Marušič Valeriji. Pavlič Eriki, Perco Zlati, Pire Marici, Primožič Štefaniji (opr. ust. izpita), Rus Jelki, Spiller-Muys Nuši (opr. ust. izpila), Šniuc Krne-slini. Triller Meti, Vidmar Vidi (opr. ust. izpita), Volavšek Duši (opr. ust. izpita), Kreeič Ani in
Slapsak Mariji.	. , , .
0 Sestanek zdravnikov SKA5A bo v četrtek dne 25. junija ob 20. uri v društvenih prostorih
(ne ob 18. uri).	_ .
0 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto -
Dekliški odsek ima drevi točno ob 8. uri redni sestanek v sobi Gospodarske zveze. Predaval bo n p Ačko »Zmote v sodobnih gospodarskih naukih. Pridile polonStcvilno	v
(. Vsem, ki so se ob smrti našega očeta, gospoda Fianca Motckovičd, spomnili njega in a,is, se zahvaljujejo otron	,
., požar na .<w<i nn Rožnik. Včeraj zjutraj okoli i je pričelo goreti na Cesti ua Rožnik st. 29.
Vnel se je skedenj posestnice Ivane Breznikove. V skednju je bilo spravljeno mnogo kuriva ter stavbnega gradiva, ki je jiričelo goreti z visokim plamenom. Požar se je zelo naglo širil, tako, da je hil kmalu ves skedenj v plamenu, vnela pa se je tudi že bližnja stanovanjska hiša Breznikove ter neko drugo gospodarsko poslopje. O požaru so bili obveščeni poklicni gasilci, ki so takoj prihiteli jiod vodslvoni jiodpoveljnika g. Ogrina z 1110-torno brizgalno. Gasilci so najprej pogasili ogenj na stanovanjski hiši ter tako preprečili večjo škodo, nato |>a so pričeli gasili požar ua skednju. Morali so skedenj skoraj izprazniti drv in drugega lesovja. Gasilci so delali dobre štiri ure ter se šele j>o 8 zjutraj, ko so požarno nevarnost popolnoma odstranili, vrnili domov. Poklicnim gasilcem so pomagali pri gašenju tudi prostovoljni gasilci, ki so prihiteli za njimi. Skupna škoda znaša kakšnih 25.000 din.
0 Obiranje lipovega cvetja. S prepovedjo izza zadnjih dni je v Ljubljani prejiovedano nabiranje lipovega cvetja po lipah v drevoredih in oh cestah. Prepoved je ifbva in se izvaja zelo strogo, zato so s cest izginili nabiralci cvetja, po večini mladina. — Prepoved je povzročilo nekaj osamljenih primerov, ko so nekateri mladi divjaki lomili kar cele veje ter jih obirali šele na tleh. To početje res ni bilo hvalevredno, vendar pn tudi ni bilo vredno takega hrupa, kakor ga je l>ričel neki ljubljanski dnevnik zaradi tega. Nabiranje lipovega cvetja je tako rekoč stara navada revnih Ljubljančanov, ki vedo, da je lipov cvet izvrsten za čaj in zdravila. Marsikaka revna družina si je z nabiranjem lijiovega cvetja zaslužila v sedanji stiski nekaj dinarjev. Ne gre pa, da bi oblasti smatrale pisanje kakšnega osamljenega pisca, ki ima dostop v kakšen dnevnik, kar mnenje javnosti. Naše mnenje bi bilo, naj bi se izdajale nekakšne »licence« za obiranje cvetja, tako, kakor svoj čas za nabiranje divjega kostanja, takim osebam, ki bi zagotovile, da drevja ne bodo kvarile, temveč bodo v resnici (labirale le cvetje. Res bi bilo škoda, da bi se revnim ljudem še to odvzelo.
0 Poprava Dolenjske ceste v zadnjih dnevih jirav lepo napreduje. Cestišče je zvišeno in utrjeno že od Karlovškega mostu pa do mitnice. — Vreme je kolikor toliko ugodno ter ves dan vozi po .cestišču parni valjar. Ta valjar je last banovine ter je nekoliko manjši kakor mestni, svojo nalogo pa prav tako uspešno opravlja. Izkazalo se je to v zadnjih dnevih, ko skoraj vsak dan lije, vsaj za pol ure dnevno. Oh takem vremenu je bila Dolenjska cesta dosedaj vedno blatna, polna luž in skoraj neprehodna, sedaj pa se po zboljšani cesti voda naglo odteka. Na ta način bo cesla zboljšana vsaj do Rudnika, to je do mestne meje. Ugotavljamo, da je zboljšanje te ceste velik uspeh krajevne organizacije JRZ, ki je na odločujočih mestih energično zahtevala popravilo ceste in tudi to dosegla, česar se nasprotnim organizacijam ni posrečilo vsa prejšnja leta.
Maribor Rediteljem
Reditelji za Slomškove dneve, ki so se prijavili in ki so ali še bodo prejeli izkaznice, naj pridejo v Maribor po možnosti že v soboto, 27. junija, dopoldne. V soboto popoldne oh 14 zbor v semeniškem vrtu v Koroščcvi ulici št. 12. Ob tej priliki bodo izdana podrobna navodila. Pislnena navodila se ne bodo razpošiljala.
□	Za izložbe ob Slomškovih praznikih dobite slike in kipe v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
□	»Vnebovzetje«, znani Sattnerjev oratorij, izvaja Slovensko pevsko društvo »Maribor« ob Slomškovih praznikih dne 28, in 29. junija. Sodelujejo kot solisti: gospa Lovšetova, gg. Živko in Neralič, pomnožena vojaška godba ter mešan zbor »Maribora« pod volstvom dirigenta Jan. Ev. Ga-špariča. Dne 28. junija se vrši koncert zvečer ob 20 29. junija ob 3 popoldne, obakrat v veliki dvorani Uniona. Cene od 5 do 25 Din. Nabavite si vstopnice v predprodaji v Cirilovih knjigarnah.
□	Za Mariborčane bo predstava ljudske igre »Naša apostola« v Ljudskem vrt-u samo v soboto, 27. junija, ob 8 zvečer. Za zunanje udeležence bo predstava 29. junija ob 3 popoldne, za vse skupaj pa zadnja predstava 29. junija ob 8 zvečer. Cene vstopnic: stojišče 3 Din, sedeži po 5, 8, 10, 15 Din, rezervirani sedeži po 20 Din. Predprodaja vstopnic: Koroška c. 1. Aleksandrova c. 6. Mariborčani, nabavite si vstopnice k tej veličastni igri v predprodaji, da ne bo navala pri blagajnah.
□	Značilno! 7,a nedeljsko slavnost je mariborska občina izdala poziv na občane, da razobesijo zastave. Poziv je uradno poslala vsem mariborskim časopisom, ki so ga objavili vsi razen »Jutra« in »Večernika«. Kljub temu pa je bilo vse mesto do zadnje hišice v plapolajočih zastavah.
□	Na klasični gimnaz ji se je včeraj zaključila matura. Vseh maturantov je bilo 73, od tega 6 deklic. Uspešno je maturiralo 57 maturantov (od teh 13 z odliko), 10 jih ima popravni izpit, za leto dni pa je bilo zavrnjenih 6. Imena maturantov prinesemo v prihodnji številki.
□	Letni uspeh na II. drž. dekliški meščanski šoli sv. C rila in Metoda v Mariboru. Od 325 učenk je izdelalo razred 26 učenk (8%) z odličnim, 119 učenk (36.31%) s prav dobrim, 100 učenk (30.76%) z dobrim uspehom, pozitivno je torej ocenjenih 245 učenk (75.47*;;). Negativno ie ocenjenih 78 učenk (24.31%), a izmed teh jih bo polagalo jeseni 60 (18.46";;) popravljalni izpit, padlo jih je torej 18 (5.53%). Ena učenka (0.31%) je ostala neredovana. Učni uspeh pri završnem izpitu je bil v celoti pozitiven (100%) in sicer se je origlasilo k završnemu izpitu 35 učenk, od katerih je položilo izpit 7 učenk z odličnim, 24 s prav dobrim uspehom, samo 4 učenke z dobrim uspehom.
□	Mestni dekliški zavoda »Vesna« v Mariboru irna internat, gospodinjsko in žensko• obrtno šolo. V internat se sprejemajo razen učenk omenjenih šol tudi take, ki obiskujejo srednje šole izven zavoda. Gojenkam se nudi prijeten dom, skrbna vzgoja in vestna pomoč pri učenju. Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda.
□	Maturanti drž realke v Mariboru iz 1. 1921 se setanejo dne 4. julija t. 1. ob 20 v hotelu »Orel« (igralna soba), da v družbi svojih profesorjev proslavijo 15 letnico mature.
□	Dober znak. V Mariboru so se ponujale poprej hranilne knjižice Mestne hranilnice po 70% vrednosti. Danes jih pa nihče več noče prodati.
□	Vodstvo . Mariborskega tedna« svari pred akviziterji, ki nabirajo inserate za neko »Propagando Mariborski teden SPL«. »Mariborski teden« bo izdal letos lastno publikacijo.
□	Dobro kupčijo je napravilo Podporno dru štvo železničarjev. Za obe stanovaniski hiši dunaj ske Občekoristne zadruge, v katerih je 62 stanovanj je talo samo 1,650 000 Din.
□	Trgovine v Mariboru bodo v nedeljo, dne 28. t. m zaradi Slomškovih dni dopoldne odprte.
n Plavalna sekcija Maratona je dobil« letos izvrstnega tienerja gosp. Darka Prvana iz Splita.
G. Prvan je bil dolgoletni trener »Jadrana« ter je v veliki meri njegova zasluga, da so splitski pla-vači tako napredovali. G. Prvan vodi že prav pridno treninge na otoku. V maratonski plavalni eki-pj se je zbralo letos rekordno število plavačev. Trener je na razpolago sicer tudi drugim plava-čem, v glavnem pa bo pripravljal maratonsko ekipo za letošnje tekme, v katerih pod njegovim vodstvom gotovo ne bo igrala zadnje vloge.
□	Prevozniki oziroma delegati obeh slovenskih združenj prevoznikov so obravnavali na sestanku v Ljubljani vprašanje spremembe pravilnika o prometu s tovtfrnimi avtomobili, ki je nevzdržen ter globoko sega v gospodarsko življenje in nadaljnji obstoj avtoprevoznikov. Zedinili so se na izdelan osnutek pravilnika, vršil se bo pa še sestanek v Mariboru, na katerem se bo končno-reljavno sprejel.
□	Pevci Glasbene Matice' imajo drevi ob 20 važen sestanek,
Celie
& Bolgarski akademiki in akademičarke v
Celju. Včeraj zjutraj je prišla v Celje skupina 19 bolgarskih akademikov in akademičark. Dopoldne in popoldne so si pod vodstvom g. prof. Bol-harja ogledali razne znamenitosti mesta Celja, popoldne tudi Mohorjevo tiskarno in Stari grad. Po kosilu je bil v vrtnem salonu hotela Evrope f>risrčen sprejem. Bolgarske goste je nagovoril najprej g. prof. Bolhar, nato pa v imenu Društva jugoslovanskih akademikov jurist g. Rado Hod-žar. Člani D)A so poklonili vsaki bolgarski to-varišici tudi šopek nageljnov. Člani tega društva spremljajo bolgarske tovariše in tovarišice po Celju. Danes popoldne gredo na Dobrno, zvečer ob 8. bo pa v mestnem gledališču večer bolgarskih plesov in bolgarske pesmi. Nastopijo v narodnih nošah. Občinstvo vabimo, da se tega večera v mestnem gledališču udeleži v čim večjem številu
0 Absolvenfinje drž. dvorazredne trgovske šole v Celju letnika B 1925/26 se sestanejo za 10-letnico v nedeljo dne 28. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu Evropa v Celju. Tovarišice, katere slučajno niso prejele posebnega obvestila, se obveščajo tem potom, naj pridejo zanesljivo vse.
0 Proslava zadružnega dne v Celju. Celjska podružnica Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru je v nedeljo proslavila na slovesen način zadružni dan. Pred vhodom v zadružne prostore v Prešemivi ulici sta bili izobešeni državna in lepa zadružna zastava. Ob 9. uri jc bilo obdarovanih kakih 200 otrok zadružnih članov, ob 11. je bilo pa zadružno predavanje, ki ga je imel sodnik okrožnega sodišča iz Maribora g. Pečnik. Popoldne je bila v notranjih prostorih ljudska veselica, ki je bila pa bolj slabo obiskana. Iz Maribora se je te proslave udeležilo kakih 60 zadružnikov, med njimi tudi salonski orkester mestne godbe v Mariboru.
S3 Žrtev Savinje. Včeraj ob pol 13. jc Savinja priplavila oblečeno žensko trujilo. Kopalci, ki so bili na Savinji v Liscali nasproti posestnika Lune, so jo potegnili iz vode. Utopljenko so skušali oživeti z umetnim dihanjem, vendar je bil ves trud brezuspešen. Utopljenka je stara okrog 40 let, dobro ohranjena in bolj revno oblečena. Identiteta še ni dognana. Na obrazu ima stare, nekoliko zaceljene rane. Verjetno gre za nesreče ali za zločin.
Novo mesto
Gradbena delavnost v našem mestu. Veliko-jiotezno si ustvarja naše mesto novo lice. Na oni strani Krke se oblikuje lepa, skoraj trinadstrojnia vila primarija tuk. moške bolnišnice g. dr. Pavlica, na poti proti Šmihelu, na lepi razgledni točki pa si je postavil hišo tuk. živinozdravnik g. Vandot da ne omenjamo rast Novega mesta tudi ob Ločen-ski cesti. Istočasno pa so v kratkem času regulirali lep trg pred Prosvetnim domom in staro pokopališče nasproti glavarstvu.
Vprašanje živilskega trga. Ze večkrat se je sklenilo, da =e živilski trg prestavi z Glavnega trga na drug prostor. Sklep se ni izvršil in se ni kljub ponovnim zahtevam in sklepom. Ponovno pozivamo odločujoče faktorje, da se to zgodi. Sedanje stanie ie nevzdržno. Skrajno nehigiienič.no je, da se sadje in ostalo prodaja nepokrito sredi cestnega prahu, izpostavljeno nesnagi in raznim bacilom.
De v. Martia v Pol iu
f Tonelu Hladniku v spomin
Na praznik sv. Rešnjega Telesa, ko je šla procesija mimo tvojega okna, so v njem sveče gorele ptesv. Evliaristiji v čast, tebi pa so dogorevale in naznanjale smrt. Otročiče tvoje so poklicali iz procesije, bolestno so zaplakali. Vsa fara domalega se je poslovila v dveh dneh od tebe. V soboto — Marijin dan, ki si jo vzljubil že kot kongreganist v škofovih zavodih — na dan tvojega patrona sv. Antona srno te položili k večnemu počitku. Trije domači duhovniki, tvoji sošolci, tvoji stanovski tovariši, tvoji bojevniki, častna četa vojakov, dve godbi, štiri gasilske čete, vojni invalidi in nešteta množica ljudstva so te spremili na zadnji poti.
Kot sedmošoica v škofijski gimnaziji so ga poklicali v vojno, kjer se je boril v Tirolah, ua Pijavi. Kot poročnik je prišel hudo ranjen iz vojnega meteža domov k skrbni materi. Kot spomin na to grozno vojno je nosil v telesu kroglo, ki je šla z njim v grob. Ko je okreval, je šel študirat na zagrebško univerzo. Po smrti brata ga je boleh na mati jjoklicala domov, kjer je prevzel posestvo in obrt, za katero se je usposobil že kot deček pri materi — prvi poslovodkinji po dr. Kreku ustanovljenem konsumnenl društvu v domači fari.
Poročen s hčerko g. Oražma iz Most je domačijo povzdignil, vodil trgovino in gostilno. Zelja po družini se mu je spolnila. Štirje otročiči, ki jih je ljubil in lepo vzgajal, plakajo ob grobu.
Kot vojak — bojevnik se je udejstvoval tudi po vojni in je. kakor njegov prijatelj in tovariš Bonač, docela živel za domačo in zvezno organizacijo bojevnikov, kateri je načeloval skozi 10 let. Dal ji je svoje prostore za društvene namene na razpolago. Bil je pravi bojevnik Botlačevega duha. S kakšno vnemo je hodil sam in tudi druge bodril 7a vsakoletne tabore na Brezjah, Crnogrob, Mokronog. Njegova največja zasluga — in gmotna žrtev je naš lepi vojni spomenik. Tudi oskrba spomenika ;;sa leta je slonela na njegovih ramah. — Bil je pravi slovenski bojevnik. Obsodil je takoj poskus, speljati bojevniške vrste od narodove skupnosti.
Še eno čednost bi rad poudaril. Kot Slovenec z dušo in telesom je bil vedno v naših političnih vrstah, to tudi takrat, ko so mnogi oklevali, odpadli in bi mu kot obrtniku bolje neslo drugje, llladnik ni obračal plašča jio vetru. Vedno kremeni! značaj, čeprav je trpel škodo in bil zaznamovan kot nezanesljiv — protidržaven. B' ' ;1 je tudi druge, dn so vztrajali in jim pomng..:
V njegovih lokalih so bili samo katoliški časopisi, Slovenec. Domoljub, Mladika. Čas itd.
Kot vojaka smo ga bojevniki spremili k počitku in ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Naj mu tio vsemogočni Bog, najvišji Vojskovodja, bogat plačnik. — Počivaj v miru!
■
Dva lepa prosvetna praznika
V Šmartnem pri Kranju
V nedeljo, 21. t. m. je bil lep prosvetni praznik v Smartnu pri Kranju: blagoslovili smo prapor tamošnjega Prosvetnega društva. K tej slovesnosti so prišla odposlanstva prosvetnih organizacij iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Šenčurja, Radovljice, Komende in S ostra pri Ljubljani. Sest društvenih zastav je prišlo pozdravit svojo sestro.
Ob devetih se je uredil lep sprevod, v katerem je bilo okoli 100 narodnih noš, in korakal ob zvokih tržiške godbe v župnijsko cerkev. Tu je predsednik Prosvetne zveze g. prof. dr. Lukman v svojem govoru pojasnil naloge katoliškega prosvetnega dela, se spominjal 1050-letnice smrti sv. Metoda, prosvetnega dela Slomškovega in posebej opisal delovanje Slomškovega učenca in sotrudni-ka, stražiškega rojaka Jožefa Rozmana, ki je umrl 1. 1874 kot dekan v Konjicah. G. svetnik Šare hrani sliko tega odličnega moža. Nato je služil predsednik sv. mašo, med katero je domači pevski zhor lepo prepeval. Po sv. maši so pred oltarjem razvili novo zastavo in predsednik Prosv. zveze jo je blagoslovil. Kumovala sta gospa Schifrerjeva, ki je na zastavo privezala lep trak, in gosp. Draksler. Nato je godba intonirala himno »Povsod Boga« in vsa množica jo je mogočno pela. Po cerkvenem opravilu, pri katerem je bila prostrana šmartinska cerkev do zadnjega kota polna, se je razvil sprevod, ki je krenil na slavnostni prostor ob Šmar-tinskem domu. Tu je g. duh. svetnik Sare pozdravil navzoče, se zahvalil bnatskim društvom. k; so bila zastopana, in ob burnem odobravanju predlagal, naj se pošlje pozdrav častnemu predsedniku Prosvetne zveze, g. notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Predsednik Prosvetne zveze ie v kratkih besedah šmartinskemu prosvetnemu društvu čestital. Slavnostni govor je govoril kranjski rojak, g. odvetnik dr. Šmajd. Ozrl se je na vzgojno delo prosvetnih društev v neposredni preteklosti, ki je vzgojilo značaje, ki so trdni ostali tudi v času zatiranja. Posebej se je ozrl na naloge prosvetnega dela v kraju, kakršen je Šmartno, kjer se je treba boriti s silami, ki se prizadevajo vernemu delavcu vzeti Boga in delavca ponižati na stopnjo stroja, pa venomer vpijejo, da delavca rešujejo. Vsi, ki jim je mar blagor naroda in države, bodo prosvetna društva podpirali, ne pa jih ovirali pri delu. Pozival je starše, naij pošiljajo svoje otroke v katoliška prosvetna društva, ako jih hočejo ohraniti sebi, Bogu in domovini. V naših prosvetnih društvih imajo prostora vsi stanovi, delavec, kmet in inteligent. Vse pa mora prešinjati ena volja: služiti hočemo Bogu in domovini, a hlapci nočemo biti nikomur. Ognjevitim besedam, ki jih je večkrat pretrgalo živahno odobravanje, so poslušalci na koncu pritrjevali z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. Z zabijanjem žebljev se je zborovanje končalo, malo preden se je oglasil opoldanski zvon.
Popoldne po večernicah se je slavnostni prostor zopet napolnil. Z izvajanjem sporeda prireditve so počakali, da se je pripeljal g. ban dr. Natlačen. Kakih 200 m od slavnostnega prostora so ga sprejele zastave, narodne noše in godba in mala deklica mu je izročila lep šopek. Med prisrčnim pozdravljanjem je prišel med množico ob Šmartin-6kem domu. Prireditev je obsegala petje dobro izvežbanega mladinskega zbora, več pesmi, ki jih je lepo zapel cerkveni pevski zbor, rajalni nastop deklic in simbolične vaje na resne pesmi; vmes so godli tržiški godci. Prireditev je bila zelo posrečena. — Zvečer so domači igralci na društvenem odru lepo zaigrali »Upor Bohinjcev«.
Prosvetni dan v Smartnu je v naših vrstah podžgal novo navdušenje za katoliško prosvetno delo.
V St, Juriju
pri Grosupljem
Sl. Jurij, 22. junija.
Včeraj so se vse vasi občine Št. Jurij, posebno pa še samo Št. Jurij odeli v praznično oblačilo. Vse vasi so tekmovale med seboj, kako lepše pozdraviti kunia društveni zastavi bana g. dr. Marka Natlačena.
Vsaka vas je imela svoje mlaje, ki so bili postavljeni in okrašeni kljub košnji in največjemu delu. Pod slavoloki pa so se zbirali vaščani in pričakovali prihoda r. bana, ki se je pripeljal točno ob 9 v spremstvu trnovskega župnika gosp. Finžgarja, ki je bil slavnostni govornik. Do občinske meje se je peljalo nasproti zastopstvo občine, v Mali vasi je bil sprejem, kjer je visokega kuma pozdravil v imenu cerkve župnik g. Medved, Prosvetnega društva g. Benedičič, JRZ g. Per-me, fantovskega krožka g. Perme ml., in zastopnik Gasilnega društva v Ponovi vasi. Po pozdravu je krenil sprevod proti Št. Juriju, kjer je bil pred Gasilnim domom pozdrav načelnika g. Goršiča. — Pred šolo pa je pozdravil g. bana šolski upravitelj g. Trobiš, v imenu učencev pa učenec Bedenčič.
Ob 10 je daroval sv. mašo trnovski župnik g. Finžgar, ki ji je prisostvovala velika množica ljudi. Med mašo je godba iz Dobrepolja igrala kongresne pesmi in je bilo ljudsko petje. Po sv. maši je imel župnik g. Finžgar slavnostni govor o pomenu prapora, v katerem ie bodril in navduševal prebivalstvo za delo v katoliških prosvetnih društvih, ki so edina priporočljiva in koristna društva za širjenje ljudske prosvete. Čestital je društvu k 25 letnici žeieč mnogo uspehov in napredka. Po govoru je bil prapor blagoslovljen. -Na tribuni je prisostvoval sv. maši g. ban, ku-niica gdč. Gale Anica, ki je duša društva in ki je učiteljica v Št. Juriju že dolgo vrsto let. Po blagoslovitvi je sledilo zabijanje žebljev, kar so izvršili visoki kum ban g. dr. Natlačen, kumica učiteljica gdč. Galetova, Perme, Strnad, dr. Ivo Češnik, prof Lazar. Med zabijanjem žeblja je visoki kuni izpregovoril bodrilne besede in povdar-jal željo, naj bo ta prapor simbol vere v Boga, zavesti do svoje zemlje in naroda in jugoslovanske države.
Prapor se je pridružil praporoma Prosvetne zveze iz Ljubljane in Prosvetnega društva iz Viča, nakar je krenil sprevod skozi Št. Jurij mimo visokih gostov. V sprevodu so bili konjeniki v narodnih nošah iz vseli vasi, kolesarji, gasilna društva iz Št. Jurija in Ponove vasi in mnogo narodnih noš. Končno je govoril še župnik iz Škocijana, g. Zupančič, ki je navdušil poslušalce 6 svojimi izvajanji.
Popoldne ob pol 3 so bile litanije, potem pa v Društvenem domu akademija. Tej je prisostvoval ludi okrajni načelnik g. Maršič iz Ljubljane. Po končanem sprevodu so si mnogi gostje ogledali tudi Župana Perme,ta jamo na Taboru pri Grosupljem.
Za prireditev, ki je sijajno uspela kljub utrujenosti prebivalstva imajo največ zaslug predsednik društva g. Bedenčič, učiteljica gdč. Galetova in gdč. Debeljakova, ki se mnogo trudi v korist in dobro uspevanje Prosvetnega društva. Pozdraviti je požrtvovalnost članstva, ki je v teh težkih časih nabralo potrebni denar za nabavo prapora, ki je krasno delo domačinke gdč. Skubiceve iz Grosuplja.
Graditev univerzitetne knjižnice
Važno pooblastilo gosp. bana dr. M. Natlačena — Mojster Plečnik izboljšal načrt
Ljubljana, 22. junija.
V razvoju vprašanja o graditvi univerzitetne knjižnice v Ljubljani moremo zabeležiti izredno razveseljiv korak naprej. Predpriprave so izvršene v toliko, da moremo z gotovostjo računati na začetek gradbenih del v mesecu avgustu. Če upoštevamo, da je že 1. 1930 predložil mojster Plečnik načrte za univerzitetno knjižnico, ki naj bi po svoji zunanjosti bila en najlepših monuinentalnih zgradb v Ljubljani, je trajalo 6 let, preden je prišla uresničitev. Akcija za zgradbo univerzitetne knjižnice je posplošila zanimanje javnosti za zgradbo in tako tudi pritisnila na pristojne faktorje v Belgradu, da je stvar hitreje šla izpod rok.
Letos je ministrstvo za zgradbe odobrilo načrte za zgradbo in 8. aprila je bila prva licitacija za gradbena dela, s čemer je bil rešen tudi kredit, ker je bil pravočasno angažiran. Pred kratkim pa je mojster Plečnik, ki ga je banska uprav pridobila za sodelovanje pri izdelavi podrobnih načrtov za knjižnico, predložil nov in izpopolnjen načrt, ki je
bil glede na važnost zgradbe vreden vsega upoštevanja. Sprememba načrtov po novi zamisli mojstra Plečnika bi pa seveda zahtevala mnogo časa, če bi morala iti običajno uradno pot. G. ban dr. Marko Natlačen je ob zadnjem obisku ministra za gradbe dr. Kožulja v Sloveniji prosil ministra, naj mu da glede na te spremembe, ki pomenjajo itak le izpopolnitev že odobrenih načrtov za knjižnico, po § 87 gradbenega zakona pooblastilo, 9 katerim se prenaša pravica odobritve teh načrtov na bana. Davi je došlo to pooblastilo, ki daje g. banu pravico, da popravljene načrte odobri, s čemer bosta pridobljena najmanj dva meseca. V nekaj dneh bo g. ban odobril načrte in bo razpisana licitacija v zakonitem roku. To licitacijo bo moralo še potrditi gradbeno ministrstvo. Ker je upanje, da bo nadaljnji formalni potek šel v redu, moremo z gotovostjo računati na to, dn se bodo gradbena dela ' začela že v avgustu. Prva licitacija pa je bila hkrati s pooblastilom, ki ga je prejel g. ban, razveljavljena.
Toča pustoši - Ubogi kmet!
Teharje pri Celju
V soboto popoldne je divjala tukaj huda nevihta s točo, ki je napravila vsem p&ljskini in vrtnim pridelkom zelo mnogo škode. Zbita je koruza in krompir, mnogo pa je škode tudi na žit ju. Pas toče se je vlekel od Celja skozi Teharje do Štor, dočim na vzhodni strani od Štor ni bilo toče. Zelo je poškodovana tudi slikarija v notranjščini župne cerkve, ker je voda lila skozi okna v cerkev. Ko je po nevihti šel hlapec uglednega posestnika Martina Rebro v Čretu krmit živino, je našel v hlevu mrtvo kravo, ki jo je ubila strela.
Nova cerkev pri Vojniku
Danes, 20. junija ob pol 7 zvečer je med strašnim nalivom pobila polurna toča vse pridelke v Novi cerkvi in bližnji okolici. Drevje je okleščeno, žito zbito v tla, vinogradi, ki so bili prizadeti, so uničeni. Hipoma je bila vsa okolica pod vodo, ki jc udrla v hiše in hleve. Vsi jarki so polni toče in bodo ostali gotovo do močnega sonca I Popolnoma pobiti po toči bomo pričakovali g. bana, čigar prihoda smo se sicer zelo veselili! Naj skuša olajšati strašno bedo, ki tio nastala zaradi te velike uiine. Pridite na pomoč!
Radovica v Beli Krajini
Huda nevihta s točo nns je obiskala v petek popoldne. Ves dan se je pripravljal grozen udarec. za naše ljudstvo, proti večeru pa je padel na naša polja in vinograde. Toča, nekaj časa sam« in potem nvd dežjem, debela ko' orehi, je om'a tila ječmen, razsekulu grozdje, krompir iu ko-
ruzo. Kmetje kosijo rž, hite škropiti trtje, da ga obvarujejo za drugo leto. Uboga Belokrajina! Odkod bodo dobili ljudje denar za davke, s čim se bo prehranil narod! Čas je že, da se uvede zavarovanje letine. Toča lepe samo kmeta.
Rovte nad Logatcem
To leto smo pri nas pričakovali, da bo obilo poplačan naš trud in znoj. Pa je prišlo drugače. Pretekli petek je zadel velik del naše občine tako strašen udarec, da kaj takega ne pomnijo niti stari ljudje. Ob 2 popoldne so se od vseh strani privalili težki črni oblaki. Pritisnila je huda sopara, da smo komaj dihali. Komaj stno se zavedli, že se je vsula gosta toča kot oreh debela, klestila listje z drevja, zbila vse sadje in uničila posebno vasi Praprotno brdo dobesedno vse poljske pridelke. Žito je tako zbito v tla, da ga ne bo mogoče kositi. Z njiv je odneslo plodno zemljo in pota razdrlo. Ljudje žalostni hodijo po polju in s strahom gledajo v bodočnost ter se vprašujejo, kako bodo mogli preživiti sebe in svoje družine.
Nujno prosimo oblusti, da nam priskočijo na |k>nioč in nam tako dajo novega upanja.
Bolnim ženam
se izpraznijo čreva po vporabi naravne
Franz-Dosefove
grenke vode neovirano in lahko.
Lleg. po milo. m pol tn nat. uit. S-br. 1JI85, 25. V. 84.
Din.
Rada se peni,
zelo osvežufe,
Izdatna pri uporabi.
NI VE A
Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10'—.
Slovanski železničarji v Ljubljani
Ljubljana, 22. junija.
''Zveza slovanskih železničarjev in brodarjev. jo imela svoj letošnji občni zlx>r v Belgrudu, nakar je napravila izlete po Jugoslaviji. N« tej poti so danes z jutranjim brzovlakom prišli v Ljubljano. Slovanske železničarje so na iKistaji pričakovali zastopniki njihove organizacijo s predsednikom inž. Rogličem nt tajnikom g. Dauevont nn čelu ter zastopniki oblasti: v zastopstvu g. bana inšpektor dr. Guštin, g. županu ]>odžupan dr. Ravnihnr, g. škofa kanonik dr Klinar, divizijskega generala polkovnik g, dr. Birčauin. Dalje konzul češkoslovaške republike g. inž. St. Minio\vski, g. konzul poljske republike dr. Štele, zastopniki ljubljanskih slovanskih lig iu stanovski tovariši. Po polurni zamudi je prispel brzovlak z lepo ovenčanimi vagoni ter ga je sprejela železničarska godba Sloga -s »Triglav« koračnico. Nato je slovanske goste pozdravil g. inž. Roglič kot gostitelj, nakar jim je želel v imenu mesta dobrodošlico g. podžupan dr. Ravniliar. Nato so zastopniki posameznih lig pozdravili goste v njihovem jeziku: g. dr. Stare za Češkoslovaško ligo v češčini, g. ravnatelj dr. Mole za Prijatelje poljskega naroda v poljščini in g. ravnatelj Pustoslemšek v bolgarščini za Bolgarsko ligo. Po teh pozdravih je godba zaigrala himne vseh treh slovanskih držav. Za pozdrave so se za-
hvalili v imenu gostov voditelji vseh treh narodnosti, zn Poljake g. Dziekoiiski, za Cehe g. Maly, zn Bolgare g. Todorov, nakar je godba zaigrala jugoslovansko himno. Po tem svečanem sprejemu jo Zveza slovanskih železničarjev in brodarjev-, |)ododbor v Ljubljani, priredila gostom mal za-jutrek v kolodvorski restavraciji, med katerim je godba »Slogar igrala slovanske narodne pesmi. Nato se je razvil sprevod k Prešernovemu s|>ome-niku, kjer je g. Zagaje\vski v toplih besedah spregovoril o tem našem velikem pesniku in v imenu vseh železničarjev položil nn spomenik lep venec. Od Prešerna so se podali pred magistrat, kjer jo pred spomenikom kralja Petra L govoril g. Dziekoiiski in položil predenj venec. Odposlanci Zveze pa eo se šli poklonit g. županu dr. Adlešiču, g. banu ilr. Natlačeni! ter direktorju železnic g. dr. Faturju. Gostjo so imeli kosilo v tnetizi Ljubljanskega dvora, popoldne pa so si ogledali pod strokovnimi vodstvi zanimivosti našega mesta. Ob šestih so imeli mal prigrizek v ljubljanskem nebotičniku. Ob devetih pa se je začel banket, ki traja še sedaj. — Slovanske železničarje in brodarje i pozdravljamo v našem mestu ter želimo, ilti i>i odnesli najlepše spomine na našo Slovenijo iti na naš Bled, kamor bodo pohiteli jutri dopoldne. — Pozdravljeni!
Bežigrajska gimnazija
2e jeseni odprta - Sodobno opremljena - Celokupni stroški
8 milijonov dinarjev
Na levi južno in glavno pročelje bežigrajske gimnazije z glavnim in obema stranskima poslopjem«.
Na desni je pritlična telovadnica.
Ljubljana. 22. junija.
Lani je začela banovina gradili v Ljubljani tako nujno potrebno gimnazijo za Bežigradom. Ker je banovina najela za kritje gradbenih stroškov posojilo, so se mogla gradbena dela pospešiti, Iako da je skozi vso zimo, ki je bila itak izredno mila, stavba lepo rasla in so sedaj zidarska, krovska in kleparska dela že končana. Gimnazija leži nekako za Dunajsko in Linhartovo ulico. Sedaj je dohod do nje najugodnejši mimo mitnice na Dunajski cesti in naprej nb pekovskih hišah. Zgradba sama je arhitektonsko zelo okusna in do pritličnih oken obložena z lepim podpeškini kamnom. Načrte za lepo zgradbo je napravil banovinski arhitekt in projektant ing. Emil Navinšek.
NOV TIP GIMNAZIJE
Glavno šolsko poslopje je Irinadslropno, ima pa še navznoter pomaknjeno četrto nadstropje. Levi trakt, ki je priključen na glavno stavbo, ima tri nadstropja, desni trakt pa sega do prvega nadstropja in je v njem telovadnica. Značilna je razdelitev prostorov v zgradbi, ki je za naše razmere nekaj čisto novega. Glavno poslopje ima v sredi veliko stopnišče z velikimi in svetlimi vestibili v vseh nadstropjih. Na dveh straneh teh vež so dohodi do šolskih razredov. Doslej smo bili navajeni šolskih zgradb v obliki dolgih in raztegnjenih poslopij z dolgimi hodniki. V tej gimnaziji pa bo z vežami v posameznih nadstropjih in srednjim vse združujočim stopnjiščem ustvarjen nov tip srednje šole, ki bo gotovo prikladnejši kakor dosedanji. Gimnazija bo imela 21 učilnic, nadalje pevsko sobo, fizikalno in komično predavalnico in 15 nt dolgo risalnim v četrtem nadstropju. V levem t r i -nadstropnem traktu bodo pisarne, stanovanja Ier zdravniška soba za preglede. Na desni pa ho telovadnica s potrebnimi garderobami in 10 prhami.
SODOBNA OPREMA
Notranja opietna bo zelo okusna in premišljena. Vsaka učilnica bo imela po dve veliki smiični okni, ki bodo slična oknom v palači v Trgovsko akademije. Okna boilo tako velika, da bodo zavzemala skoraj vso zunanjo steno učilnice. Meslo klopi bodo v učilnicah pisalne mize in stoli. V fizikalni in kemični predavalnici pa bodo postavljeni sklopni stoli, tako kakor v kinu. Vsaka učilnica bo imela ob notranji steni dolgo vrsto vzidanih garderobnih omaric, kamor bodo učenci lahko odlagali plašče, dežnike itd. Po vežah in stopnišču bo položen linolej, ki bo precej udušil hrušč, znan iz s kamnom tlakovanih hodnikov v drugih gininzijah. Jasno je seveda, da bo imela gimnazija tudi primerno centralno kurjavo, izborno ventilacijo in vse druge, za tako javno zgradbo |>otrebiie pritikline.
ZADNJE LICITACIJE
Pred kratkim so bila oddana na licitaciji steklarska in ključavničarska dela, razpisana pa je tudi že licitacija za dobavo notranje opreme. Mizarska dela so na gimnaziji že končan«, v delu so pa še inštalacije vodovoda, plina it: elektrike. Zgradba bo z vso notranjo opremo veljala okrog 8,000.000 Din in bo po svoji zunanjosti, kakor tudi po notranjosti in razdelitvi prostorov najlepša gimnazija v Ljubljani. Ker hite z zadnjimi'tleli na vso moč. se bodo bežigrajsk mladini že na jesen J odprla vrata v novo gimnazijo.
NE POZABIMO PARKA!
Samo ena nevarnost grozi gimnaziji, namreč la, da ji njeno glavno pročelje zazidajo privatniki s trinadslropnimi stavbami. To naiureč predvideva regulacijski načrt ljubljanske občine. Glede na lo, da je gimnazija javna zgradba, bi bilo nad vse primerno, da se prod njenim pročeljem ležeče parcele ne zazidajo. To bi tiuli odgovarjalo načelu, naj imajo šole pred dohodom nn cesto čim več prostora, saj vemo, kako nepremišljeno se mladina poganja iz šole na costo, skoraj kar pod avtomobilska kolesa. Najugodnejša rešitev bi liila la. da bi občina za te zasebne parcele dala lastnikom svoj svet v bližini v zameno. Iz parcel pred gimnazijo pa naj bi se napravil majhen park, ki bi povzdignil lepoto okraja. Park bi bil najugodnejša arhitektonska iu prometna rešilev, saj bi segal lahko do Linhartove ulice.
Naroda' običaji ob hresovanju
Marsikateri narodni običaj je že izginil pod razvojem civilizacije. Kje so tisti lepi božični večeri, ko so -se .shajala dekleta in v raztopljenem svincu iskala svojo usodo, kje proslave robkanja, jeseni in poljedelstva! Narod sc shaja v prosvetnih domovih — preprosta idiličnost se umika organiziranemu delovanju.
Vendar pa so nekatere navade, posebno tiste, ki so povezane z narodovo religijoznestjo, ostale in bodo ostale tudi vnaprej, ker jih prosvetna društva goje in ohranjujejo. Tako lepa, za naš narod posebno izrazita navada, je kresovanje. Marsikdo bi mislil, da je v kresovanju glavna stvar — kres. Toda to ni res. Ob kresnem ognju, katerega zublji pomenijo plamen nastajajoče rasti sadov in daritev za blagoslov, narod na deželi ohranjuje ob godu Janeza Krstnika mnogo prelepih običajev, Popoldne gredo fantje v lazove in naberejo praprot, dekleta pa v polje, trgat kresnice. Cele šope priueso domov ter jih izroče očetu in materi, ki gresta najprej v hlev in razmečeta praprot in kresnice po tleh. pod živino in jasli, nato posleljela dvor, pod in skedenj, ko se pa zvečeri, okrasita vežo in hišo. Pod žleb obesita šopke, nazadnje pa natakneta najlepše vejice v okna — kaili Janez Krstnik pride zvečer po angelskem češčenju in blagoslovi dom in repe.
Ko se zgosti tema, je družina, razen odtaščenih fantov in deklet, zbrana v hiši. Oče pripoveduje bajke o čaru praprolnega setnena in legende o sv. Janezu. Fantje in dekleta se zbero na najbližjem hribu, znosijo vsak od svoje hiše ku/ivo (dekleta dračje, fantje drva), prižgo kres z blagoslovljeno svečo, zapojo pesem o Janezu Krslniku, navrh pa tudi kakšne poskočne pesmi in gledajo v plamen. Če plamen šviga visoko, bo dobra letina (seveda skrbe, da je plamen zmerom visoko!).
Ko plamen poiame, se začne iskanje usode (čudno je. da narod še vedno veruje v resničnost lakih stvari in še bolj čudno jc. da se skoraj zmerom tako zgodi, kot napove žerjavica). Fantje in dekleta skačejo čez žareče gorišče. Gorje, če se noga dotakne goreče vejice, iskre ali žerjavice! Fant bo izgubil dekleta, dekle se nc bo poročilo... Tn ko ogenj ugasne, polože čez tleči pepel praprot v obliki križa, zapojo šc enkra' ;n gredo spal — vsak s svojimi sanjami in načrti.
v •
• •
SUZttjt
Ma ozemlju sovjetske Rusije živi kakih 30 anionov Turkov in drugih muslimanskih narodov. Največ jih je na Kavkazu v oblasti Aserbeidžan, dalje na Krimu, ob Uralu in v Zahodnem Turke-stanu. Kakor pa poroča list »Novi japonski korespondent«, ki služi turški propagandi, moskovska vlada muslimanski živelj silno zatira. Doslej je sovjetska vlada izgnala ter izselila več kakor 400.000 turških državljanov V vzhodno Sibirijo je bilo izgnanil 30.000 Turkov z ženami in otroki, 30.000 jih je bilo izgnanih v gubernijo Irkutsk, 120.000 v gubernijo Tomsk, 100.000 v okrožje Na-rim, 80.000 na otoke Solovecke ter na Mumanski polotok, 40.000 v okrožje Duvan na Baškirskem. Mnogo je vasi, kjer sedaj sploh nobeden več ne prebiva. V neki vasi, ki je poprej štela 500 hiš ter je imela 5 mošej, je sedaj le 18 hiš obljudenih To pa je le en vzgled izmed premnogih.
Stanje pregnanih Turkov je sila obupno. Po-taknili so jih po ilovnatih kočah, ki pa po večini nimajo niti streh. Podivjani taborski poveljniki gonijo na prisilno delo v zemlji in rovih že otroke, ki so komaj dopolnili 12 let, poleg mož in žensk. Gonijo že ob prvem jutranjem svitu s korobačem v roki.
Za zdravje rti prav nič preskrbljeno. Bolniki moraio delati, dokler nc obnemorejo ter ne po-cepajo. Kdor pa umrje, ga pokopljejo v skupni grob, ki ie navadno že vnaprej izkopan za kakih
."iO—60 mrličev. V te izkopane skupne grobovi potem mečejo vse vprek, brez razlike ali so pregnani l?usi ali pregnani Turki, v njihovih razcapanih oblekah.
Omenjeni list trdi, da sovjeti hočejo docela uničiti narodno in versko kulturo motiamedancev, pri čemer seveda pozabljaio, da se enako godi tudi vsem krščanskim verstvom. Kakor piše ta list, sovjetske oblasti silijo mohamednnce, katerim je svinja nečista žival in -ie smejo n:st: njenega mesa, da morajo gojiti svinjerejo. Sovjeti namerno navajajo mohamedanc;, ki jim ie prepovedano uživati alkoholne pijače, da pijejo žganje, katero se kuha v državnih monooolsk h žga-njarnah. To ie tudi dober vir dohodkov ruske države. Sovjeti brez dovoljenja prebivalcev spreminjajo turške molilnice in mošeje v krčme in javne hiše.
Zaradi teh in takih razmer so mohamedanei začeli izgubljati vsako upanje v kako izboljšanje Nimajo več upanja, da bi še kdaj mojii m -no in v redu živeli s svojimi družinami v svojih vaseh Zato zapuščajo svoja selišča ter se Dndružujeio nerednim vstaškim tolpam, katere se v Srednji Aziji zelo gibljejo ter dajo sov.jeiom mnogo opravka. Te tolpe so raztresene povsod ter št*j'j> po 10, 20 do 40 mož, ki so vsi dobro obomž *ni ter med seboi v skrivnih zvezah. Te tolpe se neusmiljeno bore s sovjetsko oboroženo s lo
Orjaški ameriški top Slik,- j, .•imeriških vojaški! manevrov. Top na železniškem vacon» ' "'.ra do cm strelja. Njegov, izstrelek, ki jc 1500 iuntov težak, leti 25 milj daleč.
Z ogrnem in metlo na sovražnika!
Iz Kanade poročajo, da je pokrajino Severni Ontario zajela strašna golazen. Milijarde potujočih gosenic je začelo pustošiti ondotne njive in travnike. Gosenice plezajo po hišnih stenah ter se skozi razpoke priplazijo v vsako stanovanje. Nihče ne more ustaviti te strašne vojske. Vse so že poskusili, pa nič ie pomaga Na severu so gosenice docela opustošile cel okraj, ki obsega 8000 kva dratnih milj, kar je silna razsežnost. Ponekod lezejo gosenice tako na gosto, da se človeku dozdeva, kakor bi se zemlja pod nogami premikala.
Po naseljih ljudje jemljejo sirkove ali brezove metle ler tako pometajo golazen s streh in sten. Toda komaj so pometli, že zepet vse znova mrgoli. Ponekod je bil ustavljen celo železniški promet, ker so ga ustavile gosenice. Vlak je namreč po-mečkal toliko gosenic na železniškem tiru. da ee kolesa na spolzkih tračnicah niso več hotela vrteti Na fronti, dolgi 250 kilometrov, si ljudje obupno,
pa po njej kar mrgoli gosenic.
Strokovnjaki pravijo, da tak nastop gosenic v taki množini ni nič novega ter da se to večkrat dogaja med živalstvom V Evropi je več vrst metuljev, kj si grade skupna gnezda in potem gosenice skupno hodijo iskat hrane. Ko lezejo druga za drugo puščajo za seboj drobno nitko, po kateri se potem zopet vračajo proti gnezdu. Tako družabno zbiranje najdemo n. pr. tudi pri listnih ušeh in tudi pri drugih Škodljivcih. Včasih pa nanese tako, da se ti škodljivci v kakem kraju nenavadno namnoze. Tedaj se večkrat dogaja, da se živali kar naenkrat začno seliti iz tistega kraja in hočejo kam drugam. Na takem preseljevanju so morda tisto kanadske gosenice sedaj.
Gosenica, ki sedaj nastopa v Kanadi, je od malega nočnega metulja, ki sicer živ; povsod v gorkih krajih, a so ga opazili že tudi na Angleškem. —
Trije japonski maratonski tekači trenirajo na berlinskem vežbališču za olimpijado.
žitu in drugih koristnih rastlinah. Edino sredstvo, j ki se je doslej izkazalo, je bilo, da so navozili zoper gosenice stotine galon petroleja in z njim polili gosenice in vse skupaj zažgali. Pri tem pa je seveda zgorelo tudi vse žilo in vsa trava. Pa tudi tam, kjer ni še nič zgorelo, ker še niso požigali gosenic, je vse golo, ker so gosenice požrle vse j zeleno bilje. Farmarji ne vedo, kam bi s svojo živino, ker je vse požrto. Kjer pa je še kaj trave,
Letalec zgorel
vpričo matere
Mladi Avstralec Norman Keith Field v Mel-bournu se je izučil letalstva ter je oni dan prvič smel 6am leteti. Odletel je iz Melbourna ter je letel naravnost nad svoje rojstno mesto Glen Wa-verly, nad katerim je delal več posrečenih vijug. Nato se je spustil precej nizko ter je letal nad svojo rojstno hišo. Njegova mati je stala pri oknu ter gledala. Sin ji je iz letala pomahal v pozdrav, nakar je zopet pokazal nekaj svojih letalskih umetnij. Nato se je zopet začel dvigati ter hotel odleteti. Toda revež se je premalo dvignil in je tako silno zadel v tovarniški dimnik, da je letalo odletelo nazaj ter vse razdrobljeno padlo na zemljo in obležalo na vrtu očetove hiše. V tistem hipu se je letalo vnelo. Mati, ki je v letalcu spoznala svojega sina, je planila na vrt pomagat. Letalec je bil še živ ter je kar tulil od bolečin, ker je gorel pri živem telesu. Mati je z vso silo hotela pomagati nesrečnemu sinu, a ni mogla, ker ji je branilo goreče tramovje. Priti so morali gasilci, ki so naglo odstranili vse ovire, toda letalca so izvlekli že mrtvega. Tudi mati se je hudo ožgala.
»Za gledališko igralko mora biti nekaj strašnega, ko zapazi, da se stara.«
»Se hujše pa je, če tega ne zapazi.«
»Te-le gosli so me veljale celo premoženje.«
»Pa jim ni videti, da bi bile tako dragocene.«
»Pa so vendar le! Ker sem na njih vsak dan igral, me je stric, pri katerem sem stanoval, razdedinil.«
Sleparstvo. Janezek je bil prvikrat v šoli. Ko pride domov, ga vsevprek vprašujejo, kako je bilo. Nekaj časa je molčal, potem pa se odreže:
»Pojte, pojte, vse je sama sleparija!«
»??'?«
Kaj ne bo. Nad vratmi je napisano T. razred . mi smo pa morali sedeti na — lesenih
klopeh.«
Čarovniki oh Gangesu
Anglež, ki je po svoji naravi nagnjen k takim rečem, opisuje življenje indskih čarovnikov. Takole pravi:
Tam v veliki tibetski puščavi Gobi, v črnih gorah Afganistana, so v škrlat in zlato oblečeni budistovski menihi, ki niso nikdar ne videli ne slišali o Indiji, vendar pa sede in premišljujejo o veliki reki življenja, ki »se vali po velikih ravninah ter očisti in okrepča vse, kar se je dotakne«.
Ganges teče po ravninah. Na svoji zeleni gladini nosi vso nesnago Ind'je. Na tisoče kanalov in rek izliva vsako uro svoje goste, umazane vode v reko Ganges, na tisoče mrličev pomečejo vsak teden vanjo. Milijoni vernih romarjev umivajo sebe in svoja umazana oblačila v nji. In vendar je voda Gangesa bolj čista, kakor voda, ki jo zajameš v najglobljih globočinah morja.
Indija je dežela kuge,
a 40 milj daleč ob Gangesu ne pozna zgodovina katerekoli nalezljive bolezni. Rekel boš; neumnost, slučaj. — Morda. In vendar Ganges teče že 10 tisoč let, a na njegovih bregovih ni bilo nikoli epidemije.
Na bregovih Gangesa posedajo tajinstveni možje. Nekateri so grabežljivi, lakomni, razposajeni, lačni, drugi hladni. Njih čarovnije so zdaj cenene, prozorne, zdaj očarljive in prekašajo vso domišljijo. Izvedenci v stroki prerokovanja prihodnosti pravijo, da je
hindski mistik največji na svetu, ki te hipnotizira kakor bi trenil, da mu izpoveš svoje najskrivnejše misli.
Neki mož me je osupnil in še vedno strmim, če mislim nanj. V Bombayu sem ob vodi dolgčas prodajal in opazoval ladje v pristnišču, ko je raztrgan in razdrapan vedeževalec prilezel k meni in mi zašepetal v uho: »Čitan sahibove (gospodove) misli. Kakršnekoli, kadarkoli. Za eno rupijo.«
»Kako?«
»Mojster, misli na ime. Katerokoli, kjerkoli. Samo misli na ime. Zapisal ti bom tisto ime.«
Mislil sem na ime Olive Pinchin, svoje svakinje
a zaman prizadevajo, da bi ustavili prodiranje tega L^"^0j® W1 na,jb™ m"fer P°?neje. Prvi-
sovražnika, k, je napravil že silno veliko Skido Sa ^znefe na Ih'™ ? ' V'"6/'*, leta ,1743. .......... -	. _	pozneje pa se leta 1770. la žival uniči žito in travo.
Čudno pa je, da se krompirja ne loti. Kadar ta
gosenica v takem številu nastopi, je zaman vsak
trud. Nič drugega ne pomaga, kakor vse skupaj z
žitom in travo vred zažgati. Bog nas torej varuj
takih gosenic!
Mož požrl tri klobuke
V Londonu je ondotni trgovec Maugham Pearls pri konjski dirki stavil, da bo dirko 'dobil konj. ki je nanj največ stavil. In sicer je stavil, da bo tisti konj trikrat zapored zmagal. Ce pa bi stavo izgubil, se zaveže, da bo za vsak poraz pojedel klobuk. In res je trikrat zapored izgubil. Mož pa je bil mož beseda ter je hotel pošteno izpolniti, kar si je naložil in za kar se je v stavi zavezal. Takoj drugi dan je razrezal svoje tri klobuke, jih dat peči s čebulo in ostrimi omakami, nakar je kos za kosom pobasal. Sedaj ga morajo seveda zdravniki zdraviti, tako da bo ta stava precej draga.
v Islingtonu. Razdrapani vedeževalec je hitro in točno zapisal to ime. Strmel sem. To ni bil mesme-rizem, ker list ima še tu, ime je še vedno čitljivo.
Naj so moje misli hitele kamorkoli, je šel za njimi in jih uganil. »Zdaj misliš na malega dečka. Star je 4 leta. Tvoj deček je. Zdaj misliš na parnik. Na njem je dekle. Nanjo misliš.«
Drugič je bilo na Yuhu, rumeni peščeni obali Bombaya, kjer sem sedel na nasipu in opazoval fante, ki so se vadili na dirkalnih konjih. Počasi se mi je približal vedeževalec, stegi.il svojo mršavo rjavo roko in siknil: »Škorpijoni. Mnogo škorpijonov. Sahib, ali bi jih rad videi?«
»Gotovo, pokaži jih« Počasi je iztegnil svojo koščeno roko in škorpijoni so začeli korakati kakor vojaki na parad'. Z eno besedo jih je ustavil. Eni so se začeli valjati po tleh. drugi pa so se obrnili nazaj. Videlo se jim je, da jih misli tega moža vladajo. Na pesku je bilo gotovo trideset smrtonosnih živali, ki so se valjale in gibale kakor vojaki na vežbališču. Kaj je odgovor? Hipnotizem?
Kako na$ marširajo nemška dekleta
Nemška državna vlada je izdala nova navodila, kako naj v prihodnje marširajo nemška dekleta. Deklice, ki so stare 10 do 12 let, smejo marširati v treh urah 10 kilometrov. Do 14 leta pa se njihova naloga poviša na 20 kilometrov. Če pa nosijo kaj prtljage, se daljava zmanjša na 15 kilometrov. 16 let stara dekleta pa morajo s prtljago 20 funtov prekorakati v treh urah že 25 kilometrov.
Plinske maske v lekarnah
Po naročilu nemškega letalskega ministra Goiinga morajo odslej naprej vse nemške lekarne imeti v zalogi plinske maske Imeti pa i'li morajo toliko, da bodo z njimi lahko postregle vsem od jemalcem svojega okoliša.
' - stvari vam onemogočata, d
plesalec.« naleri pa sta tMi dve stvari?« »Vaši dve nogi.«
'ali
Najhili e.i> bojna letalo na svetil jc novo angleško bojno letalo Ipitfin Vickersu. Narejeno je vse h kovine ter ho 27. junija Ijuilc
'ipltfiro 12«, ki jc '<ilo iz-' ' mio pri m pi.ič ua ogled.
100 letnico
'jerjev, ki so posebno dobri strelci, jc bila za v-< l'ara(U\so sc udeležili ludi motorizirani oddelki.
idijo velik praznik.
r
Povečanje železarne v Zenici
Pomembni govori dr. Stojadinoviča, Jankoviča in Spahe
	1933	1934	1935	1936
januar	482	484	506	548
februar	485	495	505	553
. marec	497	523	526	574
april	517	535	551	598
Ce vzamemo	samo	april,	potem	dobimo
zadnja leta te-le številke:				
1930
1931
1932
1933
1934
1935
1936
622
598 507 517 535 551 598
Iz feh podatkov je razvidno, da se zopet približujemo maksimumu zaposlitve, ki je bila zabeležena lefa 1930.
Nove naprave v borshem rudniku bakra
Francoska družba borskih rudnikov bakra je največja producentinja bakra v naši državi, pa igra tudi na svetovnih tržiščih važno vlogo. Njena produkcija je znašala leta 1934 (najvišja produkcija) 44.370 ton. Poleg dnevnih kopov ima družba v obratu tudi dva rudnika, za predelavo rude v surov baker pa ima 5 visokih peči. Toda surov baker vsebuje v sebi še mnogo drugih kovin, med katerimi sta zlasti važna zlato in srebro. Teh kovin ne more izločiti dosedanji način topljenja rude, ampak se dajo te kovine, za katere ima vsaka država velik interes, samo na elektrolitični način. Elektroliza (t. j. električno čiščenje bakra od drugih kovin) producira baker s 99.95% čistega bakra, dočim še iz ostankov pri tem procesu dobiva zlato, srebro, envetualno po potrebi še druge važne kovine.
Borski rudniki bakra so svoj surov baker_ doslej pošiljali v inozemstvo, kjer so elekfrolitičnim potom rafinirali in pri tem dobili iz njega srebro in zlato. Vse do srede leta 1934 je šel ves ta baker
Poročali smo že na kratko o polaganju te- i meljnega kamna za grobo progo železarne' v Zenici. Tej slovesnosti so prisoistvovali ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič", minister za go- , zdove in rudnike Gjura Jankovič in minister za promet dr. M. Spaho.
lz govorov, izrečenih ob tej priliki, posnemamo tele glavne misli:
Minister za gozdove in rudnike Gjuro Jankovič je dejal, da je cilj vlade dr. M. Stojadinoviča gospodarsko dvigniti našo domovino. Za naše gospodarsko blagostanje je potrebno izgraditi železno industrijo, ker imamo dovolj rude doma. Zato je potrebna industrija baš v Zenici, kjer naj se za naše potrebe proizvede okoli 180.000 ton železnih najrazličnejših profilov, počenši od žice in pločevine, pa do največjih železniških tračnic in raznih traverz za mostove in gradbene konstrukcije. Tu se morajo proizvajati tudi najfinejše vrste jekle, brez katerih si ni mogoče zamisliti nacionalne varnosti. Pred seboj vidimo temelje velike zgradbe, dolge 300 m, široke pa 51 m, pod katero streho bodo čez leto dni začeli delati stroji za valjanje železa. Tu bo zaposlenih na tisoče naših ljudi.
Govoril je tudi zastopnik Kruppa baron Vil-novski.
Predsednik dr. Milan Stojadinovič je med drugim dejal, da more brez pretiravanja reči, da
Naraščanje zaposlenosti
Od Osrednjega urada smo prejeli statistiko zavarovancev v mesecu aprilu. Po tej statistiki je število zavarovancev Osrednjega urada naraslo od 574.326 v marcu na 59S.363 v aprilu. Tudi v primeri z aprilom lani je število zaposlenih dclavcev naraslo. Največji prirastek izkazujejo uradi v Ljubljani, Skoplju in Nišu, relativno pa v Dubrovniku, Nišu in Skoplju.
Povprečna zavarovana mezda je znašala v aprilu 21.35 Din, to je 0.22 Din manj kot aprila lani. Skupna zavarovana mezda pa je znašala aprila letos 319.31 (marca 1936 306.25 in aprila 1935 297.13) milij. Din.
Od aprila 1935 na april 1936 izkazuje največje povečanje gradba nad zemljo, tekstilna industrija in kovinska ter strojna industrija. Ce pa pogledamo relativne številke, je največji prirastek pri gradbah nad zemljo, v tobačni industriji, industriji kamenja in zemlje, kovinski in strojni industriji, industirji in predelovanju lesa, oblačilni in tekstilni industriji.
Zmanjšanje zaposlenosli pa izkazujejo: go-zdnožagarska industrija za 2855 delavcev in kemična indusatrija za 690 delavcev.
V posameznih mesecih se je gibalo število zavarovancev (v tisočih)
smo z današnjim dnem začeli pisati novo stran v naši gospodarski zgodovini. Mi smo država, bogata na rudah, imamo železa, pa ga izvažamo v inozemstvo, odtod ga pa zopet nazaj kot izdelek uvažamo. Podobno je z bakrom. Mi hočemo naše rudno gospodarstvo v naši državi sami preielo-vati. Kar smo danes naredili z železarno v Zenici, to bomo jutri naredili v Boru (glej naše poročilo o novih napravah v Boru. Op, uredn.), pojutriinjem pa za drugo rudo, da bomo popolnoma gospodarji onega, kar nam je najpotrebnejše. Ko sem trikrat udaril s kladivom, je prvi udarec veljal Zenici, novi zgradbi tu, drugi naši novi gospodarski politiki, tretji udarec pa temu, da na veke vekov za-kopljemo našo staro slabo gospodarsko politiko. Veruiem, da nova gospodarska politika ne bo samo dvignila našega naroda, ampak posebej ta siromašni in dobri narod tu. Zenica bo izpremenila svoj sedanji videz, ko bodo zgrajene nove tovarne. Ne izdam pa nobene državne tajnosti, da to, kar danes delamo, ni poslednja beseda, katero mora izreči vlada v Zenici. Nadaljevali bomo delo za gospodarski dvig naroda. Delali bomo na izgraditvi industrije, ki bo koristila ljudstvu, ki bo koristila naši trgovini, ki bo zaposlila mnogo naših ljudi. Ali, ne daj Bog, če bo potrebno, bomo znali zelo hitro tukaj proizvajati i posebno vrsto jekla, ki ima braniti našo lom->";no pred vsemi zunanjimi sovražniki.
z zlatom vred v inozemstvo ter so pri leni borski rudniki bakra zaslužili tudi za vsebovano zlato znatne vsote, ker je od leta 1932 naprej cena zlala zelo narasla. Šele uredba z dne 10. avgusta 1934 o nadzoru nad proizvodnjo in uporabo plemenitih konvin je določala, da morajo podjetja, ki proizvajajo kovine s primesjo zlata in srebra, ne glede na to, ali se pridobivajo te v državi sli zunai nje, ponuditi Narodni banki vso svojo proizvodnjo v odkup. Od tedaj naprej kupuje naša Narodna banka zlato, ki je bilo pridobljeno iz našega bakra v inozemstvu.
Sedaj pa je storjen v tem oziru zopet velik korak naprej. Med našo državo in borskim rudnikom bakta je bila te dni sklenjena pogodba, po kateri so se borski rudniki bakra obvezali zgraditi velike elektrolilične naprave za baker v Boru samem. Te naprave so proračunane na letno kapaciteto 12.000 ton ter se bodo v kratkem začele graditi. Po pogodbi je družba obvezana zgraditi te naprave že do konca leta 19J7. Pomen takih naprav je zlasti velik, če upoštevamo, koliko čistega bakra se rabi v industrijah, ki so življenjske važnosti za državo kot n. pr. za elektrotehniko, za aparate, cevi, pa-trone itd.
Kot poročajo francoski listi, določa sporazum med našo državo in borskimi rudniki tudi to, da bo mogoče v bodoče rudnikom po posebnih v ta namen določenih pogojih transferirati v Francijo vsote, dobljene pri prodaji elektrolitičnega bakra. Najbrž gre pri tem samo za čisti dobiček te panoge proizvodnje.
Tako bomo v naši državi sedaj sami pridobivali iz surovega bakra zlato in srebro in nam ne bo več treba toliko bakra izvažali v inozemstvo, da ga tam nadalje očistijo teh primesi. Na eni strani bomo prihranili znatne vsote, ki so doslej šle v inozemstvo kot stroški za elektrolizo bakra, na drugi strani pa bomo imeli vse naše zlato in srebro, ki je v bakru, v državi in je s tem dana popolna garancija, da se bo to naše zlato in srebro stekalo v celoti v blagajne Narodne banke ter tako okrepilo našo zlato podlago, ki ima pomen za naš plačilni promet z inozemstvom.
Navodila za sestavo proračunov
Kaikor lani tako je tudi letos ministrstvo za finance izdalo v tem letnem času navodila državnim uradom in podjetjem navodila za sestavo novega' proračuna in sicer za 1937—1938. Nadalje je finančno ministrstvo izdalo tudi navodila za sestavo banovinskih proračunov, navodila za sestavo proračunov mestnih in navodila za sestavo občinskih proračunov za 1937—1938.
Ta navodila so skoraj popolnoma ista kot so bila objavljena za sestavo sedanjega proračuna. Tudi v prejšnjih navodilih se je nahajalo določilo, da je treba zmanjšati število državnih uslužbencev za 10 odst,, stvarne izdatke pa je treba zmanjšati za 20 odst. v primeri s sedanjim proračunom. Posebej je v novih navodilih povdarjeno, da je treba poslati predloge za obnovo ali ukinitev določil finančnega zakona s predlogom proračuna, ne pa z amandmani. Tozadevne zahteve je dostaviti do 1. septembra proračunskem oddelku finančnega ministrstva.
Slična navodila za zmanjšanje števila uradništva za 10 odst. in materijalnih izdatkov za 20% veljajo tudi za banovinske proračune. Za mestne občine velja samo navodilo zmanjšati materijalne izdatke za 20%, kakor t/udi za ostale občine,
Vrnjene pravice našim stavbenikom
Ministrski svet je sklenil uredbo, ki je sedaj objavljena v Službenih novinah in po kateri vrnejo pravice stavbenikom, ki so jim pripadale pred novim obrtnim zakonom dne 5. novembra 1931 in ki so imeli obrate osnovane pred uveljavljenjem tega zakona.
Vezani dinarji za vpis blagajniških zapiskov
Poročali smo žc, da je finančni minister dovolil porabo vezanih dinarjev zu vpis državnih blagajniških zapiskov, do r>a lo nc pomeni osvo- I bodilve in dcblokirania teh terjatev.
Počakali moramo, da nam finančni minister objavi natančen svoj tozadevni odlok, poleni bomo šele mogli presojati, kakšne so šanse lastnikov teh vezanih dinarjev pri vpisu državnih blagajniških zapiskov. Vsote vezanih dinarjev so v naši državi prav znatne, kar dokazuje naslednja tabela, katero smo seslavili iz podatkov, katere objavlja Narodna banka v svojih letnih poročilih, v milij. dinarjev.
začasno vez.	vezani	prej vezani
1932	05.8	90.»
1933	98.0 50.34	143.3
1934	80.8 39.1	126 I
1935	38.2 29.2	141.16
Iz objave fin. ministrstva ni razvidno, če veljajo možnosti za vpis blagajniških zapiskv tudi za takozvane prej vezane dinarje, ki so nastali pred 28. marcem 1932. Vsota vezanih dinarjev jc relativno majhna ter ne bi dosii pomagala pri akciji za vpis tako velike vsote, ko! jc transa 200 milij. Din, ki je sedaj razpoložena za vpis.
»Financial Times« prinašajo za vezane di-darje lale tečaj, kakor je bil listu sporočen od banke za srednjeevropske države: 3 do 4 švicarske franke ali za funt šlerlLng 518—770 Din, začasno ve/.fuii dinarji notiraio 5.80—6.05 švic frankov, 257—268 Din za funt in notranji dinarji isto-toliko v švicarskih frankih, odn. 257 —275 Din za tunt. šierling.
Sanacija hratovskih sk>!adnic. Službene novine objavljajo izpremembo uredbe o ustanovitvi osrednjega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic. Sredstva fonda gestoje iz prispevkov, ki jih bo plačala vsaka glavna bratovska skladnica v znesku 10% plačanih prispevkov v pokojninski oddelek. Naflalje gredo v ta fond še trošarine za črni premog in antracit pri velikosti zrn 10 do 30 mm in lomni premog za cementno industrijo 2 Din za tono. pri velikosti zrn nad 30 mm 25 Din za tono in za koks 40 Din. Plačila te trošarine so proste dobave antracita, črnega premoga in koksa za potrebe plinarn in državnih prometnih ustanov.
Uradna prodajna cena špirita. Finančni minister je odredil uradne prodajne cene špirita kot sledi: dehidrirani špirit, namenjen za mešanje z bencinom, franko tovarna špirita 6.50 Din kg, špirit za smodnik franko Obiličevo 11.60 za hI. stopnjo, špirit za pijačo franko postaja kupca 10.20, gorilni špirit franko postaja kupca 8.20, surovi špirit za proizvodnjo oeta 8.20, surovi špirit za ind. svrhe 8.70, špirit za okrepitev vina pri izvozu franko postaja kupca 6.35 in špirit za proizvod izvoznih proizvodov franko postaja kupca 5.20 Din.
La Nationale je ena največjih in najstarejših francoskih zavarovalnih družb. Njeni zavarovani življenjski kapitali znašajo 4.049.1 milij frankov. Pri bilančni vsoti 1.779.7 milij. frankov znaša glavnica 75 milij. frankov, od katerih je v gotovini plačanih 18.75 milij, frankov. Iz poslovnega poročila za 1935 posnemamo, da so znašali njeni plasmani v naši državi 5.39 milij. frankov, od tega v hiši v Belgradu 1.687 milij. frankov, ostalo pa večinoma v državnih papirjih. Družba že dalj časa posluje v naši državi in je raztegnila svoje delovanje rudi na Slovenijo.
Poročijo zagrebške Trgovinskoindustrijske zbornice za 1935. Prejeli smo poročilo zagrebške trgo-vinskoindustrijske zbornice za leto 1935. Poročilo se slej ko prej odlikuje kot eno najboljših poročil naših gospodarskih zborn e. Najprej je podano poslovno poročilo zbo:r'<e, k' pa vsebuje tudi podatke o novjizvoli'n: zfccrnici dne 16. februarja 1°36. Zanimivi so tudi statistični podatki o volivni •ideležbi pri volitvah. Skupno ic glasovalo od 8.282 upravičencev samo 3.464, torej 41.83%. Pri zagrebškem trgovskem združenju je n. pr lla.sovalo, čeprav sta bili dve listi, od 2036 članov samo 785, če pa upoštevamo še ostala trgovska združenja, pa je glasovalo od 3883 članov samo 1.403, t j. 36.13%. Poročilo vsebuje podatke o lanskem delu zbornice ter so znašali lani dohodki 3.85, izdatki pa 3.54 milj. Din. Pokojninski fond nameščencev zb ornice je narastel od 5.565 na 5.596 milj. Din. Sledi obsežno statistično poročilo o stanju trgovine in industrije na področju zbornic. Poročilu pa sta priključeni dve posebni in važni publikaciji zbornice: Anketa o delavskih mezdah in zaslužku v industriji, katero je sestavil g. A. B. Grado in
ki naj služi pravilni rešitvi vprašanja minimalnih mezd. Druga študija pa obravnava zavarovanje Irguvcev po obrtnem zakonu, katero jc sestavil znani strokovnjak Slovenec Radovan Maljašič.
jugoslovanski gozd. l etos je začel izhajati v Belgradu mesečnik 'lugoslovunski gozd , katerega ureja ing. Slobodan ISaranae. Dvojna junijska številka prinaša obilo zanimivega gradiva, člankov, razprav, obvestil, potem strokovnih obvestil iz ministrstva itd Naročnina znaša »0 Dip letno, posamezna števila pa / Din.
Borza
Dne 28. junija.
Denar
\ zasebnem kliringu jc avstrijski šiling ua ljubljanski borzi narastel na 0- 9.10. na zagrebški borzi na 8.9050 9.0000, nu belgrajski pa na 8.9036 do 9.0030. (irski boni «o beležili v Zagrebu 27« do •-»8.3.-), v Belgradu 29 blago. Angleški funt jc na zagrebški borzi nadalje popustil na 2-11.70 -216.30 nn belgrajski pa na 244.61—240.24.
Nemški čeki so se okrepili v Ljubljani na 13.90—14.10, ravno toliko so beležili tudi v Zagrebu, za sredo julija so beležili 13.6750—13.8750 /m konec julija 13.03—13.83, zu sredo avusta pa 111.(10 13.80. V Belgradu so beležili 13.7910 do 13.9940.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o in.
Amsterdam 100 hI. gold. . . . 2960.01 2980 00
Berlin 100 mark......1750.08-1760.95
Bruselj 100 bel ...... 739.90- 7411)6
Curih 100 frankov.....1424'22_1431 '")
London 1 funt.....] [ 219 19— 221 25
Newyork 100 dolarjev . . . . 4;U2d5—4378 47
Pariz 100 frankov..... 288 67— ''90 11
Praga 100 kron......|8U)5- ihvUG
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,766.483 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2825, London 15.115, Ne\vyork 307.375, Bruselj 52.025, Milan "1 •>:, Madrid 42, Amsterdam 208.40. .Berlin 121. Dunaj 58 Storkholm 79.», Oslo 77.45, Kopenhagen 08.80, Praga 12.72, Varšava 57.90. Budiinpešla 00 50 Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Ilelsin"-fors 6.80, Iluenos-Aires 0.85.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. posojilo 82—84 agrarji 18—49, vojna škoda promptna 372 375, be»|ii<kc obveznice 60 68, S"„ Uleiovo posojilo 84 85 7% Blerovo posojilo 76.50—77.50, 7% jKisoiilo Drž. hip. banke 88—91.	1
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko rx>-sojilo 82 den., agrarji 46.50 17.50 ( 47). vojna -koda promptna 371- 373 ( 371, 374 . 375), 12. 371 den belguške obveznice 09 den., dalm. agrarji 66.50 den., 7% Blerovo posojilo 76—76.75 (77) 7"„ stab posojilo 82—83 (82). Delnice: Priv. agrarna banka 288 den., Osj. sladk. lov. 120—135.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko 83.50- 8-1.50 (88.50), agrarji 48.75-49.25 (49), vojna škoda promptna 369.50—370 (371. 369), beglu-škeobveznice 70—70.25 (70.50, 70.25); 68.75 -69 25 (69), 8% Blerovo posojilo (86.25), 7"o Blerovo posojilo 76—77 (76.50) 7% posojilo Drž. hip. banke 87.25- 87.50 (87.25). Delnice: Priv. aunirn:. banka 232—233 (232.50, 232).
Žitni trp
Novi Sad. Vse je nespremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Novo mesto
Priprave za veliko nhrtno-gospodarsko iu umot-nostno-zgodovinsko razstavo, ki bo v prostorih osnovne šole odprta v soboto, dne 4. julija in bo trajala do 13. julija, so v glavnem končane. Obrtniki, ki so se razstavnemu odboru prijavili, pridno izdelujejo predmete, namenjene za razstavo. Kar tekmujejo med seboj. Tudi priprave za gospodarsko razstavo gredo pod vodstvom ban. kmet. šole na Grmu lepo izpod rok, a dolenjski umetniki-slikarji in zgodovinarji imajo polne roke dela. Zanje se je pravo delo šele začelo. Zdaj tu. zdaj tam vidimo kakega umetnika, stoječega ali sedečega pred platnom, s paleto in čopičem v roki, zaverovanega v delo, tako da ne vidi in ne sliši radovednežev, ki so se nagnetli okoli njega. Na tej razstavi bomo poleg drugega videli ludi umetnine j>ok. kostanje-viškega umetnika Gorjupa. — Po obširnih pripravah in po sodelovanju naših umetnikov sodeč, bo predstoječa razstava nekaj velikega in važnega za našo Dolenjsko. Pričakovati je v teh dneh velikega obiska te razstave. Seveda, ako se do takrat železniški vozni red še ne bo spremenil tako, kakor smo že prosili, bo obisk razstave znatno manjši in bo imel razstavni odbor prav občutno izgubo, česai pa prirediteljem razstave menda nihče ne želi.
Monilip gledališče
OPERA: Začetek ob 20.
Torek, 23. Junija:. Vesela vdora. I?ed G. Sreda, Ul. junija: Carmcn. Hod Sreda.
Kulturni obzornik
Moderno francosko slikarstvo v Belgradu
Od srede maja do srede junija je bila v Belgradu odprta Razstava modernega francoskega slikarstva, nahajajoča se v Muzeju Kneza Pavla. Prireditev je stala pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, kar ji je dajalo poseben sijaj. To ureditvi, za katero sta skrbela znana pariška zbiralca umetnin, Paul Rosenbe rg in Paul E p s t e i n , je bilo na razstavi zastopanih 11 umetnikov s 109 deli. In sicer so to: Pierre Bonnard (11 del iz raznih zbirk), George Braque (10 del iz zbirke P. Rosenberga), Edouard Vuillard (8 del večinoma iz zbirke llessel), Andrč Derain (6 del iz zbirke Paul Guillaume), Marie Laurencin (8 del iz zbirke Rosenberg), Henri Malisse (13 del, 5 iz zbirko umetnika), Amadeo Modigliani (12 del iz raznih zbirk), Pablo Picasso (16 del iz zbirke P. Rosenberg), George Rouault (3 dela iz raznih lasti), Dunoyer de Segonzac (6 del) in Maurice Utrillo (10 del iz raznih zbirk).
Iz naštetega je razvidna v prvi vrsti ta poteza belgrajske kolekcije, da prihajajo dela iz privatne lasti ter iz privatnih umetniških galerij. Med poslednjimi stoji* na prvem mestu galerija Paula Rosenberga, ki mu gre zasluga, da je na razstavi tako močno prikazan kubizem Picassa in Braquea, omeniti pa je treba tudi galerijo pokojnega Derai-novega zbiralca P Guillaumea, iz katere priha-ia'0 VSR ln zbrana dela tega umetnika. Te lastnosti iielgrai-ke kolekcije ni podcenjevati; državne zbirke tu, kakor vidimo, niso bile zastopane, zalo je pa
dobil obiskovalec razstave vpogled v francosko privatno last in najmanj, kar je vsakdo lahko ob tej priliki ugotovil, je, da je kvaliteta del zelo visoka, in sicer tudi zelo enakomerna v svoji višini. So tu stvari, katerih izven Francije ni ravno pogosto videti in katere zapuste domovino le ob izrednih prilikah.
Od starejših poimpresionističnih mojstrov so bili na razstavi zastopani Pierre Bonnard in Edouard Vuillard. Zanimivo je na njihovih slikah opazovati, kako jiostaja impresionistični stil kljub neštetim slikarskim finesam pri-jioveden ali vsaj dojemljiv za one spremembe v smeri k subjektivno čustveni sliki, ki se je napovedala z 20. stol. Sta pa to dva popolnoma ne-teoretična in neproblematična človeka; problem obstoji kvečjemu v psihologiji obdelane scene, ki zlasti pri Vuillardu spominjajo na najboljšo tradicijo francoskega romana. Toda v j^rvi vrsti so njune slike romani za oči, neizčrpni romani, ker so dela izredno lčpa in to morda prav zaradi samozavesti, s katero jiodajajo osobine svojih avtorjev. >Zdaj vidim, da je treba kar pogumno (dejal je sicer »korajžnoc, op. por.) slikati brez ozira ua levo in desno, pa bo slika dobra«, je ob njih ugotovil Tratnik.
Izmed mojstrov začetka 20. stol. so bili na razstavi glavni zastopniki, to so predvsem II on r i Matisse, Andrč Derain, Pablo Picasso in George Braque. Matisse zastopa skupino -dauvistove, katere smisel je bil res nekaka dematerializacija slikarstva — barva je element sani zase, ki ni več vezan na predmet, toda element čiste duhovne vrste. Matisse je to dosegal na nivoju od impresionizma mu sjioročene barve. »Odprto okno* (50) pravi, da se vrača Matisse k prirodi in njeni harmoniji, čeprav še zelo idealni. Derain je stremel k isti dematerializa-
ciji slike potom iskanja njenih Zakonov; odtod toliko jasne konstruktivnosli v kompoziciji, motiviki in koloritu njegovih del. Picasso in Braque sta zastopnika vsem znanega kuhizma. Po neki besedi 1'ier-ra du Colonibier se je ta razcepil v dve veji, v objektivno in subjektivno. Njegovo objektivno stran utelešuje B r a q u e, ki je njegovo delo skora j sposobno približati tudi neukemu gledalcu bistvo kuhizma, kolikor se to sploh da. .laz ljubim pravilo, ki korigira čustvo«, je z.nan izrek Braqueov. Beograjska kolekcija iz.lasti I'. Rosenberga je pa tudi res pokazala umetnika tako, kakor je navada na prvovrstnih mednarodnih razstavah.
Subjektivno vejo kuhizma predstavlja favstični Španec Pablo Picasso. Neskončnega vprašanja, kaj pomeni posamezna slika, tudi tu ni bilo mogoče rešiti, Picassa je mogoče razumeti le iz enakih doživetij in položajev. Da gre tu za upodabljanje sveta brez sveta, za barvo proti volji barve, za psihološka doživetja slikarstva, ki so postala možna šele z moderno evolucijo, to je že davno znano. Ali nemara stopa danes tudi problematika kuhizma samega v ozadje pred slikarskim znanjem, kakor ga razodevajo kubisti. Na razstavi je bilo eno delo iz I. 1920, ostala pa novejša, živo pisana, prepričljiva platna. Ta se lahko igra, ta se vsaj zna . je dejal pred njimi M. Maleš. Pavlovec jo bil javno sicer tudi tega mnenja, toda zase je bil prepričan: Ne, recite kar hočete, ampak Braque mi je še vedno ljubši .
Marie Laurencin iz zbirke I'. Rosenberga je imela svojo sobico; ostala si jo zvesta, vendar se zdi, da ji barve zdaj vse precizneje in popolneje uspevajo, kar ni čudno; za seboj ima dolgo, kljub vsej ženskosti markanlno pot. G. R o u a u I t je njeno popolno niisproljV, brutalno fanatičen v barvi, polemičen in ognjevit. Umetnost, ki ima malo občudovalcev, a je nedosežna
po svoji odkritosrčnosti in iskanju resnice. Ta leži včasi na zelo zabarikadiranih področjih in Rouault ni mož. ki bi sc jim ogibat; kjer ni ovir, jih napravi. Bližje pri Laurencinovt je A m e d e o Modigliani s svojimi nežnimi vegelahilnimi figurami, vendar človek kakor pred ostalimi slikarji, tako tudi pred njim ponovno doživi, da francoske umetnosti ni gledati samo s čustvi. Tu je preveč čisto slikarskega problema, kulture in namenov, da bi se človek posvečal zgolj sentiinentu teti prstenorjavih, ali vendar eteričnih teles. Nedosežno je Modiglianijevo mojstrstvo v izrabi ene in iste barve skozi celo vrsto nijans in tonov.
D u n o y c r de Segonzac ni napravil onega vtisa, ki hi ga mu človek prisodil glede na dejstvo, da je dobil v Benetkah 1934 prvo nagrado z.a slikarstvo. So pa to vseskozi doln-a dela, samo nekoliko preveč, hladna, neosebna in formalna Hladna tudi v temperamentnosti, ki je sicer ta slikar ne pogreša. Maurice Utrillo prihaja s svojimi današnjimi deli iz širokoploskega slikanja v vedno manjše liso in pri tem ponekod kar spomni človeka na Pissarrova dela. Tudi po tem se močno vidi. kako globoko tiči francoska moderna v tradiciji stare umetnosti. , __ To hi bilo kratke notice o razstavi, ki je bila važen dogodek v umetniškem življenju prestolnice. Niso bili vsi francoski umetniki današnjih dni za-stopani, vendar pa oni. ki so bili. zelo nazorno in pregledno. Razstavo je obiskala tudi vrč j a skupina slovenskih umetnikov iu to srečanje ni bilo nezanimivo, kar je morda razbrali že iz navedenih maloštevilnih opomb. Naj 1»i pomenil tudi ta njihov obisk in z. njim združeni razgovori v Belgradu pri-četek novih in ožjih stikov ne samo s prestolnico, nego tudi /. inozemskimi centri umetniške kulture, od katerih je bil slovenski umetnik doslej preveč odrezan,	r, Ložar.
Lokomotiva vrsta 124 (stara 29) za tovorne it nabiralne vlake nn nižinskih progah. (Iz lotu 1860-1870).
pridobiti v mednarodni trgovini oni ugled, ki ga danes nimamo. V območju ljubljanske železniške di; rekcije je potrebnih za brzotovorni promet nekaj desetin zaviračev več, pa bi se moglo bolje izkoristiti lokomotive, vozove, progo in oljenem vse ostalo osebje, ki mora biti v službi in bi hitrejše odpravilo svoj oslužbo.
Potovanje brzolovornega vlaka Zagreb—Postojna bi se vsekako moglo zmanjšati od današnjih 16 ur na okoli 10—12 ur.
Ekonomija prevažanja brzofovornih vlakov izkazuje pri nas precejšne nedcstatke. Ti so različne narave. Imamo lokomotive, ki neekonomično izkoriščajo kurivo; primanjkuje lokomotiv s pregreto
Earo in izkoriščevalci izpuha pare je zelo občutno, •rugi nedostatek je ta, da s specifično gorskimi lokomotivami prevažamo vlake na specifično nižinskih progah. Bivša južna železnica je imela za proge Ljubljana—Maribor, Zidani most—Zagreb in Pragersko—Kotoriba, za te vrste vlakov okoli 50 lokomotiv serije 60. To je izrazito brzotovorna lokomotiva za nižinske proge; je pa izvečine vsled zastarelosti kasirana. Na mesto te serije so sedaj v rabi tri druge serije, in sicer 06, 80 in 170. Niti ena teh serij ne odgovarja popolnoma brzotovor-nemu prometu na nižinskih progah. Vse tri so primerne za gorske in hribovske proge, serija 170 je pa še neekonomična vsled mokre pare. S primernimi modernimi lokmotivami se da ta nedostatek odpraviti.
Mednarodni brzotovorni promet z živino, perutnino. jajcami in drugo brzopokvarljivo robo zahteva, da se pri nas hitrost tega prometa poveča.
Navadni direktni tovorni vlaki, ki prevažajo les, premog, rudo in drugo tako nepokvarljivo robo, imajo v odnosu k brzotovornim vlakom manjše brzine, morejo pa biti za iste lokomotive tudi težji. Zaradi nepokvarljivosti blaga pa morejo biti postanki številnejši in daljši, če to ostali promet zaradi križanja in prehitevanja zahteva. Sicer mora veljati tudi tu načelo: čim manj in čim krajši postanki, tem boljše.
Lokomotiva vrsta 28 (stara 80) za tovorne vlake na gorskih progah. (Iz leta 1910—1914.)
Tretja vrsta tovornih vlakov so nabiralni vlaki. Kar se vozne brzine in postankov te vrste vlakov tiče, se more reči, da je pri nas red, Velik nedostatek leži pa v tem, da se rabi za te vlake težke gorske lokomotive. Dva slučaja sta, ki vplivata na slabo ekonomičnost. Prvi je ta, da se gorske lokomotive rabi na nižinskih progah, kar je že pri brzotovornih vlakih omenjeno, a drugi je, da se s težkimi lokomotivami premika na postajah in industrijskih tirih. Po nepotrebnem se v teh slučajih premika do 50 ton lokomotivske teže. Ker je tega premikanja, pri nabiralnih vlakih, polovico in še več strojne službe, je razumljivo, da današnji način izvajanja nabiralnega prometa ni ekonomičen. Lokomotive ser. 80 in 170, s katerimi je danes primorano vršiti nabiralni promet, so težke čez 100 ton. Bivša Južni železnica je imela za to vrsto vlakov lokomotive ser. 29, ki so bile težke po 60 ton. Teh lokomotiv je bilo okoli 50 in so zaradi zastarelosti večinoma vzete iz prometa. Zaenkrat dobrega nadomestila za te lokomotive nimamo. Zelo so potrebne za nižinske proge primerne lahke lokomotive, s katerimi se more hitro in poceni premikati.
Na podlagi gornjih izvajanj lahko ugotovimo, 'Ja naše prometne razmere v marsičem niso urejene. Naša dolžnost je vse nedostatke odpraviti, pri čemer morajo biti glavne točke:
1.	Poprava in modernizacija prog ter položitev drugega tira na progi Zidani most—Zagreb.
2.	Izpopolnitev in obnova Iokomotivskega in vozovnega parka.
3.	Ponmožitev osebja, posebno vlakosprcm-nega.
V to svrho je potrebno sestaviti dobro preštudirane načrte in teh so točno držati.
Inž. Stanislav Roglič:
Hitrost in rentabiliteta vlakov
Hiti ost, s katero se prevažajo železniški vlaki, je i..,'p1o za intenzivnost življenj« naroda, kateremu železnica služi, obenem je pa tudi spričevalo o tehnični popolnosti železniške uprave. Poleg hitrosti igra vlogo pri oceni intenzivnosti in j>oj>ol-nosti prometa gostota in vrste vlakov. Način izvajanja vsega prometa pa določa rentabiliteto prometnih sredstev.
1'ri nas, v območju ljubljanske železniške direkcije, tozadevne razmere niso brez nedostat-kov. Ti imajo svoje izvore v brzinah, vrstah in gostoti posameznih vlakov; na rentabiliteto pa slabo vplivajo neekonomično delujoče lokomotive, neodgovarjajoči vozovi in indirektno tudi brzine in nerodne zveze, ki ne nudijo občinstvu možnosti hitrejšega in udobnejšega potovanja za manjšo ceno. Avtomobili, aeroplani, vozovi z vprežno živino, pa tudi pešhoja konkurirajo pri nas železniškemu prometu.
Glede brzine se more reči, da je pri nas razmeroma mala. Dočim pri mnogih evropskih železniških upravah vozijo brzovlaki s 120 in še več kilometrov na uro, so pri nas zelo redki primeri, da vozimo z 80 km. Sier je pri nas normalna brzina SO km ali pa še manj na uro. Posebno občuten je ta nedostatek na glavnih prometnih črtali; Maribor —Rakek, Kotoriba—Pragersko, Zidani most—Zagreb in Ljubljana—Jesenice. Mednarodni promet na teh črtah nam ne daje prav dobrega spričevala o naši sodobni dovršenosti in tudi notranji promet trpi zaradi malih brzin. Vzrok temu nedostatku leži prvenstveno v nezadostnem vzdrževanju in izpolnjevanju železniških prog, ]>o katerih se je moglo in se tudi je vozilo hitrejše, nego se danes.
Brzina naših vlakov
Ce se hočemo prištevati med tehnično izobražene ljudi, če hočemo odpraviti nedostatke in preprečiti, da se nam ne bi še najprej delala škoda, se moramo pobrigali predvsem za to, da se bo na naših železnicah moglo voziti s tako brzino, kakršna je že bila v polpretekli dobi dovoljena in v rabi. Umestno pa je, da se tudi ta brzina napredku tehirke primerno |>rekoran. Vozna brzina je skoro na vseh predelih znatno znižana. Tako so bile, odnosno so v veljavi n. pr. naslednje brzine:
	prej km	sedaj km
	na	uro
Grobelno - Štore	100	90
Zidani most—Sava	60	50—55
Sava—Litija	100	60
Laze—Kresnice	70	60
Zalog—Ljubljana	80	70
Pragersko—Cakovec	75	60
Cakovec—Kotoriba	85	60
Sedaj dovoljena brzina se jx>leg tega še vedno menja in omejuje. Take omejitve ir, stalno menjanje, ki se časovno vleče že kakšnih 12 let, daje slabo spričevalo naše tehnične jiopolnosti in gospodarske agilnosti.
Lokomotiva vrsta 03 (stara 109) za brze in osebne vlake na nižinskih progah. (Iz 1. 1909—1914.)
Mal napredek je narejen s fem, da se je proga Zidani most—Zagreb izpopolnila tako, da so danes dovoljene brzine nekoliko večje od onih, ki so bile v veljavi pred svetovno vojno. Ali tudi danes veljavne brzine, 40 , 50, 55. 60 in 70 km na uro niso zadovoljive z ozirom na mednarodni promet. Gospodarsko območje te proge je gosto naseljeno, zemlja je rodovitna in ljudje bi se mogli v narodnem gospodarstvu bolje razvijati in udejstvovati, če bi imeli hitrejše in boljše zveze z ostalim svetom.
Tozadevni očitki od strani občinstva (tu- in inozemcev) so sicer neprijetni, a naši izgovori so pa jalovi. Leta in leta trajajoči daljši vozni časi, med tem še stalno menjavanje brzin, govore o našem nazadovanju v prometni tehniki.
Pravih lokomotiv ni
Glede brzine se k pomanjkljivemu vzdrževanju prog pridruži še dejstvo, da nimamo (»polnega nadomestila za brzovozne lokomotive, ki so že pred 40 leti vozile na naših progah z brzino 90 km na uro. Vrsti 106 in 17 C bivše južne železnice (po številu okoli 30) sta zaradi preživetja sistema kasirani, a primernega nadomestila ni. Vrsta 06 ni drugega nego zasilna nadomestitev, ki kvarno vpliva na nro"o, brzino in ekonomijo. Kot izrazito gorska lokomotiva ima najvišjo brzino 80 km na uro, zato pa veliko vlačilno moč. Na nižinskih progah se zaradi razmeroma male brzine ne more uveljaviti, velika vlačila moč pa na teh progah ne pride do izraza. Glede vlačne moči je polno izkoriščana le na odseku Pragersko - Ponikva in Preserje—Rakek. Poleg tega je za našo mrežo neprikladna zaradi 18 tonskega osnega pritiska, zaradi česar sme izjemoma in samo pod pritiskom finančnih razmer obratovati na progi Maribor-Postojna; na druge proge ne sme. S to vrsto lokomotive, ki tehta okoli 160 ton se prav po nerodnosti prevaža stalno 60 ton večseni in tja, nego je treba, in s tem ustvarja manio ekonomičnost, nego bi bila mogoča z odgovarjajočo brzovozno lokomotivo za nižinske proge. Opravičena je tudi radovednost strokovnjakov na statistiko o vzdrževanju in stanju proge po 10 letnem obratovanju teh strojev.
Kako odpraviti nedostatke
Da se odpravijo nedostalki glede brzine, je v prvi vrsti potrebno proge temeljito popravi l, obnoviti in po.jačiti. Za to je pač potrebnih več sto-tisoč pragov, več kilometrov novih tračnic, odgo varjajoče število podložnih plošč, vijakov in zeb j je v nekaj slo vagonov trdega giamoza in drugega gradbenega materijala. K tem izdatkom za mate-rijal je jx>trebno še prišteti izdatke za parstoHsoc delavnih ur progovnega in gradbenega delavetva. Številke so resda velike, ali spričo tozadevne večletne nemarnosti ni nobeno čudo, če je temu tako.
Paradoksno se sliši, če se govori, da so progo liublianske železniške direkcije za vec desetin mi 1 i ionov dinarjev letno aktivne. Spričo neekonomic no delujočih strojev, zastarelega voznega park," slabo držanih prog in razmeroma dragega mater jala za vzdrževan;- j.iog In voz>"l	' ' |c n
rt>s na prvi jiogled čudno, da so naše proge visoko aktivne. Je pa zadeva popolnoma jasna, če se izmisli. da se morejo pri tolikem podjetju za razdobje enega ali dveh desetletij izkazati in stvoriti velii;i prebjtki. Malo investicij v obnove, mali izdatki za vzdrževanje, razmeroma maloštevilno 060bje in zaradi tega časovno mnogo obremenjeno in poleg tega še stalno reduciranje prejemkov, vse to dovede do tega, da so prebitki visoki.
Ustvarjanje takih umetno storjenih prebitkov je pri nas očividno j>otrebno, ker se morajo s takimi prebitki kriti primanjkljaji |>asivnih j>rog in ker se s tek. dohodki krijejo izdatki za graditev novih prog.
Pri nas je la taktiva dovedla med drugim do tega, da moramo voziti vlake z manjšimi brzinami, nego so bili nekdaj na naših progali običajne. Zaradi slabo držane jiroge še vseh strojev do maksimalno do|>ustne njihove brzine ne moremo izrabiti; okoli 30 lokomotiv more voziti do 90 km na uro. Da se ta tahnični nedostatek odpravi, je pač potrebno denarno politiko pri železnici jireusmeriti in vložiti v progo za več desetin milijonov dinarjev materijala in dela. Pri tem naj se pa še računa z brzino vožnje 100 in več km na uro, kakor je to običaj na mednarodnih železniških progah.
Glede brzine posameznih vrst vlakov sledeče:
Brzovlaki
N progi št Ilj - Maribor - Ljubljana - Rakek
imamo danes znatne omejitve brzin napram lislim, ki so bile dovoljene in v rabi pred, med in ne-jiosredno j>o svetovni vojni (glej prej navedene številke). Stvarni čisti vozni čas za brzovlak od št. IIja do Rakeka se je zaiadi omejitve povečal za
Lokomotiva vrsta 06 (stara 486) za težke brze in osebne vlake ter težke brzotovornc vlake na srednjegorskih progah. (Iz leta 1930.)
okoli 20 minut, namesto da bi se napredku tehnike primerno skrajšal vsaj za 20 minut. Zato so j)a potrebne poleg boljše državne proge še nove moderne lokomotive, grajene za brzine do 100 in še več km na uro.
Na progi Pragersko - Kotoriba (dolga 90 km), kjer so terenske prilike za visoke brzine najbolj ugodne, proga je namreč skoraj pojiolnoma prema in vodoravna, vozimo danes z brzino največ 60 km na uro, dočim se je moglo še pred desetletjem voziti s 75, odnosno 85 km na uro. Zaradi ugodnih terenskih prilik bi se j>a moglo voziti s 100 in še več kilometrov na uro. Prihranek na voznem času bi znašal 30 minut ali do 30% napram danes veljavnemu voznemu redu.
Na progi Zidani most - Zagreb so se, kakor že omenjeno, prometne razmere glede brzine nekoliko zboljšale, ali še vedno ne ustrezajo mednarodnemu osebnemu brzovoznemu prometu. Ker je la proga izrazito nižinska z največ 4%0 vzpona, pretežno prema in z zmernimi ovinki, se od jiotujočega občinstva upravičeno zahteva skrajšanje voznega časa. Na delu Zidani most - Krško, z ozirom na ovinke, bi se moglo voziti do 80 km, od Krškega do Zagreba pa do 100 in več km na uro. Ker ta proga meri 78 km in se more prihraniti do 30 minut, to je do 30% od današnjega voznega časa.
Osebni vlaki
V območju ljubljanske železniške direkcije je pospešeni osebni promet skoraj docela neznan. Izgleda, kakor da se ne bi mogli otresti šestdeset in še več letne tradicije, da potniški vlak ne sme voziti hitrejše od 60 km na uro in da se mora ustaviti na vsaki postaji in postajališču. To tradicionalno prevažanje osebnih vlakov je v škodo občinstva, železniške uprave in gospodarstva sploh.
Prometna povezanost naših večjih gospodarskih središč je slaba. Ljubljana - Celje - Maribor, Pragersko - Ptuj - Ormož - Cakovec, Zidani most -Zagreb, Ljubljana - Novo mesto - Karlovec in vmesna srednje velika gosjrodarska, kulturna in politična središča so med seboj v prometnem oziru slabo povezana. Glavni nedostatek tvorijo jiostanki vseh potniških vlakov na vseh manjših postajah in postajališčih ter s tem vezane nizke vozne brzine.
Danes znaša vozni čas, n. pr. potniškega vlaka Ljubljana - Maribor 230 do 250 minut, dočim bi mogel pospešeni potniški vlak prevoziti lo razdaljo (154 km) v 180 minutah Seveda se mora današnjih 27 postankov reducirati na kakšnih 15 in brzino vožnje na večjih razdaljah povečati od 60 na 70 km in tudi več, kakoi terenske prilike dopuščajo. Potrebno je opustili pri pospešenih vlakih postanke n. pr. na sledečih jx)stajicah in postajališčih: Dev. Mar. v P., Zalog, Laze, Jevnica, Kresnice, Sava, Hrastnik, Rimske toplice. Štore, Sv. Jurij, Slov. Bistrica, Rače, Orehova vas, Hoče, Tezno. Za osebni promet, ki je iz večine poi>olnonia lokalnega značja bližnjih okolic Ljubljane, Celja in Maribora. je pa potrebno izpopolniti vlake popolnoma lokalnega značaja. Zato je potrebno današnji lokalni vlak Ljublj. - Zalog spremeniti v Ljublj. - Litija, drugič je potrebno vpeljati na novo lahek lokalni promet Litija - Zidani most - Celje, tretjič traso vlakov Rogatec - Grobelno spremeniti v traso Ro«atec - Celje in četrtič izpopolniti lokalni promet Pragersko - Maribor z lokalnimi vlaki Polj-čane - Maribor.
Zaradi naraščajočega avlomobilskega prometa in intenzivnosti gosjKKlfuskega življenja sploh, posebno pa industrije, je naravnost imperativ, da se zvežejo večja gospodarska središča med seboj s pospešenimi osebnimi vlaki. Sicer bodo osebni vlaki zsubili svojo vrednost kot prevozno sredstvo za trgovce, industrijce in sploh za poslovne ljudi, ki se •a v na jo po pravilu »čas je zlato«.
j Potrebni so lokalni vlaki
Omenil sem že, da je nujno treba uvesti ludi \alne vlake okoli večjih središč, ker se mora za . akodnevne potnike prihod in odhod vlakov č.m-,oli prilagoditi njihovim potrebam. Posebno pri-ndi v jutranjem času so danes v mnogem nepn-1 ,,|„! t •!■■ jr I pr. vi št. 614, ki prihaja z Zida-
; nega mosta v Ljubljano ob 7 uri 8 min. Za delavce, j ki morajo biti ob 7 na licu dela, j»rekasen, za 1 uradništvo, razne nastavljence in dijake pa j>re-! zgoden. Takih slučajev je več v Ljubljani, Celju in | Mariboru. Razume se, da se občinstvo kolikor 1110-| goče izogiblje takim prometnim nej>ojx>lnostini. Posledica temu je, da se lokalni promet ne razvija in ne služi svoji svrhi tako, kakor bi to moglo biti boljše za občinstvo, za železniško upravo in gospodarstvo sploh.
Če se hoče lokalni osebni promet okoli večjih gospodarskih središč (Ljubljana, Celje, Maribor) iz-popolniti, se morajo prihodi vlakov bolje prilagoditi jjotrebam vsakodnevnih potnikov. Za Ljubljano se mora tozadevno postaviti princip dveh sku-j)in prihajajočih vlakov. Prva skupina mora prihajati v Ljubljano iz smeri Litija, Grosuplje, Brezovica, Kranj in Kamnik v času od 6 ure 40 min. do 6 ure 50 min., druga skupina pa iz istih smeri v času od 7 ure 15 min. do 7 ure 25 min. Slični red se mora vspostaviti za Celje in Maribor. Enaki red se mora vzpostaviti, potrebam primerno, za odhode vlakov. Razume so, da je potrebno lokalni promet urediti za jutranji, opoldanski in večerni čas.
Izix>fK>lnitvi lokalnega prometa naj pa služijo tudi nova postajališča okoli večjih centrov, ki so eno od drugega odaljeni po dva do tri kilometre. V okolici Ljubljane pridejo v jx>štev: Rudnik, Kodeljevo, Moste, Kleče-Stožice, premestitev gor. kolodvora k odcepišču prog, Dravlje, Vič in Vrtača. V okolici Celja: Teharje in delitev 10 kilometrske razdalje Celje-Laško z dvema postajališčama. Vsako izmed imenovanih postajališč bi dalo dnevno j)o par sto potnikov.
Znižanje prevoznih taril
S primernimi) ukrepi v notranji železniški službi se dajo tudi prevozne tarife nekoliko znižati, j tako da bi se občinstvo bolj posluževalo lokalnih I vlakov. Tu sem spadajo predvsem lahki vozovi in ! lokomotive. Za lokalni promet so popolnoma odgovarjajoči yozovi s 180 kg tare na en 6edež, toraj I skoraj za 50% lažji od vozov za medkrajevni pro-| met, ki imajo tare do 300 kg in še več j>o sedežu. ' Temu primerno so tudi lokomotive lažje. Za opi-I sani lokalni promet z 200 do 300 potniki na enem vlaku, so primerne lokomotive z okoli 40 ton teže, medtem ko morajo imeti lokomotive za medkrajev-! ni promet vsaj 70 ton teže.
Razume se, da so nabavne cene in stroški za I vzdrževanje enostavnejših in lažjih vozil mnogo manjše in tudi izdatki za premog in olje padajo skoraj linearno s težo vlaka.
Iz navedenega je jasno, da je nujna gosj>odar-ska f)otreba ločiti lokalni promet od medkrajevnega. To je v interesu občinstva in železniške uprave.
Tarifa za osebni promet v tretjem razredu pot-I niškega vlaka temelji danes na j)ostavki 30 par za i kilometer. Z ozirom na zgoraj navedeno, se lahko i za lokalni promet zniža na 25 par, pri tedenskih in mesečnih voznih listkih pa tudi na 20 par.
Ugodne časovne razmere in nizka tarifa izdatno požive promet z rastočim številom potnikov. Z ločitvijo lokalnega in medkrajevnega prometa pa bo poživljen promet na pospešenih osebnih vlakih.
Struktura našega gospodarskega življenja je danes taka, da se morajo vlaki za osebni promet v gori opisanem smislu Sinipreje izpojiolniti. Potreba je pa vsak dan večja.
Tovorni vlaki
Pri tovornem prometu se mora glede brzine razlikovali tri vrste vlakov. Brzotovorni, tovorni in nabiralni vlaki so tri vrste z različnimi vozovnimi in jx>tovalnimi brzinami. V normalnih razmerah so te brzine sledeče:
* Brzina v kilometrih
Vrsta vlaka brzotovorni tovorni . . nabiralni
vozna 40—50 20'—30 20-30
potovalna 30—40 15—25 10-15
Vozni redi naših tovornih vlakov odgovarjajo v nekaterih slučajih normalnim brzinam, v nekaterih tudi ne. Tozadevno so precejšnji nedostatki, posebno pri brzotovornih vlakih. Vozna brzina znaša v tem slučaju okoli 30—35 km na uro, dočim f>otoval-na brzina pade na 20—25 km. Vzroki tem nedoslat-kom so različni; med drugim je razmeroma nizka osnovna brzina in pa dolgi postanki, ki daljšajo vozne čase. Ekstrem nedostatka je n. pr. pri brzoto-vornem vlaku Zagber—Postojna, kjer znaša čisti vožni čas 8 ur in prestanki 8 ur. Pri razdalji 205 km stori to: vozna brzina je 25.5 km in potovalna brzina 12.8 km na uro. Sličnih in podobnih slučajev je več.
Brzina brzotovornih vlakov je torej pri nas razmeroma zelo nizka. Ta nedostatek se da odpraviti na ta način, da se število postankov zmanjša in jiostankč same pa skrajša na najneobhodnejše potrebni čas za neodložljive manipulacije strojne, prometne in komercijalne službe. Vozno brzino se pa more jjovečati z boljšim izkoriščanjem tovornih lokomotiv, ki so konstruirane za večje brzine. Pri nas je vozna brzina močno omejena s štednjo pri vlakospremnem osebju. Varnost prometa zahteva, da se brzini in padcu primerno zasede dovolj zavor z zavirači. Ker se s slednjimi močno štedi, se je primoralo znižati vozne brzine. To je precejšen nedostatek, katerega moramo odpraviti, če hočemo
*
300 delavcev odpuščenih
Jesenice, 22. junija.
V soboto je dobilo odpoved nad 300 delavcev pri Kranjski industrijski družbi, ki so delali na dopolnitvenih in novih delih tovarne. Odpoved je prišla sluteno, a vendar nepričakovano hitro, kajti vsi, ki so zadnje čase videli mnoga nova dela in investicije podjetja, so mislili na še boljšo delovno dobo. Tovarna je sedaj ustavila vsa dela na preureditvah obrata in so ustavljene gradnje tudi na začetih stan. hišah. Tudi naprava, ki jo je tovarna mislila postaviti v Hrenovci in bi letno odjemala nad 10.000 vagonov lesa od slov. kmetov, je odpovedana. Govori se, da je odpoved vsakih novih investicij v jeseniško tovarno prišla zaradi prvih del nove državne železarne v Zenici, ki je Jese-
nicam zmanjšala produkcijo žebljev na 1 tretjino, ogroža produkcijo žice in z novimi obrati gotovo tudi ostale izdelke, tako da so izgledi Jesen'.c v bodočnosti negotovi. Govori se tudi, da bo nova naprava, ki je bila namenjena na Jesenicah, sicer zgrajena, toda v Bosni, kjer so izgledi prospeha večji. Za Jesenice je odvzem investicij tovarne velika škoda, ki bo prizadela tudi ostale kraje, posebno pa še slovensko lesno trgovino, ki je v novi napravi pričakovala velikega odjemalca. Od strani Jeseničanov so na merodajna mesta poslane prošnje za proučitev najnovejšega položaja in za intervencijo, da se investicijam na Jesenicah vrne zaupanje.
Bolnišnico v Ribnico
Ko je g. dr. Brecelj na zasedanju banskega sveta govoril, kje bi bile potrebne nove bolnišnice, je navajal, naj bi se bolnišnica zidala tudi nekje v kočevskem okraju. Sprejeta resolucija banskega sveta pa določa, naj se bolnišnica za ta okraj sezida v Kočevju. Večini prebivalcev tega okraja pa ne bo mnogo ali nič pomagano, če se bolnišnica sezida v Kočevju, ker leži Kočevje z ozirom na gosto obljudene dele okraja zelo eks-centrično.
Naj v dokaz navajamo samo nekaj številk, ki so vzete iz »Riječnika mjesta«, Beograd 1925, str. 370 do 377. Kočevsko okrajno glavarstvo ima po tej uradni statistiki 41.419 prebivalcev (pri tem so odšteli Draga, Trava in Osilnica, ki spadajo sedaj k Cabru), od tega mesto Kočevje 3.357 ljudi. Ozemlje vzhodno od Kočevja, ki spada k temu okraju, ima 9.815 ljudi. Ozemlje zahodno od Kočevja pa ima 28.247 ljudi. Tri četrtine vsega okraja leži torej zahodno, vzhodno pa le ena četrtina. Od postaje Dobrepolje, ki je izhodišče gostooblju-dene dobrepoljske kotline s 4.082 prebivalci, znaša železniška razdalja do Kočevja 37 km, od Dobre-polj do Ljubljane, dol. kolodvor pa 35 km. Menda ni nikogar, ki bi mislil, da se bodo bolniki iz dobrepoljske kotline vozili v kočevsko bolnišnico, ko imajo v ljubljansko bližje. Prav tako je z Robom, Škocjanom in Turjakom. Ljudje iz krajev kot jo Loški potok, Sodražica itd. pa bi morali narediti večurno pot do Ribnice in potem še 14 km z vlakom do Kočevja.
Ce bi se pa bolnišnica zidala v Ribnici, ki je središče kočevskega okraja, bi so večini prebivalstva ustreglo in ljubljanska bolnišnica bi se s tem razbremenila.
Po prej navedeni statistiki šteje sedanja občina Ribnica 4.782 prebivalcev. Ce seštejemo prebivalce vseh krajev kočevskega okraja, ki ležijo zahodno od Ribnico, dobimo '18.607 prebivalcev, vzhodno od Ribnice pa jih je 18.030. Naravnost idealno središče, kar je Ribnica za te krajo tudi vedno bila. Saj jo izkazuje Letopis ljubljanske škofije za 1. 1935 kot najstarejšo župnijo v škofiji. V srednjem veku pa je bila središče Ribniškega gospostva grofov Ortenburžanov. Avstrija je naredila Kočevje za izhodišče germanizacije, zato je razumljivo, da je hotela to izhodišče okrepiti in je postavila tam sedež okrajnih oblasti in za peščico ljudi popolno gimnazijo. Nerazumljivo pa je, da se s postankom nove države ni preneslo okrajno glavarstvo v središče okraja, to je v Ribnico, neodpustljivo pa bi bilo, če bi bili še nadalje deležni Kočevarji priviligiranega stališča, ki so ga uživali v Avstriji in ga uživajo še sedaj in bi se jim sedaj na škodo treh četrtin okraja — niti ne poudarjamo, da so le tri četrtine slovenske — sezidala še bolnišnica.
Bolnišnica naj se torej sezida v Ribnici, premesti riaj se tja tudi okrajno glavarstvo, saj se bo s tem samo popravila avstrijska upravna geometrija, ki je hotela narediti peščici Kočevarjev na ljubo Slovence za hlapce.
Resolucija tobačnega delavstva
Ljubljansko tobačno delavstvo prav tako preživlja slabe čase kakor druge stroke delavstva. Neurejenih je mnogo stvari, katere čakajo končne odobritve pri merodajnih činiteljih v Belgradu. Da sc čimprej izvede upokojitev delavcev in delavk, ki delajo že 40, nekaj celo 50 in več let, da se podeljujejo dopusti tudi v letnem času, da se prizna nestalnemu delavstvu stalnost, da se takoj uzakoni načrt Pravilnika o plačah, so delavske strokovne organizacije z obratnimi zaupniki sklicale v četrtek 18. junija sestanek vsega tobačnega delavstva. Na zborovanje je prišlo okrog 400 delavstva. Za Podružnico tobačnega delavstva Zveze združenih delavccv je poročal tov. Hvale. Zboro-valceni je bila predložena resolucija, ki je bila soglasno od vsega navzočega članstva s pritrjevanjem vzeta na znanje. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se ta resolucija, ki jo podpišejo vse prizadete organizacije, odpošlje: g. finančnemu ministru, upravi državnih monopolov, g. ministru notranjih del dr. Anionu Korošcu, g. ministru dr. Mihi Kreku, g. banu dravske banovine dr. M. Natlačenu, ravnateljstvu tobačne tovarne v Ljubljani in centralnemu tajništvu Delavskih zbornic. Posebej je bilo sklenjeno, da resolucijo za g. ministra dr. A. Korošca in g. dr. Kreka predlože v posebni deputaciji zastopniki Zveze združenih delavcev.
Resolucija se glasi:
1.	Delavstvo preko 35 let službene dobe v tobačni tovarni si usoja vprašati, zakaj je, nastal zastoj v težko pričakovanem penzioniranju po novem pravilniku o penzijah, izdelanem 1. aprila 1930, po katerem je bila obljubljena upokojitev od strani merodajnih faktorjev v treh etapah, po-čenši s 1. majem 193(3. — Ker je delavstvo že prekoračilo do 35 letno dobo, predvideno z_ novim Pravilnikom o penziji, nekateri celo 40—50 letno dobo službovanja, žeiimo, da se to vprašanje takoj, ali vsaj čimprej reši v prilog delavstva.
2.	Celokupno delavstvo dalje stavi zahteve, da se § 26 Pravilnika o delu upošteva in daje delavstvu lotili plačan dopust — do katerega ima po istem pravico, v letnem času, da si lahko pridobi svežih moči in svežega zraka, potrebnega za zdravje, ne pa v zimi, da mora istega uživati v nezakurjenih stanovanjih, ker je preslabo plačano, da bi si moglo nabaviti potrebno kurivo.
3.	Da se prizna nestalnemu delavstvu vsaj po 5 letih službe avtomatična stalnost, ker je že isto pravico imelo delavstvo pod bivšo tobačno režijo po enem letu.
4.	Delavstvo si usoja staviti zahtevo po takojšnjem izdanju Pravilnika o plačah z vsemi pripombami ,sklenjenimi in predloženimi z ankete monopolskega delavstva v Belgradu, \lne 18. in 19. aprila 1936 ler dostavljenih po delegatih Delavske zbornice v Belgradu Upravi monopolov v Jugoslaviji, in to tem prej, ker so naše zahteve po minimalnem povišanju plač tako malenkostne,
da jih nikakor ne moremo primerjati z nered-nostini, ki so se izvršile na gotovih mestih v zadnjem času, za katere smo izvedeli, zasledujoč dnevna poročila časopisov.
Jesenice
Zborovanje železniških upokojencev. V nedeljo so pri starem Tancarju zborovali jeseniški železniški upokojenci, katerih ic v našem mestu znatno šlevilo, saj so jesenice važno železniško križišče, skozi katere je šlo dnevno tudi nad 100 vlakov. Šc danes imamo 20 vlakov dnevno. Govoril je predsednik društva iz Ljubljane g. Šalamun in sporočil prizndevnje organizacije za zboljšanje res težkih življenjskih razmer tega stanu, ki jc vse svoje življenje trdo delal, danes pa dobiva tako revno pokoinino. Med železniškimi upokojenci je 7 vrst različnih upokojitev, vsaka enotnost manjka. Društvo dela na tem, da se doseže enoten zakon upokojitve po službenih letih. Velika napaka je bila napravljena leta 1023 in 1024, ko so bile plače določene prenizko in doklade previsoko, mesto narobe. Pokojnina pa se je potem ravnala po plačah in to napako čuti danes ves njihov stan. Z zbora ni bila poslana nobena brzojavka, ker jc društvo revno, pnč pa je predsednik g. Šalamun izrekel pozdrav in prošnjo slovenskima in resornemu ministru, da podprejo prizadevanja starih železničarjev.
Spod
13
Praga - koristna šola za lahko atletiko
Letošnje leto pomen ja za naš lahkoatletski šport važen mejnik. Olimpijskih iger, kjer se merijo moči vsega sveta, se dosedaj z lahkoatleti nismo udeleževali. Nismo bili dovolj zreli — izpadali bi v pred-tekniah brez nadaljnjega. Četudi nismo aktivno sodelovali, smo vendar mogli slediti ogromnim borbam drugih, veliko močnejših in sposobnejših narodov in se učiti od njih. Ce je kljub temu na olimpijskih igrah zavihrala kdaj pa kdaj tudi naša tro-bojnica, pa bilo v katerikoli panogi, smo bili na uspehe ponosni, ker smo vedeli, da postajamo s tem vedno inanj nepoznani v širnem svetu, ki često niti ne ve, da sploh živimo. — Nivo svetovne lahke atletike se še vedno vidno dviga kljub temu, da so v katerih panogah že zdavnaj prerokovali skorajšnje absolutne maksimume. Ce obenem s tem stalnim napredkom po vsem svetu in z njim zvezanimi veliko višjimi minimalnimi zahtevami, kakršne so veljale dosedaj, napredujemo tudi tni — in celo tako mogoče, da se bomo smeli letos prvič razgledali aktivno celo po olimpijadi, pomenja ta naš napredek brez dvoma eno najbolj razveseljivih ugotovitev, na ka; tere smo lahko ponosni. — Spravkar doseženimi svetovnimi uspehi v tenisu se je šporfno ime Jugoslavije kljub vsem oviram in razumljivemu prese nečenju vsega sveta — povsem enakovredno uvrstilo med najboljše na svetu. Enako smo z uspehom v Pragi, gostovanji po Češkem in v Gradcu — četudi nismo zmagali — pomagali ugledu domovine za krepak korak napre). Svet nas pričenja resno spoštovati in ceniti —• po zaslugi športnikov, ki iz ljubezni do športa žrtvujejo zanj ves prosti čas, ki se urijo in borijo, da bodo mogli prvič sploh nastopiti naši najboljši in najmarljivejši med najboljšimi na svetu sploh.
V Pragi smo po točkah izgubili — vendar mnogo manj kot smo pričakovali spričo naše oslablje-nosti in nekompletnosti moštva in še posebej ob upoštevanju odlične kvalitete čeških lahkoalletov. Domov smo prinesli sedem novih rekordov, kar pomenja moralno neprecenljiv zaklad. Naučili smo se marsičesa in bi grešili, če bi čakali še leto ali več s takimi tekmovanji, ker bomo od sedaj naprei s pridobljenimi izkustvi lahko še uspešnejše gradili dalje in širili svoje znanje.	Š
Marsikaj zanimivega se doživi v svetu. Pravkar končana turneja in obisk v bratski ČSR pomenja za nas dobro šolo. Vse, kar ni šlo gladko in v redu, pa bi lahko bilo boljše, moramo brezpogojno upoštevati pri bodočih pripravah za slične nastope. Z organizacijo tako važnih prireditev ne smemo odlašati vedno do zadnjega. Tak greh se kruto maščuje na nas samih. — Letošnja Praga lahko potrdi to. — Res je še to, da žal brez velikega denarja ni nič — S samo dobro voljo ne prideš daleč. Ni pa s tem rečeno, da bi se vsa merila morala krojiti le s te plati.
Nismo se ugodno vozili — pisali smo že o tem. Imeli smo mnogo nepotrebnih neprilik z okorno organizacijo prehrane in stanovanja v Pragi sami, kjer smo bili razdeljeni daleč narazen. Tega in še marsikaj drugega bi res ne bilo treba, pa je res izgledalo, da ni mogoče drugače, zato smo se vdali in potrpeli, ko smo na licu mesta uvideli veliko dobro voljo naših simpatičnih tovarišev in vodnikov, g. dr. Blehe, mednarod. taj. ČSAAU-e in g. Fr. Zdenka, ki je kot športni urednik Lidovih Novin skrbel za vedno sveža poročila, informacije, nasvete in slično. So pač tudi pri njih, kljub milijonskemu mestu, kljub drugače izborni organizaciji športa, prilike vsaj v tem pogledu močno podobne našim, da namreč delo navadno pade na dvoje ali troje agilnih ljudi — ostali so pač oficielni zastopniki, ki jih pri svečanostih spoznaš in že tudi ne vidiš več. Oba naša prijatelja »pan doktore« in »pan re-daktor« sta nam pomagala res kolikor in kjer je le bilo potrebno in možno. Od sprejema na kolodvoru, pa do slovesa istotam, poleg svečane večerje in otvoritve na stadionu in vseh malenkostnih drugih poslov — smo bili navezani nanju. Drugo leto ob revanži ju bomo poleg še ostalih nekaterih tudi zelo agilnih novih prijateljev g. Choteborskega in drugih pozdravili z vso iskrenostjo kot dobrodošla in draga nam gosta.
•
O. Zdenek je preko Lidovih dajal poročila še vsem ostalim večjim listom. Vsi so obširno, točno in kar je važno — zelo simpatično pisali o naših tekmovalcih in njihovih uspehih, o našem vodstvu, prinašali izjave spremljevalcev in svoje dobrohotne kritike — skratka, kljub skupnim »le« šestim tisočem gledalcev na stadionu, kar je za Prago res bolj malo, se je o nas vendarle pisalo in govorilo povsod in se nas tudi sprejemalo z odkritimi simpatijami.
Tudi na gostovanjih po provinci smo doživeli isto — če ne morda celo še mnogo bolj naravno in prisrčno. Dežela tudi v republiki še vedno drugače utripa, diha in živi — brez navlake velemestnega tempa, mirno in v nekakem družinskem nied?et>oj sožitju. Oni naši tekmovalci, ki so gostovali v Lovosicah in Olomoncu ne morejo prehvaliti izrednega sprejema in navdušenja, ki se je stopnjevalo ponekod do prizorov, ki jih doživljajo le filmski igralci, ko jih posebno nežni spol oblega za avlo-grame, naslove in spomine. — Kolin, kjer so gostovali izključno Slovenci, tudi ni hotel zaostali. Bili so to sploh prvi jugoslovanski športniki, ki so po svetovni vojni prišli v to prijazno mesto, ki bi mu težko našel primere med našimi. Veliko te približno med Celjem in Mariborom, pretežno industrijsko — z desetimi tovarnami, med njimi najbolj znano originalno za kolinsko cikoriio — ima rtrav tol;ko športnih klubov, od katerih ni nobeden brez svo-
Drugi programi'
jega prostora. AFK Kolin jc najstarejši in najmočnejši med njimi in je bil do nedavna v ligi, sedaj p aje zaradi podobnih razmer, kakor pri nas (»pro-fesionalizem«) izpadel. Lahko atletiko ima močno razvito in ima v državni reprezentanci odličnega sprinterja Polaka. Iz njegovih vrst je izšel ludi sve tovnoznani dr. Drozda, rekorder, ki je osem let postavljal in držal mednarodne znamke ter že 1. 1925 imel na 800 m čas 1:56.0, na 1500 m lia 4:04.
Skupno s Češko-jugoslovansko ligo je AFK poskrbel. da so naši tekmovalci odnesli tako lepe spomine, da si saiiio še žele vnovič iu kaj kmalu ponovno v Kolin.
Naši novi prijatelji Rezač, Starek, Stein, Trojan in p. Ondraček naj bodo tem polom ponovno tova-riško pozdravljeni. Za drugo leto so bljubili Ljubljani vrnitev obiska, ki ga bomo seveda zelo radi prevzeli.
*
Še o Gradcu in tamošnjih uspehih vrstico. Gg. Friebe in Leouhard sta stara, dobra naša znanca, ki se za naše ianle zavzemata vedno, kakor da so njihovi. Tako tudi tokrat, zato nam je tudi bilo zelo drago, da smo že stare stike ponovno oživeli in poglobili. Tudi naš konzul — Slovenec, simpatični g. dr. Vršič, se je po očetovsko pobrigal za nas in se skupno z g. general, konz. dr. Djordjevičem po-frudil, da nas vsestransko podpre in tako tudi s svoje strani pripomore k lepšemu ugledu pred tujci, ki nas cenijo in spoštujejo. V Pragi smo bili sicer sprejeti tudi pri našem g. poslaniku, i se žal ni mogel, zaradi poslov, udeležiti naših nastopov iu smo zato bili bolj navezani ua gostitelje Čehoslo-vake, katerim smo dolžni hvalo in revanž drugo leto.
Neljubo pomoto nam je napravil v včerajšnjem »Ponedeljskem Slovencu« tiskarski škrat. Tekma ju niorjev Mars:Hermes se glasi pravilno 7:1 za Mars in ne 7:6. kar je bilo pomotoma objavljeno, — Isto-tako je dodati pri glavni dirki Hermesa vsakemu dirkaču po eno uro. kar so čitatelji /c sami opazili, kajti drugače hi morali voziti dirkači povprečno 45 km na uro, kar bi bil pa pri 100 km progi vendar malo prehud tempo.
Rad i o
Programi Radio Ljubljana:
Torek, 2.1. Junija: 12 Slav.nl sluvanuki »kladaitejji (plošče). 12.45 Vreme, poročila. 13 <"'"*, si«ored, olive-»lila. 1:1.15 Oc.llo.mki i'/. Močnih filmov (plošče). II V reme boren, tfl ('ms, vreme, poročila, spored, obvestila I0.30 Nae. ura: Johan Hunoliorg, prvi prevajalec srbskih narodnih pesmi v Skandinaviji (Luka Smodlnka zi Belgrada. 111.50 Plošče. 'Ju 1'remis Ooiimodove <»|iern .Kaosi, /. V,ngrehu. V 1. odmoru: (lla,slieno predavanje (g. Vilko 1'kmar). V II. odmoru: fin«, vreme, poročila, spored.
Breskve so v nevarnosti
Že več let se pojavlja v začetku poletja po naših vrtovih na breskvah neke posebne vrste listna ušica, ki se zelo razlikuje od navadne breskove ušice (mycoides pernicae) in ki ji pravimo medena uš. Ta uš se pojavi s tako naglico in v takih množinah, da lahko v par tednih uniči ne samo pridelek, ampak tudi drevje, ako le količkaj zamudimo zatiranje.
Medena uš na breskvah jc popolnoma svojevrstna ušica, ki jo vsakdo prav lahko loči od drugih listnih ušic. Medena ušica je podolgastega, 1—2 milimetra dolgega života, medlo zelenkaste barve Zaradi take varnostne barve se od daleč prav nič ne opazi na drevju. Šele potem, ako liste od blizu pogledamo, vidimo, da so na spodnji strani, zlasti ob srednji žili, gosto zasedeni od ušic. Izpočelka se nanizajo podolž ob srednjem rebru. Ko se pa razmnože, pokrijejo na gosto vso spodnjo stran listov. Od drugih listnih ušic jih ločijo razni značilni znaki. Najvažnejši je ta, da se lisli, čeprav so še tako zasedeni, prav nič ne krivijo, ampak ohranijo vseskozi svojo naravno obliko. Šele pozneje, ko se uš močno razpase, se listi nekoliko pobesijo in zgoraj malce pordeče ali porjave. Druga značilna lastnost te ušice je ta, da se nekatere živali v gostih procesijah sprehajajo po deblu in po vejah, kjer se drže tako rahlo, da se usujejo po tleh in po obleki, ako drevo količkaj potresemo. Tudi la ušica izloča neko sladko snov (medeno roso) — odtod tudi njeno ime — toda mravlje leh ušic in njenega izločka ne marajo, ker jih ni opazili na drevju, čeprav je še tako ušivo in se listi kar svetijo od izbrizgane »mane«. Pač pa obletavajo drevje roji muh in mušic in tudi kaka čebela jc vmes.
Ako se tako ušivo drevje zanemari, sc ušica tako razmnoži, 'Ja drevje skoro uniči. Listi sc pobesijo, plodovi odpadejo in vse drevo je pokrito z nekakimi belimi luskinicami (levi od ušic) in drevo naredi jako klavern utis.
Zatiranje medene ušice na breskvah je precej težavno, zlasti če jo zapazimo šele takrat, ko se je razširila po vsem drevesu. Uš sama na sebi je sicer malo odporna, ker jo običajna sredstva, s katerimi zatiramo listne ušice vobče, hitro umore. Toda težavno ji je priti na drevju do živega, ker zaseda spodnje listne ploskve, ki jih ni tako lahko s tekočino zadeti kakor zgornje. Tuli ie bre-skovo listje precej bolj občutljivo za insekticide nego jablanovo ali hruškovo. Poskusi zadnjih let so pokazali, da je izmed vseh različnih sredstev še najboljša zavrelica iz kvasijevih treščic, ki se pripravi takole: V dveh litrih vode namakamo četrt kg kvasijevih treščic (.Jobe se v drogerijah) 24 ur. Potem jih damo v isti vodi k ognju, da dobro zavro. Nato pustimo stati zavrelico še 24 ur. Potem io precedimo skozi gosto silo, da odstranmio treščicc. Nazadnje dodam še 8 litrov vode in 30 dk v vroči vodi raztopljenega mazavega mila. Na ta način dobimo 10 litrov učinkovitega sredstva zn brizganje ušivih dreves. S to zavrelico temeljito obrizgaimo ušivo drevje in sicer v presledkih enega dneva tolikokrat, da so ušice popolnoma izginile. Brizgati moramo ob lepem, suhem vremenu, popoldne, ko najhujša vročina odneha.
Priporočajo tudi obrizgavanje močno drevja z močnim curkom iz vodovoda, in dni zapored zjutraj in zvečer.
ušivega
cc več
Ptuj
Torek, 21. junija: Helprad I.: 10.50 Angleški ve čer 22 Plesno plošče. -- Bel/nad II.: II II slovenski narodni pesmi (h. M. .Skorjanc). Ztiarah: 211 (iounodova opera Knnsl . Dunaj: 2(1 l.iihkn glusbn. 2II.:I5 Koncert dunajske filharmonije. 22.111 celo 23.20 lluiuijskn glasim. 0.20 Jazz. -- llmliluiiršlu: lil tgrn. 21.20 Vokalni koncert 22.10 Salonski orkester 23.1(1 Klavir. — Trsi- Milan: 20.35 (riordanova glasbena novela Kralj i'ii Kodnly-jeva opora iMadjarska prcdicn lliin Kari: 20.35 \ i nlova komedija -Quella 'J2 Oekeslnt.lui koncert 22.4:1 Plesna glasita — Prana: 111.35 Orkestralni im solist i '-ni koncert 211 55 Koncert, češke filharmonije 22.15 Plošče — faršara. 2(1 ljubezenske pesmi 21 Simfonični koncerl 22.15 Plesna glasba - lir: I in ml isln ril Kliln Slnlli/arl: 20.Id Zabavni večer Kiiniusbrrti: 2(1.10 Klasična glasim — Hamhiirn: 20.10 (lirti.nlinova oiperclti Trni labod
Franhfmt: 20.05 Piicciiiijevn onem .......... nullorflv
- Monakom: 20.10 sratnel 20.50 Althnusovu igra Francoska kraljica Izubela .
Pogoji za sprejem v Državno moško obrtno šolo za plctarstvo v Ptuju. Državna moška obrtna šola za pletarstvo v Ptuju ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim završuyn izpitom. Učna doba traja tri šolska leta. šolsko leto prične dne 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov (letnikov) osnovne šole in imajo najmanj 12 lel sta-rgsti. Prijave, kolekovane s kolekom 5 Din. jr v poslati vključno do 3. septembra. Vsebovali morajo: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo, da Itodo vzdrževali učenca za časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bi nastali vsled neopravičenega predčasnega izstopa; 4. potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak prijavljenec sprejme pismeno rešitev o sprejemu. Stanovanje in hraiia se rlolti v Ptuju od 200 |)in mesečno navzgor. Pridnim, ubogim učencem se bo po možnosti preskrbela podpora. Podrobnejša pojasnila daje upravitelj šole.
Naznanila
1	1 ■■ i,
Ljubljana
I Poslednja letošnjo inodnkrija ljubi j nilskega dr žavpega konservalorijn Iki v sredo 21. i. 111. 0i1 IS 15 \ Ktlhannonični dvorani. Nastopijo gojenci prof. Aniona Ravnika, Ujiovška in Janka Ravnika (klavir), prof. ftlaisa (violina), prof. Koedtviuspogove in Trostove (solopol.io) ter prof. I.nuna (klarinet). K sklepu nastopi ludi združeni godalni orkester dr/aivnega konservalorija in Orkestralnega društva Clnsbenc Malico, ki izvaja 1'revorskov Veliki koncert v treh stavkih. Ilirigira 1'rcvoršok 1'roš i/, šolo prof. I.. M. Skerjanca. Natančni spored objavimo Jutri. Spored stane din im velja kot vstopnica v dvorano. 1'ro.lprnda.ki v Matični knjigarni.
1 Motno službo imajo lekarne: dr. 1'ieeoli. Tvr Seva cesta (i; mr. Hočevar, Celovška oe-ln U", ii. mr. (iarlus, Moste
Poizvedovanja
Manjši kljueel: jo bil najden v n0del.i1, 21, lopoddui! ua Miklošičevi očisti. Dobi se v upr. Slo
olimpijske igre
Berlinu. Celotni |iogled na tl—auio olimpijske tekme.
porinit polje, kjer se hodo vršile
Damsko in otroško konfekcijo za poletje
cenejše vrste, ima največjo zalogo v Ljubljani tvrdka
F. I. GORICAR, Sv. Petra cesta St. 29 n pr
damske perilne obleke	otroške oblekce vseh velikosti
cefir, krep in delen od platnene in svilene od damska športna krila od trpežna hlačna krila od športne cefir bluze od letne trike bluze od . jutranje halje od , . dirndl obleke od . . . pisarniške klot halje . kopalne frotir plašče .
Lastni izdelki. Kroji kot izdelava prvovrstna!
cene v naših izložbah!
Din	65 —	navadne perilne od .	Din	24 —
11	110-	iz krepdešina, etamina	II	70 —
11	55.-	dirndl za deklice . .	II	55 —
11	120 —	štajerske hlačke, fine .	11	35 —
11	44 —	suknjiči za dečke . .	11	70 —
11	28 —	rips oblekce za dečke	11	45 —
ti	80-	cvirncajg hlačke . . .	11	20-
11	80 —	igralni predpasniki od	II	10 —
II	85 —	baržun oblekce za dečke		70-
II	190-	dežne pelerince od .	11	65-
Oglejte si blago in
MAE.I OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din f—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega cnaCaJa se računa enokolonska S mm visoka petilna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
mu iu»]
Solicitatorja iščem!
Potrebna večlotna praksa, Bamostatna nemška ilaktilo-grafiju in perfektno znanje srbščine. Advokat dr. Vo-koslav Kisovec, Beograd, Kralja Milana 3.	(b)
Služkinjo
za hišna dela, lahko začetnico, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. S232.	(b)
Pametna služkinja
dobi mesto pri mladem zakonskem paru. Ponudbe pod: »Poštenje« 9136 na upravo Slovenca. (b)
Za izlet na Triglav
28.—29. t. m. iščemo planince z legitimacijami S. P. D. Natančneje v petek ob S zvečer pred hotelom Mikllč.	(r)
Posestva
Stavbna parcela
ob Boh. jezeru pred hotelom Zlatorog, najlepša točka, okrog 2200 m* — ugodno naprodaj. Pismena vprašanja: Posavec, Zagreb, Draškovičeca 42.
Vsak o vrstno
1
kupuje
po na;višjib cenab CEHNE, luvelir, Liub! aoa \Voltova ul.ca št. 3,

Planinska koča
se da v najem na Storžcu. Pojasnila pri: Perčifi, Polje nad Kranjem. (n)
mm
Prazno sobo
veliko, sončno — oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9131. (s)
Hotel
»
Troha
«
Bled
Znatno znižane cene, vsak večer zabava. Sobe že od 10 Din naprej, dijaki, trg. potniki samo 5 Din Poreija rib samo 10 Din. Postrvi po velikosti. Desetdnevni abonma samo 440 Din Inki. vse takse.
Morsko in klimatično kopališče P 0 D G 0 R A.
Hotel Restaurant »ADRIANSKOG MORJA SIRENA« - Dalmacija.
P o d g o r a pri Makarski med Splitom in Dubrovnikom je najlepši kraj srednje Dalmacije, zgrajen na morsko skalo. Iz sobe v kopalni obleki v morje. »Sirena« razpolaga nad 45 lepih modernih sob s tekočo vodo. Pensijon od 50 do 70 Din dnevno. Naslov: Direkcija hotela »Sirena«, Podgora, ali Grajska klet v Mariboru.	(L)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, lvrckov trg 10. (d)
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčujc terjatve pri vseh denar nih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Obavlja vse denar, posle
vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planinšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor.	(d)
500.000 Din gotovine
deloma v knjižicah Mestne hranilnice iščem takoj na I. mesto za posestvo, tovarno itd. Ponudbe na ogl. oddelek Slovenca pod »Popolna sigurnost« štev. 9047.	(d)

Plise, entel,
ažur, gumbe
gumbnice, monogramo — izvrši takoj Matek & Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 2epnl robe!, plenice, ročna dela. (t)
lEnmssi
Rekord ■ spalnice
orehova korenina, moderne. za 5500 in 6200 Din. Jedilnice, iste, 4500 Din. razprodaja Pohištvo Ma-lenšek, Dravlje.	(š)
GGB33S3
Predno odpotujete.
kupite kovčke, toaletne kasete, listnice, denarni ce. tobačnice, aktovke nahrbtnike, gamašo pn Ivan Kravos, Maribor Aloksandrova cesta 13
Ženski šivalni stroj
poceni naprodaj. Trnovski pristan 22.	(i)
Štedilnik
železen, šamotiran, skoraj nov, naprodaj. Lepo dvorska št. 3/1.	(1)
Kolesa
kromlrana ln ponlkljana, nemški fabrlkat, po neverjetno nizkih cenah dobite v Novi trgovini na Tyrševi cesti 3 6.	(1)
Izredna prilika 1
Zaradi popolne tspraznltve skladišča odprodajam poleg drugih Seleznlnskih predmetov po znatno nižjih cenah: Dvorezne llčnlke - Doppel-bobel od 42-51 mm po Din 4 J'-, i Kosmače — Schropphobel od 30-33 mm po Din 2V-.
Llčnlke - Schllchthobel od od 42-48 mm po Din JO--.
Spebalnikl - R&uhbankho-bel 60 mm po Din 100'-.
Stanho rior)on(lC
Jeleznina, LJubljana Resljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vbod skozi dvorišče
Oiompok
marmelade, sadje i. t. d. vkuhavate najboljše z zdravju neškodljivim' DrOgCSilll
praškom za vkuhavanje sadja. Dobi se v vsaki drogeriji po ceni Din 3"— za zavitek, ter zadostuje za lOkgvkuhe.
Mag. štev. 37512/36.
RAZPIS
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjševalno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo:
1.	Kompletne opreme (mize, stoli, omare itd.).
2.	Telovadnega orodja za novo bežigrajsko osnovno in meščansko šolo.
Kompletni razpisni pripomočki, popis in načrti se dobe od 22. junija 1936 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra štev. 2/II. nadstr., proti povračilu nabavnih stroškov ali pa samo na vpogled in študij v pisarni gradbenega nadzorstva.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do dne
30. junija 1936 do 10 dopoldne,
kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 18. junija 1936.
Predsednik: Dr. Adlešič 1. r.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — židovska ul. in Stari trg.
Za kresni večer
si preskrbite rakete, bengalski ogenj, topiče in ostale potrebščine za ognjemet pri Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1. (1)
Vsa letna oblačila,
lister, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite poceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14.
Kolesa
kromlrana, ponikljana, že od 700 Din — samo pri Kemec Oskarju, Dolenjska cesta 5.	(1)
Tinček in Tonček koi deiekiiva
87.
Morska pošast.
A lo dviganje ni trajalo dolgo. Kmalu je balon začel spet sum-jivo omahovati in se spuščati proti morski površini.
»Zdaj sino izgubljeni!« je presunljivo zakričal Tonček.
Nesrečne potnike pa je čakalo še drugo, hujše presenečenje. Ko je bil balon komaj še nekaj pedi nad morjem, je zdajci iz valov dvignila glavo velikanska morska pošast. Ob pogledu nanjo je Tinčku in Tončku oledenela v žilah kri, gorila pa je besno zatulila: »Vau-huuu!«
Bukovi odpadki
suhi, kratko žagani, zopet na razpolago. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44
4444*4444444444AAAA1AAAA
VVVVTT*
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA-
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljoni
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od po! 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030.
i! fe'
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Pavel pl. Levičnik
višji svetnik direkcije drž. železnic v pok.
22. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju mirno in boguvdano umrl.
Truplo bl«gopokojnika prepeljemo iz ljubljanske Splošne bolnišnice v Železnike, kjer se bo vršil pogreb v sredo, dne 24. junija 1936 ob 3 popoldne na ondotno farno pokopališče.
Ljubljana, dne 22. junija 1936.
Žalujoča soproga Terezija Levičnik in ostalo sorodstvo.
L. Ganghofer:	116
Srad ftutelais
Roman
Po?asi se je ivigala pot med nizkimi zidovi limoninih vrtov, za hip se je odprl čudovit razgled čez salernsko, v jutranjem hlapu modrikasto obalo, in cesta je v vzpenjajočih se serpentinah zavila v stransko dolino. Pod cesto so se kakor zeleno, valovito jezero, vrstili zapored oranžni gaji, katerih drevesa so nosila rdeče sadove in bele cvete obenem ter polnila obširno dolino s trpkim voniem. Kradoma so kukale iz zelenja strehe po-»am'cnih vil. In čez najvišje hiše, ki so bile videti ko bele pike. je rastel en skalni vrh za drugim, vsak manj zelen, tja gor do golega Mont' Angelo, ki stega svoj silni vrh pod nebo. Tam gori sta bih videti samo obe nasprotji: bleščeča sončna svetloba in moira zabrisana senca.
Na vozu je bilo tiho. Kiti se je z žejnimi očmi ozirala po lepi dolini, tete Gundi se je vidno po-laščal tisti nemir prejšnjih dni, čim bližje so bili Raveilu.
V lem občutju se je enkrat zdrznila in globoko zadihala v vonju, ki je polnil zrak.
..Ah, ta voni! Oranžno cve.je in mirta!-' Nežno je ovila roko Kiti okoli ramen. »Pomisli samo, otrok, vedno me prešinja občutek, kakor bi bila v cerkvi in bi morala odvesti ovenčano nevestico »>rcd oltar.«
Bolestno se je utrnilo okoli Kitinih ust.
Voz je zavil na zadnjo, strmo' serpentino, kjer se je na vrhu prikazal ravellski zvonik in razpadajoči nadzidki mavriških vrat. Poleg ceste so se dvigali ostanki starega, iz ogromnih skal sezi-danega trdnjavskega zidu; za tem kamenjem se je videla razvalina s počeno kupolo. To sivo zidovje so zmešano prepletale ovijalke, izmed zelenja so se svetlo odražale cvetlice.
Gundi Kleesberg je z mokrimi očmi objela dolino in hrib. »Kako lepo! To vse je ustvaril Bog, da bi se ljudje veselili svojega življenja! A tega neumneži nočejo spoznati! Uniči nekdo redko srečo, ki mu jo je dalo najti nebo, in drugi nima poguma, da bt segel po daru, ki mu ga ponuja Bog, in se onesreči za vse življenje! «
Kiti jo je začudeno pogledala: »Teta Gundi?«
»Da, otrok! Le poglej me! Mene, staro odvečno stvar! Tudi jaz sem bila nekdaij mlada kakor ti! Tudi k meni je prišla sreča. Toda bila sem pre-,strahopetna, da bi jo obdržala. In morala bi, da bi dala svojemu življenju ceno in cilj, spregovoriti samo eno besedo — besedo, kakor jo je rekel tvoj brat Tas svojemu očetu!«
Kiti je prebledela.
»In zdaj me poglej, otrok! Mene z gubami pod šminko! Mene! Z vsem, kar more bolečin in ke-sanja priti nad žensko srce! Naj ti bom za svarilo! Mlada si, lepa in tako srčno dobra! Zaslužiš srečo. Kdo ve, ali ti ne pride nasproti pri tvojem prvem koraku? In če bo stala pred teboj in se ti nasmehnila s svojimi zvestimi očmi, ne bodi strahopetna, Kiti! Sezi po njej z obema rokama! Reci si, da odtehta sreča vse drugo: ime, družabni položaj, imetje! Poglej me, otrok! Kako bi mogla biti srečna! In pri vsem kesanju mi teži vest še očilek, da sem s svojo strahopetnostjo pognala za vse življenje v osamelost še drugega, sijajnega človeka! Skromna, kakor sem, bi mu mogla biti res samo poštena žena, ki bi mu bila ustvarila prijazen dom — dočim je on, izvoljenec, stopal v svoji umetnosti od stopnje do stopnje, do največje slava! Kako srečna bi bila v svojem tihem kotičku! In b' se s ponosom in ljubeznijo ozirala gor k njemu — k njemu, ki ga občuduje in spoštuje ves svet!«
Kiti je prešinila slutnja. Prestrašena se je oklenila Gundine roke in zašepetala: »Werner?«
Tedaj je obstal voz na trgu v Raveilu. Iz stolnice se je skozi odprta bronasta vrata čulo pelie in nrtfle.
Kakor bi se prebudila, je Gundi Kleesberg dvignila obraz.
»Hotel Palumbo?« je dejal tenek tenorski glas. Stari mož, ki je nosil črn žameten suknjič in bil videti tudi drugače kot potepen slikar, je odprl vratca in pomagal damama stopiti z voza. Kakor je bila Gundi Kleesberg razburjena, je vendar takoj opazila, da sta dvorišče in veža v hotelu Palumbo izredno snažna. Ko je prišla gospodinja, da bi pozdravila dami, se je stvar razjasnila: najemnica je bila njuna rojakinja. Odvedla je dami v stranski del hiše. V neki sobi je pospravljala služkinja in vrata so bila odprta. Gundi Kleesberg se je začudeno razburila, ko je zapazila v prostoru razne slikarske potrebščine, stojalo in več okvirov z napetim platnom.
»Le hitro, otrok! Hitro!« je priganjala, ko je odprla gospodinja Kitino sobico s pohištvom iz olivnega lesa in z zavesami iz belega pliša. »V petih minutah bom pripravljena.« Gundi Kleesberg |e prijela gospodinjo za roko. »Pojdite, ljuba gospa, prosim vas, pojdite, govoriti moram z vami.«
Kiti je stopila v sobo. Mali, prijazni prostor se ji je zazdel domač in jo spomnil na njeno sobico na Hubertovem. Skozi odprto okno se je videlo čez zelene vinograde v minoritsko dolino in tja daleč na morje. Kiti si je primaknila naslanjač, sc spustila vanj in si pritisnila dlani na razgreta lica.
Ni čula, kaj sta se tiho pogovarjali obe ženski v sosedni sobi. Potopila se je v brezciljne misli in zajelo jo je občutje, ki si ga ni znala razložiti, ln potem so se odprla vrata in Gundi Kleesberg je stala pred njo. pol prestrašena in pol ogorčena. »Za božjo voljo! Otrok! Kaj .si pa počenjala vos ta ča>3? Skoro četrt ure! Biti bi morala že čisto pripravljena in sediš še vedno v klobuku in plašču!« Kakor hišna se je ročno zavrtela, da bi pomagala Kiti napraviti se. »Samo hitro, otrok! Hitro! Ne smeva zgubljati časa. Oditi morava takoj v palačo Rufalo. To je prvo. Naivažnejše! Vse drugo pride pozneje. Pojdi! Pojdi!« Iz vaze je potegnila '"-<> vrtnice.
Kiti se je branila: »Saj veš, da sedaj ne nosini cvetlic.«
»Pač otrok! Le vzeimi jih! Danes!« Kako čudno je Gundi Kleesberg poudarjala to besedo. »Danes! Ne morem trpeti, da bi hodila v tej neprijazni črnini! Vzemi vrtnice! Prosim te!« In je njena tudi obveljala. Potem je premaknila Kitin klobuk, popravila kopreno in gube na krilu, kakor bi bila njena varovanka namenjena na svoj prvi dvorni ples. Nazadnje je bila vendarle zadovoljna. »Tako, zdaj si mi všeč. Pojdiva!« Materinsko ginjena je stegnila roke, da bi objela Kiti. »Ne! Ne! Zmečkala bi ti vrtnice! Pojdiva!« Odšumela je k vratcem, kakor bi bila vsaka minuta dragocena.
Presenečena je Kiti majala z glavo »Toda teta Gundi? Kaj neki je s teboj?«
»Kar pojdi! Ne brigaj se zame! Meša se mi malo. Tu je tako lepo, tako neverjetno lepo! In vse drugo, saj niti ne slutiš —« Gundi Kleesberg je prestrašena umolknila, kakor bi bila povedala že preveč. »Pojdi, pojdi!«
Pred hotelom ju jc čakal cicerone v svojem črnem žametnem suknjiču. Snel je svoj sivi klobuk. »Primieramente,« je začel s svojim cvilečim tenorskim glasom, »condurro le signore alla bella vista nel giardino degli Afflitti —.«
»Kaj me briga razgled v vrtu žalostnih!« mu je pretrgala besedo Gundi Kleesberg. »Odpeljite naju v palačo Rufalo.«
Cicerone je ob tej samolastnosti prizanesljivo prikimal in zmignil z rameni. »Come Le piace,« kakor želite. Toda ko so prišli do stolnice, mu je kar iz navade ušlo: »Ed ora entriamo nel santo duomo. Fu construtto nel secolo undicesimo —.«
Teto Gundi je prijela nestrpnost. »Nič mi ni tnar, kdai je bila vaša cerkev sezidana! V palačo Kufalo, sem rekla!«
»Come Le piace!« Cicerone je bil užaljen.
»To je vendar neverjeten človek!«
Kiti je skušala telo pomirili, C.undi Kleesberg se je razvnemal,-! ""-'no bolj.
Zn *Ju>i'jblovausko Uskaruu< v Liuliliuiu
Karel cet.
UleUmk. Viktoi Cenili.