GLASILO OBČINE DOMŽALE december 2006 - letnik XLVI, št. 14 radio hit NOVA BREZPLAČNA ŠTEVILKA PROMETNIH INFORMACIJ! MODRA ŠTEVILKA (((• 080 88 18) Dobrodošli tudi letos, 31. decembra 2006, na silvestrovanju v centru Domžal z ansamblom K1NGSTON in ognjemetom. Vabita Občina Domžale In Radio HIT. BOŽIČKOV POHOD NORDIJCEV Sobota, 9. december 2006, ob 10. uri na začetku trim steze TVD Partizan Domžale Tomčevo leto »Dragi moji, prepevajte, igrajte in plešite slovenske pesmi in plese, saj enakih ni na tem svetu.« BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Dom krajanov v Ihanu petek, 15. december 2006, ob 19. uri Kulturno društvo Ihan BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT Kulturni dom Radomlje petek, 15. decembra 2006, ob 19. uri Moški pevski zbor Radomlje MIKLAVZEVANJA Kulturni dom Groblje: nedelja, 3. december 2006, ob 16. uri Kulturno društvo Groblje in Župnija Jarše Dom krajanov v Žejah: torek, 5. december 2006, ob 18. uri Športno društvo Konfin - Sv. Trojica Krtlnska cerkev: torek, 5. december 2006, ob 19. 30 uri Krajevna skupnost Krtina in Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Vabljeni! Cveta ZALOKAR ORAZEM, poslanka v Državnem zboru RS, vabim na prvi POSLANSKI VEČER z Matjažem Hanžkom, varuhom človekovih pravic v četrtek, 14. decembra 2006, ob 18. uri v Knjižnici Domžale Prijazno vabljeni! Domžalskim nogometašem In vodstvu kluba Iskrene čestitke ob uspešnem zaključku Jesenskega dela nogometne lige ter za zgodovinski uspeh -25 tekem brez poraza. Več na strani 21. ZA TRDIM DELOM STOJI ZLATO je naslov prispevka, v kale mu pišemo o Teikoatletskem klubu Domžale, ki je osvojil naslov ekipnih državnih prvakov. Kantoni in trenerju Romanu Dimen iskrene čestitke, več pa lahko preberete na strani 20. PAVOVEC HALO PIZZA □1/729 1111 01/723 ~7~7 ii" II- i" it- la I Novost pri Chevroletu: nova Eplca In Captiva 4x4 (tudi dtesel). Pridite In ju prelrkusltel AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 www.ahac.pKem.si STAMPILJKE VIZITKE www.s-graf.si 01 721-91-70 intoCçùi-uraUi i MIKLAVŽ prihaja v Domžale, pričakajte ga .že v soboto 2. decembra 2006, i j ob 18.30 uri, na* plošča d i V pred Blagovnico Vele. Vabljeni! 7 VE IGE DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke Povejte, morda se da kaj narediti... Najbrž večina bralcev in bralk čist« točni) ne ve, kaj vse (lahko) dela odgovorna urednica. Na kratko bi se reklo, da Slamnik ter da v ta okvir spada predvsem pregled prispevkov, njihova ra/.poreditev po straneh. It kratek pogovor s tehničnim urednikom in časopis je narejen. Pa ni čisto tako. Sama imam srečo, da sem v taki službi, da me z informacijami kar zasipajo, zato mi ni težko napisati vsega, kar je povezano z občino, še posebej, če so kolegi tako prijazni in mi pomagajo z informacijami. Teh je veliko tudi iz številnih društev in drugih organizacij, ki me vabijo na različne prireditve, slovesnosti, tudi prijetna praznična srečanja . . . Prav z mojimi obiski tovrstnih prireditev, katerih sem se rada udeleževala tudi, ko nisem bila odgovorna urednica, je povezana zanimivost. Zanesljivo je več kot 90 odstotkov tovrstnih mojih obiskov končalo v Slamniku - z daljšim ali krajšim prispevkom. In če se lahko pohvalim, da sem kot dopisnica pri Slamniku še iz najstniških let. potem veste, da teh ni bilo malo ... Ampak verjeli ali ne - še danes, ko sem že »stara mama«, se vsakega od objavljenih prispevkov veselim enako kot tistega prvega - povezanega s prijazno pomočjo učiteljev in tedanjega ravnatelja na sedanji osnovni šoli Rodica pri mojem uvajanju v delo učiteljice slovenskega jezika in zgodovine. Najraje pa pišem pogovore s starejšimi ljudmi. Njihovi spomini in življenjske resnice so nekaj, kar odtehta ves čas, ki ga porabiš, da iz nešteto lepih in iskrenih besed napišeš prispevek. Je pa delo odgovorne urednice povezano tudi z vami, spoštovani bralci in bralke, ki me po telefonu, največkrat pa ob osebnih srečanjih opozarjate, naj napišem to in ono, kar vas teži. In ko sem se preteklo nedeljo - zaradi novinarskega prispevka, sicer se pa z možem ob Kamniški Bistrici voziva vse poletje, zapeljala do investicij, ki jih boste našli v tej številki Slamnika, mi je prijazen gospod naštel vrsto problemov, ki bi se jih dalo razrešiti z malo dobre volje. Najprej sva se strinjala, da morajo sprehajalci imeti pse na vrvici ... saj ne bo nič naredil ... pravi večina lastnikov ... »Tebi ne. meni pa,« je povedal sogovornik in me opozoril na vrsto kakcev ob cesti, ki bodo še posebej vidni, ko pade sneg. Zato imejte s seboj vrečke ali drugače poskrbite za svoje ljubljence. Strinjala sva se tudi, da ostanki McDonald' sovih gostij, ob katerih sva stala, nimajo kaj iskati ob bregovih Kamniške Bistrice. Zato prošnja vsem, tudi organiziranim skupinam, odpadki sodijo v koš ali jih vzemite s seboj. Prijeten klepet sva nadaljevala in našla še marsikaj, kar bi se z malce dobre volje dalo odpraviti, ampak o tem drugič. Danes le še povabilo, da tudi tokrat strani Slamnika odpiramo za vaša voščila in dobre želje. Pričakujemo jih najkasneje do 10. decembra 2006. Povabljeni k sodelovanju. Med vas ponovno pridemo tik pred prazničnimi dnevi. Vaše prispevke pričakujemo do 11. decembra 2006, na elektronski naslov vera.vojska@domzale.si in tudi na info(a'kd-domzale.si. Veliko prijetnih decembrskih dni, veliko prijaznih besed, toplih stiskov rok ter veselega pričakovanja. Pa ne pozabite: dan se nasmehne tistemu, ki se mu zna nasmehniti. Upravnega odbora NK Domžale. Seveda pa sem bil aktiven tudi na področju kulture kot predsednik Sveta zavoda Kulturnega doma Franca Bernika in na področju izobraževanja kot član sveta Osnovne šole Domžale. Morda na kratko še o tvoji delovni poti. Prva zaposlitev je bila predsednik občinske konference ZSMS - zelo razgibana in zanimiva. Nato sem se zaposlil kot vodja zemljiško-pravne službe v Agroemoni, ki jo je zamenjal Lek. V Leku sem deloval kot oddelčni vodja in na svetu delavcev sem bil izvoljen za člana nadzornega sveta. To funkcijo sem opravljal dva mandata, ko sem zaradi nezdružljivosti funkcije s funkcijo profesionalnega podžupana odstopil. Na Lek me vežejo izredno lepi spomini, na službo, na Naš pogovor Toni Dragar je novi župan Občine Domžale Dosedanji podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, je bil v drugem krogu letošnjih lokalnih volitev prepričljivo izvoljen za župana Občine Domžale. Že v prejšnji številki smo vam obljubili, da bomo 7. maja leta 1961 rojenega Domialčana, bolj natančno Ihančana, podrobneje predstavili bralcem in bralkam Slamnika. Preden skupaj prehodiva njegovo življenjsko in delovno pot pa vprašanje, ki so mu ga postavili prav vsi, ki so se z njim pogovarjali. Si po prvem krogu, ko te je podprlo 49,36% volivcev in volivk, sokandidata pa 32,59%, pričakoval zmago v drugem krogu? Glede na to, da je za izvolitev v prvem krogu zmanjkalo nekaj deset glasov, sem potiho pričakoval zmago v drugem krogu. Ob tem sem upal, da bo do moje dosedanje delo ter predlog programa, ki se bo glede na potrebe tudi spreminjal, in realizirani projekti v preteklosti, prepričali volivke in volivce. Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalil vsem volivcem in volivkam, posebej volivkam in volivcem v moji, domači krajevni skupnosti. Podpora sokrajanov mi veliko pomeni, saj me poznajo tako kot človeka kot strokovnjaka. Posebna zahvala pa gre mojim domačim. Kampanja je zahteven projekt, tako organizacijsko kot časovno, in to so občutili najbolj prav moji najbližji. Njihovo razumevanje in zaupanje v mojo izvolitev mi je vlilo dodatno energijo, posebno takrat, ko bi si želel, da ima dan še enkrat več ur. Seveda pa hvala vsem za številne čestitke in dobre želje. Ker bova o sedanjem času še govorila, se vrniva nekaj več kot 45 let nazaj in se zaustaviva ob tvojem otroštvu. Seveda, odraščal sem v domačem okolju v Ihanu, kjer sem bil deležen liberalne in poštene vzgoje. Tu sem obiskoval tudi prva dva razreda osnovne šole, nato sem se preselil k mami v Ljubljano in obiskoval Osnovno šolo Oskarja Kovačiča. Tega časa se spomnim predvsem po številnih obšolskih dejavnosti, tako na področju športa (rokomet, nogomet, streljanje z zračno puško, šah...), kot kulture (dramska sekcija, recitacijski krožek, pevski zbor...). Po osnovni šoli sem se odločil za Poljansko gimnazijo. Sledili so novi izzivi, doba odraščanja in osamosvajanja V tvojem življenjepisu na inter-netni strani sem prebrala, da si se v dobi uporništva in osamosvajanja pokazal kot močna in vztrajna osebnost. Res je. Lahko rečem, da sem vztrajen, in da če se za nekaj odločim, potem naredim vse, da bi mi to uspelo. Tako sem ob delu, ki nikoli ni bilo lahko, uspešno zaključil tudi svoje izobraževanje. Najprej na Visoki upravni šoli (t.i. VI stopnja) in kasneje dokončal šolanje in si pridobil naziv diplomirani ekonomist. Posebej sem ponosen na svoje diplomsko delo - Odnos delničarjev do delnic Leka. In kdaj si se aktivno vključil v svojo lokalno skupnost? Po zaključenem rednem študiju sem se vrnil v Ihan in se aktivno vključil v življenje in delo KS, kasneje tudi v ZSMS in postal predsednik občinske konference ZSMS. Lahko rečem, da so bili to zelo lepi časi, ko sem s kolegi, kot so: Jože Lenič, Milan Pirman, Marko Vrcsk, Martin Grošelj, Simon Mavsar in še koga bi našel, uspešno nadaljevali tradicijo aktivne mladinske organizacije. Pogosto smo bili nekaj korakov naprej. Zvesti bralci Slamnika se bodo najbrž spomnili obdobja, ko smo »mladinci« iz Domžal s svojimi idejami pošteno pretresli tedanjo republiško mladinsko organizacijo. Se spomniš vseh funkcij, ki so te spremljale v tem času? V ZSMS sem dalj časa opravljal funkcijo člana najožjega vodstva in sekretarja Občinske organizacije ZSMS. To pomeni, da sem bil stična točka za 19 občin, od Trojan do Ljubljane. V spominu so mi ostali predvsem odnosi s predsedniki lokalnih odborov. Z mnogimi se družimo še danes in smo ostali prijatelji. To je bil čas nenehnih sprememb, prilagajanja, volilnih kampanj. Bilo je zelo razgibano in zanimivo. Kasneje sem bil sekretar občinske organizacije LDS - Liberalne demokracije Slovenije, danes pa sem njen predsednik. Vse od začetka sem bil aktiven tudi v delovnih telesih Občinskega sveta, predvsem na področju družbenih dejavnosti, kulture, športa, društev. Leta 2002 me je v svojo ekipo kot profesionalnega podžupana povabila Cveta Zalokar Oražem. Tu bi se zahvalil kolegici Cveti in njeni ekipi, da meje tako sprejela in mi omogočila hiter prehod iz gospodarstva v javno upravo. Kot podžupan sem ostal aktiven še na drugih področjih in kot član občinskih odborov, odbora za kulturo, šport in društva, za družbene dejavnosti, finance, stanovanjske zadeve ter predsednik komisije za volitve in imenovanja ter imunitetne zadeve. Sem pa tudi predsednik Športne zveze Domžale, član Sveta Zavoda za šport in rekreacijo in kolektiv, organiziranost podjetja, urejenost poslovanja, socialnost, bonitete, izrednega predsednika kot strokovnjaka in človeka. Tudi tvoji sodelavci v Leku te imajo v dobrem spominu, označili so te za dobrega, korektnega in gospodarnega vodjo. Hvala. To je priznanje. Prav zato sem odločitev za odhod iz Leka težko sprejel. Želel sem si, da bi neprofesionalno opravljanje vrste funkcij zamenjal za profesionalno in na tak način dal družbi še več, hkrati pa morda lahko namenil družini malo več časa. Mislim, da mi je z opravljanjem profesionalne funkcije podžupana Občine Domžale uspelo, in da so to opazili tudi volivci in volivke. Tvoj prihod v Občinsko upravo je pomenil nov veter, zlasti na področjih, ki si jih pokrival v soglasju z županjo Cveto Zalokar Oražem. Lahko še enkrat našte- ješ najpomembnejše projekte, ki si jih vodil v zadnjih štirih letih? Cveta Zalokar Oražem mi je zaupala vsa pooblastila za vodenje občine. Skupaj sva sprejemala odločitve o prioritetah in načinu realizacije. Izvedba pa je bila potem na meni. Tako sva realizirala kar nekaj projektov: Knjižnico Domžale, Osnovno šolo Dragomelj, prizidek k OŠ Dob, dva vrtca: Bistra in Racman, številna izogibališča ob osnovnih šolah s katerimi smo zagotovili bistveno večjo varnost našim šolarjem, nakup gasilske avtolestve, obnova hale Komunalnega centra, izgradnja rondoja v Radomljah, ureditev športnega parka Domžale (atletska steza in razsvetljava), ... Kdo je vplival na tvojo odločitev, da kandidiraš za župana Občine Domžale? Povabilo županje in celotnega izvršilnega odbora OO LDS Domžale je bilo veliko priznanje mojemu delu in meni osebno. Odločitev za kandidaturo za župana sem sprejel kot možnost za nadaljevanje uspešnega dela podžupana. Glavni razlog za kandidaturo pa je bil: omogočiti občini Domžale pogoje za bogato in kvalitetno življenje za vse generacije in vse kraje ter mesto Domžale. Prav zato je bila moja kampanja vsebinska in je temeljila na predlogu programa. Si bil zadovoljen s svojo kampanjo? Sem, tudi zaradi rezultata. Vseskozi sem poskušal predvsem s svojimi človeškimi lastnostmi, delom in programom prepričati volivke in volivce, da sem najprimernejši kandidat. Posebej sem bil vesel podpore v domači krajevni skupnosti, kjer me je podprlo 85,6% volivcev in volivk. Ob tem moram povedati, da uspeha brez resnično zelo dobre ekipe prijateljev, simpatizerjev in članov LDS Liberalne demokracije Slovenije ne bi šlo. Vsem članom »moje« ekipe se moram zahvaliti. Seveda pa tudi vsem drugim Številnim, včasih tudi neznanim občanom in občankam, ki so mi dajali podporo v moji pisarni na Kolodvorski cesti, ob srečanjih na ulicah ali po mobilnem telefonu. Kampanja je bila zahtevna in podpora je bila vedno dobrodošla. Niso pa te podprli le občani, že v prvem krogu so te podprle Stranka mladih Slovenije, Dcsus in lista Moje Domžale - varne in uspešne. Ja. Moj program in slogan je bil zastavljen ZA VSE GENERACIJE IN VSE KRAJE. S strankama in listo smo se programsko povezali že v prvem krogu in bomo pri realizaciji programa sodelovali tudi naprej. Si član stranke, ki je dobila največ glasov v Občinskem svetu Občine Domžale. Kaj pričakuješ od sodelavcev in sodelavk? Lista LDS je še naprej ostala vodilna stranka v občini, dobila je 35% in 11 mandatov. Svetniki so stro- stran kovnjaki na svoji področjih, ki jih dobro poznajo in bodo zanje, tako kot doslej, zanesljivo predlagali dobre rešitve in pozitivno vplivali na nadaljnji razvoj občine. Seveda pa to ni dovolj za večino v Občinskem svetu. Res je. Za nadaljevanje razvoja bi bilo lažje delati z močno večino v svetu. Programsko oziroma projektno sodelovanje zahteva veliko energije, usklajevanja. To energijo želim usmeriti v druge vzporedne projekte. Prav v tem času, po volitvah, opravljam razgovore z vsemi političnimi opcijami. Za razvoj občine sem pripravljen spremeniti splošno prepričanje, da se lahko povežejo le leve in desne stranke. Vsi, ki smo usmerjeni v boljše bivanje za vse generacije in kraje se moramo povezati, oblikovati močno koalicijo ter omogočiti občini napredek. Predvsem si želim, da bi v občini ohranili transparentne odnose z vsemi, še naprej sodelovanje tudi z opozicijo. V tako veliki občini, kot je naša, in s takim tempom razvoja, ni prostora za strankarske razprtije. Prav zato sem v sredo, 22. novem bra, vse svoje sokandidate povabil v priznano Gostilno .lanežič na kosilo, kjer smo na kratko pregledali kampanjo in se pogovarjali o nadaljnjem razvoju Domžal. Občani so te na enem od soočenj označili za ljudskega. Se s tem strinjaš? Seveda. Sam to razumem kot druženje z občani in občankami, njihovo povezovanje ter skrb za boljše bivanje. Uvedel bom nekaj novosti, enkrat v letu si boste lahko vsi ogledali ekipo, ki skupaj z županom nadaljuje Z razvojem občine, še naprej bom dostopen v uradnih urah, razmišljam o letnih sestankih v krajevnih skupnostih, sprejemal bom pobude in predloge, se rad udeleževal prireditev, zagotavljam vsem odgovore na njihova vprašanja, tudi poročal mladoporočence, se veselil zlatih in bisernih porok, uspehov kulturnikov, Športnikov ... Prav rad bom »ljudski« župan. Boš voščil zbranim 31. januarja ob polnoči na domžalskih ulicah? Seveda, skupaj z Radiem I lil in skupino Kingston, pa kakšno prijetno presenečenje tudi ne bo manjkalo. Povabljeni! Hvala ter iskrene čestitke tudi v imenu Uredništva Slamnika in naj bo prvo leto tvojega župa-novanja uspešno - enako kot vsa naslednja! Pogovarjala se je odgovorna urednica Vera Vojska Konstitutivna seja Občinskega sveta Obilne Domžale je bila 20. novembra 2006, zato boste o njej brali v naslednji številki. Novi brvi za prijetnejše sprehode in vožnje Kamniška Bistrica - rekreativna os regije Občina Domžale si že dlje časa prizadeva uresničevati podpisan sporazum o rekreacijski osi Kamniška Bistrica, pri katerem sodelujeta tudi občini Kamnik in Dol pri Ljubljani. Občina Domžale v ta namen že več let zagotavlja finančna sredstva v proračunu, ki bodo omogočila, da se bodo pešci in kolesarji lahko nemoteno sprehajali oz. vozili in uporabljali obrežje za rekreacijo. V ta namen je v letošnjem proračunu zagotovila 40 mio sit, ki bodo porabljena /a brv čez Mlinščico ter brv čez Pšato- cca 20 mio sit, ki bosta omogočili varen prehod k bregovom Bistrice. Betonski podstavki so že narejeni, v kratkem pa naj bi položili tudi leseni brvi. Hkrati se bo konec tedna začela gradnja podhoda pod industrijskim tirom Količevo, s čimer bo omogočen normalen prehod pod njim. S tem bo občina zagotovila nemoteno povezavo med Virom, Jaršami in Količevim. Ob tej bodoči rekreacijski osi pa je občina postavila tudi fontane s pitno vodo, s katero se lahko sprehajalci in kolesarji, ki jih ni malo, odžejajo. 0. u. k *....._ .... -tig Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domž.alec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STTBRIČ, IKK,DAN OSOI.IN, DARJA ANDRE.IKA, JURE I I IIKIN, METKA ZUPANE* in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIC Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ZABJEK, tel.: 722-50-50. fax: 722-50-55, e-mail: info(aJkd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona 0 DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 TOMČEVO LETO Domžalska leta profesorja MATIJI- TO M C Tomčevo leto »Dragi moji, prepevajte, igrajte in plešite slovenske pesmi in plese, saj enakih ni na tem svetu.« Matija Tome Leto 2006 smo v občini Domžale poimenovali TOMČEVO LETO ter se v njem spominjali 20-letnice njegove smrti. Po vrsti prireditev, ki so se vrstile vse letošnje leto, se je leto, namenjeno nekdanjemu domžalskemu župniku ter velikemu skladatelju, ki je napisal več kot 1400 različnih skladb, zaključilo S sklepno slovesnostjo 22. novembra 2006. Njen vrhunec je bila predstavitev knjige DOMŽALSKA LETA PROFESORJA MATIJE TOMCA, dr. Velimira Vulikiča. Vsebina sklepne prireditve, na katero sta vse ljubitelje in častilce njegove glasbe povabili Župnija Domžale in Občina Domžale, je bila Tomčeva glasba. Dvorana, ki v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale nosi njegovo ime, je bila mnogo premajhna za vse, ki so se želeli pokloniti njegovemu delu. Slovesnost je začel Cerkveni meša- MAVRICA Radomlje Podjetniški center Domžale Delavnica za podjetnike -iskanje kadrov preko interneta V sodelovanju z Občino Domžale in OOZ Domžale vabimo vse obrtnike in podjetnike v torek, 12. decembra, ob 15.00 uri na BREZPLAČNO DELAVNICO: »Kako poiskati dober kader za svoje podjetje preko Interneta''« ki jo bomo izvedli v prostorih Območne obrtne zbornice Domžale Šaranovičeva 21 a, Vir. Delavnico bo vodil Tomaž Dimnik, solastnik največjega zaposlitvenega portala v Sloveniji - MojeDelo.com. Skušali bomo svetovati: • kako iskati kadre preko interneta oz. preko zaposlitvenih spletnih portalov, • katere storitve delodajalcem ponujajo spletni portalt, • katere so prednosti takega načina zaposlovanja, • kako si na ta način tudi delodajalci, torej podjetja, povečujejo svoj ugled med iskalci zaposlitve, • kako učinkovin, komunicirali s trgom delovne sik- • kakšni so stroški delodajalca v primeru iskanja kadrov preko spletnih portalov. Za prijavo m informacije nas pokličite na Podjetniški center Domžale, Šaranovičeva 21/a na Viru, ob ponedeljkih od 8^00 do 13.00 ure ob sredah od 14 00 do 16.00 ure in ob petkih od 8.00 - 11.00 ure, tel. 7219-370, e-pošta: pc-domzale@volja.net. Vljudno vabljeni! Še vedno pa je čas za sodelovanje na Natečaju a najboljšo»P^vno idejo, na katerem lahko sodelujejo mladi iz občne Domžale (starost „d 15 do 30 let, besedilo natečaja je objavljeno na www.cinig^ljubljana.si). Vaše ideje pričakujemo na našem naslovu do 4. decembra 2006! Nataša Pustetnlk Podjetniški center Domžale ni pevski zbor Domžale, ki ga vodi zborovodkinja Ksenija Kozjek, ter ob pomoči solistke Eli Hribar in prof. Polone Gantar, ki je igrala na orgle, predstavil del Tomčeve kan-tate Slovenski božič. Sledil je nagovor župnika Janeza Šimenca, ki je po pozdravu vseh prisotnih, med katerimi je bil tudi arhidiakon msgr. dr. Franci Šuštar, zastopnik ljubljanskega nadškofa, upokojeni nadškof dr. Franc Perko, županja Cveta Zalokar Oražem in novi župan Toni Dragar, na kratko predstavil vse prireditve, ki so se zvrstile v Tom-čevem letu, od osrednje občinske akademije ob kulturnem prazniku, do številnih drugih pevskih prireditev, na katerih so pevci in pevke peli pesmi velikega skladatelja, opomnil pa je tudi navrsto literarnih prispevkov v številnih revijah, oddaje na radiu, koncert godbe. Še posebej pa je poudaril veselje ob izidu knjige o domžalskem bivanju prof. Tomca, zgoščenke z njegovimi pesmimi v izvedbi mladinskih /borov ter prepričanje, da Tomčevo delo ostaja za vselej med tistimi, ki jim gaje namenil - pevcem in pevkam ter ljubiteljem slovenske pesmi. Po njegovi Tam kjer teče bistra Zi-Ija, v kateri sta se ob zboru predstavili solistki Urška Pavli in Ksenija Kozjek, zbor je vodil Janez Kozjek, smo si ogledali dokumentarni film: Skladatelj in župnik Karla Steinerja, nato pa smo prisluhnili odlomkom iz knjige Domžalska leta profesorja Matije Tomca ter pogovoru med voditeljem Juretom Seskom in avtorjem dr. Velimirjem Vulikičem. Ta je predstavil nastanek knjige, orisal sedem pomembnih življenjskih postaj prof. Matije Tomca, voditelj pa je prebral tudi dva odlomka iz zanimive pripovedi. V nadaljevanju je Otroški pevski zbor Sončni žarek, ki ga vodi Lili Sever, zapel pesmi z novega ploščka, sledil pa je zadnji del predstavitve Tomčeve sklada-teljske ustvarjalnosti. Z njo so se predstavili: orglar Dominik Kozjek (mentorica prof. Barbara Pibernik), pianistka Nadja Kobolt (mentorica Olga Štele), sopranistka Katarina Kuhar in basist Janez Kunavar, katerih mentorica je prof. Julieta Ku-bik de Habjanič, na klavirju pa ju je spremljal prof. Jože Smrekar ter orglarka prof. Polona Gantar. V sklepnem nagovoru je zastopnik ljubljanskega nadškofa arhidiakon msgr. dr. Franci Šuštar poudaril, da deli veselje in navdušenje nad Tomčevim letom z vsemi ljubitelji njegovega dela, še posebej v ubranem petju, ter zaželel vsem tudi v prihodnje veliko povezanosti z njegovim delom. O pomenu dela prof. Matije Tomca je spregovorila tudi županja Cveta Zalokar Oražem in se ob koncu zahvalila prav vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu Tomčevemu letu, še posebej pa župniku Janezu Šimencu, čestitala pa je tudi avtorju knjige dr. Velimir-ju Vulikiču. Ob zaključku prireditve se je Župnija Domžale za veliko opravljeno delo v zvezi s Tomčevim letom zahvalila mag. Marjeti Cerar. S sklepno prireditvijo pa Tomčeve-ga leta še ni konec. V že omenjeni knjigi je namreč avtor dr. Velimir Vulikič zapisal: »Tomčevo leto se nadaljuje, vse dokler bo živela njegova sakralna in posvetna, zborovska in ljudska pesem, dokler se bo Slovenec doma in v tujini obračal k Bogu, se veselil, žaloval in hrepenel za lepšim jutri. V vsem tem času nas bo župnik in skladatelj prof. dr. h. c. Matija Tome nagovarjal: »Dragi moji, prepevajte, igrajte in plešite slovenske pesmi in plese, saj enakih ni na tem svetu.« Vera Vojska Letni koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale z gosti Radi jih poslušamo in prepevamo V letošnje povabilo na letni koncert so dekleta iz Ženskega pevskega zbora Stane Habe iz Društva upokojencev Domžale zapisale, naj zapojemo z njimi in gosti, ki so jih povabile. Zapeli smo in zapišem lahko, da je bil to eden najlepših pevskih večerov. Preberite, zakaj. Ob prijetnem vodenju Dragi Jeretina Anžin, ki je v šopek povezala vrsto resnic o narodni in ljudski pesmi, so pevke gostiteljice, ki niso pozabile na prof. Matijo Tomca in svojega ustanovitelja prof. Staneta Habeta, najprej zapele pesmi, kijih pozna vsak, ki ima rad domačo pesem: Škrjančki, Dečva pa v hartlcu ter Še kiklco prodala bom in prav pri zadnji so jim pomagali številni ljubitelji narodnih in ljudskih pesmi, ki so tokrat dodobra napolnili avlo Osnovne šole Domžale. Delaj, delaj, dekle pušeljc, Pozimi pa rožice ne cveto, Sem šel čez gmajni- co. Pleničke je prala in Štajrski fantič so narodne in ljudske, ki so jih zapeli pevci Moškega pevskega zbora Janez Cerar Društva upokojencev Domžale, kijih vodi zborovodja Jože Dolinar. Iz skrinje narodnega blaga so bile tudi pesmi, ki so jih zapele pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Domžale pod vodstvom zbo-rovodkinje Mare Vilar, medtem ko seje Mladinski pevski zbor Osnovne šoie Domžale, ki ga vodi Primož Le-skovec in je bil to njihov prvi uradni koncert, odločil za Robežnikovo Na vrhu nebotičnika in Velkavrhovo Mini, maxi. Nadaljevalci skoraj 50-letne družinske tradicije vokalnega petja so člani Kvineta Pirnat, ki so ubrano zapeli Ko lani sem tod mimo šel, Slovo, So še rožce v hartelnu žavovale, Imam tri ljubice ter Venček fantovskih pesmi. Pevce, ki jih vodi Luka Pirnat, bomo zanesljivo slišali na jubilej- V am nem koncertu ob 50-letnici njihovih starejših sorodnikov Okteta bratov Pirnat v prihodnjem letu. Potem, ko so gostiteljice pod vodstvom neumorne Marike Haler ter ob pomoči violinistke Branke Bečaj s pesmijo Zato sem noro te ljubila, odpele še drugi del programa, so se jim pridružili vsi nastopajoči. Pa ne le oni. Ob harmoniki Ivana Lindiča so iz grl poslušalcev in poslušalk, med katerimi je bil tudi župan Toni Dragar, zazvenele En hribček bom kupil. Po jezeru bliz Triglava, Dekle je po vodo šlo, N' mau čez jizaro, Fantje po polj gredo ter Prav lepa je domžalska fara. Pesem nas je povezala in vsi skupaj smo si želeli, da prijetnega pevskega večera ne bi bilo konec. Skupaj smo zapeli vse kitice znane Dekle je po vodo šlo in nato prisluhnili vodji Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale, ki seje zahvalila sodelujočim ter vsem poslušalcem zaželela, da se prihodnje leto spet vidimo. Skupaj smo zapeli še tisto znano Adijo, pa zdrava ostani in prijetnega ve-čera je bilo, žal konec. Povezovalka se nam ni zahvalila za prisotnost, temveč nas je pohvalila, da smo bili vsi skupaj odlični pevci in na to smo bili zelo ponosni in pripravljeni zapeti še kakšno. Ampak, kot so zapele pevke ... enkrat pa vse mine, je minil tudi večer, 17. novembra 2006, ki ga zlepa ne bomo pozabili. Zato pevci in pevke hvala za resnično lep pevski večer in na svidenje prihodnje leto. Vera Vojska jJ£>.......Mt f*. m J, Kratka predstavitev že 20. knjige Velimirja Vulikiča Domžalska leta profesorja Matije Tomca Domžalska leta profesorja Matije Tomca je že dvajseto knjižno delo domžalskega pisatelja dr. Velimirja Vulikiča, v kateri je na nekaj več kot 200 straneh orisal življenje in delo Matije Tomca v Domžalah. Knjiga je izšla v založbi Družina, uredila jo je Marjeta Cerar, lektorirala pa Marija I .ukan. Knjiga se začne s kratkim nagovorom prof. dr. Marijana Smolika, v kateri je med drugim zapisal, da je zelo vesel, daje dr. Velimir Vulikit zbral toliko pričevanj in dokumentov ter to vse povezal v zelo lepo berljivo biografijo. Ta se začne jeseni 1946, ko je duhovnik in profesor glasbe Matija Tome kot novi kaplan prišel v Domžale. Posebno skrbno pisatelj oriše njegovo srečanje s še enim pomembnim Domžalčanom Francem Berni-kom, nato pa sledimo Tomčevi življenjski in delovni poti v Domžalah ter posameznim življenjskim usodam in srečanjem Domžalčanov in Domžalčank z velikim skladateljem. Posebej je z utrinki s posmrtnih spominskih prireditev dr. Vulikič poudaril, da je prof. Matija lome še vedno med nami. Posebno poglavje ima naslov TOMČEVO LETO 2006. V njem avtor podrobneje opisuje priprave in izvedbo vrste prireditev, ki smo jih v Domžalah s skupnimi močmi pripravili za poklonitev spominu velikega župnika in skladatelja. Domžalska leta profesorja Matije Tomca so prijetno berljiva zgodba o življenju in delu Matije Tomca, ki je bil kar 40 let župnik v Domžalah, s svojim glasbenim ustvarjanjem pa se je zapisal med najbolj plodovi-te slovenske skladatelje. Knjiga nam je v marsičem približala delo prof Matije Tomca, predvsem pa njegovo bivanje v Domžalah ter nas tako seznanila tudi z delčkom naše polpretekle zgodovine, v katero so vsak po svoje prispevali spomine tudi njegovi sodobniki, prijatelji in znanci. Prepričana sem, da knjiga ne bo le prispevala k boljšemu poznavanju življenja in dela velikega DomžalČana, temveč bo še okrepila spoštovanje do njegovega ustvarjalnega dela. Dr. Velimirju Vulikiču za jubilejno 20. literarno delo, iskrene čestitke. Vera Vojska LOKALNE VOLITVE 2006 stran 4 Predstavlj amopredsednike svetov krajevnih skupnosti Lokalne volitve 2006 so prinesle tudi nove predsednike svetov krajevnih skupnosti v naši občini. Med njimi je dobra polovica predsednikov iz prejšnjega mandata, imamo pa tudi kar nekaj novih. Ker bomo programe in delo predsednikov konkretneje predstavljali v obširnejših pogovorih z njimi v naslednjih številkah Slamnika, sem jih tokrat zaprosila za odgovore na tri vprašanja, s katerimi sem želela izvedeti, ali so (ponovno) izvolitev pričakovali, zaprosila sem jih, naj navedejo nekaj najpomembnejših nalog v prihodnjem obdobju, z zadnjim vprašanjem pa sem skušala ugotoviti, kaj pričakujejo od krajanov in krajank. Preberite torej, posebej pozorno izjave predsednika oz. predsednice vaše krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Dob ROBERT HROVAT roj. 10.4.1971. Dob. Ulica 7. avgusta 15.1233 Dob Glede na izvoljeno sestavo Sveta KS Dob'sem pričakoval, da bom ponovno predlagan za predsednika KS Dob. Odločitev lahko komentiram tudi s tem, da je bil ljudem všeč moj in tudi naš način dela, kije bil zastavljen drugače, kot seje delalo v prejšnjih man- datih. Ljudem smo znali prisluhniti in na nek način smo jim približali krajevno skupnost, da so začutili tesno povezavo med njimi ter KS Dob. Dejstvo je, da smo se v tem mandatu aktivno in v največji možni meri trudili za razvoj krajev v naši KS, kar so krajani znali ceniti in so nas večinsko podprli tudi na teh volitvah. Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujem za podporo in njihovo zaupanje. V naslednjih letih se bodo ključni razvojni projekti občine Domžale dogajali prav na območju KS Dob. Poslovno obrtna cona na Želodniku bo nedvomno pospešila razvoj krajev in gledano malo širše, tudi občine. Sanacija deponije komunalnih odpadkov v Dobu bo končana, sprejet je lokacijski načrt za izgradnjo parka v Češeniku. Številni kazalci in analize kažejo, da je v Dobu nujno potrebno izgraditi vrtec, ki bi končno zagotovil prepotrebne kapacitete za vzhodni del občine Domžale. Izgradil se bo objekt, v katerem bodo svoje mesto našli gasilci, v njem pa bo tudi novi sedež KS Dob. Od pomembnejših nalog bi omenil še uvedbo ustreznih ukrepov za umiritev prometa, saj se zavedamo, da promet narašča (tako pri nas kot tudi drugod) in pred tem si ne moremo zatiskati oči, lahko pa ga naredimo znosnejšega in varnejšega z ukrepi za umiritev. Omenil bi še to, da bomo, tako kot v preteklem mandatu, tudi v tem izdatno pomagali našim društvom in organizacijam. Upam, da bomo skupaj še naprej sodelovali tako dobro, kot je bilo to v preteklem mandatu. Vsi skupaj se moramo zavedati, da ni vedno samo od nas odvisna rešitev problematike, vendar pa obljubljam, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bodo problemi rešeni na način, ki bo čim bolj sprejemljiv za krajane in krajanke naše KS. Omenil bi še to, da smo v vodstvu KS veseli konstruktivnih ter dobronamernih kritik, saj vsem nam služijo kot dodatni motiv, dostikrat pa tudi način, kako čim bolje, seveda v okviru naših možnosti in pristojnosti, poskrbeti za prijetnejše bivanje krajank in krajanov v naši KS ter razvoj krajev v KS Dob. Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata JOŽE ROZMAN roj. 12.02.1959, Pšata 41,1262 Dol pri Ljubljani Na prvi konstitutivni seji smo se odločili, da bom naslednji mandat Krajevno skupnost Dragomelj-Pšata vodil jaz. Odločitev ni bila lahka, saj gre za odgovorno funkcijo, ki zahteva tudi precej časa, usklajevanja aktivnosti z Občino Domžale, ki navadno poteka v službenem času, pa tudi udeležbe na drugih sestankih. Nekaj izkušenj že imam, saj sem pred leti našo krajevno skupnost že vodil, pri novi funkciji mi bodo zanesljivo pomagale tudi izkušnje iz preteklega mandata, predvsem pa tudi tokrat računam na pomoč novoizvoljenih članov in članic sveta. Potreb in želja je veliko, najpomembnejše naloge oziroma investicije, ki jim bomo namenili posebno skrb, pa so: nadaljevanje gradnje kanalizacije na Pša-ti in v Dragomlju z zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi ter gradnja vodovoda na jugu Pšate, kjer še ni javnega vodovoda za pet stanovanjskih hiš; ureditev cest po izgradnji vodovoda in kanalizacije; razširitev pokopališča v Sentpavlu; nakup zemljišča za mrliško vežico ter ureditev varnih šolskih poti. V imenu Sveta KS Dragomelj-Pšata bi se najprej so-krajanom zahvalil za podporo in zaupanje na volitvah. Svet KS si bo prizadeval uresničiti zastavljene projekte, zato tudi v prihodnje pričakujemo sodelovanje pri njihovi realizaciji, saj bomo le tako lahko uspešni. Krajevna skupnost Homec-Nožice JANKO REPNIK roj. 18.08.1953, Homec, Bolkova ulica 60a, 1235 Radomlje Na zadnjih volitvah je za člane Sveta KS od osemnajstih kandidatov kandidiralo šest članov bivšega sveta krajevne skupnosti, ki so bili vsi ponovno izvoljeni. Ti rezultati so pokazali, da so bili krajani z delom Sveta v preteklem mandatu zadovoljni in da želijo, da s takim načinom dela nadaljujemo. Obdobje mojega predsednikovanja v preteklem mandatu je bilo kar prekratko glede na potrebe po komunalni ureditvi vasi oziroma glede na način dodeljevanja proračunskih sredstev naši krajevni skupnosti. Poleg tega je bilo dosti truda vloženega tudi v samo pripravo posamezne investicije (odkup zemljišča, pridobitev soglasij, pridobitev dodatnih sredstev) za možno kasnejšo izvedbo. Iz teh razlogov sem večkrat razmišljal, da bi za nadaljnje delo potreboval vsaj še en mandat; seveda le v primeru, če bi zanj dobil tudi večinsko podporo. Najpomembnejše naložbe - investicije: ureditev peš poti in kolesarske poti ob Kamniški Bistrici ter izgradnja brvi v Nožicah - povezava z Arboretumom Volčji Potok; izgradnja hodnika v Nožicah Z avtobusno postajo ob regionalni cesti Domžale-Kamnik; gradnja prizidka h gasilskemu domu za potrebe dejavnosti kulturnega in športnega društva ter ureditev igrišča; ureditev peš poti iz Nožic na Homški hrib k cerkvi oziroma pokopališču ter rekonstrukcija križišča Bolkove ceste z regionalno cesto Domžale-Kamnik na Homcu. Z investitorji smo dogovorjeni, da se bodo v naši krajevni skupnosti poleg navedenih investicij dokončala tudi dela pri izgradnji plinovodnega in telekomunikacijskega omrežja v Nožicah. Po izgradnji teh instalacij in kanalizacije pa naj bi se pristopilo k dokončni ureditvi - asfaltiranju preostalih makadamskih cest oziroma ulic v Nožicah. Želim si, da bi krajani več sodelovali pri ureditvi naselij Homec in Nožice, saj je le-ta namenjena predvsem njim kot uporabnikom komunalne infrastrukture. S takšno miselnostjo bomo lažje reševali tudi probleme posameznih krajanov, ki se v primeru gradnje vedno pojavljajo. Glede na to, da bi bilo potrebno v prihodnje več aktivnosti nameniti tudi ostalim dejavnostim v krajevni skupnosti (kulturne in športne prireditve), pričakujem s strani krajanov pobude, pa tudi njihovo sodelovanje. Krajevna skupnost Ihan BOŠTJAN URBANIJA roj. 15.02.1971. Ihan, Češminova ulica 2, 1230 Domžale Moje ime je Boštjan Urbanija in sem krajan Ihana že vse življenje. V KS Ihan se dobro počutim in sem tudi član smučarskega kluba. Zaposlen sem v lastnem podjetju v Ihanu, po poklicu pa sem diplomirani inženir strojništva. Ker sem bil izvoljen za svetnika KS Ihan, sem se odločil kandidirati za predsednika Sveta KS. Prvič sem kandidiral za svetnika in svoje izvolitve za predsednika nisem pričakoval, skup:i| z ostalimi svetniki pa se bomo potrudili, da bo življenje v naši KS prijetno. Najpomembnejše naloge (investicije) za naslednje mandatno obdobje: ureditev šolskih prostorov in telovadnice; nadaljevanje in dokončanje gradnje fekalne in meteorne kanalizacije; ureditev cest (lasl-ništvo in sanacija po opravljenih delih); zagotovitev pitne vode za vsa gospodinjstva; ureditev lastništva v športnem parku; skupaj z občino zagotoviti boljše pogoje za delovanje društev v krajevni skupnosti. Od krajanov in krajank si želim sodelovanje in podporo pri uresničevanju vseh investicij v dobro nns vseh in vseh nalog, ki bodo prispevale k razvoju vseh naselij v naši krajevni skupnosti. Krajevna skupnost Jarše-Rodica ANTON KOŠENINA roj. 07.10.1952, Zgornje Jarše. Gregorčičeva ulica 9, 1235 Radomlje V prejšnjem štiriletnem mandatu sem dodobra spoznal delo in problematiko v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica, kot tudi v predhodnih obdobjih, ko sem bil tudi član sveta KS. Kulturni dom v Grobljah je center dogajanja raznovrstnih dejavnosti. Dom je lepo urejen, promovira kraj, saj je večina obiskovalcev in nastopajočih navdušena nad njegovo urejenostjo. Pojasnim naj, da dvorano tržimo, javljamo se tudi na razpise Občine Domžale za obnovo kulturnih domov Icr na razpis JSKI) Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za isti namen. Vsa ta pridobljena sredstva iz zgoraj navedenih virov porabimo za posodabljanje in ureditev dvorane. Veliko pa je tudi dobrih krajanov, ki s prostovoljnim delom priskočijo na pomoč ob raznih prireditvah in preureditvah. Veliko je bilo tudi postorjenega na področju infrastrukture v dobro krajanov. Mnogo ljudi, ki poznajo moje delo, meje spodbujalo, naj tudi v bodoče prevzamem funkcijo predsednika, pri čemer so me novo izvoljeni člani v svet KS ludi podprli. I9HHMHBHHHHMB JMHH triglav Po nasvet in svetovanje v Zavarovalnico Triglav Nesreča nikoli ne počiva. Ko ima hudič mlade. Jih ima veliko. V nesreči spoznaš pravega pnjatelja. Najbrž bi lahko našteli še kar nekaj pregovorov in rekov, povezanih s človeško nesrečo Ker pa smo ljudje modra bitja, in ker je previdnost mati modrosti, smo poskrbeli tudi za to področje Kako že tako radi rečemo - bolje preventiva kot kurativa Zato bomo danes nekaj besed namenili Zavarovalnici Triglav, še posebei njihovemu predstavništvu v Domžalah, ki pokriva območje občin Domžale, Moravče, Lukovica, Trzin in Mengeš. Nam, laikom na pod ročjuzavarovalništva, se zdi ponudba posameznih slovenskih zavarovalnic bolj ali manj enaka ali vsaj podobna Zakai torej izbrati Zavarovalnico Triglav? Nedvomno so njihova prva prednost dolgoletne izkušnje in razvejana poslovna mreža ter veliko število zavarovalnih zastopnikov Dejstvo, da se lahko človek v vsakem trenutku zanese na strokovno in Tone Pančur. vodja predstavništva Domžale učinkovito pomoč, je zagotovo zelo pomembno za vsakega zavarovanca. To še posebej pride do izraza pri izplačilih - na Zavarovalnici Triglav se lahko pohvalijo, da so njihova izplačila hitra in korektna. Zavarovalnica Triglav je kapitalsko močna zavarovalnica, torej lahko rečemo, da je zanesljiva in varna izbira. Tradiciji in velikosti navkljub pa se njihova ponudba ves čas spreminja in s tem prilagaja posamezniku in njegovim potrebam. Zaposleni so srce vsakega podjetja in tudi njegovo ogledalo - v domžalskem predstavništvu Zavarovalnice Triglav delajo zastopniki že več let, hkrati pa tudi izhajajo iz tega okolja, tako da jih ljudje poznajo in jim zaupajo. Lahko bi jim rekli kar svetovalci, saj se vedno potrudijo narediti kar najboljšo kombinacijo zavarovanja za posameznika, seveda, glede na njegove želje in zmožnosti. Prav tako je praktično tudi dejstvo, da je cenilni center v Trzinu, kar pomeni, da se ni treba voziti v Ljubljano na oceno škode. Lahko bi rekli, da domžalsko predstavništvo Zavarovalnice Triglav svojim zavarovancem nudi kompleten servis, saj so jim prijazni in usposobljeni svetovalci na voljo za sklepanje najboljšega paketa zavarovanja in tudi za pomoč pri škodnih in ostalih primerih. Težko bi v enem članku opisali vsa zavarovanja, ki jih ponuja Zavarovalnica Triglav, saj je njihova ponudba res pestra, raznolika in fleksibilna, in sicer tako na področju premoženjskih kot tudi osebnih zavarovanj. Posebej bi radi omenili, da v predstavništvu Domžale sklepajo vse vrste zavarovanj za fizične in tudi za manjše pravne osebe. Na področju pravnih oseb je še posebej aktualen podjetniški paket, ki lahko vključuje različne kombinacije: zavarovanje civilne odgovornosti, požarno zavarovanje, zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti,zavarovanje zastoja storitvenih dejavnosti in zastoja zaradi požara. Premoženjska zavarovanja vključujejo požarna zavarovanja, zavarovanje stanovanjskih premičnin, zavarovanje poslovnega premoženja, zavarovanja živali: največji delež med premoženjskimi zavarovanji predstavljajo avtomobilska zavarovanja, kjer so še posebej aktualni novi paketi avtomobilskih zavarovanj. Osebna zavarovanja vključujejo klasična življenjska zavarovanja, vedno bolj aktualna naložbena življenjska zavarovanja, v okviru katerih najdemo tudi enkratno naložbeno zavarovanje, ki bi mu lahko reku že investicija, ne samo varčevanje. Ravno pri tem zavarovanju poteka do konca meseca decembra posebna akcija - naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice Triglav Alfa. Na področju osebnih zavarovanj so aktualna tudi prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, ' rentna zavarovanja, za osebe od 50. do 80. leta pa je primemo zavarovanje za primer smrti. Kot ste videli, je ponudba res obsežna, zato vam svetujemo, da kar sami obiščete domžalsko predstavništvo Zavarovalnice Triglav in se pozanimate o zavarovanju, primernem za vas ali vaše premoženje. Najdete jih na Ljubljanski cesti 86 v Domžalah, torej v SPB-ju, kjer vas bodo sprejeli prijazni in usposobljeni svetovalci, ki vam bodo znali prisluhniti in svetovati. Lahko pa jih tudi pokličete na tel. št. 72 26 963, radi vas bodo obiskali tudi na domu. In ne pozabite, za varno prihodnost morate poskrbeti sami - saj veste, po toči zvoniti je prepozno. SLAMNIK - december 2006 V letu 2007 se predvideva postavitev telefonske centrale v Spodnjih Jaršah, zato se bo tudi polagal po kraju optični kabel v cevi, kar bo povzročilo mnogo prekopavanja. V planu je ureditev nekaterih ulic, ureditev igrišč v Zg. Jaršah, Sr. Jaršah in v Grobljah Icr ureditev javne razsvetljave. V pripravi je izgradnja parkirišča pri Biotehniški fakulteti za potrebe fakultete in kulturnega doma. Seveda pa je največji problem ureditev državne ceste od podvoza do Spodnjih Jarš, ki je potrebna temeljite obnove.Upam, da bomo tudi v prihodnje uspešno sodelovali s strokovnimi službami Občine Domžale, kot tudi s županom, ter tako uresničili še tudi marsikatero idejo, ki bo v ponos kraju in občini. V prihodnje si želim dobrega sodelovanja z vsemi društvi, Osnovno šolo Rodica in Župnijo Jarše, pri uresničitvi skupnih želja in potreb. To kar delamo in vlagamo v razvoj KS, ne bo ostalo samo nam. Upamo, da bo to dragocena dediščina sedanjim in prihodnjim rodovom. Zavedajmo se, da s skupnimi močmi zmoremo ustvariti lepši in boljši kraj, če si to le želimo. /■JJh Krajevna skupnost Krtina JANEZ AVSEC roj. 26.06.1668, Studenec pri Krtini 7,1233 Dob Če povem po pravici, ne. Med izvoljenimi člani in članicama Sveta Krajevne skupnosti Krtina je po mojem mnenju kar nekaj takih, ki bi lahko opravljali to funkcijo. Po pogovoru smo se v svetu soglasno odločili, da funkcijo prevzamem sam, ob tem pa imam podporo ostalih članov in članic. Delo v krajevni skupnosti kar dobro poznam, saj sem nenazadnje že tretje mandatno obdobje član sveta. Nadaljevati začetne projekte, ki so bili začeti v preteklih mandatih, pa še niso realizirani. Pri tem bi zlasti omenil gradnjo kanalizacije v Dolenji vasi, ki je bila zaradi preusmeritve finančnih sredstev s strani občine pomaknjena na stranski tir. Glede na to, daje v glavnem že pridobljena vsa potrebna dokumentacija, odkupljeno zemljišče in pričakujemo gradbeno dovoljenje, se bo razširitev pokopališča pri krtinski cerkvi nadaljevala. Enako je že v celoti pridobljena dokumentacija za asfaltiranje ceste Brezje - Gorjuša, ki bi razbremenila promet skozi naselji Krtina In Dob. V tem mandatu bomo poskušali zagotoviti večjo prometno varnost z omejitvijo hitrosti skozi Krtino. Poskušali bomo vzpodbuditi občino, da bi dolgoročno rešila problem z vodooskrbo, kajti na vodovodni infrastrukturi že dolga leta na našem območju ni bilo narejenega nič, kljub temu, da se naselja v krajevni skupnosti širijo, obstoječe vodovodno omrežje pa je zastarelo in iz neprimernih materialov (azbest) za današnji čas. Vse krajanke in krajane vseh osem naselij v naši K S vabim k soustvarjanju kvalitete bivanja v naši KS, še posebej bi rad povabil vse nove prebivalce, da s svojimi predlogi in pobudami, tudi v pisni obliki, pomagajo oblikovati našo krajevno skupnost za jutri. Računam tudi na naša društva, ki so že doslej pomembno prispevala k prijetnejšemu življenju. Svet KS Krtina bo še naprej v okviru finančnih možnosti podpiral njihovo dejavnost. M ) gfl /ji Krajevna skupnost Preserje JANEZ HRIBAR roj. 26.01.1963, Preserje pri Radomljah, Kamniška cesta 27,1235 Radomlje Po rezultatih, ki smo jih dosegli v prejšnjem mandatu, sem pričakoval, da bi me predlagali za predsednika Sveta. Drugače pa o tem vedno odločajo volivci. Od vrste investicij, za katere upam, da jih bomo končali v prihodnjih letih, za leto 2007 izpostavljarn naslednje: dokončanje Pelechove ceste, od križišča Kamniške ceste do križišča z Igriško, vključno s križiščem; dokončanje Vaške ulice do Kamniške ceste - kjer seje končala - vključno s pločnikom; začetek gradnje vrtca v okviru Zazidalnega načrta Preserje - jug ter ureditev ceste, ki povezuje cono Jarše in Pelechovo cesto (pločniki in razsvetljava), ureditev pločnika na Kamniški ulici od križišča proti Homcu in prehoda za pešce z bičem na severu Preserij - pločnik je pogoj za ureditev prehoda, ki ga nujno potrebujejo otroci, saj je to najbližja pot do šole; ureditev javne razsvetljave v delu Igriške ulice in Sta-retove ulice; začetek obnove (preplastitev) najbolj dotrajanih ulic in cest, kjer sta se gradila plinovod in telefonija. Naloga Občine pa je, da pospeši obnovo cestišča na cesti Domžale - Kamnik, saj je ta zelo dotrajana, prometa pa je na njej vedno več. Od krajanov pričakujem opozorila o problemih v kraju, seveda pa tudi pomoč za razrešitev le teh. Seveda pa tudi malo strpnosti, saj vse na enkrat ne gre. Krajevna skupnost Radomlje METOD MARČUN roj. 04.05.1961, Radomlje, Prešernova cesta 37,1235 Radomlje Najprej bi se zahvalil vsem krajankam in krajanom, ki so mi izkazali podporo na volitvah in s tem potrdili, da smo delali za dobro kraja in njihovih prebivalcev. Če bi se ozrl nazaj in pogledal, kaj vse smo v preteklem mandatu izgradili, uredili in postorili na območju naše krajevne skupnosti, moram priznati, daje tega kar precej. Velikokrat se na prvi pogled vsega ne vidi, zato je mnogokrat potrebno veliko potrpljenja in časa, da se realizirajo zastavljeni cilji. Zato lahko trdim, da so ravno doseženi cilji in podpora ostalih članov sveta KS Radomljetisto, kar me je pripeljalo do ponovnega imenovanja za predsednika sveta KS Radomlje. Kakšne cilje si bomo zadali v naslednjih štirih letih in kaj krajani od nas pričakujejo, je bilo že velikokrat napisano. Pri tem pa še vedno marsikdo ne ve, kako majhna je v novi družbeni ureditvi vloga krajevnih skupnosti - smo le vmesni člen med občino in krajani. KS že nekaj let nima nobenih drugih dohodkov, kot dotacijo občine, ki komaj pokriva stroške našega delovanja. Vsa ostala sredstva, ki so se včasih zbirala na računu KS (npr. komunalni prispevek ), pa se stekajo na občinske račune in potrebno je veliko truda, da se vsaj del teh sredstev z investicijami vrne v naš kraj. Zato bi omenil le nekatere, kot so izgradnja in dokončanje hodnikov na Prešernovi c. in C. Radomeljske čete ter končna ureditev centra z zadostnimi parkirišči in ustreznima avtobusnima postajališčema, potrebno je asfaltiranje in ureditev ulic (Gregorčičeva, Kovaška, deli Prešernove,..) in križišč na Hudem in Pod hribom, izgradnja javne razsvetljave Pod hribom, dokončanje plinifikacijskega omrežja, nadaljevanje s prenovo velike dvorane v KD, pričeli smo z deli na sprehajalni poti do Arboretuma, ki bo potekala ob Kamniški Bistrici,. . . Tudi v prihodnje brez sodelovanja in podpore naših krajanov in krajank ne bo mogoče izpeljati zastavljenih ciljev. Glede na zastavljene in dokončane projekte ter naloge v prejšnjem mandatu, s katerimi smo si pridobili zaupanje in podporo večine prebivalcev, tudi v bodoče ne vidim nobenih večjih ovir pri uresničevanju in doseganju zastavljenih ciljev. Zato še enkrat pozivam vse krajanke in krajane, naj se aktivno vključijo v reševanje in izvajanje zastavljenih ciljev. V Svetu krajevne skupnosti Rova (v nadaljevanju KS) sem bil predsednik že dva mandata in pol, ob teh volitvah pa sem ponovno kandidiral predvsem iz razloga, da bi s svojimi izkušnjami ter nasveti in idejami lahko pomagal pri razvoju same krajevne skupnosti. Po rezultatu volitev sem dobil kot drugi največ glasov, s tem sem postal član Sveta krajevne skupnosti. Na kostitu-tivni seji sem bil soglasno predlagan za predsednika. Funkcijo sem po glasovanju tudi sprejel. Sama KS v prihodnjem letu planira čim več postoriti na področju javne razsvetljave, ne samo v naselju Rova, ampak tudi v ostalih vaseh. V plan proračuna Občine Domžale smo predlagali tudi asfaltiranje preostalih makadamskih cest in ulic. Še naprej si bomo prizadevali z iskanjem lokacije in izgradnjo otroškega igrišča, za katerega imamo že zagotovljenih nekaj proračunskih sredstev. Sicer bo svet KS nadaljeval s tradicijo mi-klavževanja, ob koncu leta z obdaritvijo in obiskom starejših krajanov, organizacijo prireditev ob krajevnem prazniku, čistilnimi akcijami. Tudi v prihodnje se bo KS povezoval z društvi, ki delujejo v KS in jih po svojih zmožnostih tudi podpiral. Najprej bi se zahvalil vsem volivcem za izkazano zaupanje in podporo. Od krajank in krajanov pa si v prihodnje želim veliko dobrega sodelovanja, tako ob izvajanju zastavljenih ciljev, kot tudi ob drugih priložnostih. Krajevna skupnost Rova MILAN ŠINKOVEC roj. 11.09.1947, Rova, Rovska cesta 50,1235 Radomlje Krajevna skupnost Toma Brejca Vir mag. LOVRO LONČAR roj. 07.09.1968, Vir, Čufarjeva ulica 16,1230 Domžale Najprej bi se v imenu članov sveta KS Toma Brejca Vir krajankam in krajanom krajevne skupnosti zahvalil za zaupanje, izraženo na volitvah. Ob tem bi rad poudaril, da osebno pri meni ne gre za ponovni mandat, ampak za novi in hkrati prvi mandat predsednika Sveta KS Toma Brejca Vir, enako tudi člana Sveta KS. Od 11 izvoljenih članov sveta KS je v novem svetu KS sedem novih članov. Tako se bodo v okviru sveta krajevne skupnosti in njegovih pristojnosti lahko kakovostno uskladile ideje novih članov in izkušnje članov sveta, ki so bili člani že prejšnji mandat. Kot ekipa smo teritorialno z vseh koncev KS, kar je pomembno tudi pri zastopanju interesov posameznih predelov krajevne skupnosti. Svet KS Toma Brejca Vir, ki seje že konstituiral, bo na naslednji seji pregledal morebitne odprte predloge projektov, načrtov in vprašanja preteklih let in preteklih mandatov in jih poizkušal uvrstiti v program realizacije, odvisno seveda od prioritet in možnosti. Nedvomno pa je na območju krajevne skupnosti pereča prometna problematika, želimo si boljšega in skladnejšega prostorskega planiranja, oživitve društvenega življenja na kulturnem področju,... Želimo si čim boljšega informiranja krajank in krajanov o delu in življenju v KS, zato razmišljamo tudi o krajevnem glasilu. V svetu KS si bomo prizadevali za dobro delo v korist KS in krajanov in krajank, tudi z medsebojno porazdelitvijo nalog. Krajanke in krajane vabimo, da se s svojimi predlogi, pripombami in vprašanji, ki se nanašajo na KS, obrnejo na KS v času uradnih ur ali po pošti. Kar je v moči in pristojnosti KS, bomo tudi poizkušali pomagati ali odgovoriti. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi na Viru še marsikaj postorili, kar so krajanke in krajani dokazali že mnogokrat v preteklosti. Krajevna skupnost Simona Jenka VERONIKA BANKO roj. 04.01.1945. Aškerčeva ulica 1,1230 Domžale Pričakovala sem, da bom izvoljena v svet, da bom izvoljena za predsednico pa nisem pričakovala. Za izkazano zaupanje krajanov in krajank se vsem prisrčno zahvaljujem in upam, da bom njihovo zaupanje korektno izpolnila. Najpomembnejše naloge: izgradnja povezovalne ceste Repovž - Ten-Ten- mimo Mlinostroja do Savske ceste; pešpot in kolesarska pot za varno pot v šolo za otroke z južnega dela Domžal v Osnovno Šolo Venclja Perka Domžale; obnova ceste in izgradnja pločnika Studa - cesta »D«; izgradnja rekreacijsko-otroškega igrišča za južni del Domžal ter pridobitev prostora za piknike in rekreacijo krajanov ter razširitev ceste proti pokopališču. Od krajanov in krajank si želim dobrega sodelovanja in konstruktivnih predlogov za še strpnejše in kvalitetnejše življenje v naši krajevni skupnosti. Vaše predloge lahko posredujete meni osebno ali na strokovne službe krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Slavka Šlandra dr. FRANC HABE roj. 16.11.1943, Rojska cesta 31,1230 Domžale Kandidiral sem v svet KS Slavko Šlander kot prebivalec te KS in dolgoletni domžalski občan, saj sem se kot pravkar upokojeni univerzitetni prof. želel aktivno vključiti v delo lokalne skupnosti in svoje KS. Moram priznati, da meje volilni rezultat prijetno presenetil, saj sem dobil največ glasov na listi ter bil na osnovi tega na konstitutivni seji novega sveta KS tudi izvoljen za novega predsednika KS Slavka Šlandra. Vsem, ki ste mi izkazali zaupanje, se za to izvolitev toplo zahvaljujem! Potrudil se bom, da po svojih močeh prispevam k nadaljnjemu razvoju naše KS in upravičim vaše zaupanje. Kot novi predsednik KS in obenem tudi novi član sveta KS bom rabil nekaj tednov, da bolje spoznam delo in dosedanje programe KS ter njihovo realizacijo, kakor tudi trenutno najbolj pereče in še nerešene probleme KS, preden bomo lahko ob soglasju sveta KS in sodelovanju občanov sprejeli realen program bodočega dela in investicij za sledeče mandatno obdobje. Tako menim, daje to vprašanje preuranjeno, saj so se novi sveti krajevnih skupnosti šele konstituirali. Ko bo tak program KS sprejet, ga bomo z veseljem objavili v Slamniku ter se bom skupno s svetom naše KS potrudil za njegovo realizacijo. To, da bi se v svoji KS počutili dobro in varno ter bili na njen videz in kulturne medsebojne odnose ter razvoj ponosni! Obenem bi si seveda želel, da bi se naši krajani v čim večji meri tudi sami, osebno zavzemali za dobro sodelovanje s svojo KS in njenim vodstvom v prid realizacije skupnega programa, ki si ga bomo zastavili. m. '>;#v ^jB' Krajevna skupnost Venclja Perka JANEZ ULČAR roj. 30.05.1961, Prešernova cesta 37,1230 Domžale Po objavljenem rezultatu števila glasov, ki sem jih prejel na volitvah, sem res pričakoval mandat. Prav tako pa sem pričakoval tudi kandidaturo za predsednika od ostalih članov sveta. NajpomembnejŠe investicije bodo: dokončanje plinifikacije v krajevni .skupnosti; izgradnja kanalizacije in obnova vodovoda na območju Stoba; izgradnja javne razsvetljave v Stobu; izgradnja povezovalne ceste med zahodno cesto v Depali vasi na trzinski zavarovani železniški prehod; rekonstrukcija zahodne ceste v Depali vasi Od krajanov in krajank želim in pričakujem sodelovanje s predlogi in idejami. Želim si, da bodo krajani razumeli, daje v določenih primerih potreben tudi poseg v njihovo zemljišče, zato se že v naprej zahvaljujem za njihovo sodelovanje. Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so mi ponovno izrazili podporo s svojim glasom. Ravno tako se v imenu članov sveta zahvaljujem za izkazano podporo na volitvah. Pripravila odgovorna urednica stran 6 Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda nadaljuje svoje poslanstvo 43. in 44. obnovljeni vodnjak Letos spomladi se je vrsta slovenskih občin odzvala na javni razpis, ki sta ga že osmo leto zapored pripravila poslovni sistem Helios iz Domžal in Ministrstvo za okolje in prostor in je namenjen finančni podpori pri obnovi slovenskih krajevnih vodnjakov. Helios je že leta 1")°8, skupaj z omenjenim ministrstvom, ustanovil poseben Heliosov ekološki sklad, ki je namenjen skrbi za kvalitetno in čisto pitno vodo. V sklad se steka del sredstev od prodaje Helioso-vih okolju prijaznih premazov, blagovnih znamk Tessarol, Bori, Spektra in Ideal. Vodnjaki v Sloveniji so bili dolga leta pozabljeni, neopaženi in predvsem zapuščeni, čeprav jih je uradno zabeleženih več kot osem tisoč. So tudi dragocena kulturna in naravna dediščina in so zato še posebej pomembni, hkrati pa predstavljajo tudi alternativni vodni vir. Tako je bilo v začetku novembra obnovljeno vaško napajališče »Pri koritu« v Gabrijelah, v Krajevni skupnosti Krmelj. V tem koncu Slovenije je bilo v preteklosti veliko vodnjakov, korit in perišč. katerih imena so ohranjena še danes. Eno od teh je tudi vaško napajališče, imenovano »Pri koritu«, kjer so se nekoč zbirali krajani ob napajanju živine in pranju perila. Na pobudo društva LENART se je pričela obnova opuščenega korita in celovitega urejanja okolice v sodelovanju z Osnovno šolo Krmelj, ki namerava v svoj učni program vključiti vodno učno pot. Ob koritu je urejen prostor, kjer bo popotniku omogočen postanek ter osvežitev z naravnim virom pitne vode. Vas bo tako pridobila središče s prostorom za oddih, mesto za manjše proslave ter nudila naključnim obiskovalcem prijazno točko oddiha v naravnem okolju. Enako prijetno kot ob odprtju vaškega napajališča »Pri koritu« v Gabrijelah je bilo tudi v Prosenjakovcih, kjer so obnovili 70 let star šolski vodnjak. Učenci dvojezične Osnovne šole Prosenjakovci so pripravili zanimivo predstavitev vodne učne poti. Vodnjak bo vključen tudi v turistične namene občine in Krajinskega parka Goričko. Helios je letos ob strokovni podpori Ministrstva za okolje in prostor finančno podprl obnovo petih vodnjakov s petimi milijoni tolarjev, od tega bodo en milijon namenili učencem osnovnih šol, kot nagrado za zasnovo vodnih učnih poti. 0. u. Lek na pomembni razvojni stopnji: Biofarmacevtika - tehnologija prihodnosti, je čudovita možnost na poti k individualnemu zdravljenju Pogovor o novih možnostih, ki se s farmacevstko industrijo odpirajo v zdravstvu, ko bo mogoče individualno tretirati vsakega bolnika v njegovi bolezni. V pogovoru sta sodelovala mag. Mateja Urlep, izvršna direktorica Biofarmacevtike v Leku in mag. Igor Boševski, izvršni direktor proizvodnje farmacevtskih učinkovin v Mengšu. Lek dosega šest desetletij svojega farmacevtskega delovanja, ki pa je ves čas potekalo v znaku neprekinjenega tehnološkega razvoja. Ta razvoj je Lek pripeljal v vrsto najprodornejših svetovnih proizvajalcev zdravil, tudi in posebej v zadnjem času, ko je postal novi član skupine Sandoz. Mag. Mateja Urlep: Biofarmacevtika je tehnologija prihodnosti Biofarmacevtika predstavlja enega najbolj inovativnih področij v tera-pevtiki na področju zdravil. To so biološka zdravila, gre pravzaprav za proteine, ki jih pridobivamo v živih celičnih kulturah ali bakterijskih kulturah, proteini so zelo kompleksne molekule, katerih natančna struktura nikdar ni znana v podrobnosti, saj se spreminja glede na okoliščine in zaradi tega je seveda ta zdravila zelo težko dobro okarakterizirati in analizirati. Biofarmacevtika je plod dolgoletnega dela znanstvenikov, njen začetek pa sega v petdeseta leta, ko je bila odkrita revolucionarna dvojna vijač-nica. To je DNK, deoksiribonuklc-inska kislina, ki je gradnik našega genoma, našega dednega zapisa, ki kodira informacijo za vse proteine, ki jih naše telo proizvaja. Doslej so omenjeno področje razvili do te mere, da prihaja do varnih in kakovostnih zdravil, katerih terapevtski Novosti iz sekcije frizerjev in kozmetikov območne Obrtne zbornice Domžale Sekcija frizerjev in kozmetikov pri Območni obrtni zbornici Domžale je še vedno aktivna na različnih področjih, zlasti na področju izobraževanja. Izmenjava mnenj in izkušenj, medsebojno informiranje, reševanje problemov, ki pestijo majhne podjetnike, so teme sestankov sekcije, pri čemer gre tudi za prijateljsko druženje. Vsi, ki prihajajo na sestanke se zavedajo, da so si lahko zdrava, lojalna konkurenca in predvsem dobri stanovski kolegi in kolegice. Člani sekcije imajo na voljo razne oblike izobraževanj, ki so cenejša in lokacijsko bolj dostopna, ter istočasno koristijo tudi ugodnosti, ki jih pri izobraževanju zaposlenih nudi Sklad za izobraževanje delavcev zaposlenih pri obrtnikih, za samostojne podjetnice in podjetnike pa Območna obrtna zbornica Domžale. V spomladanskem času in začetku jeseni je sekcija pripravila seminarje, ki so bili izvedeni v obliki delavnic. Prvi je bil delovni seminar o spenjanju las, od osnov klasike do modernih in enostavnejših tehnik, del seminarja je bil namenjen tudi zahtevam in pripravam na praktični del mojstrskega izpita. Seminar je vodila Olga Pompe, predsednica sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije. Fotografija Jesenski seminar pod vodstvom Marka Pliveriča je bil namenjen novim tehnikam striženja, s poudarkom na šoli Vi-dal Sassoon, od klasičnega boba, do londonskih novosti za leto 2006-2007, ki se ponovno vračajo v 60.-70. leta. Posebno pozornost so člani sekcije namenili tudi vprašanju, kako znanje delodajalcev prenašati na učence, da bi čim bolje obvladali ne le klasičnih tehnik in osnov striženja, temveč tudi ostale tehnike, kijih uporabljajo v salonih. Odgovor na vprašanje je preprost: »Brez boljšega in kvalitetnejšega sodelovanja frizerskih šol z delodajalci in uvedbe praktičnega pouka v šolah v večjem obsegu,« ne bo dobrih uspehov v praksi. Sekretarka, Ljubica Gaber učinek pa posega na tista področja, ki doslej niso bila dovolj dobro zdravljena, predvsem na področje rakavih bolezni, anemij, diabetesa ter kot nadomestno zdravljenje pri določenih boleznih, kjer je pomanjkanje lastne proizvodnje proteinov, hormonov, citokinov. Rečemo lahko, da gre za popolnoma nekaj drugega, kot za staro proizvodnjo zdravil... Pravzprav se z biofarma-cevtiko lotevamo epohalno novega obdobja v boju človeka proti doslej težko ozdravljivim in tudi neozdravljivim boleznim ... Uspehi zdravljenja se močno povečujejo... V določenih primerih gre za velik korak v boju z boleznimi, saj je zdravljenje povezano tudi s predhodnim odkrivanjem, če imajo bolniki znotraj svojega telesa tudi proteine, na katere bodo ta zdravila delovala. Na tej točki lahko rečemo, da se zadeva pomika v smer individualnega zdravljenja, ki je ciljno usmerjeno na posameznega pacienta in na njegove bolezni. Ta prizadevanja v Leku niso od včeraj! Ta prizadevanja so se začela v osemdesetih letih, ko je tehnologija napredovala do te mere, da so nekateri že vedeli, da bo prihodnost prinesla še boljše rezultate. Že tedaj seje Lek odločil vzpostaviti mešano skupino, ko je začel sodelovati s Kemijskim institutom. Skupina se je začela ukvarjati s tehnikami rekombinantne DNA, genetiko in razvijati ustrezna ekspertna znanja, ki so omogočila v sredini devetdesetih let, da so ta raziskovanja prišla v razvojne projekte. Lek na tej poti ni zamudnik, čeprav je v teh prizadevanjih vodilna farmacevtska industrija Amerike, saj so ZDA najbolj omogočale razvoj biofarmacevtike. Na področju raziskovanj si v Leku, kot generični hiši, predvsem prizadevajo razvijati generična, ne pa toliko originalna zdravila. Zamudništva ne čutimo, je pa dejstvo, da smo kot država z omejenimi zmogljivostmi majhni in se z velikimi po obsegu ne moremo primerjati. Lek Izgrajuje produkcijo bioloških zdravil - BIOFARMACEV-TIKO na lokaciji Mengešl Lek v Mengšu posreduje že več manjših raziskovalnih laboratorijev. zgrajen je bil že prvi obrat za biološka zdravila-PORT, ki je zgrajen na osnovi celičnih kultur; je prvi v Sloveniji in v centralno-vzhodni Evropi. Lekova ekipa je bila uspešna v rasti svojih raziskovalnih aktivnosti, zato upravičeno pridobiva nove delovne možnosti in novo raziskovalno okolje v skupini Sandoz. Nov razvojni center za biofarma-cevtiko bo omogočal razvoj bistveno več novih biološko podobnih zdravil. Ta gradnja bo potekala hitro in učinkovito, saj so bile lopate zasajene v letošnjem septembru. Načrtovalci predvidevajo, da se bodo lahko že v maju selili v žc zgrajene laboratorije. Za delo v mengeškem centru odličnosti skušajo pridobiti najboljše kadre iz univerze, tesne so povezave s Kemijskim institutom, v delo so že vključili veliko mladih raziskovalcev, to pa so kadri, ki se že kalijo za prihodnost novega Le-kovega centra odličnosti. Z vsem, o čemer pripovedujemo, so močno vključeni v Sandozovo inovacijsko strukturo, saj je ta mengeški center žc vključen v globalno strukturo več centrov sveta Novartisa in Sandoza. Globalno je Mengeš že povezan z avstrijskim, francoskim, švicarskim in ameriškim, med seboj pa si ti centri odličnosti izmenjujejo najboljše prakse, ob tem, ko je vsak center specializiran za določene tehnologije. Vse je povezano in v funkciji tega, kar si vsi želimo: razvojno Lek z novimi tehnologijami spoštuje vrednosti narave. Vsebina dela je razdeljena na tri ključne segmente. Prvi segment je razvoj celičnih linij, gre za molekularno biologijo, genetiko, razvoj celičnih linij, ki so sposobne v ekonomskem merilu zagotavljati uspešnost bioloških zdravil. Drugi del je razvoj tehnologije bioprocesa in tehnologije izolacije, ki bo seveda kakovostna in okolju prijazna, posledično tudi z zelo kakovostnimi proizvodi. Tretji del je seveda proizvodnja. To bo Lekov center odličnosti! To, o čemer pripovedujemo, bo Lekov center odličnosti v Mengšu, ki bo zgrajen okoli ključne tehnologije na celičnih kulturah, sicer pa so v Leku že tehnološko usmerjeni v zelo specialne tehnologije, kontinuirane, dolgotrajne procese in pa tiste, ki niso visoke volumske. Gre za tiste, ki ne presegajo naravnih danosti našega okolja. kontinuiteto in uspešnejša zdravila za človekovo zdravje. Ta povezanost je potrebna in nujna, saj na ta način mreže laže zajamejo vse trende, ki se v svetu kažejo. Ta pozornost, tudi Lekovih strokovnjakov, kam tehnologija gre, je pravzaprav neobhodna. Mengeški Lek - majhen kraj na zemljevidu, tehnološko v svetovnem vrhu... Mengeš ni zelo velika Lekova lokacija, tehnološko pa je Lekova biofarmacevtika, kakršna je in kakršna se bo šc razvila, pomembna in vsekakor aktualna. Zagotovo je enako vredno vpeta v najsodobnejše raziskovalne projekte, ki tačas potekajo v svetu na področju raziskovanja bioloških zdravil. Janja T. Ambrož jVüadi oblikovalec s Homca prejel ugledno nagrado 24. novembra je v daljnem Singapurju prejel prestižno oblikovalsko nagrado Red dot Award uglednega oblikovalskega središča Design Zentrum Nordrhein Westfalen iz Nemčije za najboljše industrijsko oblikovane izdelke mladi oblikovalec s Homca ALJOŠA ŠENK. SD Krti Začenjamo s serijo potopisnih predavanj v krtinski šoli Prihajajoči zimski meseci po-hodniške akcije športnega društva Krti malce umirijo, a si vseeno želimo, da bi s pohodništvom obdržali čim večji stik. Zato smo se odločili, da začnemo z organizacijo različnih potopisnih predavanj, ki nam naj bi pričarala tako potreben del pohodnega vzdušja. Ker je vedno potrebno začeti s polnim zaletom, smo kot prvega predavatelja na naša potopisna predavanja povabili Staneta Klemenca. Stane Klemene, alpinist, kije začel svojo alpinistično pot v naši ob- čini, prispel kot prvi Slovenec na severni tečaj ter človek, ki je osvojil najvišje vrhove vseh celin, razen Mt. Everesta. Fotograf, alpinist, gorski vodnik z mednarodno licenco, predvsem pa svetovni popotnik za vse celine, ki se navdušuje predvsem nad polarnimi kraji, je tudi avlor ali soavtor več kot petdesetih knjig in številnih koledarjev. Nenazadnje pa je pomembno tudi, da smo, čisto po naključju, skupaj z njim letos osvojili Triglav. On približno desetkrat na leto, naše mlado društvo pa (šele) prvič. Predavanje bo zajemalo odpravo na severni tečaj, različne odprave v Sibirjo ter dokumentarni film o severnih jelenih, trajalo pa bo približno dve uri. Začeli bomo v petek, 8. decembra 2006, ob 20. uri v Podružnični šoli Krtina. Glede na to, daje Stane Klemene že od nekdaj združeval fotografijo s pohodništvom in alpinizmom, se nam obeta veliko odličnega slikovnega gradiva ter vsestransko zanimivo predavanje. Vabljeni prav vsi in dobro se oblecite - na severnem tečaju je presneto mraz! Vail Krti! Nagrado si je prislužil za inovativno oblikovani izdelek - čevlje Bubble Shoe concept, ki so pravzaprav prozorni, zato pridobijo večji pomen nogavice, ki jih obujamo. Te so lahko zares raznovrstne (pisane, pikčaste, raznih barv, materialov, svetleče...), njihovo vsakodnevno izbiro pa lahko prilagodimo počutju, vremenu, okoliščinam. Njegova rešitev je bila izbrana v veliki konkurenci, saj je sodelovalo kar 478 oblikovalcev iz 40 držav. Aljoša Šenk je, kot pravi na predstavitveni strani, dolgo iskal svoje mesto in dejavnost, ki ga veseli. Malo je študiral, veliko pa delal in razmišljal. Tako je doslej njegovo najbolj znano delo celostna podoba Radia HIT, prav z njihovo pomočjo pa je več kot leto dni študiral tudi na Art Academy v San Franciscu. Trenutno pa je zaposlen kot oblikovalec v Merkurju. Čestitamo! Cveta Zalokar- Oražem Nagrada za oblikovanje čevljev, ki poudarjajo nogavice.. stran 7 OD TU IN TAM Uspešen domžalski inovator Srebrna medalja na IENI2006 mag. Albinu Smrketu Enajst inovatorjev, članov združenja GIZ R TIM - ASI - Aktivni slovenski inovatorji, je svoje izume predstavilo na inovacijskem sejmu IENA 2006 v začetku novembra v Niirnbergu v Nemčiji. Svoje novosti je predstavilo 560 inovatorjev iz 32 držav, med 692 novostmi pc je bilo tudi pet novosti Aktivnih slovenskih inovatorjev, ki so prejeli dve zlati in dve srebrni medaljo ter bronasto. Zlati medalji sta prejela Ivan Zrimšek in Sergej Vesnin za napravo in metodo za zgodnje odkrivanje raka dojk ter Valentin Zupan za novo generacijo harmonik. Srebrni medalji sta prejela Albin Smrke za multisenzorsko tehnologijo za avtomatsko reguliranje energije in Nina Vojvoda za večnamenski nalagalni stol / odlagalnim volumnom, bronasto pa Marijan Mlekuž za kozarec Vinarec. Inovatorji Milena Potočnik, Drago Čendak, Obrad Dabic, Drago Vrhovnik, Roman Dcrlink in Miroslav /ibert pa so prejeli posebna priznanja za razvite novosti v svojih panogah. Posebej je treba čestitati inovatorjema Ivanu Zrimšku in Sergeju Vcseninu, saj sta prejela tudi eno izmed treh največjih nagrad na sejmu - veliko nagrado (grand prix) AEI - Evropskega združenja inovatorjev in njihovih organizacij, kar je eden največjih dosežkov slovenskih inovatorjev, odkar sc udeležujejo sejmov IENA. Ivanu Zrimšku je nagrado podelil predsednik AEI Joachim Bader. Žal Aktivni slovenski inovatorji zaradi pomanjkanja sredstev niso imeli priložnosti, da bi na tem sejmu predstavili še 14 prijavljenih razvitih novosti, kljub temu da je imela državna agencija JAPTI na sejmu neizrabljen prostor, saj je predstavila samo pet, čeprav je bilo prostora še za 20 novosti. Vendarle pa je združenje Aktivnih slovenskih inovatorjev prejelo priznanje avstrijskega združenja inovatorjev ( Ehrenpreis des Österr. Patentinhaber u. Erlinderverbandes) za izredno kvalitetne in razvite inovacije in priznanje Zveze izumiteljev Makedonije za Katalog ponudbe licenc in avtorskih rešitev ASI. Priznanja je prevzel strokovni vodja slovenskih inovatorjev Marijan Stele. MSX tehnologija domžalskega inovatorja Izum Domžalčana mag. Albina Smrketa, za katerega je prejel srebrno medaljo, bo prav gotovo že v bližnji prihodnosti omogočil vsakemu gospodinjstvu kar 60% prihranek energije pri kuhanju in 80% prihranek pri času. Prav to nam namreč omogoča kuhanje z uporabo patentirane MSX tehnologije. MSX tehnologija je rezultat potrebe reševanja problema idealnega kuhanja in 12 letnega znanstvenega dela, ki bo potrjeno z doktorsko disertacijo na isto temo (Ire za multisenzorsko tehnologijo za avtomatsko reguliranje energije pri kuhanju. Sestavljena je iz mul-tisenzorskega dela, ki se nahaja na Kulturno društvo Ihan vabi v pclck, 15. decembra 2006, ob 19. uri na tradicionalni Božično-novoletni koncert v dvorano Doma krajanov v Ihanu. Čarobno prednovoletno razpoloženje nam bo pričarala tudi gostja večera Simona Weiss. Vljudno vabljeni. A p cvetličarna .r\l\ v Vele Domžale Mag. Albin Smrke z ženo Miro Smrke Skupinska slika članov Domžalskega društva Inovatorjev In Aktivnih slovenskih Inovatorjev na IENI. pokrovki posode, ki brezžično komunicira s kontrolorjem v štedilniku in tako na podlagi parametrov, izmerjenih na pokrovki, regulira dotok idealne energije za kuhanje. To nam omogoča prihranek energije do 60%. Glede na tO, da celoten proces poteka avtomatično, brc/ prisotnosti porabnika, je prihranek časa je 80%. To je zelo pomembno za sodobni način življenja, ko smo v stalnem pomanjkanju časa. Tako nam uporaba MSX tehnologije omogoča idealno kuhanje: hrana se ne zažge, para ne uhaja, kuhanje poteka pri nižjih temperaturah, kar je bolj zdravo. In kako lahko uporabljamo MSX tehnologijo? Njena prednost je v tem, da jo lahko uporabljajo vsi proizvajalci posode (Fisler, Lagostina, Tefal, Zepter ...) in vsi proizvajalci kuhalnc tehnike (Elektrolux, Siemens, Bosch, Whirlpool ...). Z MSX tehnologijo imamo tudi prvič možnost energetske klasifikacije za kuhalno tehniko. Vemo, da je po zakonih v EU obvezna energetska nalepka za hladilnike, pralne stroje, žarnice in podobno. Za kuhalno tehniko pa je do zdaj ni bilo, saj le z MSX tehnologijo lahko določimo točko vrenja. To pomeni, da bo zdaj lahko omogočena energetska klasifikacija in izdelava energetskih nalepk tudi za kuhalno tehniko, kar pomeni, da MSX tehnologija lahko postane standard pri proizvajalcih kuhalne tehnike. MSX tehnologija je že patentirana v najbolj pomembnih trgih oziroma državah, kot so ZDA, EU, Kitajska, Japonska, Rusija. Albin Smrke pa je v letu 2006 za svoj izum prejel zlato medaljo Nikole Tesle, zlato medaljo na velikem svetovnem sejmu izumov INPEX v Pittsburgu (ZDA), zlato medaljo na mednarodnem sejmu Arhimed v Moskvi in zdaj še srebrno medaljo na IENI V lastnem razvoju MSX tehnologije je mag. Smrke že izdelal delujoč prototip. Na podlagi dodatnih eksperimentov, meritev in optimizacije pa si bo čez nekaj mesecev že mogoče ogledati prve primerke izdelkov z MSX tehnologijo. Domžalski DIATI obiskal ASI Domžalsko društvo inovatorjev DIATI je v času sejma obiskalo Aktivne slovenske inovatorje na sejmu. Posebno pozornost so namenili ogledu nove tehnologije mag. Albina Smrketa, obisk pa so izkoristili tudi za prijeten klepet ob predstavitvi inovacij Aktivnih slovenskih inovatorjev, ki so bili obiska domžalskih kolegov zelo veseli. Tudi sicer so bili vsi inovatorji z udeležbo na sejmu zadovoljni, ne le zaradi dobljenih nagrad, priznanj in medalj, temveč predvsem zaradi inovativnega vzdušja, prijetnega druženja in izmenjevanja novih idej na sicer majhnem, a prijaznem razstavnem prostoru. ASI Obremenitev življenjskega okolja z elektromegnetnimi sevanji Merilna kampanja tudi v Domžalah »Velik interes za ugotavljanje dejanske izpostavljenosti« je naslov prispevka v Novicah Projektnega foruma EMS, ki podaja rezultate meritev, izvedenih v okviru merilne kampanje Foruma EMS v okolici baznih postaj in drugih oddajniških sistemov v Slovenije. Meritve kažejo, da obremenitev naravnega in življenjskega okolja z elektromagnetnimi sevanji ne presega zelo strogih mejnih vrednosti, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v na- TURISTIČNO DRUŠTVO JARŠE - RODICA vabi vse na že tradicionalno ČAJANKO z razstavo čajev in unikatno poslikanih predmetov - ur oblikovalke Majde Ogrinc, v nedeljo, 10. decembra 2006, ob 16. uri v Kulturni dom v Grobljah. Za zabavo in sladke dobrote bo poskrbljeno. , Vljudno vabljeni! Marinka In MIlan Vršnlk Iz Srednjih Jarš, Angelca Deržlč Iz Zgornjih Jarš In Tomaž Počlvavsek z Rodlce so letošnji dobitniki priznanj Turističnega društva Jarše-Rodlca za najlepše urejene domačije. Še enkrat Jim čestitamo ter se Jim opravičujemo za tiskarskega škrata. Letošnji nagrajenci KS Jarše Rodica ravnem in življenjskem okolju za območja s povečanim varstvom pred EMS. Povprečna izpostavljenost ljudi sedanjim baznim postajam v Sloveniji je namreč več kot stokrat manjša od predpisanih mejnih vrednosti. Najvišja izmerjena vrednost v V/m - predpisana dovoljena mejna vrednost za 1. območje varstva pred EMS glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju za frekvenčno območje mobilne telefonije GSM 900 znaša 12,9 V/m, medtem ko za II. območje varstva pred EMS za frekvenčno območje mobilne telefonije GSM 900 znaša 41,1 V/m. Rezultati meritev, opravljenih v naši občini v času med 7. in 20. decembrom 2005, merilne naprave so locirane v Domžalah, Kolodvorska ulica 6, so pokazali rezultat (max) 1,7 V/m. Poglejmo pa tudi glavne zaključke: - Bazne postaje na izbranih lokacijah merilne kampanje ne predstavljajo pomembnega vira elektromagnetnega sevanja, ki bi glede na določila uredbe EMS čezmerno obremenjevale naravo ali življenjsko okolje. - Sevalne obremenitve zaradi baznih postaj na vseh izbranih lokacijah v slovenskih občinah so zelo nizke in v povprečju ne presegajo 0,5 odstotka zakonsko določene mejne vrednosti za prvo območje varstva pred sevanji. - Največja sevalna obremenitev, ki so jo lahko izmerili v okolici baznih postaj na človeku dostopnih lokacijah, ne presega dveh odstotkov zakonsko določene mejne vrednosti prvega območja varstva pred sevanji. - Sevalne obremenitve nimajo neposredne povezave z oddaljenostjo merilnega mesta od bazne postaje. Odvisne so predvsem od usmerjenosti ter višine antene nad tlemi, dovedene moči in števila aktivnih kanalov mehanskega nagiba antene, dobitka (tipa) ter sevalnega diagrama antene. - Sevalne obremenite zaradi baznih postaj so nižje od tistih zaradi mobilnega telefona ali drugih radiodifuznih oddajnikov ter primerljive s povprečno onesnaženostjo urbanega okolja z EMSA. Tako bi lahko zaključili, da je več možnosti za učinke sevanja neposredno na človeških ušesih kot na vrhovih hiš. Merilno kampanjo omenjeni forum izvaja v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije. 0. u. Advent- čas pričakovanja naznanja ADVENTNI VENEC Čas, ko premišljujemo o lastnem življenju Zanimivo, prišli smo do Lune in nazaj, težko pa nam je stopiti čez cesto, da bi se srečali s sosedom. Osvajamo vesolje, ne moremo pa prodreti v človekovo notranjost. Razcepili smo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Več načrtujemo, manj izpolnjujemo. Navadili srno se na hitenje, ne pa na čakanje. Naredili smo več računalnikov, ki shranjujejo več podatkov, ki jih lahko množimo bolj kot kdaj koli, komuniciramo pa manj kot kdajkoli. Ali bomo v adventu vsaj nekoliko bolj stopili sami vase? Advent je vendar čas, ko odštevamo dneve, da dočakamo božič, ki je najlepši družinski praznik. Adventni čas nas vabi, naj Gospodu, ki prihaja, pripravimo pot do naših domov, do naših src. Prva priložnost, kjer se bo izkazal naš čut za sočloveka in naša dobrodelnost, bo obisk sv. Miklavža, prijatelja zlasti otrok. Kmalu zatem bomo obhajali praznik Brezmadežne Marije, 8. decembra, to je Odrešeni-kove in naše Matere. Tudi nas je Bog izvolil v Kristusu, da bi bili sveti in brezmadežni pred njim. In o adventnem vencu? K nam je prispel s severa Evrope, kjer so ga začeli kristjani uvajati v prvi polovici prejšnjega stoletja. Spleten je iz mnogih vejic, tesno povezanih med seboj. V njih metaforično lahko vidimo množico vernikov, ki jih povezuje pričakovanje Odre-šenikovega prihoda. Čeprav na začetku zime, je adventni venec sestavljen in zelenja, kar simbolizira živost krist-janove vere, ki je deležna celo nove poživitve ob prazniku Jezusovega rojstva. Nenehno navzočnost Božje ljubezni nam adventni venec nakazuje s svojo neprekinjenostjo. Vijoličasti trak, ovit okoli venca, nas spominja na spokornost in resnost. Štiri sveče imajo več sporočil. Najprej nam lahko pomenijo štiri letne Čase, ki se v adventu končujejo, obenem pa znova začenjajo. Štiri sveče pa lahko simbolizirajo tudi štiri mejnike v človeški zgodovini: STVARJENJE, UČLOVEČENJE, ODREŠENJE in DOPOLNJENJE. Najbližji pomen štirih sveč pa je, da nam označujejo štiri adventne nedelje. Prižigamo jih postopoma, vsako nedeljo eno več. S to rastjo luči, če se lahko tako izrazim, nakazujemo, da nam je Jezus vsak teden bliže. Pričakovanje raste do vrhunca, ko se razcveti v svetlobi božične noči. Pa lep advent vam želim. Ivan Kepic IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 8 Lokalne volitve 2006 Med najuspešnejšimi lokalnimi odbori Lokalne volitve 2006 so za nami in domžalski občinski odbor se lahko pohvali, da je z izvolitvijo župana občine ter II svetniki in svetnicami v Občinskem svetu Občine Domžale dosegel zelo dober uspeh. Ta ga uvršča med najuspešnejše lokalne odbore LDS v Sloveniji. S 35,5 odstotka je namreč med prvimi desetimi lokalnimi odbori, sicer pa je LDS v 23 slovenskih občinah dosegla 30 ali več odstotkov svetniških mandatov, kar je glede na povprečni rezultat lokalnih volitev 2006, zelo dober rezultat. Če smo v Občini Domžale lahko s številom svetnikov in svetnic v Občinskem svetu izjemno zadovoljni, je dejstvo, da je LDS z rezultatom, doseženim na letošnjih lokalnih Spoštovane državljanke in državljani, v imenu liberalne demokracije Slovenije se zahvaljujem vsem vam, ki ste prišli in volili na letošnjih lokalnih volitvah. Še posebej hvala vsem, ki ste v naših kandidatih in kandidatkah prepoznali dobre in sposobne ljudi ter jim zaupali svoi izlas. Vsi naši župani, županje, svetniki in svetnice ter člani in številni simpatizerji ter aktivisti LDS bodo s svojim delom v dobro vseh. pokazali, da je bilo vaše zaupanje upravičeno. Jelko Kacin, predsednik LDS volitvah v državi, lahko le relativno zadovoljna. Pri ugotavljanju najpomembnejših dejavnikov za uspeh liste je bilo na osnovi ankete ugotovljeno, da so bili to prepoznavnost kandidatov na listi ter ustrezna kampanja za svetniško listo, k uspešnosti pa je pripomogel tudi strankin županski kandidat. Domžalska LDS ugotavlja, da je posebno skrb dala prav vsem dejavnikom ter tako tudi uspela. Pri tem pa je treba poudariti, da so tako županski kandidat kot lista predstavili in ponudili volivcem in volivkam konkreten program ter jih tudi s njim prepričali, potrudili pa so se tudi z primerno volilno propagando, v kateri je sodelovalo veliko članov stranke ter njenih simpatizerjev. K uspešnosti pa so zanesljivo prispevale tudi predstavitve stranke in kandidata v posameznih krajevnih skupnostih, kjer so bile tovrstne oblike zelo dobro obiskane. Z delnim poročilom o lokalnih volitvah 2006, ki je s številnimi zbranimi podatki zelo natančno pokazalo vse prednosti še bolj pa pomanjkljivosti dela v LDS med volilno kampanjo, se je seznanilo tudi vodstvo LDS. Sklican je bil tudi kongres stranke, ki bo 27. januarja 2006. Kraj kongresa bo določil izvršni odbor stranke. Na programskem kongresu se bo volil nov podpredsednik stranke in nov svet. Predsednik Jelko Kacin je svet seznanil s svojo namero in zahtevo, da bo na kongresu preveril zaupanje v svoje dosedanje delo. Enako je napovedala tudi podpredsednica stranke Zdenka Cerar. LDS Domžale LDS Domžale Izjava V LDS - Liberalni demokraciji Slovenije ostro nasprotujemo predlogu ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobnica, da bi splav postal samoplačniki. Po mnenju ministra ima ukrep za cilj dviganje rodnosti slovenskega prebivalstva, kar pa je v nasprotju z zbranimi podatki in dejstvu ter v nasprotju z mnenjem stroke. LDS meni, da je predlog nesprejemljiv, saj pomeni zmanjševanje že pridobljenih ustavnih pravic. Ustava namreč pravi, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno, država pa zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine. Zato vsako poseganje v to svoboščino, kar uveljavljanje samoplačništva gotovo je, pomeni omejevanje svoboščine iz 55. člena Ustave RS. S takšnim predlogom želi ministrstvo posegati v že pridobljene temeljne pravice žensk in neposredno posegati v sfero zasebnosti, saj daje vedeti, da odločanje o rojstnih otrok ni zgolj zasebna, ampak tudi javna zadeva. Predlog grobo posega v temeljna demokratična načela ter krši pravico državljank in državljanov do zasebnosti. Ministrstvo bi želelo ponovno vzpostaviti že preživete težnje države po nadzoru števila rojstev. V tem predlogu bi lahko prepozna- li tudi začeten korak k popolni prepovedi splava, saj strategija med drugim pravi, da je »življenje vrednota od trenutka spočetja do naravne smrti«. To je izrazito ideološka formulacija, ki je protiustavna in nastrojena proti pravici žensk do splava. Tak ukrep bi lahko ogrozil zdravje in celo življenje žensk in jih postavil v neenakopraven socialni položaj glede dostopnosti do splava. LDS ob tem opozarja, da celo ministrstvo v pravkar objavljeni strategiji ugotavlja, da število dovoljenih splavov od leta 1982, ko je doseglo najvišjo stopnjo, do leta 2005 ves čas postopoma upada. V večini primerov se ženske odločajo za tako drastičen poseg v skrajni stiski, zato lahko omejevanje svoboščine tovrstne stiske le še poveča. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Strategija za dvig rodnosti v RS bi lahko dosegla svoj namen, če bi se bolj osredotočila na preventivne ukrepe in upoštevala mnenja stroke. Žal pa je strategija polna restriktivnih in negativnih ukrepov. Represija, krčenje človekovih pravic žensk, poseganje v zasebno sfero državljank in državljanov ne morejo prispevati k večji rodnosti v državi. Ministrstvo s tako zasnovanim predlogom, ki predvideva plačilo splava pravzaprav zaokroži diskriminacijo žensk, ki je rdeča nit celotnega dokumenta. Občinski odbor LDS Domžale AS na lokalnih volitvah 2006 AS nastopil na različne načine Aktivna Slovenija je nastop na letošnjih lokalnih volitvah, ko je prvič nastopila tudi v občini Domžale, v precejšnji meri podredila lokalnim interesom posameznih pripadnikov stranke. AS Aktivna Slovenija Tako so zgolj kot stranka AS nastopili le v 66 % občin. V Posavju, kjer štiri občine pokrivajo 72.000 volivcev, so na primer nastopili skupaj s Posavsko unijo mladih in v povprečju dosegli 8 % uspeh. V Novem mestu je poleg AS-a nastopila tudi Lista za Dolenjsko, na kateri je v zadnjih dveh mandatih kandidiral predsednik stranke Franci Kck. Skupaj z Aktivno Slovenijo je za to kombinacijo glasovalo nad 10 % volivcev. V Kranju, ki je po številu volivcev tretja največja občina v Sloveniji, je predsednik sveta stranke Vito Rožej nastopil na listi Mladi za Kranj. Dosegli so 14 %. Kandidat Aktivne Slovenije na prejšnjih in prihodnjih parlamentarnih volitvah v Bohinju Franc Kramar je postal, kot neodvisni kandidat, župan že v prvem krogu. Aktivna Slovenija je skupaj z drugimi strankami dobila še tri župane - v Murski Soboti, na Ravnah in v Miklavžu na Dravskem polju. Slabši od pričakovanega je bil rezultat v Ljubljani, kjer seje vsem strankam zgodil znani pojav Jankovič. Do parlamentarnih volitev sta še dve leti. Aktivna Slovenija bo nadaljevala z aktivnim odzivanjem na aktualne dogodke, vzpodbujanjem k družbeni angažiranosti posameznikov, s predstavljanjem videnj delovanja državnih institucij v korist čim širšemu krogu državljank in državljanov, predvsem pa delavcev in socialno šibkejših slojev. Franci Kek. predsednik Kristijan Jane, Janez Podobnik, Irena Majcen In Blaž Milavec. Na letošnjih volitvah prodor SLS v urbana središča Klub županov SLS šteje kar 85 članov ristijo tako pri županovanju kot pri delu v državnem zboru, saj na državno raven prenašajo poznavanje lokalne skupnosti, delovanja in problematike. Na letošnjih volitvah so kandidirali Štirje poslanci SLS, vsi pa so tudi bili izvoljeni: Franc Kangler v Mariboru, Kristijan Jane v Sevnici, Mihael Prevc v Železnikih in Janez Kramber-ger v Lenartu. Županja Slovenske Bistrice, Irena Majcen, sicer obžaluje, da se je kljub uvedbi »ženskih kvot« število županj letos zmanjšalo, sama pa kot kandidatka ni imela problemov, saj je poudarila, da volivci gledajo predvsem na osebnost in minulo delo kandidatov, zato pričakuje, da se bo delež županj v prihodnje povečeval. Sicer od osmih slovenskih županj kar polovica pripada krogu SLS, če pa pogledamo samo »strankarske« županje, pa kar štiri od petih. SLS je bila tudi kot stranka naj- »Letošnje volitve so uspeh kandidatk in kandidatov, ki so s srcem za svojo občino,« je na posebni povolilni novinarski konferenci poudaril predsednik Slovenske ljudske stranke, Janez Podobnik, ki je predvsem komentiral rezultate lokalnih volitev. »SLS je uspešno odgovorila na izziv neodvisnih list, to pa je resno, trdo in vztrajno delo posameznikov, ki se ob teh pogojih lahko izpostavijo tudi kot kandidati političnih strank.« Predsednik SLS je izpostavil tudi nekaj letošnjih »prebojev« SLS: prodor v večja urbana središča in vrsto srednjevelikih občin, delež županj in občinskih svetnic ter pomemben delež prebivalcev, ki živi v občinah, kjer so zmagali županski kandidati SLS (skoraj 40%). Kar 49 županov je bilo tako izvoljenih na listah SLS, v tej številki pa niso zajeti npr. nekdanja dolgoletna poslanca SLS s širšo podporo, novi žuapan občine Litija, Franci Rokavec, in župan občine Črnomelj, Andrej Fabjan. »Zato je Klub županov SLS širši in trenutno šteje 85 zmagovalcev letošnjih lokalnih volitev,« je povedal Podobnik, ki je sicer spomnil tudi na obletnico svojega predsedovanja SLS, saj je 15. novembra minilo natanko 3 leta od zadnjega strankinega kongresa v Rogaški Slatini. Ob tem je ocenil, daje letošnja zmaga tudi odraz notranje enotnosti, demokratičnosti in srčnega odnosa do političnega dela. Ponovno izvoljeni župan občine Sevnica in poslanec Kristijan Jane je ocenil, da imajo poslanci - župani prednosti, ki ko- Slovenska ljudska stranka uspešnejša pri izvolitvi žensk v občinskih svelih, saj jih je kar 35% izvoljenih kandidiralo na listah SLS. Na novinarski konferenci sc je predstavil tudi najmlajši slovenski župan, 28-letni Blaž Milavec, ki je kot kandidat SLS zmagal v občini Sodražica. Poudaril je, da gre predvsem za zmago ne samo Nove generacije, podmladka SLS, ampak za uspeh mlade slovenske generacije. Na listah SLS je bilo izvoljenih tudi 25 svetnic in svetnikov, mlajših od 30 let. Sicer pa je kot župan majhne slovenske občine na ribniško-kočevskem opozoril, daje ob sicer uspešni državni statistiki Slovenija v praksi razvita in uspešna toliko, kot je standard v najmanj razvitih predelih Slovenije. Rok Ravnikar Lokalne volitve »Nova Slovenija več kot podvojila število županov, izgubila pa nekaj več kot 20 občinskih svetnikov« V soboto, 18. novembra 2006, je v Ljubljani potekal prvi posvet novih županov in občinskih svetnikov Nove Slovenije. Vodstvo stranke je na posvet povabilo župane in svetnike Nove Slovenije z namenom, da ob srečanju izmenjajo medsebojne izkušnje pri svojem delovanju v lokalnih skupnostih in se seznanijo z novostmi na tem področju. V okviru posveta je župan občine Beltinci, Milan Kerman, spregovoril o tem, kako uspešno delovati v občinskem svetu, predsednik strateškega sveta, Ignac Polajnar, in v.d. glavne tajnice, Maruša M. Novak, pa o rezultatu N.Si na lokalnih volitvah. Predsednik dr. Andrej Bajuk je spregovoril 0 aktualnih zadevah in odgovarjal na vprašanja udeležencev posveta. Po posvetu pa je v izjavi za javnost med drugim povedal: »Ker so oni obraz in izraz naše stranke, je prav, da se povežemo in si med seboj pomagamo,« in dodal, da je z današnjim posvetom zadovoljen. Po njegovih besedah so v stranki prepričani, da se bo vloga, ki jo je N.Si do sedaj odigrala v slovenskem političnem prostoru še okrepila. »Moramo si pomagati, da bomo dejansko dosledno nastopali v javnem prostoru v skladu z našimi prepričanji in temeljnimi vrednotami, za katere se kot politično gibanje zavzemamo,« pravi predsednik stranke. V stranki sicer niso najbolj zadovoljni Z rezultatom volitev, na katerih je bilo po njegovih besedah izmed članov N.Si ali kandidatov z njeno podporo izvoljenih 11 županov in 254 svetnikov. »Splošna ocena lokalnih volitev je, da nismo ne vem kako zadovoljni. N.Si je sicer več kot N.Si Nova Slovenija podvojila število županov, kar si štejemo v plus, izgubili smo pa nekaj več kot 20 svetnikov. To je samo še dodaten izziv, da bomo še bolj trdo delali. Očitno predvsem pojav t.i. neodvisnih kandidatov ne predstavlja izziva le za N.Si, ampak za vse politične stranke,« še pravi Bajuk. Posveta seje udeležila tudi predsednica OO N.Si Domžale, Sonja Benda lleine, ki je postala nova občinska svetnica domžalskega občinskega sveta. Bogdan Osolln tiskovni predstavnik 00 N.Si Domžale Vodstvo SDS Domžale o izidu lokalnih volitev 2006 Pred dnevi se je sešel Izvršilni odbor SDS Domžale in na seji med drugim obravnaval tudi rezultate lokalnih volitev 2006. Člani so kritično analizirali volilno kampanjo ter dosežen uspeh SDS Domžale na teh volitvah. SDS Domžale je vsekakor dosegla napredek, saj je povečala število svetniških mest v primerjavi s preteklim mandatom. Procentualno je bil dosežen rezultat, ki ga je SDS na letošnjih lokalnih volitvah dosegla v povprečju na državni ravni Člani so se strinjali, da bi bil lahko uspeh še večji, vendar je bilo kar nekaj faktorjev, ki so preprečili še ugodnejši volilni rezultat. Člani so se ob tem spomnili tudi komentiranja izidov lokalnih volitev, ki jih je dal predsednik SDS Janez Janša, ko je med drugim dejal: »Med parlamentarnimi strankami je pridobila edino Slovenska demokratska stranka. Primerjava med strankami, ki so sodelovale na teh volitvah, če odmislimo neodvisne liste, ki so se tudi pojavljale in so tudi na letošnjih lokalnih volitvah osvojile približno enak delež volilnega telesa kot pred 4 leti v proporcionalnem delu volitev kaže, da je edino SDS pridobila tako relativno kot tubi v številu volivcev. SDS je edina parlamentarna stranka, ki je povečala število SDS Volivcem in volivkam iskrena hvala za glasove. Lista za Radomlje volivcev, ki sojo podprli, glede na zadnje lokalne volitve. Vse druge parlamentarne stranke so izgubile, nekatere zelo veliko« Ta ocena se je seveda nanašala na izračun rezultatov lokalnih volitev za celo državo. Vsake volitve pomenijo nek nov začetek, nov korak. Dejstvo je, daje lokalna politika še kako zanimiva za ljudi, kar nenazadnje dokazuje kar 20 list s kandidatkami in kandidati, ki so nastopili na letošnjih lokalnih volitvah za občinski svet. Zato so člani IO SDS Domžale v svojih razpravah nanizali tudi vrsto predlogov za delo v bodoče. Ker se sedanjemu vodstvu izteka mandat in bodo člani SDS Domžale na volilni konferenci (predvidoma v začetku leta 2007) volili novo vodstvo, je naloga sedanjega vodstva, da pripravi delovni osnutek načrtov za nadaljnje delo, ki bo služil kot popotnica novemu vodstvu. Osnovno izhodišče bo vsekakor program, s katerim smo nastopili na letošnjih lokalnih volitvah in ki je bil tudi med ljudmi izredno dobro sprejet. Seveda pa bo potrebno slediti trendom razvoja občine ter se prilagajati novim razmeram in ustrezno ukrepati. SDS Domžale bo zato še naprej delovala povezovalno, a tudi kritično in bo predlagala projekte ter rešitve, ki bodo pomenili možnost večjega razvoja krajev v občini ter občine kot celote. O njih vas bomo obveščali tudi preko Slamnika, dosegljivi pa bodo tudi na naši spletni strani www.domzale.sds. si, kjer boste poleg teh zadev našli še vrsto zanimivih informacij. Za zaključek pa vas obveščamo še o spremembi sedeža naše pisarne. Preselili smo se v nove prostore, ki so v stavbi stare Knjižnice Domžale, nasproti trgovine Metalka v Domžalah. Zato imamo tudi nov naslov, kije sedaj Ljubljanska 58, pp 95, 1230 Domžale. Telefonska številka ostaja enaka (7241-359), spremenjen pa je naš elektronski poštni naslov, ki se sedaj glasi inlbfivjdomzale.sds.si Vse informacije o spremembi naslovov ter lokacije sedeža SDS Domžale kot tudi številne ostale aktualne informacije pa so vam vedno na voljo tudi na naši spletni strani. Janez Stibrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Dr. Brejc organiziral razpravo o zaposlovanju starejših v Evropskem parlamentu Poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-l,D) je ob robu novembrskega plenarnega zasedanja v Stras-hourgu, skupaj z Medparlamcn-tarno skupino za starostnike (Agc Intcrgroup), organiziral razpravo o zaposlovanju starejših v II. Na srečanju sta kot govornika nastopila še britanski poslanec Evropskega parlamenta riiillip Bushill-Matthcvfs (EPP-ED) in predstavnik Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev Robert Anderson. Dobro obiskana razprava je pokazala, da staranje prebivalstva postaja vse bolj pereča problematika in predstavlja velik izziv za Kvropsko unijo. Projekcije namreč kažejo, da bo do leta 2050 v EU število oseb, starejših od 65 let, naraslo s 75 milijonov (2005) na 135 milijonov. Dr. Brejc je izpostavil, da bo staranje evropskega prebivalstva v prihodnje bistveno vplivalo na razmere na trgu dela, saj bodo vsi za delo sposobni ljudje morali delati dalj časa, četudi ne nujno polni delovni čas. Po mnenju dr. Brejca je zato ključnega pomena osveščanje prebivalstva o tej problematiki in spodbujanje investicij v spreminjajoči se trg delovne sile, s čimer bi se ustvarili ustrezni pogoji za zaposlovanje starejših. »Družba se bo morala prilagoditi novim razmeram, bodisi z implementacijo bolj fleksibilnih pokojninskih shem, bodisi s kombinacijo krajšega delovnega časa in pokojnin,« je še dejal dr. Brejc in dodal, da je za prihodnost starostnikov v EU pomembna tudi nova opredelitev pojmov, kot sta delo in upokojitev. Kot je še dejal dr. Brejc, je starejšim delavcem treba omogočiti, da ostanejo aktivni na trgu delovne sile, in sicer ne le z ustrezno prilagoditvijo zakonodaje novim razmeram, temveč tudi s spremenjenim odnosom družbe do starostnikov. Še posebej se je treba boriti proti diskriminaciji na delovnem mestu, kar bi lahko dosegli s spremenjenim odnosom delodajalcev oziroma organizacij do starejših delavcev, s fleksibilnejšimi delovnimi pogoji, z večjim poudarkom na socialnem dialogu in z reformo pokojninskega sistema. V zadnjih letih namreč ni bilo vidnejšega napredka pri zaposlovanju starostnikov, saj se je stopnja njihove zaposlenosti dvignila le na 42% v letu 2005, kar je daleč pod zastavljenim ciljem, tj. 50% stopnjo zaposlenosti pri moških in 60% stopnjo zaposlenosti pri ženskah do leta 2010. Ker gre za izredno pomembno temo, ki bo v EU vedno bolj aktualna, je dr. Brejc na koncu srečanja predlagal, da bi v Evropskem parlamentu v bližnji prihodnosti organizirali širšo javno razpravo na temo zaposlovanja starejših. Spremembe Zakona o financiranju občin Jurij Daneu Poslanci Državnega zbora smo na zadnji novembrski seji sprejeli spremembe Zakona o financiranju občin, ki prinaša velike spremembe na tem področju. Po navedbah vlade naj bi bil glavni cilj novega zakona zagotoviti enakopravnejše možnosti za zadovoljevanje potreb v občinah, kar pa je mogoče uresničiti z zagotovitvijo sorazmernosti nalog občin z viri financiranja in večjo finančno avtonomijo občin pri pridobivanju sredstev in njihovi porabi, kar naj bi vplivalo na hitrejši razvoj. Politična vključenost žensk v Evropski uniji Ena izmed aktualnih političnih tem v Sloveniji je že daljši čas tudi vprašanje zastopanosti žensk v političnem življenju. Tema je z najnovejšimi izidi županskih volitev v Sloveniji, kjer se je število županj prepolovilo in so ženske dosegle še slabši rezultat kot pred štirimi leti, postala še aktualnejša. Bolj vzpodbudni so rezultati volitev v občinske in mestne svete, kjer se je delež žensk povečal za dobrih 10%. Poslanka Evropskega parlamenta dr. Romana Jordan Cizelj je pred kratkim kot gostja in predavateljica sodelovala na seminarju / naslovom »Politična participacija in aktivno državljanstvo«, ki je potekal v Ljubljani. V svojem nastopu je predstavila politično vključenost žensk v Evropski uniji (EU) in podatke najbolj reprezentančnih držav primerjala s Stanjem v Sloveniji. V svoji analizi in primerjavah je prišla do številnih zanimivih ugotovitev. Če primerjamo prebivalstvo Slovenije in EU (podatki iz leta 2005), ugotovimo, da je delež žensk skoraj identičen in v obeh primerih znaša 51%. Približno takšen delež žensk bi torej pričakovali tudi v različnih sferah družbenega življenja in odločanja. Za to imajo ženske dovolj znanja, kar jasno povedo statistični podatki. Zanimiv in za Slovenijo ugoden je podatek, da univerzitetno stopnjo izobrazbe v Sloveniji doseže v zadnjih letih približno 90% mladih do 24. leta starosti in da je delež žensk še za 3% boljši, medtem ko je skupna stopnjav EU le 77% in med ženskami 80%. Ugodna je tudi primerjava deleža žensk med podiplomskimi študenti, ki kaže v Sloveniji 57%, v Uniji pa je s 55% malenkost nižja. Tudi stopnja zaposlenosti kaže, daje Slovenija precej primerljiva Z Unijo, saj je pri moških razlika zanemarljiva, pri ženskah pa je stanje pri nas celo za približno 5% ugodnejše kot v Uniji. Ženske za moškimi zaostajajo za slabih 10% pri nas in 16% v EU, kar v stopnjah zaposlenosti pomeni, da je v Sloveniji zaposlenih 71% moških (v Uniji 72%) in 61% žensk (v Uniji 56%). Je pa vsekakor zanimiv tudi podatek, da porabi zaposlena ženska v Sloveniji približno dve uri več časa od moškega za domača opravila in ji na ta način ostane ena ura manj za študij oziroma profesionalno delo in ena ura manj prostega časa. Pri deležu, ki ga ženske dosegajo z udeležbo na visokih mestih odločanja v gospodarstvu, je stanje v Sloveniji s 17% ugodnejše, kot znaša povprečje Unije, kije 10%. Se pa relativno ugodni kazalci zastopanosti žensk v Sloveniji na področjih, kot so izobraževanje, znanost, zaposlovanje kot tudi v gospodarstvu neha takoj, ko stopimo na politično področje. V Evropski komisiji za petletno mandatno obdobje 2004 do 2009 zasedajo ženske 7 mest med 24 člani, kar znaša 29%, podobna slika se kaže tudi v Evropskem parlamentu, kjer med 732 člani ženske zasedajo 222 mest in so tako udeležene s 30%. Če podatke primerjamo s strukturo ministrov glede na spol nacionalnih vlad, vidimo, daje delež žensk v Sloveniji izredno- skromnih 6%, da povprečje v Evropi znaša 24%, izstopajo pa Norveška, Švedska in Španija s 50% in Avstrija, ki zaseda vrh s 55%. Slovenija s svojim deležem zaseda mesto prav na repu lestvice. Samo za odtenek ugodnejša je slika pri nacionalnih parlamentih, kjer na Švedskem edini presegajo 40% delež žensk, evropsko povprečje znaša 23%, Slovenija pa je s 13% tudi tu ena izmed držav povsem spodnjega dela lestvice. Seveda se dr. Romana Jordan Cizelj sprašuje, zakaj so ženske tako slabo zastopane v političnem prostoru naše države. Razloge za obstoječe nevzpodbudno stanje vidi predvsem v socialnih vzorcih, ki prevladujejo v širši družbi. V skladu z njimi je namreč na ženskah glavno breme za hišna opravila, skrb za odraščajoče otroke ter skrb za starejše. Pomemben razlog je tudi podoba žensk v medijih in nizka siopnja prepoznavnosti žensk. Seveda pa je k temu potrebno dodati tudi osebne lastnosti žensk, kjer poslanka izpostavlja, da se ženske težje odločijo za javno nastopanje, prevzemanje nadzornih, upravljalnih in vodstvenih pozicij. Izboljšanje stanja bo po mnenju dr. Romane Jordan Cizelj možno doseči It z aktivnim sodelovanjem žensk in moških. Ženske same bodo morale v večji meri sprejemati izzive in vidne položaje v družbi ter hkrati s svojim zgledom vplivati na postopno spreminjanje tradicionalnih vzorcev o odnosih in razmerjih v družini. Zelo pomembna je v tem pogledu ustrezna vzgoja otrok, tako hčera kot sinov. Le moški in Ženske skupaj lahko postopoma, a učinkovito odpravljamo negativne socialne vzorce in sprejemamo odločitve, ki bodo pripeljale do stabilnih dolgoročnih sprememb. Darko Rudi V Državnem zboru o Zakonu o financiranju občin {FJk Druga obravnava Zakona o financiranju občin, ki je bila nedavno opravljena v Državnem zboru, je pokazala, da je ta zakon vsekakor eden od tistih, ki si zasluži, da je javnost o njem še posebej dobro informirana. Glede na to, da je v naši občini zanimanje za lokalno samoupravo, kamor sodi obravnavani zakon, izredno veliko (to dokazuje tudi 20 list kandidatov in kandidatk za domžalski Občinski svet na nedavnih lokalnih volitvah), bom nekaj besed namenil temu zakonu. Cilj novega Zakona o financiranju občin je zagotoviti državljanom enakopravnejše možnosti za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb in interesov v občinah. Morda se to sliši zelo strokovno, v praksi pa to pomeni, da se na podlagi določb tega zakona prerazporedijo finance znotraj državnega proračuna, ki so bile že sedaj namenjene financiranju občin. Ta cilj je mogoče uresničili le tako, da se zagotovi sorazmernost nalog občin z viri financiranja, da se zagotovi večja finančna avtonomija občin pri pridobivanju sredstev in pri njihovi porabi ter način sofinanciranja razvojnih projektov. Novi zakon pa upošteva tudi ustrezno zakonodajo Evropske unije (konkretno 9. člen Evropske listine lokalne samouprave), ki govori o načinu financiranja občin. Sorazmernost nalog občin z viri financiranja je v polni meri zagotovljena na področju financiranja nalog, ki so občinam naložene z zakoni in so jih dolžne izvajali. Sistem decentralizacije javnih prihodkov iz dohodnine in drugih davkov zagotavlja občinam vnaprej določen stabilen vir financiranja. Poudariti pa je treba, daje s spremembo načina razporejanja prihodkov občin iz deleža dohodnine, ta delež pomembno povečan. Primerna poraba občine, ki se financira iz teh virov, se ugotavlja na podlagi povprečni-ne, to je povprečnih stroškov na prebivalca v državi. Višina pov-prečnine se za vsako proračunsko leto dogovori sproti, oba dogovorna partnerja, tako Vlada RS na eni strani kot reprezentativno združenje občin na drugi strani, pa se poleg tega dogovarjajo še o morebitnih novih nalogah občin v prehodnem obdobju ter o višini povprečnine. Finančna avtonomija občin se izraža v njihovi samostojnosti pri določanju in pobiranju prihodkov ter samo- stojnosti pri d o I o č a n j u o uporabi sredstev občinskega proračuna. Občine imajo v rokah škarje in platno tudi pri določanju in pobiranju prihodkov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča občinskih samoprispevkov, cen za storitve javnih služb in drugih virov financiranja, v katere sistem financiranja primerne porabe občin ne posega. Novi zakon zagotavlja popolno finančno avtonomijo občin pri financiranju tistih nalog programov in projektov, ki jih občine same določajo s svojimi predpisi in odločitvami. Samostojnost pri odločanju o uporabi sredstev občinskega proračuna je zagotovljena tudi pri financiranju primerne porabe občin. Sistem ugotavljanja primerne porabe vnaprej ne določa deležev za financiranje posameznih nalog in ne posega v pravico občine, da samostojno odloča o financiranju nalog iz svoje pri. stojnosti. Z novo ureditvijo sofinanciranja nalog, programov in investicij v občinah, so v zakon vgrajeni ukrepi spodbujanja tudi skladnejšega razvoja, ki so name- njeni zagotavljanju enakih pogojev za delovanje skupnih potreb prebivalcev, ne glede na občino, v kateri prebivajo in so v skladu z razvojnimi cilji države. Pri tem je poudarjena odgovornost vlade in ministrstev, vsakega na njegovem področju dela. Na uvedbo pokrajin, ki bo vplivala na področje lokalne samouprave, se navezujeta dve prehodni določbi zakona, (ire za financiranje javnih zavodov na področju kulture, katerih ustanoviteljice so občine, ki se bodo še naprej izvajale iz državnega proračuna, in sicer vse do dne, ko bodo začele z delom pokrajine in bodo občine za večino teh zavodov pridobile možnosti sofinanciranja s strani pokrajin. Tudi sofinanciranje pravic družinskega pomočnika, določeno z Zakonom o socialnem varstvu, je s predlogom zakona podaljšana za vsa leta, dokler ne bo odločanje o pravici do družinskega pomočnika skupaj z zagotavljanjem sredstev prešlo v pristojnost pokrajin. V poslanski skupini SDS smo Ugotovili, da je novi Zakon o financiranju bistven napredek v primerjavi s sedanjim načinom financiranja občin in dolgoročno pomeni višjo stopnjo uresničevanja oz. zadovoljevanja potreb m interesov občanov v občinah. Zato smo predlagani zakon v poslanski skupini SDS podprli. Robert Hrovat. poslanec SDS v Državnem zboru RS V LDS menimo, da bo imel zakon ravno nasproten učinek in bo močno zmanjšal finančno samostojnost občin. Predlagani način financiranja predstavlja državnoplansko financiranje z izrazito odvisnostjo od države. Za večino občin se bo položaj s tem, ko dobijo nekoliko več denarja, spremenil le navidez, saj se bo s tem, ko niso določeni glavni samostojni davčni viri financiranja, oslabila njihova finančna samostojnost in neodvisnost. Odvisnost od države se bo le še povečevala, saj bo država vsako proračunsko leto sproti določala, koliko in iz katerih davkov, ki jih pobira, bo namenila občinam za opravljanje njihovih z ustavo in zakoni določenih nalog. Zato se z ustavnopravnega vidika zastavlja vprašanje v kolikšni meri te rešitve uresničujejo ustavno načelo - opredeljeno tudi v Evropski listini o lokalni samoupravi - samofinanciranja občin. Ustava namreč v prvem stavku 142. člena določa, da se občina financira i/ lastnih virov. Namesto, da bi vlada zagotovila občinam čimveč lastnih virov, pa jih celo krči; npr. dohodnina ni več z zakonom določena kot glavni lasmi vir prihodkov občine. Dohodnino prebivalcev, ki so jo občine prejemale v višini 35 % in upravljale same, bo namreč vlada po novem zakonu združila v državnem proračunu in jo nato razdelila nazaj med občine. Tako jih bo resda sicer manj odvisnih od neposredne državne pomoči, t.i. finančne izravnave, vendar pa je tudi po mnenju stroke ta neodvisnost le navidezna. Strokovnjaki so soglasni, da vlada evropskih priporočil, da občine same določajo del svojih davkov, ni upoštevala. Že sedaj je delež lastnih davčnih virov občin (občinam ostaja le nadomestilo za stavbno zemljišče, davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in davek na plovila!!) daleč pod povprečjem EU, z novim zakonom pa se bo še zmanjšal, in sicer na skromna dva odstotka. Na ta način se občinam odvzema finančno, ekonomsko in politično samostojnost. Sprememba zakona je slaba tudi z vidika razvojne naravnanosti. Še posebej zato, ker so takšne rešitve, ko občine zgolj "čakajo" na sredstva države, razvojno destimu-lativne za vse, posebej pa tudi za razvitejša urbana okolja - občine s sedeži upravnih enot in mestne občine. Občine tudi niso zainteresirane in stimulirane za pospeševanje razvoja, saj noben davčni vir, ki je vezan na ta del razvoja gospodarstva in podjetništva, ni povezan z višino njihovega financiranja. V LDS menimo, da je odpravljanje dodatnih sredstev za urbana središča in spreminjanje formule v korist podeželja, s posledičnim zniževanjem primerne porabe, neodgovorno in škodljivo. S tem se negirajo vse dejavnosti oz. institucije, ki so širšega pomena in kot take strošek zgolj urbanih središč. Zato vladne navedbe, da bo novi zakon občinam prinesel več sredstev, ne držijo za vse občine. To je velik udarec za . regionalna središča tudi z vidika primerljivega razvoja s središči v naši bližini, kot so Gradec, Beljak. Trst, Zagreb, Reka ... Posledica novega zakona o dohodnim je, da se bodo sredstva iz tega naslova za občine znižala za 14 milijard tolarjev. Vlada jim jih z novim zakonom želi vrniti, skupaj z devetimi milijardami tolarjev, kijih bo prerazporedila iz ostalih občin, predvsem Ljubljane. Velik finančni udarec bo prizadel tudi občino Trzin, saj bo na letni ravni izgubila okoli 200 milijonov tolarjev, oziroma petino proračuna. Predlagane rešitve torej v maniri nekdanje SFRJ uzakonjajo prelivanje domnevnih presežnih prihodkov, ki jih dobivajo razvitejše občine, k ostalim. To s solidarnostjo, o kateri je na seji govoril moj poslanski kolega mag. Tomaž Štebe, nima nič skupnega. Gre za javnofinančno lustracijo mesta Ljubljane in drugih razvitejših občin. Zgolj Ljubljana bo namreč zato vsako leto izgubila 8,5 milijarde tolarjev investicijskih sredstev, kar je najbrž tudi posledica izida lokalnih volitev v prestolnici, ki za vlado niso bili ugodni. Nenazadnje smo zakon v Državnem zboru sprejemali prav na dan, ko je v Ljubljani prisegel Jankovič. Poleg tega zakon omogoča do sto odstotno sofinanciranje investicij občin s strani države, pri čemer ne določa dovolj jasnih meril in kriterijev, da bi bila ta sredstva občinam podeljena na transparenten način. Vlada si jemlje velike pristojnosti, saj bo o višini sofinanciranja odločal vsak minister za svoj resor. Takšna ureditev pa pomeni vgrajevanje možnosti političnega klien-telizma in preferiranja na podlagi strankarske pripadnosti županov. Cveta Zalokar- Oražem, poslanka LDS v Državnem zboru Cveta ZALOKAR ORAŽEM, poslanka v Državnem zboru RS vabim na prvi POSLANSKI VEČER z Matjažem Hanžkom, varuhom človekovih pravic v četrtek, 14.- decembra 2006, ob 18. uri v Knjižnici Domžale Varuh človekovih pravic bo ob zaključku mandata predstavil svoje delovanje, spregovoril o problematiki kršenja človekovih pravic v naši državi, dotaknili pa se bomo tudi problematike Romov in še česa, če boste to vi želeli, saj bo klepet tudi priložnost za vaša vprašanja, mnenja in predloge. Prijazno vabljeni! Menačn'kova domačija in Društvo Lipa z roko v roki Razstava UNICEF-ovih punčk ter likovnih in keramičnih del V soboto, 18. novembra 2006, je bilo v zgodnjem večeru pred Me-načn'kovo domačijo v Domžalah, na Cankarjevi ulici 9, zelo živahno. S prijetnim kulturnim programom sta Menačn'kova domačija in Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje odprli razstavo 1'NlCEF-ovih punčk ter del, ki so jih ustvarili članice in člani Likovnega in keramičnega krožka Društva Lipe. »V jeseni življenja nam čas dopušča ustvarjati na literarnem, likovnem, glasbenem in oblikovalnem področju. Ustvarjamo za generacije, ki prihajajo, za otroke v nerazvitem svetu, katerih življenja ogrožajo bolezni, ki jih razviti svet ne pozna več,« so i M. Dekanijsko letno srečanje Letošnje dekanijsko srečanje članov in članic župnijskih pastoralnih svetov je bilo v nedeljo, 19. novembra, v župniji Ihan. Srečanje se je začelo v ihanski župnijski cerkvi, ki je prijazno sprejela vse udeležence. Svetišče se je napolnilo s pesmijo. Naša skupna molitev h Gospodu se je vila prek petih Večernic, s katerimi smo se Očetu zahvalili za blagoslov, ki nas spremlja pri našem delu. Pesem združuje srca in napolnjuje dušo ter podarja notranji mir in tako človeka naravna na ljubezen. Gost srečanja, ki je potekalo v novem župnijskem domu Svetega Jurija, je bil jezuit pater Lojze Bratina. Tema srečanja je bilo razmišljanje o evangeliju in kulturi, o njunem medsebojnem odnosu in vplivu na razvoj družbe in moralo ljudi. Človek se do prave in popolne človečnosti povzpne samo z gojitvijo in razvijanjem naravnih dobrin in vrednot. V tem procesu izpopolnjuje in razvija mnogotere duševne in telesne sposobnosti. Z razvojem svojih talentov tako bogati življenje sebi in drugim in ga napravlja bolj človeškega. Za seboj pušča veličastne izdelke svojih rok in uma in tako skozi zgodovino priča o razvoju kulture in civilizacije. O kulturi pa ne pričajo le veličastne katedrale in bazilike, cerkve in muzeji, mostovi in pročelja hiš, temveč še mnogo bolj veličastna dela duha. Na knjižnih policah se bohotijo neizmerni dosežki človeškega uma, v partiturah so zapisane skrivnostne poti pesmi vejajoče v duši in v knjigi vseh knjig, Svetem pismu je zapisana zaveza med bogom in izbranim izraelskim ljudstvom, o čemer govori Stara zaveza ter med Jezusom Kristusom in človeštvom, o čemer govori Nova zaveza. Srčika kulture pa je v našem srcu, v našem odnosu do bližnjega, v naši odprtosti do drugih in v naši zmožnosti sestopiti s piedestala vsemogočnosti in vsedopustnosti. Tisto, kar cenimo in spoštujemo v srcu, cenimo in spoštujemo tudi z dejanji in odnosom. Cerkev ima razumevanje za kulturne ustvarjalce. Slovstvo in umetnost sta za življenje Cerkve zelo važna stvar. Izražati namreč skušata posebnosti človekove narave, njegova vprašanja in njegova izkustva, njegovo odkrivanje lastnega položaja v zgodovini in v vesoljstvu, osvetljuje njegove bridkosti in radosti, njegove potrebe in moči. Odprta vrata tako omogočajo, da se božja slava bolje razodeva. S svojim pričevanjem življenja in dostojnim ter spoštljivim vedenjem, govorjenjem in oblačenjem ter aktivnim sodelovanjem v skladu z naukom Cerkve pa sami lahko največ naredimo za trdno povezanost evangelija in kulture. Kakor so imeli že prvi kristjani navado, da so se po bogoslužju srečevali še ob skupni mizi, smo se tudi v Ihanu zbrali ob skupni mizi, na kateri je bilo polno dobrot, ki so jih pripravile skrbne gospodinje. Dom Svetega Jurija je tako pod svojo streho še enkrat zbral ljudi širokega srca, srčne kulture in neminljivega upanja, ki v svet prinašajo Njegovo luč. Jana Poljanšek zapisali gostitelji v povabilo. Po pozdravu matere Menačn'kove domačije ter predsednice Društva narodnih noš Domžale, Olge Pavlin, ter predstavitvi razstave s strani predstavnice Društva Lipa, nas je pozdravila Zora Tomič, predsednica UNICEF Slovenije, predstavila 50-letno delo te mednarodne humanitarne organizacije ter se zahvalila za sodelovanje z domžalsko Lipo. Hkrati je vse prisotne povabila, da kupimo katero od punčk ter tako omogočimo cepljenje enega otroka. Ob tem smo tudi izvedeli, da domžalske Špelce, ki jih izdelujejo tudi v Domu upokojencev Domžale, spadajo med najlepše UNICEF-ove punčke, najbrž tudi zato, ker so narejene s skrbjo, nesebičnostjo in ljubeznijo. V kulturnem programu smo prisluhnili Pevskemu zboru Društva Lipa, ki je med drugim zapel tudi svojo »himno« Lipa zelenela je, zaploskali smo kitaristki in pevki Silvi Kosec ter recitatorkam, ki so predstavile svoje pesmi, objavljene tudi v najnovejšem zborniku Besede v vetru, ki je bil na razstavi predstavljen ob osmih drugih literarnih zbornikih Društva Lipa. Obiskovalci so bili nad razstavljenimi likovnimi in glinenimi izdelki Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje, navdušeni, enako pa tudi nad UNICEF-ovimi punčkami. Razstava bo odprta do 3. decembra in si jo lahko ogledate vsak dan od 9. do 11. ter od 17. do 18. ure. Punčke želijo k dobrim ljudem v topel dom, kjer so doma ljubezen, skrb in nežnost otrok. Ponudite jim ga in po svojih močeh prispevajte, da bo naš svet bolj po meri otrok! Vera Vojska Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Društvo izgnancev Domžale Vabljeni na novoletno srečanje Leto 2006 se bliža koncu in za spremembo smo v letošnjem prav spomladanskem vremenu uresničili še zadnjo nalogo: obiskali smo Topolšico, znano slovensko zdravilišče, ter se po kopanju in prijetnem kosilu seznanili z njeno zgodovino. Posebej nas je zanimala spominska soba, v kateri so Nemci podpisali izjavo o kapitulaciji. Mimo prijetnih gričkov smo se nato napotili skozi Celje v Teharje ter obiskali spominski park. Od tod nas je pot vodila na celjski grad, ki je bil kljub zgodnji uri že močno zaklenjen, tako da nam je preostalo le, da smo se seznanili z njegovo zgodovino, se kar malce raz-žalostili ob tragični zgodbi zadnjega , celjskega grofa ter Veronike Deseni-ške ter ob tem ugotovili, da tovrstno zgodovino zelo dobro poznajo nekateri naši člani, saj so nas zelo podrobno seznanili z usodo zadnjega celjskega grofa. Osvetljeno Celje, ki vse bolj postaja mesto trgovin in nakupovalnih središč, smo si ogledali kar z avtobusa, uro zgodovine pa smo si privoščili s sprehodom po celjskih ulicah. Pot domov smo zaključili z obljubo, da gremo spomladi na obisk Metlike in belokranjskih zanimivosti in značilnosti. Vse naše člane in članice pa vabimo na občni zbor in tradicionalno NOVOLETNO SREČANJE, ki bo letos v torek, 19. decembra 2006, v Domu krajanov v Žejah ob 12. uri, članarino in Vestnik pa bo mogoče plačati že od 12. ure dalje. V primeru slabega vremena (poledice) bomo iz Doba v Žeje organizirali prevoz. Pričakujemo, da se nam boste pridružili v tako velikem številu kot doslej. Vabljeni tudi sorodniki in prijatelji naših članov. Pokličite 031 385 105. D. I. Medobčinsko društvo invalidov ■s/ Spoznavali smo Črno goro Del programa Medobčinskega društva invalidov Domžale, Lu-kovica, Mengeš, Moravče in Trzin je tudi organizacija izletov. Tako smo jeseni obiskali Črno Goro, kamor smo se z avtobusom odpeljali skozi Zagreb, Knin, ter Neum do Črnogorskega Priniorja. Vodič nas je vseskozi obveščal, kje smo, mimo katerih otokov in večjih krajev se peljemo in razlagal znamenitosti. Na slovenski plaži - tako jo imenujejo, smo se vkrcali na ladjo in si ogledali členovito obalo in posamezne otoke Boke Kotorske. Zares lepo, smo bili vsi enakega mišljenja. Prekrasna narava - sem moram priti na dopust, smo že delali vsak svoj načrt. Po ogledu otokov sv. Štefan in Velike Nedelje cerkvijo na skali v spomin na mrtve mornarje smo prespali v razkošnem hotelu Olimpia v Budvi in naslednji dan obiskali Cetinje in narodni muzej v črnogorski prestolnici, gorsko naselje (cca 1600 m nv.) in rojstni kraj črnogorskega vladarja, junaka, misleca in pesnika, tudi Gorskega venca: Petra Petroviča Njegoša. Ogledali smo si goro Lovčen, spomenik in muzej ter čudovito razgledno točko. Vožnja z ladjo po Skadarskem jezeru, ki je največje jezero na Balkanu, nam je budila občutke razsežnosti in raznolikosti Črne Gore. Ob Skadarskem jezeru in v njem, ki je na eni strani Črnogorsko, na drugi strani pa se iz jezera dvigajo gore Albanije, se zadržuje veliko število raznovrstnih ptic in rib, bogato je z različnim rastlinstvom in čisto vodo. V spomladanskem času mora biti pravi raj plavajočih in cvetočih lokvanjev. Četrti dan smo srečno prispeli domov, polni lepih vtisov in spominov, ki jih ni moč strniti v kratek zapis. Edino kar lahko dodam je: obiščite Črno goro, ne bo vam žal. Martina Lampret Taborniki v Škofji Loki Le uro vožnje iz Domžal stoji ob sotočju rek Poljanščice in Selščice eno najstarejših ohranjenih srednjeveških mest na Slovenskem - Škofja Loka. Tisočletno mesto, ki v mestnem jedru svoje znamenitosti sramežljivo skriva za visokim zidom in nad katerim se vzpenja trden grad, je na potep zvabilo tudi nas. Na izlet smo se, v soboto 18.11.2006, odpravili z dvema avtobusoma, polnima razposajenih otrok z ruticami okrog vratu, ki se s svojo dobro voljo niso vdali kislemu vremenu. Z avtobusne postaje smo se s pomočjo zemljevida najprej odpravili na bližnji grič, do razvalin Starega gradu. Pot navzgor nas je ravno prav ogrela in zlakotnila, v objemu starih grajskih sten smo si privoščili počitek ter malico, potem pa se odpravili nazaj proti mestu. V Škofji Loki smo se razdelili na dve skupini. Prva je odšla na delavnico v muzej Loškega gradu, kjer smo se preizkusili v oblikovanju medenega testa, iz katerega so nastali čisto pravi škofjeloški kruhki. Medtem ko so eni ustvarjali, je druga skupina odšla raziskovat staro mestno jedro in njegove najlepše znamenitosti, katere je vsak vodnik s pomočjo zemljevida in učnih listov razkazal svojemu vodu. Po ogledu pa je sledil postanek v mestni slaščičarni, kjer so nam postregli topel čaj. Skupini sta se po dobri uri in pol zamenjali, vsak je lahko spoznal stare mestne ulice ter ob prihodu domov mami podaril medeni škofjeloški kruhek. »Taborniki smo se naučili Izdelovati škofjeloške kruhke.« Tadeja Belak Društvo vojnih invalidov Domžale Iskrene čestitke Angelci Vodnik Društvo vojnih invalidov Domžale vsako leto obišče v domovih upokojencev in na njihovih domovih člane, ki praznujejo okrogle življenjske obletnice. Tako je delegacija obiskala na njenem domu zaslužno upokojenko in članico številnih društev v občini Domžale, dobro poznano Angelco Vodnik, ki je pred kratkim praznovala 80. rojstni dan. Rojena na Limbarski gori je veliko prestala v času druge svetovne vojne v zaporih v Begunjah na Gorenjskem in se srečna vrnila domov. Potem seje zaposlila in poročila ter živela z možem - partizanom v lastnem domu na Bukovčevi cesti na Viru, kjer je ostala tudi po moževi smrti. Angelca je vesele narave, športnica, še vedno uspešna balinarka in keg-Ijačica, kije vesela svojih in ekipnih uspehov. Aktivna članica druslv;i vojnih invalidov je že več kot 30 let in je za športne uspehe prejela več priznanj. Sama pravi, da bo s športno dejavnostjo nadaljevala, če bo zdrava. Ob našem obisku nam je zaupala, da ima dobrega prijatelja Eda Završnika, s katerim se družita na športnih tekmovanjih, druženjih, izletih in na letovanjih. Sorodniki soji pripravili prijetno praznovanje v gostilni »Keber«. Ni manjkalo osebnih in pisnih čestitk, najboljše soji zaželeli po radiu, jo razveselili z ogromno torto, vrsto daril, predvsem pa iskrenimi željami za dobro zdravje. Angelca Vodnik, za katero je življenje polno preizkušenj, tudi v pri- hodnje ostaja prijetna sogovornica, iskrena prijateljica in prizadevna športnica. Društvo vojnih invalidov ji iskreno čestita ob življenjske m jubileju ter želi veliko lepih sončnih jesenskih dni ob prijatelju in z ostalimi prijatelji. Vsi člani društva in drugi ji želimo še veliko zdravja, poguma in vse tisto, kar si sama želi. Angelca, oslani še naprej dobra prijateljica, so naše skupne želje, številnim čestitkam pa se pridružuje tudi Društvo izgnancev Domžale. Gospa Angelca Vodnik pa se ob tej priložnosti zahvaljuje prav vsem za številne čestitke, darila in želje ob njenem visokem življenjskem jubileju. Zapisal In foto: Jože Novak Poučno in razigrano v Centru za mlade v času jesenskih počitnic Čeprav se zdi, da mladi prosti čas najraje preživljajo pred računalnikom, na kavču pred televizorjem ali v lokalih, smo se v času jesenskih počitnic v Centru za mlade prepričali, da današnja mladina še vedno uživa v aktivnih, včasih tradicionalnih oblikah preživljanja prostega časa; druženju s starejšimi, v družabnih igrah s sovrstniki, pri raziskovanju procesov v naravi, pomoči v kmečki kuhinji, skrbi za hišne živali itd. V tridnevnem programu, imenovanem »Dnevi za nova spoznanja«, je skupina osnovnošolcev iz občine Domžale obiskala ekološko kmetijo »Pr' Jernejk«, Dom upokojencev Domžale ter Zavetišče za male živali Omajnice. Skozi slikovito predstavitev dejavnosti, oglede in izpovedi izkušenj zaposlenih, so mladi pridobili nova znanja o naravi prijaznem kmetovanju, uživanju varnih - ekoloških živil, potrebah starejših občanov ter negi in skrbi za domače živali. Soočenje s konkretnimi delovnimi izzivi, pripravo kmečke malice, igro ter pogovorom s starejšimi občani in skrbi za male živali pa je udeležence še dodatno motiviralo za koristno in danes ne več običajno preživljanje počitniških dni. V Motniku, majhni vasici z nekaj deset prebivalci v Tuhinjski dolini, sta nas sprejela Andreja in Miha, gospodarica in gospodar ekološke kmetije »Pr' Jernejk«. Popeljala sta nas po Turistični poti, razkazala kulturne in naravne znamenitosti vasi. Največ časa smo se zadržali na kmečkem gospodarstvu, kjer smo se seznanili s postopkom ekološke pridelave zelenjave in zelišč, z vzgojo sadnih dreves, z gojenjem gob šitak in s pridobivanjem medu. V »Sončevem lazu« smo si ogledali indijanski šotor, savno z ogrevanjem na razgrete kamne, sadovnjak ter gredice v terasah. Popoldne smo preživeli ob prijetnem druženju v kmečki hiši, kjer so si otroci sami pripravili zdravo malico; spekli so pirine žemljice, pripravili skutni ter sojin namaz in si skuhali čaj iz sveže nabranih zelišč. Prav tako prisrčno kot na kmetiji so nas sprejeli tudi v Domu upokojencev Domžale, kjer nas je direktorica, gospa Danica, seznanila z delovanjem doma in nam predstavila aktivnosti, v katere se vključujejo njihovi varovanci. Izkušnje o delu s starostniki nam je na slikovil način podala gospa Silva, delovna terapevtka, ki nam je razkazala tudi bivalne in delovne prostore doma. Pretežni del obiska pa so mladi aktivno preživeli v prijetni družbi varovancev, ob sproščenem pogovoru ter tekmovanju v spretnostnih igrah. Dan so nam še dodatno polepšali s simpatičnimi darili. Z obiskom zavetišča za male živali, (imajnice, smo mladostnikom želeli približati skrb širše družbe za male živali. Koordinatorka Maja nam je predstavila dejavnosti zavetišča, nas popeljala po njegovih prostorih in nam zaupala občutke ter izkušnje z delom z zapuščenimi oziroma zavrženimi živalmi. Spoznali smo nastanjene kužke ter mucke in prisostvovali predavanju z naslovom »Za varnejše sožitje z domačimi živalmi«. Zadnji dan projekta »Dnevi za nova spoznanja« smo preživeli v Centru za mlade, kjer je zadišalo po palačinkah, preverili smo osvojeno znanje, izmenjali vtise ter se pogovarjali o nadaljnjih načrtih za sledenje ciljem programa oziroma za aktivno preživljanje počitniških dni. Časa je bilo dovolj tudi za smeh in družabne igre. Če smo odrasli šolske počitnice preživljali pri babicah na deželi ali dirjajoč v družbi vrstnikov po najbližjem parku, današnja mladina zaradi spremenjenih družbenih razmer velikokrat nima teh možnosti. Zato jim še naprej vzpodbujajmo in dajajmo priložnosti, da se vključijo v delo na domačem vrtu ali sosedovi kmetiji, priskočijo na pomoč starejšemu sosedu ali poskrbijo za pokpu.škega kužka, saj si tako na neformalen način pridobivajo nova znanja, razvijajo socialno in čustveno inteligenco. Naštetega z igranjem računalniških igric zagotovo ne morejo pridobiti. Mojca Zupančič /SAfi^. Dogodki S JSVS v Centru v Centru za mlade Domžale MEDGENERACIJSKA KREATIVNA DELAVNICA Ponedeljek, 11. 12., ob 17.0(1 uri PRAZNIČNI NAMIZNI ARANŽMA. Delavnico bo vodila Andreja Lanišek Cena delavnice je 2.000 SIT. Potrebna prijava na tel.: 722-66-00 10-LETNICA DELOVANJA CZM - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »OKROGLO« V četrtek, 14. 12. ob 19.00 uri vabimo na odprtje fotografske razstave s projekcijo izbranih fotografij in podelitvijo nagrad fotografskega natečaja na temo »Okroglo«. ŠOLA ZA STARŠEVSTVO Ponedeljek, 18. 12., ob 19.00 uri Tema bo NASILJE IN KAKO PREŽIVETI MLADI MLADIM ZA ZABAVO V torek, 19. 12., ob 17.00 uri bo v Centru predbožtčno rajanje z igrami, plesom, srečelovom in zabavnim programom. TRADICIONALNI BOLŠJAK Sreda, 20. 12 ob 17.00 uri ..... Zbiramo stvari, ki bi jih radi poklonili. Prodaja uporabnih stvari iz »druge roke«. Izkupiček bo namenjen projektom Centra za mlade.. Tel.: 722-66-00. SREDINI IN ČETRTKOVI ZABAVNI POPOLDNEVI od 16.00 do 20.00 ure . , Ti je dolgčas si želiš družbe, ne veš, kje bi prež.vel dolge jesenske popoldneve oglasi se v Centru za mlade Domžale. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen lilm in še kaj ... USTVARJALNE DELAVNICE ZA MLADE Če ti ostaja prosti čas in te veseli svobodno, neformalno izražanje v različnih ustvarjalnih tehnikah, si vabljen, da se pridružiš mladim, ki se družijo: vsak torek: od 16.00 do 17.30 ure: za starost od 8 do 13 let. od 18.00 do 19.30 ure: za mlade od 14. leta dalje, dijake in študente vsako sredo od 16.00 do 17.30 ure: za mlade s posebnimi potrebami. MLADINSKA POBUDA Si star med 15 in 25 let? Imaš idejo, kako bi popestril življenje v občini? Imaš voljo, da bi idejo tudi izpeljal, pa ti primanjkuje finančnih sredstev? Če si na zgornja vprašanja odgovoril z »DA«, pokliči v CZM in nas preseneti s svojo idejo, mi pa ti pokažemo pot do njene uresničitve. Dosegljivi smo vsak dan od 8.00 do 20.00, v petek do 13.00 ure. VABILO USTVARJALCEM V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. NEFIKS-neformalni indeks lahko kupiš v našem centru. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. Uporabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poti, pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, potrdilo za vsa neformalna izobraževanja. SVETOVALNICA Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti PODPORNE SKUPINE 1. skupina: za motnje hranjenja, 2. skupina: za starše otrok s posebnimi potrebami, 3. skupina: za pomoč mladostnikom s težavami zdrogami, 4. skupina: za pomoč staršem in bližnjim, ki bi radi pomagali svojim otrokom. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm a siol.net. Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort pO tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABI 11 KI domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: S64 20 SO. odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Eilzerskj_iiion Irena Mihelič s.p. Savska cesta 1, 1230 Domžale 1^ i Delovni čas od ponedeljka do petka: 7.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 12.00 S tem 0fča4&m W % ft&fomil Veseli december v Domžalah December se nam že nasmiha in nas vabi v svoje zabavno in noro okrilje! Nasmihajmo se mu nazaj in uživajmo v vsem, kar nam ponuja! V Študentskem klubu Domžale smo veselje decembra potisnili čisto na vrh! Domžale se bodo vsak čas spremenile v veliko ritmično utripajoče mesto! December, ki je že kar poimenovan kot veseli, bo tudi v Domžalah zastopal svoje prave barve. Zadnji mesec v letu je namreč zelo pestro obarvan in ponuja ogromno možnosti za zabavo, kulturna udejstvovanja, potovanja, rekreacijo... Tudi Študentski klub seje resno pripravil na to in ponuja svojim članom skorajda neštete možnosti vsega! Brucovanje s krstom brucev in norim koncertom je za nami. V veseli december smo zakorakali, kot se spodobi. Tudi glavna nagrada vedno zadetega srečelova, ki je potekal tekom večera in dogajanja, je prišla v prave roke. Silvestrovanja v Sofiji pa se lahko udeležite vsi, ki radi skoraj brez budžeta in z veliko mero zabave potujete v po evropskih prestolnicah. V sodelovanju z agencijo Tentours bomo tako tudi v prihodnje ponujali konkurenčne cene za nora potovanja, obiske velikih nogometnih tekem po Evropi... Seveda boste o vsem obveščeni! Poleg velikega brucovanja, kjer smo gostili velika imena slovenske glasbene scene, pa v Domžalah z decembrom odpiramo kulturni festival DNK - ŠTUNF, ki bo potekal januarja 2007. Na razpis se je odzvalo precejšnje število mladih umetnikov iz štirih večjih kulturnih področij, največ pa je bilo zanimanja za kategorijo glasbenih skupin. V decembru in januarju bodo zato organizirani predizbori skupin, kjer bo žirija in tudi vsak udeleženec posameznega koncertnega eventa lahko glasoval za svojega glasbenega izbranca. Torej, štirje petki, MKC, okoli štiri skupine na posamezni večer in vaša aktivna vloga pri izboru skupine, ki bo na festivalu DNK - ŠTUNF zaigrala kot predsku-pina glavnega koncerta festivala. Si torej nepogrešljiv/a! Več o samem festivalu si poglej na www.dnevikulture.net ali pa www.stunf.org. Bruci so bili krščeni in so pripravljeni na pravo študentsko življenje, torej lahko vsa Študen- glasbeni predizbor2 A'kaj Dolly Bell Endmondo Escape Eximius Frozenchild Little Ann PagE oNe Stnbag SunBite Supermarket Šundrdisco MKC akumulator 8. in 22. december 2006 ter 5. in 12. januar 2007 www.dnevlkulture.net www.stunf.org tarija ob četrtkih uživa na She-trtkih v Agrobaru v Domžalah, kjer bo zanimive glasbene goste pestrila študentska cena izbranih pijač. 2 četrtka v mesecu sta torej študentska! Ne zamudi! Tudi o tem boš obveščen/a, lahko si pa tudi sam/a pogledaš našo spletno stran www.studentski-klub.com ali pa poslušaš ŠODR na Radiu Hit vsak ponedeljek ob 22.00, kjer te tedensko obveščamo o vseh dogajanjih. Vsa žurerska dogajanja pa morajo nujno spremljati tudi Športna udejstvovanja in tudi za to poskrbimo mi! Študentskih popustov za raznorazna športna udejstvovanja je v Domžalah kar nekaj. Podrobneje si jih lahko pogledaš na naši strani www. študentski-klub.com. Zanimivo je na primer, da je OŠ Rodica ob sredah od 19.30 do 22.00, ko imamo rezerviran termin za naše člane, popolnoma prazna. So vsi zagreti košarkarji čez zimo izginili? Letna članarina znaša le 3.000 sit (21,52 EUR), zato le pogumno pridite v naše prostore na Kolodvorski 8 (nasproti Železniške postaje) in si zagotovite letno rekreacijo! Mislim, da je dovolj dogajanja, da lahko prav vsak najde nekaj zase. Ne skrbi, o vsem boš obveščen, še vedno pa nas lahko prideš pogledat na Kolodvorsko 8 v Domžalah, lahko posrfaš po naših spletnih straneh... in se imaš fajn! Se vidimo! Ana Strnad Študentski klub Domžale Ob okrogli 10. obletnici Centra za mlade Domžale vabimo na otvoritev FOTOGRAFSKE RAZSTAVE OKROGLO v četrtek, 14. 12. ob 19. uri v Domžalskem domu. Ljubljanska 58, Domžale (nasproti Metalke). Odprtju razstave bo sledila projekcija izbranih fotografij in podelitev nagrad fotografskega natečaja. Domial«. It do 26 |>nuarp J007 stran 12 IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL Srednja šola Domžale Uspešna Šola obrti in podjetništva Na Srednji šoli Domžale je od 20. do 24. novembra 2006 potekala Šola obrti in podjetništva. Organizator omenjene šole je bil GEA COLLKGE, dijaki in dijakinje pa so se trudili, da bi ob mentorstvu izdelali poslovne načrte. Pri tem je treba poudariti, da so v šoli sodelovali dijaki in dijakinje, ki so zaključili tretji letnik šole in da so pri izdelavi načrtov uporabili znanja, ki so jih pridobili v treh dneh. Na predstavitev poslovnih načrtov so povabili tudi- Tonija Dragarja, novoizvoljenega župana Občine Domžale, ter Vero Vojska, odgovorno urednico Slamnika, ki sta skupaj z Marjanom Ravnikarjem, pomočnikom ravnatelja Srednje šole Domžale, ter Markom Mlakarjem, ravnateljem Poklicne in strokovne šole Domžale, sodelovala tudi v komisiji, kije predstavljene poslovne načrte ocenjevala. Kljub kratkemu času je dijakom in dijakinjam uspelo, da so ob mentorstvu mag. Marine Trampuš izdelali zanimive poslovne načrte, za katere predvsem velja, da so v njih uveljavili sveže ideje in da so imela ustanovljena »podjetja« vsa po vrsti tudi v konkretnem življenju in delu velike možnosti. Tako je Žiga Voler predstavil podjetje Evrostroj, ki prodaja in popravlja opremo, kar naj bi zagotovilo večjo kvaliteto bančnih storitev; P R D T je bila delovna organizacija, ki opravlja dela z težko gradbeno mehanizacijo in prevozništvo; njen direktor Tomaž Poljanšek je s sodelavci predstavil poslovni načrt, ki se ga zanesljivo da uresničiti v praksi; skupinsko delo je bil tudi poslovni načrt neke vrste centra za gibalno ovirane otroke in mladoletnike UPANJE, kjer so dekleta pravilno ugotovile, da ne bo šlo le z denarjem, temveč bo ob tem poslu pomembno tudi srce; med številne čistilne servise smo pospremili tudi METLA, d.o.o., kije sVoje potrošnike in njihove želje ugotavljalo z anketo; zadnji predstavljen pa je bil poslovni načrt VseVed, d.d., podjetja za organizacijo tečajev, seminarjev in vodenje ekskurzij, za katerega sploh ne dvomim, da bo uspešno. Komisija je prvo mesto namenila poslovnemu načrtu zavoda UPANJE, ki bo konkuriral za najboljši poslovni načrt v Občini Domžale. Župan Toni Dragar je ob tej priložnosti pohvalil prav vse udeležence Šole obrti in podjetništva, poudaril pomen pridobivanja tovrstnih strokovnih znanj, posebej pa izpostavil praktične ideje in zavzetost mladih bodočih podjetnikov. Vsi sodelujoči so prejeli priznanja, najboljši pa tudi praktična darila. Šola obrti in podjetništva na Srednji šoli Domžale je dokazala, da mlade zanima to področje, da v njem vidijo svojo priložnost, zato vsem sodelujočim, pa tudi vodstvu šole, iskrene čestitke za pomembne korake na poti v življenje. Ob tem naj zapišem, da smo si ogledali tudi nekatere prenovljene prostore, ki so jih opremili tudi s pomočjo sponzorjev. Prostori za Srednjo šolo Domžale pomenijo nove priložnosti za uveljavitev nekaterih najsodobnejših programov in pridobivanje novih strokovnih znanj. 0. u. Obiskali smo ljubljanski živalski vrt V četrtek, 5. 10. smo bili člani biološkega krožka na OŠ Kodica povabljeni na brezplačen ogled živalskega vrta, saj smo pred časom pomagali z zbiranjem sredstev za prenovitev bazena morskih levov. Povabili smo tudi nekaj otrok iz sosednje osnovne šole, da bi tudi oni uživali ob pogledu na živali. Prvo uro v živalskem vrtu nas je pedagoška vodja povabila v viva-rij, kjer smo se podrobneje spoznali /. ameriškim gožem. Vsakega izmed nas je kača z jezikom ovohala in se dotaknila naših las na glavi. Sošolka Tjaša ji je bila tako všeč, da se ji je zapletla v razkošne lase, katere je imela spele v čop. Zanimivo je bilo tudi opazovati družino opic pri hranjenju. Oče Marko ima dodobra vpeljano hirarhijo v svoji skupnosti. Ob koncu obiska smo bili deležni prave predstave, ki sta jo izvedla morska leva in njun oskrbnik. Prepričali smo se, da se oba morska leva v njunem novem domu izvrstno počutita. Mlrjam (članica biološkega krožka) Avtošola AMZS Šola s tradicijo. AMD Zvezda. Ljubljana T 01 2306 340.01 5106 040 AMD Most«. Ljubljana T 01 5201 470. GSM 051 647 526 AMD Zvezda, Domžale T 01 7213 180, GSM 041 518 726 avtosola.amzs.sl POZOR! IZJEMNO UGODNI NOVOLETNI PAKETI B kat. že za 96.000 SIT/399 EUR!* Paketi vsebujejo: tečaj CPP+25 ur vožnje *0d 1.12.2006 do 20.1.2007 mm na m. mm Kdaj ste nazadnje plesali v prijetnem ambientu ob lahkotni večerji? Vabljeni v restavracijo Harmonija Mengeš, kjer se vsak petek lahko zavrtite ob živi glasbi. Prav tako je v prazničnem decembru Harmonija odlična ideja za prednovoletne zabave. Vabljeni tudi na veselo silvestrovanje. Priporočamo vam rezervacijo - naročila sprejemajo na tel.: 01/729 66 50 ali 040 88 79 88. Vabi vas Harmonija MengeSI Presenetite s z darilnimi boni Ha uinsinnssSà harmonija središče iicmIj« Linhartova cesta 33 1234 Mengeš Odprto vsak dan od 8.00 do 24. ore. T: 01 729 66 50: GSM: 040 88 79 88 F: 01 729 65 05 ■ Obisk Budnarjeve muzejske hiše Današnji čas je čas naglice, radia, televizije, računalnikov, predvsem pa nas z vseh strani bombardirajo z informacijami, vsepovsod se nam ponujajo aktivnosti, ki kar kličejo, da se jim pridružimo, le miru je manj. Tega smo otroci in vzgojiteljice vrtca Dominik Savio našle v Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah. Vzgojiteljice skupine Zvončkov in Lučk smo se odločile, da otroke, ki se nam pridružijo pri nočitvi v vrtcu, presenetimo z obiskom Budnarjeve muzejske hiše. Tam nas je pričakalo zakurjeno ognjišče v črni kuhinji, topla kmečka peč v hiši ter prijazen gospod in gospa Iva, ki sta nam pripravila večerjo ter nam marsikaj zanimivega povedala o hiši, predmetih in življenju ljudi, ki so tu živeli. Naši petletniki so z zanimanjem prisluhnili zanimivemu pripovedovanju ter se vključevali v pogovor. Spoznali so, da se da prijetno preživeti večer brez televizije in računalnika, saj smo večer zapolnili s starimi ljudskimi igricami, poslušanjem slovenskih bajk in pripovedk, prepevanjem ter risanju starih predmetov. Na koncu pa nas je še po-grel topel zeliščni čaj, želodce pa napolnila jabolčna in slivova kaša ter domač kruh z marmelado. Spoznali smo, da ljudje v starih časih niso imeli veliko materialnega, imeli pa so drug drugega, mir in še posebno v jesenskem in zimskem obdobju več časa za skupna opravila ter druženje. Preživeli smo lep umirjen večer, ki smo ga nadaljevali v vrtcu s kvizom ugank ter še drugim presenečenjem. Otrokom je bil obisk Budnarjeve hiše zelo všeč, saj so naslednji dan preostalim, ki se obiska in nočitve niso udeležili, pripovedovali, kaj so videli, spoznali ter kako so včasih ljudje v tej hiši živeli. Ana Dollnšek Novinčki iz Vrtca Urša ->>Polžki<< in »Veveričke« Tudi to šolsko leto smo v vrtec Urša sprejeli kar nekaj skupin novinčkov. Eni izmed njih sta tudi skupina »Veveričke« in skupina »Polžki«. Smo komaj enoletni otroci, ki smo se vrtca in prijateljčkov skupaj s starši v prvih nekaj dneh zelo veselili, ko pa so starši odšli v službo, smo potočili nekaj solzic. S pomočjo svojih »ninic«, vzgojiteljic in zaupljivih staršev, smo nekajdnevno »krizico« hitro prestali. Minilo je že nekaj mesecev in mi že z veseljem rišemo, pojemo, plešemo, se igramo, telovadimo, skupaj s starši sodelujemo v projektih,... skratka, z navdušenjem sprejemamo nove dejavnosti. Da pa je naše življenje v vrtcu takšno, kot smo ga opisali, se otroci in vzgojiteljice zahvaljujemo vsem staršem za njihovo zaupljivost, potrpežljivost, doslednost pri upoštevanju dogovorov in naše strokovnosti. Priznamo, da zjutraj še vedno potočimo kakšno sol/ico, vendar se hitro potolažimo in z nasmehom pričnemo nov dan! Vrtec Urša, diplomirani vzgojiteljici Urša Javoršek In Nuša Rožič ■MOR s M|VI »——— V Dobrodelni koncert na Osnovni šoli Domžale V četrtek, 26.10.2006, smo na OŠ Domžale priredili dobrodelni koncert. Denar, ki smo ga zbrali, je namenjen šolskemu skladu. Tako bomo pomagal učencem iz socialno šibkih družin pri plačilu malice in kosila, šole v naravi, izposoji učbenikov in pri nakupih dresov naših plesalk Sovič. Koncert seje začel ob 18.00 uri v telovadnici naše šole. Po kratkem govoru ravnateljice so nastopili Rok Kosmač, Neža Drobnič, Triiiplc, skupini Victory in Kontrabant, zdajšnji in bivši učenci OŠ Domžale ter učenci sosednjih šol. Nastopajoči so navdušili občinstvo in ob 20. uri smo se polni prijetnih vtisov vrnili domov. Zbrali smo 172.836 SIT. Na naši šoli to ni bila prva dobrodelna akcija. V lanskem šolskem letu smo organizirali dva dobrodelna bazarja. Na prvem - novoletnem smo v okviru UNICEF-ove akcije llelpmanija zbirali denar za nakup koz za otroke v Nigru, na drugem kulinaričnem pa smo prispevali za družino v stiski. Ker sta bila oba bazarja zelo uspešna in ker menimo, da dobrodelnih akcij ni nikoli preveč, smo se odločili, da tudi v letošnjem letu pomagamo tistim, ki zaradi različnih življenjskih okoliščin pomoč najbolj potrebujejo. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli prispevali k naši dobrodelni akciji in upamo, da bodo take akcije postale del tradicije naše šole. Napisali: Aleksandra Kerezovtč In Tamara Talundžlč fotografija: Katka Pol|anšek, mentorica: Jana Pertot Tomažlb Obisk operne hiše v Ljubljani Nastopilo je novo šolsko leto in tudi novinci so posušili solze in nasmeh je prišel na njihova usta. Pritegnile so jih aktivnosti v vrtcu. V letošnjem šolskem letu je v vsej državi prioriteta KULTURA. Otroci štirih skupin i/, vrlca Urša - med njimi tudi "želvice", smo se odločili za ogled baletne predstave v ljubljanski operi /. naslovom "Kdo je najmočnejši na svetu?" Nestrpni smo pričakali dan, ko smo se slovesno oblečeni in prešerne volje odpravili na ogled predstave. V operni hiši so nas pričakale prijazne hostese, ki so nas odpeljale do garderob in od tam do naših sedežev. Prevzeti smo bili nad notranjostjo zgradbe, ložami, orkestrom. Pri ogledu predstave smo izredno uživali, žal pa je vsega lepega prehitro konec. Polni prijetnih vtisov smo se pripeljali domov in otroci so komaj pričakali svoje starše, da jim opišejo svoja doživetja. Ugotovili smo, da nam takšni trenutki prijetno poživijo življenje v vrtcu in sklenili, da se bomo še odpravili podobnim dogodivščinam na pot. Napisali: Tadeja Oražem In Urša Vovk Izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad V letošnjem šolskem letu smo vzgojiteljice vrtca Kekcc Radomlje začele z izvajanjem projekta »Kako so živeli na gradovih?«. Projekt izvajamo v skupini Polži in Metulji. Postavljali smo domneve, kaj že vemo o življenju na gradovih in kje lahko poiščemo tisto, česar še ne vemo oziroma nas zanima. Otroci so postavljali zanimive domneve, ki jih bomo skupaj preverili tekom šolskega leta. V novembru smo se odpravili na izlet v Predjamski grad z namenom, da izvemo kaj več o tamkajšnjem vitezu. Otroci so se tega izleta zelo veselili. Na pot proti gradu smo se z avtobusom odpravili ob osmi uri zjutraj. Ker pa smo bili čisto blizu Postojnske jame, smo se odločili, da si jo tudi ogledamo. Imeli smo organiziran ogled Postojnske jame. Polni pričakovanj smo sedli na vlak in že smo bili v jami, med kapniki Pri-jazna gospodična nas je vodila po jami s prijetno in zanimivo zgodbo o Zmajčku Jamiju, ki si je želel, da se ga otroci ne bi bali. In tO trni je na koncu tudi uspelo, saj nas je v jami pričakal kot človeška ribica, ki seje otroci ne bojijo. Na koncu jame nas je čakal vlak. da nas odpelje proti izhodu. Za otroke je bila vožnja z vlakom posebno doživetje. Pot smo nadaljevali proti Predjam-skemu gradu. Vodič nas je že čakal pred grajskimi vrati. Popeljal nas je v notranjost gradu in nam je razložil, da je bil vitez, ki je živel v tem gradu, roparski vitez. Ogledali smo si grajsko plesno dvorano, stolp, do katerega je vodilo veliko stopnic, ki smo jih premagovali brez težav. Otroci so si najbolj zapomnili, da je vitez Erazem umrl na stranišču. Z zanimanjem so si ogledovali katapult, ječe, razne grbe, oklep, ježev-ke ... Po končanem ogledu smo se vodiču lepo zahvalili in odšli proti avtobusu. Prijetno utrujeni in polni novih doživetij smo se vrnili proti domu. Vrtec Domžale, enota Kekec vzgojiteljica Martina Pavlic Učenci Glasbene šole Domžale Pravljično popotovanje Na odru stojijo: koncertni klavir, mizica z globusom, postelja z lučko. Deklica Tina je sama doma in vadi klavir. Zaigra lestvico, pa se večkrat zmoti. Dolgčas ji je, pogleda globus in si že predstavlja, kako bi bilo zanimivo, če bi domače okolje lahko enostavno zamenjala za druge dežele. Nevede izreče čarobne besede in pred njo se pojavi čarovnik Cubibubi, ki tej njeni želji ustreže. In tako se odpravita na potep. Obiščeta 18 dežel po vsem svetu: v Evropi, Afriki, Ameriki in Aziji. Nazaj v Slovenijo se vrneta pred prihodom Tininih staršev in bratca. Deklica se ob njihovem glasnem govorjenju zbudi in zmedeno vpraša: »Kje je Cubibubi?« Mami, očka in bratec se spogledujejo in namuznejo, ker seveda njenih čudežnih sanj ne poznajo. Tako si je pisateljica Matea Reba omislila okvir za pravljico, ki jo je napisala po izbranih naslovih klavirskih skladbic različnih avtorjev. Posamezno deželo je predstavila s podatki in domislicami, ki so blizu otroškemu dojemanju. Glavna igralca Tina in čarovnik sta s tekstom, oblačili in značilnimi predmeti spreminjala kraje njunega potepanja. Vsako novo skladbico so na platnu ilustrirale podobe, ki so še dodatno pričarale vzdušje obiskane dežele. Ko so se ob zadnjem glasbenem primeru prikazale slike lipicancev, naše potice in čukove svatbe, smo se učitelji in nastopajoči oddahnili. Spored je potekal muzikalno prepričljivo, igralsko sproščeno in tehnično tekoče. Zaključni prizor s priklonom vseh 27 učencev je nagradil močan aplavz poslušalcev. Čestitke po nastopu so kar deževale, kolegi in kolegice pianisti so bili navdušeni. S pohvalo seje v zaodrju oglasila tud prof. Nadia Lasserson iz Ix>ndona, k je predavala na letošnjem srečanju klavirskih pedagogov. Prisrčno smo se nasmejali njenim vprašanjem o pomenu nekaterih slovenskih izrazov iz besedila pravljice. Pravljično popotovanje smo prvič izvedli konec marca 2006 na odru domžalskega Kulturnega doma Glasbene točke za predstavitev, k je bila 10. 11. 2006 v Linhartovi dvorani Radovljica, je pripravilo pedagogov GŠ Domžale s svojim učenci klavirja. Igralce, ki so tudi pianisti in so sodelovali v sporedu še z glasbenimi nastopi, sta naučil njihovi profesorici Martina Golob Bohte in Laura Medved Šemrov. Njuna je bila skrb za sceno, kostu me in rekvizite. Za projekcijo slik je poskrbel prof. Tomaž Pirnat. Celotno organizacijo je vodila vodja kla virskega aktiva GŠ Domžale prof. Meta Novak ob pomoči sodelavcev. Mila Živulovlč SVET ZDRAVJA Telovadba za telo in dušo,... TUDI PILATES FIZIOTERAPIJA ZRNEC - bolečina v hrbtenici - masaža Ljubljanska 106a, Domžale Tel: 01/56 26 736 Gsm: 040/955 678 Osnovna iolo Domžale Bistfiika 19, 1 2*5 Domžale Osnovna šola Domžale Vabimo vas na prireditev, ki bo v torek, 12. 12. 2006 od 15.30 do 19.00 v avli šole. Dogajalo bo: + prodaja izdelkov učencev in učiteljev * bogat srečelov + nastopi plesnih skupin Zbrana sredstva bomo namenili delovanju šolskega sklada B ož i č n o - n ovo I e Tradicija in zadovoljni gostje Ne sto, ampak več kot dvesto let Gostilne Keber Med gostilnami, ki imajo več kot stoletno tradicijo, ste dosedaj v Slamniku lahko spoznali tri z območja Radomelj, predstavili smo vam Gostilno Burica iz Dragomlja, danes pa vam predstavljamo najstarejšo domžalsko gostilno Keber, ustanovljeno v letu 1785, kar pomeni, da je v lanskem letu praznovala 220 letnico, to pa pomeni tudi 220 let tradicije ter številne generacije zadovoljnih gostov, ki so na vrtu v senci devetih kostanjev ali v prijetnih prostorih preživeli ob dobri domači hrani in izbrani pijači veliko prijetnih trenutkov ter se h Kcbru vedno radi vračali. Za nekaj besed smo zaprosi li gospoda Staneta Kovača, sedanjega lastnika gostilne, ki je ena od nepogrešljivih zaščitnih znakov našega mesta. Za svojo Imenitno gostinsko ponudbo je it prejel tudi priznanja, med njimi tudi priznanje Obrtne zbornice Slovenije v okviru projekta Slovenija - dežela dobrot. S prvim vprašanjem pa sem posegla v bogato zgodovino Kebrove gostilne na sam začetek, o katerem g. Stane pove: Nekdanja in daleč okoli sloveča gostilna pri Kcbru je vrata odprla v letu 1785 in so jo do danes vodili številni rodovi Kcbrovih. Med njimi je najbolj znan Matej Kovač, gostilničar in hkrati domžalski župan, ki je nekdanjo občino Domžale uspešno vodil kar 45 let. ob tem pa je bil tudi ustanovitelj domžalskega prostovoljnega gasilskega društva. Gostilno sta ohranila in ji še povečala ugled med Domžalčani pa tudi drugimi stalnimi gosti, ki se radi vračajo, saj soji zvesti celi rodovi posameznih družin, žal že pokojna ata Stane Kovač, in mama Angelca. Ob tem vedno z veseljem povem, da vsi rodovi zvesto nadaljujemo tradicijo domače gostilne. Kaj je tisto, s čimer že, bi lahko rekla, stoletja privabljate goste? Najprej je to prijazen velik senčna) vrt pod kostanji, delno tudi pokrit, ki je poleti najprimernejši za naše gosle. medtem ko jih v drugih letnih fiasih povabimo v sobo z odprtim kaminom ali v baročno sobo, ki je zelo primerna za večje družbe (poroke, jubileji). V naši ponudbi so tako malice, kot kosila, postrežemo pa tudi z drugimi izbranimi jedrni, od katerih bi posebej priporočil srno v omaki, domače klobase, pečenko, žabje krake, imamo bogato ribjo ponudbo, ne manjka pa tudi raznovrstnih bcalsic-kov in zrezkov, znani pa smo tudi po bogati izbiri sladic. Z ženo Ireno, s katero sedaj vodite gostilno, ponujate tudi starejše, že malce pozabljene domače jedi, jih lahko naštejete? Pozimi domače koline, gostje radi naročajo ajdovo kašo s suhimi slivami, znani smo po gobjih jedeh, nekateri bi vam priporočili žrebička po Kebrovo ali pa zelo okusne polže. Seveda pa ponujamo še marsikaj, o čemer se lahko gostje prepričajo, ko nas obiščejo. Gostilna Keber pa ni znana le po imenitni gostinski ponudbi, temveč ste jo v zadnjih letih dopolnili tudi s pensionom. Povečano število postelj je pomembno za razvoj turizma v občini, na področju turizma pa delate tudi v Komisiji za turizem občine Domžale, sponzorirate pa tudi društva s področja turizma. Ponudbo za prenočevanje je gostilna Keber imela že prej. v zadnjih letih smo jo le dopolnili s posodobitvijo prenočišč, kjer imamo v vseh sobah TUŠ, WC, TV. radio, telefon m i,lmi bar. Glede mojega dela na področju turizma pa bi povedal le, da si Komisija za turizem prizadeva poživiti turistični utrip Občine Domžale, sam pa to skušam narediti tudi v okviru naše gostilne. Ste tudi predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem, ki se trudi, da bi bila občina Domžale turistično bolj privlačna - tudi zaradi ali predvsem gostinstva? Tako je, temu je bila namenjena tudi brošura KAM PO DOBROTE. V njej predstavljamo ponudbo nekaterih domžalskih gostinskih objektov, ne le gostiln. Z njo smo želeli povabiti vse, ki želijo dobro jesti in piti ter se prijetno počutiti, da obiščejo gostinske lokale in se prepričajo, da po-nujamo dobro pestro domačo hrano in dobro pijačo. Ob tem smo posebej povabili tudi domačine - Domžalča-ne in okoličane, ki nas morda preslabo poznajo. Katalog razdeljujemo na različnih sejmih in drugih prireditvah. Ob tem naj povem, da Sekcija z;i gostinstvo in turizem organizira tudi predstavitve ponudbe na sejmih doma in v tujini. Morda z konec še povabilo vsem, ki bi vas želeli obiskati. Tako kot številni rodovi, ki so zaslužni, daje naša gostilna obstala že več kot 200 let. se tudi mi trudimo, da bi s svojo gostinsko in drugo ponudbo zadovoljili potrebe naših gostov. Pri nas je vsak gost dobrodošel. Da to drži. se boste prepričali, ko nas boste obiskali. Hvala m te veliko zadovoljnih gostov. Vera VOJSKA PLOD H ORÍ MINA CVfcT ogljikovi hidrati LIST G «ee- Ekrvni obtok, arterije. N ***** beljakovine 11 Po 14Če 1 5 Pe 16 So 17 Ne 18Po r aratwvit*. i vranica. SSS tfftiufcfia L shaevka ^----^ J Mil. koranma. DMCA KORENIMAl kolki. 3- TEHTNICA olje £ ■<\^^f A ogljikovi hidMi i ŠKORPIJON iisr O G 20 SráfcM^ in ■ --i - ■ ■ ■ __ WBr Jam. M \r _y N beljakovine PtOD z 4BAHK» E iklrni. kolena, M konti, kota KOZOROG f KORI NINA OŠ DRAGOMELJ, Šolski sklad, Dragomelj 180,1230 Domžale Učenci in učitelji OŠ Dragomelj vas vabimo na božično - novoletni sejem, ki bo v telovadnici Šole v torek, 12.12.2006, med 17. in 19. uro. Na sejmu boste lahko kupili voščilnice ter drobna darila, se pogreli ob toplem čaju in poklepetali. Z zbranimi sredstvi bomo kupili knjige za šolsko knjižnico. Veseli bomo tudi vaših finančnih prispevkov na transakcijski račun 01223-6000000204, sklic 06-000-001 s pripisom ZA ŠOLSKO KNJIŽNICO. KULTURA stran 14 Turistično društvo Radomlje ter Likovno društvo Senožeti Radomlje Zahvala donatorjem, avkcija umetniških del ter prijeten večer Turistično društvo Radomlje ter Likovno društvo Senožeti Radomlje sta v novembru v prostorih Costišča Šporn pripravila prijetno slovesnost, na kateri so se zahvalili donatorjem, vse zbrane pa povabili k avkciji razstavljenih likovnih del članov Likovnega društva Senožeti, katere prihodek je namenjen delovanju omenjenega društva, ki je v letošnjem letu praznoval prvih pet let uspešnega dela. V krajšem nagovoru je Igor Kuzmič, predsednik Turističnega društva Radomlje, na kratko predstavil letošnjo društveno dejavnost, poudaril pomen povezovanja društev za urejenost in pestrost dogajanj v kraju, hkrati pa poudaril pomen izdaje nove zloženke o Radomljah, s katero bodo Radomlje še bolj prepoznavne. Govoril je tudi o ureditvi okolice Kamniške Bistrice na njihovem območju ter pohvalil Občino Domžale za sodelovanje, nato pa povabil letošnje dobitnike priznanj za donatorsko pomoč in sodelovanje. Priznanji sta letos dobila Arboretum Volčji Potok, za vse- stransko materialno in moralno pomoč ter sodelovanje pri delu društva v vseh dosedanjih letih. V odgovoru je Aleš Ocepek, direktor arboretuma, poudaril pomen skupnega sodelovanja ter pomoči drug drugemu pri zagotavljanju prijetnejšega življenja - tako v arboretumu kot v Radomljah ter obljubil nadaljnje sodelovanje. Aplavza je bila deležna tudi druga zvesta donatorka, Cvetličarja Erika, brez katere ne mine noben dogodek v Radomljah. Na kratko je ob prejemu priznanja povedala: »Če živimo v kraju in s krajem, živimo drug z drugim in si pomagamo« Tretje priznanje za zvesto donatorstvo pa je prejelo podjetje Kalcer, d.d. - lastnik Metod Cerar, iz Trzina. Po čestitkah vsem prejemnikom priznanj se je začela avkcija številnih umetniških slik, ki so jih v letošnjem letu naslikali člani in članice Likovnega društva Senožeti, katerega delo je predstavila Danica Šraj. Avkcijo je dobro vodila Veronika Pogačar, izkupiček pa bo namenjen dejavnosti likovnega društva. Prijeten večer se je končal z druženjem ob glasbi najbolj znanega radomeljskega glasbenika Cerarja, ki je v letošnjem letu svoj bogat ustvarjalni opus obogatil z Radomeljsko himno. Vera Vojska Bogastvo naše dediščine Razstava kluba Mavrica v Kamniku Galerija Veronika v Kamniku je gostila trinajst fotografov Foto, kino in video kluba Mavrica iz Radomelj. Mika Hrabar, Lili Jazbec, Milan Jazbec, Albinca Kosmač, Janez Kosmač, Matija Kosmač, Jože Kragelj, Špela Kragelj, Klavdija Kren, Tomaž Levstek, Mimi Pollak, Uroš Resnik in Bojan Težak so pripravili fotografsko razstavo z naslovom Bogastvo naše dediščine. Slovesno so jo odprli 10. novembra. V imenu izpostave JSKD RS in Zveze kulturnih društev Kamnik je obiskovalce in fotografe pozdravil Tone Ftičar. Orisal je delovanje Mavrice v občini Kamnik in poudaril njen pomen za navzočnost filmske in fotografske dejavnosti v podalpski občini. Radomeljski klub je že lani sklenil, da bo pripravil razstavo o naši etnografski in kulturni dediščini. Vse leto so fotografi kot čebele zbirali motive, iz obilice njihovih fotografij pa je žirija v sestavi Karol Steiner, Lojze Popelar in Igor Kuzmič izbrala tiste, ki gledalcu povedo največ. Ker je bila žirija raznovrstna, smo lahko videli tako uspele umetniške dosežke kot tematsko oziroma arhivsko pomembne - marsikateri motiv je namreč zadnji posnetek pred smrtjo kozolca, skednja, znamenja, strešne line ali česa podobnega. Marsikaterega motiva ni več, pohrustal ga je čas in je ohranjen le še v našem spominu in na fotogra- Športno društvo Preserje Razstava buč s kostanjevim piknikom V Preserjah pri Radomljah se je zopet dogajalo. Kar na ulici si je bilo mogoče v soboto, 14. oktobra, ogledati razstavo izdelkov iz buč, ki jo je pripravilo SD Preserje. Od najmanjše bučke pa vse do buč velikank mame Mici. Vmes pa buče različnih velikosti, ki so same ali v skupini predstavljale zanimive kompozicije. Ideje, ki zahtevajo veliko mero natančnosti, vedno najdejo mnogo občudovalcev. Tokrat je bil obisk vaške razstave buč res zavidljiv, kar pomeni, da se glas o kostanjevem pikniku in razstavi buč na Vaški ulici v Preserjah širi tudi v sosednje kraje. Obiskovalci so si postregli s pecivom iz buč in kostanja, ki so ga spekle članice ŠD Preserje. Fantje so vneto pekli kostanj in res je bilo luštno. Za dodatno popestritev pa so poskrbeli tudi sponzorji, ki so nas podprli z nagradami. Zahvaljujemo se Lipu Radomlje, Wri-gley's Marinšek, Mizarstvu Lestor, Stanetu Kancu. Podjetju Starman, Ščetkarstvu Peterlin, Papirnici Lipa, Papirnici Količevo, Elektro Hribar Preserje, Mizarstvu Berlic Franc, Kompasu Ljubljana, Vrvarstvu Zupan, Piceriji Jaka, Piceriji Tabema in Gostilni Re-panšek Homec. Fotografije z razstave buč v Preserjah si lahko ogledate na www.sd-preserje. com. P.P. Slaviša Stojanovič -glasbenik in literat V ljubljanskem hotelu Domina je bila v petek, 24. decembra, nadvse nenavadna prireditev. Trener domžalskih nogometašev je namreč vabil na predstavitev svoje novo knjige (naslov Svetilište), v kateri je zbral vrsto svojih vtisov o glasbi ter besedila pesmi, ki so vplivala na njegov razvoj in s katero je bila prepredena njegova mladost. Spoznali smo, daje popularni Slave tudi dober glasbenik, izvedeli, da je igral v številnih skupinah ter da je bila njegova najljubša skupina beograjska Ekaterina Velika. Na prireditvi so se zbrali njegovi nekdanji prijatelji, številni učenci, ki jih je učil športne vzgoje (med drugim tudi znano mišico Manco Zver) in seveda nogometni prijatelji. Še posebej so mu za umetniški uspeh s sliko čestitali člani vodstva NK Domžale. V programu pa je Slave več kot dobro uro igral z izbranimi glasbeniki : Guštijem, Big Foot Mamo, Res Nulius in Danie-lom Bavcem. Cveta fiji, ki bo tudi zanamcem povedala zgodbo o nas, našem življenju in slovenski kulturni dediščini. V kulturnem programu sta nastopili Silva Kosec, ki je s svojo kitaro in glasom, odprla vrata tudi v zvočni svet naše preteklosti, in profesorica Dušica Kunaver, ki seje zadnje leto zelo ustvarjalno vključila v dejavnost FKVK Mavrica. Umetelno je povezala motive s fotografij in slovenske mite ter pokrajine. Ko si jo bodo ogledali Kamničani, bo radomeljski klub razstavo prenesel tudi v Domžale in nato v Radomlje. Igor Llpovšek Fotografija: MIlan Jazbec V letu 2006 blizu štirideset novo izdanih naslovov Založba Miš letošnje leto zaključuje z blizu 40 novo izdanimi naslovi. Tik pred 22. knjižnim sejmom, kjer ho tudi razstavljala, je predstavila štiri nova dela. ERAZEM IN HIŠICA Erazem in hišica avtorice Patricije Peršolja z ilustracijami Daše Simčič je prva knjiga te založbe, namenjena otrokom do tretjega leta. Besedilo je povsem izčišČeno, prinaša le osnovno, najbolj nujno informacijo, ki pa je iztočnica tako za razumevanje zgodbe kol za pogovor med otrokom in odraslim. Ilustracija poleg estetskega užitka nudi veliko možnosti za poimenovanje in spodbuja otrokov besedni razvoj. Zgodbe zajca Zlat-ka pisateljice Majde Koren in iluslratorke Andreje Peklar prinašajo 25 zgodbic, za vsako črko po eno. s katerimi otrokom bogatijo besedni zaklad. Ob mendarodnem dnevu AIDS-a, I. decembru, je mladim in tudi odraslim bralcem založba ponudila roman Kanadčana Allana Strattona Chandina skrivnost. Gre Za napet in pretresljiv roman o najstnici, ki se bori za to, da bi rešila ljudi, ki jih ima rada. S svojo dramatično pripovedjo AI lan Stratton ujame neomajno moč zvestobe, dolgotrajne posledice izgube in neustrašenost, ki prihaja iz srca. (ieraldinc McCaug-hrean. avtorico iz Velike Britanije označujejo kol eno vodilnih svetovnih mladinskih pisateljic. Njeno prvo v slovenski jezik prevedeno delo Ni konec svela je prejelo nekaj prestižnih svetovnih nagrad, namenjenih mladinski literaturi. Delo opisuje biblijsko zgodbo o vesoljnem potopu. Trener domžalskih nogometašev se rad sprošča ob glasbi Slikarska razstava »JESEN DO SILVESTRA« v galerijskem ateljeju akademskega slikarja - specialista DANIJELA L. FUGGERJA v Domžalah, 1 Ilica Matije Ibntea 6 (za Veleblagovnico) Odprtje v sredo, 6. decembra 2006, ob 18.00 uri. Razstava bo odprta vsak dan, od 10.00 do 18.00 ure, do 31. decembra 2006, v sobotah od 10.00 do 13.00 ure. PRIJAZNO VABLJENI Novoletni videomeh Že mnogo let zbirališče vseh, ki imajo radi lepo glasbo in dobro zabavo, bo v soboto, 9. decembra, ob 19. uri v Športni dvorani Kamnik. Za zabavo po koncertu bodo letos poskrbeli VANDROVCI, v koncertnem delu - ki bo prvič potekal v živo pa: MODRIJANI, NAVIHAN-K.E, NUŠA DERENDA, ALFI NIPIČ, SLOVENSKI OKTET, IGOR IN ZLATI ZVOKI, VANDROVCI, ZLATI MUZIKANTI, ansambel STORŽIČ, ansambel RUBIN, ansambel BRATOV POLJANŠliK, MANA IN BORIS KOPITAR, absolutni evropski prvak harmonikar MATIC ŠTAVAR, ki bo nastopil tudi s svojim ansamblom NAVIHANI LISJAKI, harmonikar-ski orkester ROKA ŠVABA, humorista IION-/A IN FON/.A, zaplesala pa bo FOLKLORNA SKUPINA I/ ČRESNJEVCA. Pa še dve zanimivosti: Na letošnjem Novoletnem Videomehu bosta po desetih letih spel skupaj v živo, ob spremljavi Modrijanov, zapela Majda Korošec ter voditelj in scenarist koncerta, Boris Kopitar. Odločili so se za Zajčevo in Sivčevo skladbo V Volčjem potoku. Boris bo po daljšem premoru spet zapel novo skladbo v duetu s hčerko I lano. Na letošnjem NOVOLET-NI-M VIDEOMEHU bosta s svojo družbo tudi Marija Metelko, Ljubljanska 104, Domžale in Katarina Majer, Homec, Bolkova 61, Radomlje, saj smo ju izžrebali med številnimi prispelimi dopisnicami. Čestitamo in želimo prijeten večer! VSTOPNICE: Po povzetju na telefonski številki 051 202-200. Prodajna mesta: KAMNIK - Video klub Metulj, Pub Pod skalo, DOMŽALE Vele, oddelek trafika, MENGEŠ - Hram Rožice, KRANJ - Gorenjski glas, oddelek naročnin. C0£ C o O £Ü N jo (D § Kulturni dom Franca Bernika Domžale Sobota, 2. december 10:00 I za IZVEN KD Jožef Virk, Dob Brata Grimm: Volk in sedem kozličkov igrana otroška predstava so&otna Otroška matineja Pravljica, ki jo poznamo prav vsi. Mama koza gre zdoma in sedem kozličkov ostane samih z enim samim navodilom: naj ne odpirajo vrat neznancem. Nedaleč stran pa že preži sestradani volk, ki bi jih strašno rad ujel in pohrustal. A kozlički so zelo navihani, zato hitro dobijo načrt, kako bodo pretentali lačnega volka. Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 40 minut. Četrtek, 7. december 19:00 I GALERIJA DOMŽALE Štefka Petrič odprtje kiparske razstave, ki bo na ogled do 29. decembra 2006. VSTOP PROST Akademska kiparka Štefanija Košir Petrič se je rodila 5.12.1926 v Domžalah. Po končani srednji šoli je študirala kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Njeni profesorji so bili kiparji prof. Peter Loboda, prof. Frančišek Smerdu in prof. Zdenko Kalin, pri katerem je leta 1954 diplomirala. Posvetila se je pedagoškemu delu in poučevala na osemletkah v Sisku in Domžalah ter na Srednji usnja-rsko-galanterijski šoli Domžale. Je redna članica ZDSLU. Po upokojitvi se je v celoti posvetila kiparstvu in risbi. S svojimi deli se redno udeležuje vseh skupinskih in društvenih razstav doma in v tujini, svoje »male plastike« in pastele pa je predstavila tudi na številnih samostojnih razstavah. smo veseli, da naši otroci in vnučki obiskujejo Vašo šolo, ki izstopa iz povprečja in nam tako vsem skupaj obeta dobre generacije delavnih, sposobnih in pridnih ljudi, kar pa je tudi Vaša zasluga. Vemo, da je bilo potrebno ogromno dela pri pripravi. Zalo se Vam vsem skupaj iskreno zahvaljujemo za vse veselje, ki sle nam ga podarili s tO prireditvijo, ki verjamem, da ob tako delavnih učiteljih, kot so Vaši, ne bo zadnja. Najlepša hvala in lep po/drav babi Andreja Bolhar Neprijetna resnica V Domžalah nič novega. Se naprej bo na oblasti I l)S l svojimi sateliti. Občinsko politiko bo vodila po že do sedaj vpeljanem načelu, da je interes Dragi bralci in bralke! V praznični številki tudi letos lahko voščite svojim domačim, sodelavcem In prijateljem vse dobro v prazničnih dneh In letu 2007. Voščila In dobre želje pošljite najkasneje do torka, 12. decembra 2006, na naslov vera.vojska@domzale.sl Odgovorna urednica kapitala pred interesom varstva okolja. To pa ni dobro. Pred volitvami so politiki kar žareli od samozadovoljstva, ko so nas prepričevali o dosežkih v preteklih mandatih. O novih šolah, vrtcih, kilometrih eesl in kanalizacije ter obnovljenih vodovodih. Pa so to res taki dosežki? Nikakor ne Vse to je bilo potrebno zgraditi zaradi posledic naselitvene politike, ker jc bilo dopuščeno predvsem privatnemu kapitalu, da je nenormalno obsežno gradil stanovanjske zgradbe za trg. Seveda v interesu lastnega prelita. Večina priseljenih občanov pa ima službe zunaj občine. Domžale postajajo spalno naselje, ki mu je potrebno zagotoviti komunalno in javno infrastrukturo in tudi več deset hektarov novih zazidljivih površin pri vsaki spremembi prostorskih dokumentov. Denar teh novih Domžalcev M, ostaja tam, kjer so delovna mesta. V Domžalah se delovna mesta v gospodarstvu niso ohranila, še manj pa da bi sc odprla nova. Zame to niso nobeni dosežki. Zamolčana pa so bila odprta vprašanja, na katera v prejšnjih dveh mandatih občina ni našla ustrezne rešitve: • Odlagališče komunalnih odpadkov V Dobu. Čez slabo leto bodo potekli vsi roki, ko bo potrebno odlagališče zapirali, deponijski prostor pa sanirati. Za razširitev odlagališča ni prostora, nove lokacije /a končno dispozicijo odpadkov pa ne poznamo. • Sanacija okoliških bremen. Za vsakim vogalom in za vsako gozdno potjo vidimo odvržene odpadke. Organiziranega načina preprečevanja in odpravljanja črnih odlagališč očitno še ni bilo. • Urejanje prometa. Sramota za Domžale je, da vsa ta leta niso zgradile ali dokončale križišča »deteljica« na glavni cesti, lako da bi se dalo zavijati v mesto in proti Kamniku. • Urbanizem. Tega sploh ni in ga ne bo, dokler se bo načrtovanje izgradnje mestnih površin reševalo parcialno, brez vizije in občutka za urejenost. Neprimerno je, da se najboljše lokacije pozidavajo z neuglednimi gradnjami barakarskega videza, zraven pa se izsilijo še sporni prometni priključki na glavno cesto in semaforji na manj kot 200 metrih medsebojne razdalje. Ali pa da občina ne spoštuje lastnih predpisov in na primer ob kategorizirani občinski eesli, kakršna je vpadnica na avtocestni Nagradna križanka Tokrat sedem knjig založbe LITERA Nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIV1C Maks Mihelčič, Kamnik, Ljubljanska 3 2. plastična ročka 4 1 olja CASTROL TXT Marija Žibert, Domžale, Ljubljanska 91 3. plastična ročka 4 1 olja CASTROL GRX 3 Ivan Rode, Zaboršt, Pot pod hribom 11 4. preventivni pregled vozila z meritvami Mihael Lisjak, Domžale, Krakovska lOb Nagrajencem čestitke, vsem ostalim pa povabilo, da pošljete rešeno križanko in tako pridobite priložnost, da ste izžrebani za eno od sedmih knjig Študentske založbe LITERA iz Maribora. Pravilne rešitve pričakujemo do 11. decembra 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo priključek dovoli gradnjo večjega objekta bistveno bližje, kot to dovoljuje 15 -metrski varovalni pas. Ali pa da spregleda dvomljive gradnje na robu in izven zazidljivih površin. • Odnos do narave. Ta, je z eno besedo katastrofalen. Ne samo, da v vseh letih ni bil narejen niti en poizkus renalurira-nja zaradi gradenj in agrarnih posegov izgubljenih naravnih biotopov kol so močvirja, obvodni logi, žive meje. Nasprotno! Z vedno novimi posegi v naravo zgubljamo največje vrednote, ki jih še imamo v nekaterih delih občine. V primeru obrtno-poslovne cone Zelodnik občinska uprava ni bila vsaj toliko ekološko osveščena, da bi po sedaj veljavni okoljevarstveni zakonodaji in novih spoznanjih o pomenu ohranjanja narave še enkrat prevrednotila strokovne podlage k lokacijskemu načrtu. Mogoče bi le ugotovila, da sedanja lokacija ni najprimernejša in bi preverila še variantne lokacije. Tako kot to veleva Zakon o urejanju prostora. Namesto tega pa je vse napore usmerila v utišanje tistih, ki smo drugačnega prepričanja. Sam sodim med tiste, ki se ne pustimo zavesti varljivim obljubam o medu in mleku, ki se bosta cedila i/, poslovne cone. Tudi zato ne, ker bodo stroški komunalnega opremljanja in izgradnje cone zaradi zahtevnega močvirnega terena in vseh potrebnih sanacijskih in varovalnih ukrepov nesorazmerno visoki. Pol stroškov izgradnje bo šlo v breme občine oziroma njenih davkoplačevalcev. Nečesa pa le ne razumem. Županski kandidat Zelene stranke, ki se je vedno zavzemala proti gradnji cone, je pred drugim krogom volitev izrazil javno podporo kandidatu vladajoče LDS. Tistemu, ki je v predvolilni kampanji vse adule polagal na izgradnjo cone. Temu bi rekel politična diverzija. Opravičujem se, če sem zmotno mislil, da gre za interese okolja. Jože Nemec Drevesa umirajo stoje V začetku novembra sem šla proti Šum-berku, seveda po Miklošičevi ulici. Ko sem se približala bloku št. 15, nisem mogla verjeli svojim očem. Od lepih javorjevih dreves, ki so se lepo razrasla, so ostala samo še debla z. nekaj vejami. Tako nestrokovno obžaganih dreves še nisem nikjer zasledila! Skrajšana so za polovico ali še več. To je nasilje nad drevesi in tudi nad tistimi živalcami, katerim so bila drevesa življenjski prostor. Kdo se jc lotil tega dela in drevesa obsodil na počasno umiranje? Drevo takih širokih in obsežnih rezov ne zaceli in na rano se naselijo glivice, plesni. Les začne gniti. propadati, gniloba se širi počasi, toda vztrajno. Nikoli več ne bo zdravo. Kaj so drevesa storila narobe? Samo rasla so. Ali so se stanovalci lega bloka naveličali pometati listje, ki vsako jesen pač odpade? Ali so pomislili, da so s tem posegom uničili mini tovarne kisika? Samo za osvežitev znanja iz biologije! Vsak list proi/vaj i kisik, oddaja ga skozi listne reže, ki so na spodnji strani listov, seveda mikroskopsko majhne. S pomočjo sončne svetlobe, vode. oglj. dioksida in listnega barvila - klorofila vsaka raslima izdeluje organske snovi in kisik. Ta pojav se imenuje fotosinteza. To se učijo že učenci pri biologiji v 7. r. devellelke. Poleg tega so drevesa tudi klimatske naprave, saj s tem, ko črpajo vodo iz zemlje in jo oddajajo skozi listne reže, hladijo ozračje. Drevesa delajo tudi senco Ali vam to ni bilo všeč, da sle jih tako grdo obžagali? Ampak senca poleti pride prav, ali ne? Pozimi pa ne delajo sence, saj listje odpade. Drevesa so koristna tudi zato, ker nas ščitijo pred prahom in hrupom, ki prihaja s cest. Drevesa sadimo tudi zaradi estetskega vidika. Ali ni lep pogled na zelenje, ki nas obdaja in pomirja? Zakaj hodimo v naravo, v gozdove, v parke, na planine. Zato, da občudujemo lepote in se nadi-hamo svežega zraka. Tudi drugod po Domžalah sem že opazila, daje drevje nestrokovno obžagano. Npr. pri bloku na Ljubljanski c. 95, na Zupančičevi 9, ob ulici M. Ibmca in verjetno še kje. Drevesa pa umirajo tudi zaradi čedalje več izpušnih plinov, kijih oddaja na tisoče avtomobilov, ki vsak dan vozijo po domžalskih cestah. Samo poglejte smreke, po tleh so debele plasti odmrlih iglic. Verjetno je vzrok letošnje sušno in vroče poletje. Naj gozdarji povedo svoje mnenje! Tudi Zelena stranka naj kaj ukrene, da bo v naših Domžalah več dreves in manj prometa. Gospod župan naj si v plan zastavi skrb za lepše in bolj zdrave pogoje življenja nas Dom-žalčanov. Dragi prebivalci, storite tudi sami kaj, da bo naše mesto bolj zeleno! Danica H. Sram v domovini? Da ali ne? Ali vsakega po nekaj? Zgodba o Romih iz Ambrusa v svetovnem časopisju gotovo nasprotuje podobi Slovenije kot najnaprednejši in najbogatejši med nekdanjimi državami Jugoslavije. Zal se pri nas zgodba o Romih odvija natančno tako, kakor da bi list imel samo eno stran. Zalo poslušamo o odsotnosti razuma in neobčutljivosti naših ljudi, zlasti njih iz Ambrusa, o njihovem skrajnem egoizmu, o čustveni skoposti. o absolutni nedotakljivosti, o trenutnem lastnem ugodju in podobno. Skoraj nič pa ne slišimo ali beremo o tem, kaj je vodilo lokalno prebivalstvo, ki je ves ta čas prenašalo neurejen status romske skupnosti, da se mu je utrgalo z reakcijo, ki je bila nedavno manifestirana v nekakšnem sovražnem pohodu vaščanov dolenjske vasi Ambrus proti prebivališču romske družine Strojan. Pri vsem tem pa je del slovenske javnosti zaradi nepopoine in pomanjkljive informiranosti enostavno prezrl, da je država v Prave tajske masaže OTELO mmm fftlf s I zadnjem hipu preprečila fizični obračun. Reakcije medijev so bile zato bolj ali manj nesprejemljive. Sploh pa je varuh človekovih pravic po mojem mnenju zagrešil izdajstvo lastne domovine s svojim »pohodom« nad Evropo, še preden bi napeto zadevo skušal reševati s slovensko vlado. Umazano perilo se vendar pere doma in šele v skrajnem primeru se gre po »izdatnejši« pralni prašek v tujino oziroma v Evropo. Človek se nehote sprašuje, ali sploh potrebujemo takšnega nauka. Res je dogajanje v domovini očitno zaznamovala sicer žalostna zgodba v zvezi z Romi iz Ambrusa. Res je tudi, da obstajajo še druge resnične zgodbe, ki imajo v zvezi z našo z Romi veliko stičnih točk, eno tako izredno vnebovpi-jočo omnenja tudi gospa Cveta Zalokar Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje je tik pred vrati Domžalski taborniki smo si komaj dobro odpočili po organizaciji Republiškega orientacijskega tekmovanja, že je pred nami nova akcija. Kot vsako leto tudi letos pozimi pripravljamo /NOT - Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje. Tokrat se bodo taborniške ekipe iz cele Slovenije zbrale v Kamniku in v noči iz 2. na 3. december prečesale okoliške hribe in doline. Ker je tekmovanje primerno tudi za manj izkušene in malo mlajše orientaciste in ker tekmovanje v taborniških vrstah slovi po dobri organizaciji, tudi letos pričakujemo velik obisk. Organizacijska ekipa je v polni pripravljenosti in komaj čakamo, da se nam pri taborniških dogodivščinah pridružijo še taborniki iz drugih krajev. Več o ZNOT-u pa na spletu: http://znot.rutka.net. Ni kaj, pri tabornikih ni nikoli dolgčas. Tanja Clrkvenčič Oražem v zadnjem Slamniku in se na koncu sprašuje, pač oziraje na zgodbo (gl. str. 9): »Bomo tudi mi na koncu za Rome našli prost sedež v prvem razredu? Bojim se, da...« Zelo lepo, toda... Ali gre pri tem za protivladno puščico ali tudi ne...? Človek se ob vsem tem nehote sprašuje, zakaj liberalni demokrati v dvanajstletnem vladanju niso rešili tako imenovanega romskega vprašanja. Ali ga morda niso opazili?« Do leta 1990 bi človek že razumel diskriminacijo, saj je bila utemeljena v političnem sistemu. Težava nastopi, ko se niti po tej demokratični prelomnici ni zgodilo nič,« naglas razmišlja novinar Dejan Steinbuch. Varuh človekovih pravic je zgrešil bistvo, uspelo mu je le umazati lastno domovino in tudi po obisku iz F>rope se ne bo zgodilo nič, zaradi samega obiska že ne. »Na koncu pa bodo Romi znova ostali sami s sabo,« je pesimističen imenovani novinar. Recept za reševanje romskega vprašanja pa naposled ostaja v rokah vlade oziroma nas samih. Sram v domovini, ki ga omenja sicer ustvarjalna bivša županja Cveta Zalokar Oražem, je treba iskati predvsem ali najprej v tem, da slovenski liberalizem skoraj ne zna drugega kot kritizirati za vsako ceno in med drugim čez krščanstvo, ščititi povojne poboje, ko pa je vprašanje druge vere, so neverjetno tolerantni, nam Dragomljanom celo niso dovolili blagoslovitve nove osnovne šole, to pa je izraz nestrpnosti. P. s.: Pa še to. Zakaj se varuh nikoli ni postavil proti tistim, ki so mu zaupali to odgovorno mesto oziroma zakaj se v svoj-stvu svoje službe ni kakorkoli vključeval v reševanje romske problematike? Ivan Kepic ^HEnwTjm BEATUS, TITO IN JAZ Alenka Pinterič, velika zvezda slovenske estrade ali poraženka? 2rtev spletk ali usodna premaganka lastnega značaja? Je njena pnpoved odraz ene same tragične usode, prežete z boleznijo in porazom, ali lahko zgodba vsakogar izmed nas? Alenka Pinterič z osebne, brezkompromisne perspektive in brez dlake na jeziku pripoveduje zgodbo slovenske estrade od časov, ko so mlade navdušili lepi dečki iz Liverpoola, da sopehali biti pridna Titova mladina in se na kraških kmetijah pričeli igrati svobodno ljubezen. Je zgodba o upanju in razočaranjih, o presežkih m spletkatv Srečali se boste z večino velikih imen slovenske estrade in jih spoznali z njihovih floveških plati, tudi njihove stiske in pritlehnosti, pijanske eskapade in malenkostne zamerljive maščevalnosti ŠTUDE .NTSKAZALOŽBA tM LITERA Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax: 02/234-21-33 VvWw.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org AVTOR: GREGA RIHTAR POJAV NA RAZBURKANEM MORJU VODITELJ 24 UR NA POP TV PUCER UMIVALNIK IVAN MINATTI JURČKU NAJBOLJ PODOBNA GOBA AMERIŠKA IGRALKA GARDNER KRAJŠE PROZNO DELO VISOKA KRAŠKA PLANOTA V ZAHODNI SLOVENIJI, NAD VIPAVSKO DOLINO PALESTIN SKI PRED SEDNIK (MAHMUD) SLAVKO OSTERC ORODJE TOLČENJE ORGAN ZA VIDENJE KRATKA MOŠKA SUKNJA HRUST, ORJAK NAPAD, ATAKA NAŠ PREMIER IZBOKLINA NA VRATU PRI MOŠKIH ČENČA RIMSKI VOJSKOVODJA BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA V PODNOŽJU ANDOV PODOBA. FIGURA IME DVEH GRŠKIH PO VELJNIKOV PRED TROJO HORVAT ANIKA AMERIŠKA IGRALKA TYLER RAVAN V TROPSKIH KRAJIH AM. IGRAL. DULLEA NAJVEČJA ARTERIJA PRI ČLOVEKU EDINA HČI MUSLIMANSKI BOG DELOVNA SKUPNOST - TINA TURNER STANOVANJSKA ZGRADBA LIK GOLEGA TELESA MATERIAL ZA STREŠNIKE ŠPORTNE SANI 0TRDEL0ST SPOLNEGA UDA IGRALKA ŽELEZNIK SKOP UENEC i OBLASTNA, SAMOVOLJNA ŽENSKA KARL ERJAVEC i JUGOVZHODNA AZIJSKA PALMA VRSTA VRBE FR. PISAT. (FRAN C0ISE) DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI ČEBELJI SAMEC NICOLE KIDMAN IZBRANA DRUŽBA ŠLAJMER EDO ŽELEZOV OKSID ANGLEŠKI KOMIK ALLEN VEDR0ST NEBA JANEZ ERŽEN FIGURA PRI ČETVORKI MESTO V DALMACIJI UMETNOST (LATINSKO) NEKDANJI NIZ0ZEM. HITROST. DRSALEC SCHENK ERVIN ŠINK0 NORDIJSKA MORSKA BOGINJA - _- INDIJSKO RIŽEVO ŽGANJE KARAMB0L POD V SOBI CIMA, POGANJEK PIVSKI VZKLIK AMERIŠKO OTOČJE V ALEUTIH PRISTANIŠČE NA •SEVEROVZHODU ESTONIJE NEGATIVNI ELEKTRON ROJSTNI KRAJ KARLA MARKA BERTS0TLAR IVAN CANKAR NATRIJ ZAVETIŠČE, PRENOČIŠČE NA PROSTEM PRITOK LJUBLJANICE STROKOVNJAKINJA ZA LATINSKI JEZIK ZID AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) ALBERT0 T0MBA MnOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH NEMŠKI FILOZOF (GEORG) L POMOČ: AETIJ-rimski vo jlkovodja, ETERNIT-material za strešnike, KEIR-ameriški igralec Dullea, KORET-kratka moška suknja, LAVABO-umivalnik, NEGATRON-negativnl elektron, SAVANA-ravan v tropskih krajih, TRIER-rojstni kraj Karla Marxa SPOUT Iskrene čestitke Marjan Gorza -amaterski delavec leta 2006 "SKA ZVEZA SLO\ Marjan Gorza je športnik, športni aktivist in skoraj tri desetletja najpomembnejši dejavnik razvoja atletike v občini Domžale. Več mandatnih obdobij je tudi predsednik Atletskega kluba Domžale. Za svoje predano športno delo je v letošnjem letu prejel plaketo AMATERSKI DELAVEC leta 2006, ki mu jo je podelila Atletska zveza Slovenije. V mladosti je bil Marjan Gorza predvsem športnik, ki seje že zelo zgodaj vključil v delo tako športnih klubov, zlasti atletskega, kakor tudi v organizacije, ki jim je bila poverjena skrb za področje športa in rekreacije - v nekdanji in sedanji občini Domžale. Vseskozi je bil zavzet aktivist, ki se je zavedal pomena rekreacije in športa - tako za mlade kot starejše in najstarejše ljudi, pri tem pa je poseben poudarek dajal atletiki kot kraljici športa, iz katere prihajajo tudi uspešni športniki za druge športe. Na področju športa in rekreacije je opravljal vrsto pomembnih funkcij, med katerimi omenimo le najpomembnejše: bil je sekretar SIS za Atletinja AK Domžale Alja Sitar |e dobila priznanje kot druga najboljša pionirka v Sloveniji. Čestitamo! šport in rekreacijo, dolgoletni sekretar Telesnovzgojne skupnosti Domžale, podpredsednik in večkratni predsednik Športne zveze Domžale, dalj časa je bil tudi član Strokovnega sveta, ki je usmerjal kvaliteto in množičnost športa in rekreacije v občini Domžale. Še posebej zavzeto pa že skoraj tri desetletja dela v Atletskem klubu Domžale, kjer že več mandatnih obdobij opravlja funkcijo predsednika kluba. Klub je pod njegovim vodstvom v zadnjih letih doživel kvaliteten in množičen razvoj, saj se vanj iz leta v leto vključuje več mladih, atleti in atletinje AK Domžale pa se uvrščajo v sam vrh tovrstnih klubov v državi. Domžalski atleti so udeleženci olimpiad, svetovnih in mladinskih prvenstev, različnih mednarodnih tekmovanj, so stalni člani državne mladinske in članske atletske reprezentance, med njimi pa je tudi veliko državnih prvakov. Pod njegovim vodstvom je klub dosegel številne vrhunske športne rezultate, izkazal pa seje tudi kot odličen organizator, saj je AK Domžale eden redkih, kjer se olimpijski tek teče od samega začetka. Klub se je izkazal kot dober organizator različnih državnih tekaških prvenstev (kros Dela, kros Dnevnika, ipd.), kljub slabim pogojem, saj je šele letos pridobil primerno atletsko stezo, predvsem po zaslugi vodstva Občine Domžale. Hkrati se mu je uspelo uvrstiti med najuspešnejše občinske in državne športne klube. AK Domžale pod njegovim vodstvom in sodelovanjem, je tudi verificiran atletski sodnik, uspešno organizira tudi druga atletska tekmovanja (šolski območni krosi), državno prvenstvo v gorskem teku, tradicionalni medklubski miting Domžale open, že v letu, ko smo dobili atletsko stezo, pa smo atleti uspešno organizirali kar dve državni atletski prvenstvi. Vse obdobje svojega predanega in ustvarjalnega dela je z njemu značilno energijo, veliko ljubeznijo do športa in rekreacije, posebej pa do atletike, znal združevati in navduševati vse okoli sebe za vključitev v šport in rekreacijo. Posebej si je vedno prizadeval za vključevanje mladih, saj se zaveda, daje prihodnost športa, posebej pa atletike, v vključevanju mladih. Tako v okviru Atletskega kluba Domžale zadnja leta uspešno deluje Pionirska atletska šola, posamezne atletske krožke pa smo organizirali tudi na vseh osnovnih šolah nekdanje občine Domžale. Atletski klub Vele Domžale svojemu predsedniku - amaterskemu delavcu 2006, iskreno čestita. Bo|ana Klub borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob Finale Wckboxing semi kontakta discipline 2006 12. novembra sta Klub borilnih veščin Ptuj in Kickhoxing zveza Slovenije pripravila in izvedla finalno državno prvenstvo v kick-boxingu discipline semi kontakta. Med 91 tekmovalci iz devetih klubov so uspešno nastopili tudi tekmovalci iz Mladega boksarja Dob. Tako je bil med dečki -155 cm Gašper Saksida po izgubljeni finalni borbi na turnirju drugi, enako mesto zaseda tudi na skupni lestvici; David Erbež-nik je bil med mladinci -63 kg četrti, skupno pa je na lestvici šesti; enako mesto na lestvici zaseda Aljoša Šlebir, ki je tekmoval med mladinci - 71 kg in bil na turnirju tretji. V kategoriji + 71 kg je Matej Balantič zasedel tretje mesto, skupno na lestvici KBZS je tretji; v isti kategoriji je Miha Močnik osvojil drugo mesto, enako mesto pa zaseda tudi skupno na lestvici. Med člani v kategoriji - 63 kg je na lestvici Uroš Boštjančič, ki se finala zaradi bolezni ni udeležil, sedmi. V naslednji številki boste lahko brali o nastopih domžalskih bok- sarjev pod slovensko zastavo na evropskem prvenstvu v kickboxin-gu v Makedoniji, kamor iz Kluba borilnih veščin potujejo Tamara Radkovič, Marjan Bolhar in David Nagode. Srečno in uspešno! V začetku decembra se bodo Aljaž Orehek, Primož Vindišar, Dejan Meric Krnc in Tamara Radkovič udeležili boksarskega finala v organizaciji Boksarske zveze v areni Vodafone v Ljubljani. Tam bo tudi predsednik BZS Miran Sta-novnik. Bojana Težko atletski klub Domžale Za trdim delom stoji zlato Na velikem tekmovanju v dviganju uteži, ki je štelo za ekipno državno prvenstvo Slovenije, so člani Težkoatletskega kluba Domžale osvojili prvo mesto. V nedeljo, 5. novembra 2006, je bilo v Ljubljani zadnje letošnje kolo slovenskega ekipnega državnega prvenstva v dviganju uteži. Po več kot desetletju se je končala prevlada KDU Olimpije, saj so tekmovalci TAK Domžale dosegli 1.315,674 točk, tekmovalci KDU Olimpija pa le 1.268,846 točk. V vseh kolih ekipnega državnega prvenstva Slovenije v dviganju uteži so Domžalčani letos izgubili samo eno spomladansko tekmo - s KDU Olimpijo za 10.3 točke, vendar so jih na zadnji tekmi nadoknadili in zmagali. V odločilni tekmi v Ljubljani so nastopali: Simon Resnik z rezultatom poteg 93 kg, sunek lil kg in biatlon 204 kg, Jože Pirnat z rezultatom poteg 98 kg, sunek 121 kg in biatlon 219 kg, Štefan Dominko z rezultatom poteg 103 kg, sunek 127 kg in biatlon 230 kg, Danilo Emberšič z rezultatom poteg 108 kg, sunek 133 kg in biatlon 241 kg, Boštjan Peterca z rezultatom poteg 108 kg, sunek 135 kg in biatlon 243 kg. Na tekmovalnem odru je vroča atmosfera pripomogla, daje nekaj tekmovalcev popravilo tudi svoje osebne rekorde. Vsekakor je bil to dan, ki spominja na boljše čase za TAK Domžale. Zgodovina se ponavlja in upajmo, da se bodo takšne sijajne zmage še ponavljale. Na tekmovanjih ekipnega državnega prvenstva Slovenije so skozi celo leto nastopali Jernej Orešek, Valentin Orešek, Blaž Kuhar, Simon Resnik, Danilo Lmber-šič, Jože Pirnat, Štefan Dominko in Boštjan Peterca. Velike zasluge pa gredo trenerju Romanu Dimcu, ki je s svojim trudom in večletnim trenerskim znanjem pripomogel k takšnim rezultatom. Čestitamo! B.P. MLADI ŠAMPION DOMŽALE Vpis v Alpski smučarski klub ASK Mladi šampion Domžale vpisuje v alpsko smučarsko šolo za otroke, stare od petega leta dalje. Namen kluba je učenje smučanja, osvojitev osnovnih tehničnih lastnosti smučanja in na koncu postati pravi tekmovalec z vso tehniko smučanja. Šola obravnava vso novo tehniko, ki jo obravnava smučanje, izpopolnjevanje motorike in veliko tekmovalnega treninga na veleslalomskih progah. Treningi bodo potekali: trikrat tedensko kondicijski trening (telovadnica), med vikendi, počitnicami in tudi kak dan med tednom pa trening na smučišču. V času, ko pri nas ni snega, pa bomo obiskali kakšnega od ledenikov v sosednih državah. Treningi se pričnejo predvidoma 15.11.2006 in trajajo do konca šolskega leta. Obiskali bomo vse tekme cicibanov, ki potekajo pri nas. Priredili pa bomo tri tekme za pokal mladega šampiona. Treningi bodo potekali pod vodstvom izkušenih trenerjev. Vabljeni tudi vsi starši, da postanejo člani kluba. Prijave in informacije dobite na telefonu 040 932 471 (Sandi), e-mail: askmladisampioti@gmail.com wvtn.askmladisampion.com t ASK Mladi šampion Naši nogometaši TVD Partizan Pridružite se nam V našem društvu se aktivno ukvarjamo tudi z vse bolj popularno nordijsko hojo. Ob svetovnem dnevu hoje, 15. 10. 2006, smo »uradno« označili zborno mesto naših poti v okolici (opis poti je bil predstavljen v prejšnji številki Slamnika), ki je na začetku TRIM steze na Sumberku. Hkrati ta točka postaja zbirališče nordijcev, ki se vsak četrtek ob 18. Petankarji uri zberemo na neobvezni nordijski hoji za rekreacijo in druženje. Torej, kdor že pozna, ali pa bi rad spoznal nordijsko hojo, je vabljen na naše zbirališče, vsak četrtek ob 18. uri. Tu boste dobili informacije o skupnih pohodih in tečajih nordijske hoje. Informacije o tečajih NW in vadbi lahko dobite pri urah gimnastike za otroke društva TVD PARTIZAN Domžale, vsako sredo v OŠ Domžale, od 18.00 do 19.30 ure; po telefonu: Primož KOŠAK, 01/724-34-60, Polona ŠMUC, 041/663-560; e-mail: kprimoz(Sjhotmail.com, polonasmu-c@hotmail.com; na uradnih spletnih straneh Občine Domžale (društva, TVD PARTIZAN DOMŽALE, ali www.tvdrustvo-partizandomzale.si). Ponovno uspešni domžalski lokostrelci V začetku novembra je bilo v Žalcu prvo lokostrelsko dvoransko tekmovanje (IN DOOR), na katerem so sodelovali tudi tekmovalci domžalske občine: Maja Marčen, Mateja Andrejka, Luka Kolenko in Jakob Jaka Pestotnik. Zasedli so tri prva in eno drugo mesto. Posebej ponosni smo lahko na Luka Kolenka, ki je dosegel nov državni rekord v svoji kategoriji. Pričetek notranjih tekmovanj se je tako po dvomesečnem premoru za domžalske lokostrelce uspešno pričel. Ponovno so pokazali, da kvaliteten trening in veselje do športa vedno obrodi sadove. Luka Kolenko Uradno zbirališče nordijcev na začetku TRIM steze Primož Zadetek v polno V mesecu novembru smo znova pričeli s STRELSKIM KROŽKOM v SD Domžale, in sicer VSAK TOREK ob 17. uri v zakloniščnih prostorih Osnovne šole Venclja Perka. Pridite vsi, ki želite razvijati tekmovalni in športni duh, se uriti v natančnosti ter preciznosti in krepiti koncentracijo. Pod vodstvom inštruktorja Aleša Meglica se boste priučili osnov športnega tekmovanja z zračno puško in zračno pištolo. Aleš Meglic Dragi bralci In bralkel V praznični številki tudi letos lahko voščite svojim domačim, sodelavcem In prijateljem vse dobro v prazničnih dneh In letu 2007. Voščila In dobre želje pošljite najkasneje do torka, 12. decembra 2006, na naslov vera.vojska@domzale.sl Odgovorna urednica Jakob Jaka Zgodovinski uspeh Nogometaši Domžal še vedno neporaženi Rekord neporaženosti v državnem prvenstvu še vedno ostaja nogometašem Domžal, ki so še vedno vodilna ekipa v prvenstvu brez enega samega poraza. NK Domžale je svoj osvajalski pohod nadaljeval s tekmo proti Beli Krajini, ko je za zmago domačih I : 0 ponovno zadel Cimerotič, zmagali pa so tudi proti Publikumu v Celju. »Le kako bi lahko zaključili drugače kot v slogu prvakov. Visoka zmaga v Celju je prinesla še dodatno potrditev, da so domžalski nogometaši v letošnji sezoni številka ena brez premca in če se je leto začelo z zmago, je prav, da seje tako tudi zaključilo. S tem je bil seveda tudi podaljšan domžalski niz brez poraza, ki sedaj šteje že 25 tekem zapored in če so bili v pretekli sezoni Celjani ti, ki so prekinili domžalsko serijo, so bili tokrat svetlobna leta daleč od tega. Če dodamo, da sedaj sledi trimesečna prekinitev, potem bo niz brez poraza presegel 300 dni, kar pa je dosežek svetovnih razsežnosti,« smo lahko prebrali na njihovi domači spletni strani. Nogometašem čestitamo, več o uspehu pa v prihodnji številki. V tretji ligi zahod je jesenski prvak Ihan s sedmimi zmagami in skupaj 25 točkami, Kalcer Vodoterm Radomlje je drugi s 24 točkami ter šestimi zmagami, sledi Roltek Dob s prav tako šestimi zmagami in 22 točkami. Stanje na lestvici lige kaže na izredno izenačenost, saj se lahko v hipu znajdeš na sredini ali vrhu lestvice z nekaj boljšimi ali slabšimi predstavami. V pokalu MN/, Ljubljane sc je Ihan uvrstil v četrti krog. NK Vir se po koncu jesenskega dela nahaja na osmem mestu lige MNZ Ljubljane. Mladinci U 18 Domžal so v četrtem krogu pokala MNZ Ljubljane, v l. mladinski ligi so Domžalčani na tretji z devetimi zmagami, ka-deli II 16 so četrti v l. ligi z osmimi zmagami, na skupni lestvici so Domžalčani izenačeni z drugouvrščenim Mariborom, saj imajo isto število točk. V zadnjem krogu lige MNZ Ljubljane so mladinci Radomelj visoko izgubili z Jezerom, Ihan je bil boljši od .levnice, Roltek Termit pa je minimalno izgubil s Krimom. Kadeti Domžal so v ligi MNZ Ljubljane jesenski del končali na l. mestu brez poraza, kadeti Roltek Termita pa na drugem z enim porazom. V ligi U 14 zahod pod okriljem Nogometne zveze Slovenije so Domžale prve, v 1. ligi MNZ Ljubljane - starejši dečki, je Roltek Dob osmi, v 2. ligi je Ihan - Domžale prvi, enako kot Radomlje - Komenda v 3. ligi. V I. ligi mlajši dečki so Domžale tretje, v 2. ligi je Ihan - Domžale tretji, Roltek Dob pa šesti; v 3. ligi so Radomlje-Komenda na 6. mestu. Pri cicibanih U 10 so v skupini A tretje Domžale, na četrtem mestu so Kalcer Vodoterm iz Radomelj, peti je Roltek Dob in deveti Ihan. V skupini D je ekipa Vir - Domžale peta. Pri cicibanih U 8 v skupini 6 je prva ekipa Plastenke Radomlje, Roltek Dob je tretji, v skupini 8 pa so Domžale prve. Pri kategorijah U14, U12, U10 in U8 se pričenjajo tekme zimske lige v dvoranah - pod okriljem MNZ Ljubljane, ŠZ Ljubljane, fundacije Rad igram nogomet. Turnirji so tisti, ki bodo pripomogli najmlajšim in tistim starejšim k ohranitvi zelo dobre jesenske forme v spomladanskem delu sezone. Urban Žnldaršlč Motokrosist Klemen Gerčar: mladost in talent k* Po nekaj letnem mrtvilu komaj 15-lctni Klemen Gerčar, član Sitar Dunlop Racing Tcama, nd leta 1999 naprej nadaljuje tradicijo uspešnih nastopov tekmovalcev AMD Lukovica, večkratnih državnih prvakov v osemdesetih letih in v začetku devetdesetih. To so Bernard I rhanija in Marjan Avbelj, oba doma v Lukovici, in Janez Juhant, doma iz Zgornjih Jarš. Klemen Gerčar, trikratni pionirski vice prvak, eden izmed najbolj nadarjenih motokrosistov v Sloveniji. je po prestopu v člansko konkurenco postal po naslovu prvaka v razredu do 85 cem, ki ga je osvojil pred dvema letoma, lani osvojil naslov vice prvaka tudi v razredu do 125 ccm. Letos pa se je povzpel še za stopničko višje. Postal je državni prvak tudi v tem razredu. V obeh razredih je postal najmlajši državni prvak. »Že na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo, ko sem zmagal, sem začel razmišljati, da lahko posežem po samem vrhu. Ko pa sem zmagal na uvodnih štirih dirkali v prvi polovici sezone, pa se mi je naslov prvaka zdel dosegljiv. Od sedmih dirk, ki so bile na vseh znanih slovenskih dirkališčih, sem zmagal na šestih dirkah. Na koncu sem imel 51 točk prednosti pred drugouvrščenim. Žal je zaradi tehničnih težav odpadla dirka na nam naj- bližji progi na Dunlop moto parku,« je povedala nova mlada zvezda slovenskega motokrosa, doma iz Prevoj. Klemen Gerčar je bil tudi naš najboljši tekmovalec na evropskem pokalu narodov v Romuniji, kjer je zasedel 10. oziroma 12. mesto. Na dirki za evropsko prvenstvo v razredu do 125 ccm v Orehovi vasi pa je osvojil svoje prve točke za 17. mesto. K lemen se zahvaljuje trenerju Sebast-janu Kernu, kondicijskemu trenerju Mateju Cankarju ter svoji družini, ki mu vedno stoji ob strani. Sponzorji pa so: Sitar pneumatic center. Delta team Krško, olja Motul, Akrapovič. Aures čelade, Avtoprevozništvo Peter Klopčič s.p.. Občina Lukovica, (iostinsko podjetje Trojane. MIRAN KOKALI. loto: MUHA 0wm i/ Finale dogovor/enega Kumiteja v Domžalah Zmaga ostala doma V soboto, 18. novembra 2006, je bil v Domžalah, v veliki telovadnici OŠ Domžale, finalni del državnega prvenstva S.K.I. Slo v Kihon in Dyii ippon Kumitcju za vse starostne kategorije. V finalu so se med seboj pomerili finalisti, ki so sc po dveh predhodmh kvalilikacijskih krogih uspeh uvrstiti med prvih osem v svoji skupini. V Kihon ippon Kumitcju posamezno so se v finale iz domžalskega Karate kluba Atom uvrstili: Črt Hrovatin, Grega Teršek, David Kardum, Katarina Čermelj, Iva Perger, Patrictja Ve-hovec, Polona Orchck, 'I jasa Lupšc l lan/.lowsky, Eva Gruber; Dyu ippon Kumite posamezno: Rok Kurent, Timotej Kokalj, Edin Behič, Gašper Skok, Matic Golobic, Lortna Smolnikar, Tadei Trinko, Alenka Trpin. Tri ekipe v Kihon ippon Kumiteju, in ena ekipa v l)yu ippon Kumiteju, V uvodnem delu tekmovanja sta se v kratki demonstracijski točki izkazala brat in sestra oba mojstra Karateja 1. Dan, Tamara Kokalj in Timotej Kokalj. REZULTATI kihon IPPON KUMITE: Mlajši dečki: • ,, . (SKI ATOM I lomzale), 4. Gregor TERŠEK (SK1 ATOM Domžale); Mlajše deklice: 1. Katarina ČERMELJ (SKI ATOM Domžale), 2. Iva PERGER (SKI ATOM Domžale); Starejši dečki (9. - 5. K YD šolski pasovi rumeni do vijolični pas): 2. Črt HROVATIN (SKI ATOM Domžale); Starejše deklice (9. - 5. KYU): 3. Tjaša LUPSE-1IANZLOWSKI (SKI ATOM Domžale), 4. Katarina (TRMI J..I (SKI ATOM Domžale), DYU - IPPON KUMITE: Starej- ši dečki/deklice (4.-1. KYU šolski pasovi modri in rjavi pas): 2. Rok KURENT (SKI ATOM Domžale); Mladinke 4. KYU - 1. DAN: 2.1.orina SMOLNIKAR (SKI ATOM Domžale); Mladinci 4. KVlI - 1. DAN: I. Timotej KOKALJ (SKI ATOM Domžale). 2. Edin BEHIČ (SKI ATOM Domžale). 4. Gašper SKOK Gašper (SKI ATOM Domžale), Članice 4. KYll - DAN: 2. Alenka TRPIN (SKI ATOM Domžale). Člani 4. KYU - DAN: I. Tadej TRINKO (SKI ATOM Domžale). ' KIHON - IPPON KUMITE -EKIPNO: Mlajši dečki/deklice: I. ATOM Domžale - deklice 2 ATOM Domžale - dečki, 3. TRO- MEJNIK Kuzma, 4. TABOR A Maribor; Starejši dečki/deklice (9. - 5. KYU): I. ATOM Domžale. 2. TRO-MEJN1K Kuzma, 3. KANAZAVVA Maribor, 4. TABOR Maribor; I)Y11 - IPPON KUMITE - EKIPNO: Mladinci/mladinke 4. KYU - 1. DAN: 1. ATOM Domžale, 2. KATANA Radlje ob Dravi, 3. TROMEJNIK Kuzma; SKUPNO: 1. mesto: ATOM Domžale, 2. mesto: TABOR Maribor, 3. mesto: TROMEJNIK Kuzma. Čestitamo! Bojana laiši( 2. Črt HROVATIN SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE VABI na SMUČARSKI SEJEM V DOMŽALAH Sejem nove in rabljene zimske športne opreme bo: petek, 22. decembra, od 15. do 20. ure; sobota, 23. decembra, od 9. do 20. ure; nedelja, 24. decembra, od 9. do 15. ure. Sejem bo organiziran pod šotorom v Športnem Parku v Domžalah PARNAD VORWERK MOBliHH« Prodaja aparatov, sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij fBIROTEHNIKE Od 1. decembra dalje Liga MSD se je začela Z žrebom ekip v skupine se je pričela zimska liga Mladinskega sveta Domžale v dvoranskem nogometu. Zanimanje za igranje malega nogometa je še vedno veliko na širšem območju Domžal, zato se je kar pričakovano prijavilo 14 ekip, ki se bodo v rednem delu pomerile v dveh skupinah. Žreb je določil, da bodo v skupini A ekipe Društvo mladih Dob, Klima Hafner, Molos, Pteam, FC 2005, Helios in Trojane, v skupini B pa ŠD Homec, Ložar fitnes center. Nova generacija SLS, NK Zaboršt, Menčester Vunajtit ter v vsaki skupini še po ena ekipa, ki trenutno iščeta »sponzorja« za uradno ime. Tekme se igrajo vsako nedeljo v dvorani OŠ Dragomelj in so odprte za javnost, razpored parov do konca leta pa je naslednji: 26. 11. 18.00 DMD FC 2005 18.40 Helios Molos 19.20 Klima Hafner Trojane 3. 12. 18.00 Nova generacija SLS NK Zaboršt 18.40 Menčester yunajtit Ložar fitnes center 19.20 Si) Homec Ekipa 1 10. 12. 18.00 DMD Helios 18.40 FC 2005 Molos 19.20 Klima Hafner Pteam 17. 12. 18.00 Nova generacija SLS Menčester yunajtit 18.40 NK Zaboršt Ložar fitnes center 19.20 SD Homec Ekipu2 Več o poteku tekmovanj in rezultatih bomo poročali v naslednjih številkah Slamnika, sproti pa lahko dogajanje spremljate I na www.msdliga.si. Rok Ravnikar Pozdravljeni navdušenci rekreacije! V zadnjih dveh mesecih smo se udeležili Kolesarjenja po Krasu, ki je namenjen spoznavanju krasa in kraških dobrot. Dve soboti zapored smo organizirali tečaj nordijske hoje. kjer so se člani lahko spoznali z novim načinom rekreacije, kije primeren za vsak letni čas. Tečaj je vodil Primož Košak, ki se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo za izvedbo, izveden je bil Jesenski ŽIV-ŽAV z druženjem, kjer smo pekli kostanj, prešali jabolka, jih destilirali ter rezali buče za noč čarovnic. Kar precej članov se je udeležilo tradicionalnega pohoda od Litije do Čateža. Konec novembra pa smo tako kot lansko leto organizirali izdelovanje novoletnih okraskov in adventnih venčkov. Več o naših dejavnostih si lahko preberete in ogledate na našem spletnem portalu www.srk-dom-zale.com. ŠRK Domžale Še enkrat iskrene čestitke Maxi Cerar (na fotografiji s trenerko Violeto Mordej) ter Manci Capuder, ki sta na Pokalu Evrope oz. na Pokalu In-terland osvojili tretji mesti. Košarka Košarkarski klub Helios kk Helios je trenutno najboljša slovenska ekipa v ligi NLB ABA, saj imajo enak izkupiček kot Olimpija, ki so jo premagali; enako je tudi v državnem prvenstvu, kjer so še vedno brez poraza. Poškodbe ključnih igralcev, ki so bile v preteklem obdobju razlog za poraze v ligi NLB ABA in prekratka klop, so sedaj preteklost - Pavič se vrača, Zagorc in Bajramlič sta edina, ki sta sedaj na listi poškodovanih, tako da je ekipa kolikor toliko kompletna na vseh položajih. Proti Bosni je Dom-žalčanom zmanjkalo sreče, preveč pa je bilo tudi sumljivih sodniških odločitev, ki kažejo, da imajo nekatere ekipe v tekmovanju NLB ABA privilegije pri sodnikih. Nekateri mlajši igralci, ki še niso dorasli tekmam lige NLB ABA, bodo dobili svojo priložnost v tekmah slovenskega državnega prvenstva, v katerem Helios še ne pozna poraza in je na 1. mestu. Proti Krki so Domžalčani zabeležili novo zmago, vendar šele v drugem polčasu, ko je Krki zmanjkalo moči in igralcev. Doma so pred njimi tekme: Zagorje 6. 12. in Triglav 20. 12. V ligi NLB ABAso trenutno na 10. do 11. mestu s štirimi zmagami in šestimi porazi - indeks slovenskih ekip je sedaj najslabši 3, vendar je do konca lige še dovolj časa, da se le ta izboljša in preseže količnike Bosne ter Hrvaške - srbske ekipe so poglavje zase. Doma bodo igrali: 9. 12. proti FMP-ju in Zagrebu 16. 12. ALL Star NLB ABA lige bo letos 27. 12. v hali Tivoli v Ljubljani z bog; programom. Mladinci so v 2. ligi tretji, kadeti so v 1. ligi vzhod 2 peti. pionirji Avl. ligi vzhod A2 tretji z desetimi zmagami in osmimi porazi, v drugi ligi center B pa je druga ekipa prva - do konca je le še ena tekma. Košarkarski klub Lastovka Člani (Lastovka - Vistra) so v 2. ligi vzhod šesti s tremi zmagami in tremi porazi. Mladinci so v 2. ligi šesti, enako kadeti v t. ligi, pionirji A so v I. ligi vzhod A2 končali na 1. mestu s 13-imi zmagami in 5-imi porazi, pionirji B pa so v B ligi - center BI četrti - skupno so bili v B ligi na 12. mestu. premijcvainim ženski košarkarski klub Domžale Članice so v 1. ligi na 4. mestu z dvema porazoma in štirimi zmagami, v pokalu se jim po dveh tekmah z Ilirijo ni uspelo uvrstiti na finalni turnir. Mladinke so v 1. ligi pete, kadeti-nje v 1. ligi vzhod 2 druge, pionirke so v superligi končale na šestem mestu, kar je doslej najvišja uvrstitev pionirk v državnem prvenstvu, ekipa Antarja je v 2. ligi 132 skupini končala na tretjem mestu, kar je velik uspeh za mlado in perspektivno ekipo, ki si tekmovalnih izkušenj šele nabira. Urban Žnldaršlč KK Pirueta Kar štiri piruetke prvakinje Pokala Celoletno tekmovanje za Pokal Slovenije 2006 v umetnostnem kotalkanju se je končalo. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili v osmih različnih kategorijah na petih tekmovanjih, ki je trajalo skozi celo leto 2006. Domači klub KK PIRUETA je osvojil kar štiri prva mesta, kar dokazuje, da so prav vsi tekmovalci stopili na tekmovališče izredno pripravljeni. O posameznih nastopih je bilo že kar nekaj prispevkov, zato jih tokrat ne bi ponavljali, ven- dar pa ne moremo mimo tistih, ki so v skupnem seštevku na prvem mestu, to so PATRIC1JA ŽNIDAR-ŠIČ, PATR1CIJA ŠTIFTER, VITA PETERLIN in NIKA BABlČ. Tudi ostali tekmovalci so se uvrstili pod sam vrh, zato pripadajo iskrene čestitke prav vsem, več bodo prav gotovo dosegli naslednje leto. Loren Line & POPOLNA TOPLOTNA HLADILNA TEHNIKA ^^k^^T Plinski center Ljubljana Verovškova 70, Ljubljana, telefon: 01/565 86 30 brezplačna linija: 080 10 06 e-mail: info@loren-line.si http://www.loren-line.si > • Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin: • izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij, • ogled objekta in izdelava ponudbe, • izdelavo notranjih plinskih instalacij, • dobavo in montažo plinskih peči, • pooblaščen servis Junkers, Vaillant ^JJUNKERS iVaillan, ZANESLJIVO • VARNO • UDOBNO • UGODNO Klub se pripravlja še na eno tekmovanje v mesecu decembru, potem pa bodo tekle priprave na zaključno prireditev, kateri bodo prisotni prav vsi tekmovalci tako v umetnostnem kotalkanju kot v hitrostnem rolanju. To bo prihod Božička, ki bo bogato obdaril domače kotalkarje. Sledile bodo kratke počitnice potem pa znova vse po starem; vsakodnevni treningi in težko pričakovana tekmovanja v letu 2007. K. K. Bravo, Mikijevci! V nedeljo, 12. novembra 2006, si je na Državnem prvenstvu v show formacijah Mikijcva članska formacija priplesala 1. mesto. S točko Distortion, ki jo je koreo-graliral Blaž Godec, so letos prvič nastopili kot članska formacija in se takoj povzpeli na najvišje mesto, s katerim so si priplesali tudi vstopnico za Svetovno prvenstvo, ki bo prihodnji teden v Riesi. V Rieso pa se odpravljajo tudi drugouvrščeni starejši Mikijevi mladinci, ki so nastopili s točko Sirene (koreograf: Blaž Godec) in tretjeuvrščeni Mikijevi pionirji, ki so se na stopničke povzpeli s točko Pajkci (koreografinja: Saša Eminič). Svetovno prvenstvo pa so za las zgrešile mlajše mladinske plesalke, ki so se s točko On Broadway (koreografinja: Romana Pahor) v finalu uvrstile na 4. mesto. Vsem plesalcem, trenerjem in korc-ografom iskreno čestitamo za trud in dosežene rezultate! Veliko sreče na svetovnem prvenstvu! Utrinke z DP si lahko ogledate v našem spletnem kotičku: http://www.mikiples.com/foto/ S. E. Smučarski klub ihan »Kje so naše ladje« Se sprašujete, kakšno zvezo ima naslov zveze z našim klubom, ki goji smučarski tek in biatlon?! Malce metaforično smo se podali med »ladjarje«, ki so že v preteklosti prinašali nemir s svojih potovanj. Tudi pri naših mladih triatloncih, ki čedalje bolj krlžarijo sirom sveta in jih je moč zaslediti v vseh najuglednejših »biatlon-skih lukah«, je že čutiti nemir pred prihajajočo zimsko sezono. Glavni kapitan »ihanskega ladjevja« je v letošnji sezoni nedvomno Klemen BAUER, ki si iz leta v leto pridobiva več izkušenj in tako s svojimi topovskimi streli »grozi« konkurenci. Trenutno je Klemen, skupaj s Petrom DO-KLOM, daleč na severu, v deželi vikingov, v Ostersundu na Švedskem, kjer prav ta vikend potekajo prvi biatlonski boji. Ne pozabimo seveda prve »slovenske jadralke« PIZZERIA PIPCA DOMŽALE PIZZE IZ KRUŠNE PECI - TESTENINE -LAZANJE - NJOKI - SOLATNI KROŽNIKI. Ljubljanska 80 SPB Pon-pet \ \-llh Sobota 12-22h 721-42-81 041 -445-446 Študentski boni na OI Torino, Ihanke Teje GRE-(IORIN, sicer članice SD Nika Ihan, ki je prav tako pridružena članica »ihanske Hote«. Teja na Švedskem že pridno tekmuje in si prizadeva, da bo v letošnji sezoni izboljšala svojo najboljšo uvrstitev med posameznicami, torej 10. mesto. Barka slovenske ženske ekipe tekmuje v »razredu open«, saj jih lanski rezultati uvrščajo med šest najboljših reprezentanc na svetu, zato so njihova jadra široko razpeta. Žal je na slovenski moški biatlonski barki stanje povsem drugačno, prostor je zelo omejen, saj se na vsaki »biatlonski rega-ti« lahko bojuje le tričlanska posadka. Ali bosta Klemen in Peter kot člana moške A-reprezentan-ce regate zgolj opazovala z obale ali pa se bosta skupaj s trenutno prvim krmarjem slovenske ekipe, Maričem, vendarle preizkusila z neusmiljenim biatlonskim vetrom, bo vsekakor pokazal že uvodni del sezone. Upamo, da bo njuna pripravljenost na nivoju, ki jima bo omogočil nastop na tekmi za svetovni pokal že v mesecu decembru. Svoj najboljši »privez« bosta iskala v tradicionalnih evropskih »biatlonskih lukah«, v Hochfilzenu v Avstriji, kjer bo tekmovanje v času miklavževanja in v Oserblicju na Slovaškem, v času preloma meseca decembra. Prva domača prava preizkušnja pa ju bo čakala konec leta, točneje 30. decembra, ko se bosta na »pokljuški regati« preizkušala na državnem prven-slvu, za katerega člani kluba prisegamo na »razred optimist«. Naši mladi tekmovalci pa prav gotovo že z nestrpnostjo čakajo prve snežinke v »domačih lukah«, ja, v ihanski je nedvomno vse pripravljeno. V jesenskem delu smo namreč obstoječe proge v okolici Ihana razširili in jih tako pripravili za »jadranje« vseh navdušencev smučarskega teka. No, jadra so že razpeta, a žal je zima še zapeta, zato upamo na ugoden veter, ki prinaša težko pričakovani sneg. Ugoden veter nam v zadnjih sezoni ni prinesel le veliko snega in odličnih rezultatov, ampak tudi nove »jadralce«, ki v Ihanu ohranjajo to zares zanimivo smučarsko zvrst, seveda, da nebo pomote, naš periskop je še vedno usmerjen v smučarski tek in biatlon. Po nekaj »nevihtnih« sezonah smo odvrgli vse balastne vode in zakrmarili z novo generacijo smučarjev tekačev in biatloncev. Ob že starih »morskih volkovih«, Anžetu in Alešu GREGORIČU, bomo v tej sezoni izpluli z ekipo: Anže POV1RK, Jerneja PODVIZ, Aleš GREGORIN, Miran MAJER, Vid ZABRET, Martin IVANU-ŠA, Rok LAZAR, Primož PAN-ČUR, Damjan PIRC, Blaž KRA-ŠEVEC ter Jaka in Nejc KARO, katere cilj je osvojitev zmagovalnih stopničk v skupnem seštevku Pokala R Slovenije v biatlonu za sezono 2006/2007. Prva priložnost jih čaka že 23. decembra na Pokljuki, kjer bodo »sprintali« za prve točke omenjenega slovenskega pokala v biatlonu. Nekoliko bolj lahen vetrič čaka naše mlade tekmovalke, Tjašo in Mašo BAHOVEC, Saro LEKAN, Zalo ERKLAVEC, Lano KOVIC in Majo UMEK, ki se bodo preizkušale predvsem na tekmovanjih v smučarskem teku. Seveda se naša »flota« giblje s pomočjo »volunterskega vetra«, vendar ji dodano super+ gorivo v obliki finančnih sredstev dona-torjev, Občine Domžale, družb FARME IHAN, d.d., IIP Com-merce, d.o.o., Majo, d.o.o. ter Potrbin AS in ostali, d.n.o., daje moč za kljubovanje vseh smeri vetra in nenazadnje možnost uspešnega »jadranja« tudi v tej zimski sezoni. Da pa ne bomo samo »jadrali«, lahko malce tudi »surfate« na naši spletni strani http://www. tsklub-ihan.si !! Matjaž PAV0VEC Srečno 2007 Avtokleparja zaposlimo takoj! Avtotehna VIS - Kosec/OPEL servis Kosec Domžale. Kamniška 19, Domžale. Kandidati naj pokličejo na tel.: 041/66 74 33. Zaželeno je, da kandidat prihaja iz okolice Domžal ali Kamnika. Na črnobelih poljih Vele premočno prvak Od sredine septembra pa do začetka novembra je potekala domžalsko kamniška liga, ki je najbolj razširjena moštvena šahovska prireditev v širšem območju Domžal in Kamnika, pa ne nazadnje tudi zaledja Ljubljane. I udi letos je bilo tekmovanje razdeljeno na prvo in drugo lili«, zmagovalci prve lige pa so bili Velovci, ki so si lovoriko skorajda zagotovili ž.e nekaj kol pred koncem tekmovanja. Do tedaj drugo uvrščena gostujoča Višnja Gora - Stična, bi lahko v zadnjem kolu odvzela Domžalčanom vse štiri točke, pa lo ne bi zadoščalo za prvo mesto, ker bi imela slabše meč točke. Zelo borbeni finale se je končal neodločeno 2:2, tako daje Vele le še potrdil premoč v teku tekmovanja in zmagal s štirimi točkami razlike. Vele je v devetih kolih zmagal šestkrat, remiziral z Višnje (ioro - Stično in Komendo Popotnikom, izgubil pa le s Komendo Gabrom na začetku tekmovanja, večji del zalo, ker eden izmed članov ekipe zaradi službenih obveznosti ni mogel priti pravočasno na dvoboj. Med člani ekipe so opravili levji delež najprej Marjan Šemrl, ki je odigral sedem parlij in osvojil tri in pol ločke, vendar nesrečno izgubil zadnjo partijo s Krumpakom. ko je v poziciji s kmetom več spregledal kraljico. Zelo dobro delo je opravila mojstrica Petra Grošelj, ki je na drugi deski osvojila štiri točke iz petih partij in prejela zlato medaljo med najboljšimi prijavljenimi igralci na četrti deski. Jože Skok je iz sedmih parlij osvojil štiri točke in osvojil srebrno medaljo na peli deski, večino parlij pa je odigral na drugi deski. Rcber-nik je iz sedmih partij zbral kar šest točk. Vavpclič pa iz petih partij štiri in pol točke. Ivan Bratko je na prvi deski iz dveh parlij osvojil točko. Iztok Brunšek pa iz dveh dvobojev ves izkupiček. Sicer pa sta v prvi ligi igrali še dve ekipi Velovcev. Sahara dogsi so osvojili odlično četrto mesto, z nekoliko več sreče pa bi lahko posegli tudi višje, če ne bi doma zadnji dvoboj z DU Komendo le remizi-rali. Ekipa je štirikrat zmagala, trikrat igrala neodločeno, premoč pa je morala priznali Veleju in Črnini vitezom. Med posamezniki je imel najtežjo delo Boštjan Jeran, ki je na prvi deski iz sedmih partij osvojil štiri točke in bil četrti na prvi deski. Janjič je na tretji deski iz osmih partij osvojil tri točke in pol, Košir pa na četrti deski iz osmih dvobojev štiri točke in pol. Najboljši mož ekipe je bil Jcrina, ki je zbral pet točk in pol i/ devetih parlij in bil prvak na peti deski. Mojster Iva-čič je na drugi deski iz štirih partij osvojil dve točki. Tudi Vele Domžale mladi so se dobro držali in v prvi domžalsko-kamniški ligi zasedli šesto mesto. Tri dvoboje so dobili, tri igrali neodločeno, tri izgubili. Med posamezniki je mentor mladih. Bogdan Osolin. na prvi deski odigral štiri partije in osvojil poldrugo točko. Na drugi deski se je izkazal Jure Plaskan, ki jc iz sedmih partij osvojil štiri točke in srebrno medaljo. Zaostajal ni niti Matej Filip, ki je ekipi iz sedmih partij priboril slin točke in pol in osvojil srebro na tretji deski, Lan Timotej Turek je na četrti deski iz. petih partij zbral dve točki, Špela Orehek pa na peti deski dve in pol točke iz petih partij, medtem ko je Bor Lucijan Turek zbral pol točke Iz treh partij. Vrstni red prve lige: Vele Domžale 25, Komenda Popotnik. Višnja Gora Za šahovske sladokusce »Velemojster Bruno Parma pripravlja za vas« Le kdo od slovenskih šahistov in šahistk ne pozna te šahovske rubrike v Delu? Najbrž nihče izmed nas natančno ne ve, koliko let se pojavlja v Delu vsak ponedeljek? Na tistem mestu okoli nje običajno lahko preberemo vse (zelo malo) o šahu na Slovenskem. Ko sem se odločil, da v tokratnem prispevku Slamnikove rubrike o šahu namenim nekaj besed o Delovi, sem najprej »skočil« na http://www.naj-di.si/search.jsp?q=bruno+Parma in seveda najprej izvedel, da bo »živa legenda« slovenskega in svetovnega šaha (leta 1961 je v Haagu postal svetovni mladinski prvak; v svoji šahovski karieri seje meril z najmočnejšimi šahisti tistega časa. Med elitnimi igralci, kot so bili: Fischer, Karpov, Smislov, Talj, Petrosjan, Spaski, Bronstein, Larsen, Korč-noj, Portisch, Polugajevski, Stein, Timman,... je le redkim uspelo iztržiti točko.), letos, 30. decembra, praznoval 65 let (je isti letnik kot moja mami...). O njem še ni napisane slovenske knjige (on jih je že nekaj napisal), čeprav bi bila potrebna za naše šahovske zanamce. Nekaj časa sem v svoji mladosti celo obiskoval njegovo »šolo«. No, to so bila srečanja z njim (z njim smo bili mladi in nadebudni šahisti, kot sta bila Leon Gostiša in Bogdan Pod-lesnik) v nekdanjem šahovskem domu nad Namo, o katerem sedaj ni več duha in sluha. Takrat sem se prvič seznanil tudi s ti. španskim gambitom v španski obrambi... Nekoliko sem sicer izgubil rdečo nit pisanja, zato se takoj vračam nazaj k Parmovi rubriki v časniku Delo. V današnji številki sem namreč naletel na njegovo prvo izbrano pozicijo (Ivanov-Losev, Moskva 1995: beli zmaga), ki sem jo v mislih reševal vso pot na službeno mesto (v primestnem in mestnem avtobusu), kamor se peljem z javnim prevozom skoraj vsak dan. In prvega šahovskega oreha nisem rešil ves ta čas (drugih treh se sploh lotiti nisem hotel). Sicer je bil zgodnji jutranji čas, ko naj bi se moji možgani že zbistrili, vendar ni in ni šlo. Vso pot nisem stri prvega izbranega Parmi-nega šahovskega oreha. Z njim sem se dodobra na-mučil. toda - kot zakleto - brez uspeha. Ko sem se vrnil iz službe (šole), sem kar »pozabil« nanj. Niti pomislil nisem, da bi ga dal rešiti svojemu »kom-pu« in računalniškim motorjem v njem. S svojo glavo za vsako ceno! Z njim sem se srečal ponovno zvečer v Trzinu, kjer se zadnji čas zbiramo vsak ponedeljek šahisti. ki takrat »delamo na šahu«. Pozicijo smo brž postavili na demonstracijsko desko. Šahovskega problema seje lotilo šest ljubiteljev kraljevske igre, ki so nocoj obiskali klubski prostor. Preigravali smo »nešteto« variant (nekoliko pretiravam), toda rešitve ni in ni bilo na »obzorju«. Joj, kako se je Vinko »sekiral«, ker mu ga ni uspelo (seveda brez šahovnice in postavljenih šahovskih figur) rešiti! No, ne samo on. Nenadoma pa tisti težko pričakovani »aha«. Nato skrbno preverjanje in končno spoznanje: to je tista kombinacija, ki vodi k zmagi. Veliko zadovoljstvo! Uspelo mi je! Kar »mali mravljinci« so me obiskali po telesu. Priznam, da je to zelo osebna »šahovska« izkušnja. Velemojster Parma in Delo sta »glavna krivca«, da sem porabil kar dosti »ponedeljkovega« časa zanj. toda pomembno se mi zdi. da sem/smo vztrajali do končne rešitve, Eden izmed mojih motov je že dolgo ta, da se problemi v življenju pojavljajo samo zato. da jih rešujemo in, če se le da rešimo! Ste sploh radovedni, kako je videti ta trd šahovski oreh? Zelo me zanima, kakšna bo vaša izkušnja z njim. Napišite mi, če želite. Sporočilo pošljite kar na Slamnik, morda ga objavimo v naslednji številki. Samo še tisti »zastrupljeni« diagram, pa končam: a b c Kako beli zmaga? P.s. Rešitve so vedno »hudo« enostavne. Tudi v šahu, miniaturi življenja. P.s. In zakaj mu naj ne bi že sedaj čestital za osebni praznik v imenu vseh bralcev in bralk Slamnika? Vse najboljše, velemojster Bruno Parma! Bogdan Osolin - Stična 21, Sahara dogs 19.5, Črni vitezi 18.5, Vele Domžale mladi 18, Dl I Kamnik 16.5, DU Komenda 15.5, Komenda Gaber 13.5. Trzin - Pekos puh 10.5. Zadnje uvršfienielcipi sta izpadli v drugo ligo. Karate klub Domžale Sankukai državno prvenstvo za otroke! Letos se je državno prvenstvo za otroke odvijalo 12. novembra v Kočevju, na osnovni šoli ob Rinži. Tekmovanje seje začelo ob 15.00 uri in kot je na takih tekmovanjih v navadi, so bile na začetku najprej prijave in tehtanje tekmovalcev. Sledil je pozdrav in odprtje pod pokroviteljstvom župana Kočevja. Nato pa se jc začelo zares. Tekmovanje se jc odvijalo na treh boriščih, tako da so številni gledalci imeli veliko izbiro tako za opazovanje dogajanja kol navijanje za svoje favorite. Dečki so tekmovali v športnih borbah, deklice pa v katah. Dečki so se torej pomerili v enajstih kategorijah, ki so bile razdeljene po starosti na mlajše in starejše dečke. Znotraj teli kategorij pa so se razdelili še po leži. Deklice so tekmovale v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji mlajših in starejših deklic. Tekmovanje je bilo od začetka do konca zelo zanimivo in napeto. Pred podelitvijo pokalov in diplom so člani različnih klubov prikazali veliko zanimivih demonstracij, ki so navdušile tako gledalce kot tudi same tekmovalce. Veseli smo, da so naši člani dosegli odlične rezultate. Osvojili smo kar pet najvišjih stopničk, dve drugi mesti ter štiri tretja mesta. Vsem dobitnikom medalj ob tej priložnosti še enkrat iskreno čestitamo, listi, ki pa tokrat niso bili uspešni, jim želimo več uspeha in priložnosti na naslednjih tekmovanjih, ki jih bo glede na njihovo mladost še dovolj. Rezultati naših tekmovalcev so sledeči: Ml. dečki do 35 kg: 1. mesto Rok Kveder (Rad) Ml. dečki do 40 kg: I. mesto Vitja Čretnik (Dom), 3.-4, mesto Andraž I larauer (Dom) St. dečki do 40 kg: 3. mesto Sebasljan Koderman (Dom) St. dečki do 45 kg: 1. mesto Surya Kotar (Dom), 2. mesto Žan Rode (Dom), 3. -4. mesto Blaž. Jurjevee (Dom) St.dečki do50 kg: 3.-4. mesto Grega Prelovšek (Dom) St. dečki do 55 kg: I .mesto Domen Vollmaver (Dom) 2. mesto Klemen Drolc (Dom) St. dečki nad 60 kg: 3. mesto Gašper Bernot (Dom) St. deklice kate: I. mesto Urška Savič (Dom). 4. mesto Katja Žulič (Dom), 5. mesto 1 lana Majdič (Dom) Tjaša Jesenko Druga liga V drugi domžalsko-kamniški ligi je nastopalo kar dvajset moštev. Tudi ta so odigrala devet kol po švicarskem sistemu, slavila pa je druga ekipa Črnih vitezov, ki jo sestavljajo predvsem študentje. Druga jc bila ekipa Agave iz Podpeči, tretji pa Ig. Med ekipami iz občine Domžale je bil Bor A Dob šesli. Sahara eats pa so osvojili skromnejše šestnajsto mesto. Vrsti red: Črni vitezi 2 26.5, Agave Podpeč 26, ŠK Ig 22, Trzin Busco tra-de 21, (rni Graben A 20.5, Bor A Dob, Kamnik Duplica 20, Barob Šmarca 1 19.5, Zelenci LPP, Črni Graben B, Komenda Boeosoft. Bor Dob B. Sinfonika Vrhnika 18, Loka pri Mengšu 17.5, Barob Šmarca 2, Sahara cats 17 itd. Velovke zmagovalke enotne ženske lige V slikovitem okolju I lotela Šport Oto-čec je potekala prva enotna ženska šahovska liga za leto 2006, v kateri je nastopalo dvaindvajset ekip. ki so štele dve članici. Za ženska tekmovanja je to nedvomno zelo lepa udeležba. S točko naskoka so slavile Velovke in se znova uvrstile v prvo državno žensko ligo. V začetnih, večinoma ogrevalnih kolih, sla mojstrica Peha Grošelj in mojstrska kandidatka Špela Orehek zanesljivo premagovali nasprotnice, in sicer Žalec, Šentjur. Ptuj Veplas Velenje, Kočevje in Branik Maribor. V šestem kolu so Velovke igrale neodločeno z. .leseničankami. kolo pozneje pa z ekipo Milana Majcna iz Sevnice. Za končno zmagoslavje je bilo verjetno odločilno predzadnje kolo, ko sla Velovki premagali Gorenjko Lesce z 1.5 : 0.5, pri čemer je Grošljcva sla- vila z izkušeno mojstrico Francko Petek. Orehkova pa jc remizirala s Špendalovo. V zadnjem kolu je Vele igral neodločeno z ekipo Nova KBM Kovinar Maribor. Jesenicam pa tudi 2:0 z mariborskim Branikom ni pomagal do prvega mesta. Obe Velovki sta igrali zares odlično Petra je na prvi deski iz devetih partij dosegla šest točk in pol, Špela pa sedem na drugi deski. Vrstni red: Vele Domžale 13.5, Jesenice 12.5, Kočevje 11.5, Šentjur. Ptuj Velplas Velenje 11, Nova KBM Kovinar Maribor. Milan Majcen Sevnica 10.5. ZM Branik Maribor. Gorenjka Lesce 10, Komenda Popotnik, Stari trg ob Kolpi, Piran 9.5, Stari Mayr Kranj. Slovenec Poljčane, Žalec. Sinfonika Vrhnika 9 itd. Efimov prvi v Trstu, Pavasovlč drugI Na osmem mednarodnem festivalu šaha v Trstu je v A skupini nastopalo 44 šahistov iz devetih držav, med temi sedem velemojstrov, dva mednarodna mojstra in trije fide mojstri. Po hudem finišu je zmagal ruski velemojster Igor Efimov, ki ima italijansko državljanstvo. Drugi je bil Duško Pavasovič s šestimi točkami in pol, v vrhu pa je bil tudi odlični mednarodni mojster. Kranjčan Leon Mazi, ki je osvojil peto mesto. Velemojstru Marku Tratarju nikakor ni šlo od rok in je po porazu v zadnjem kolu z italijanskim mojstrom Hrunellijem s petimi točkami pristal na desetem mestu. Med Slovenci sta se vidno uvrstila tudi Valter Pregarac in Andrej Znidar-čič iz Obale, ki sta osvojila 12. in 13. mesto. Na turnirju v Trstu je igral tudi član Vele Domžale. Jože Skok, ki si je uvrstitev pokvaril s porazom v zadnjem kolu z. Italijanom Lucianom Cadellijem. Po maratonski partiji je v izenačeni poziciji igral na zmago in potegnil kratko in naposled osvojil 25. mesto. Igral je tudi z velemojstrom Dzhumajevim iz Uzbekistana in kar s sedmimi Italijani, med temi sta bila dva mojstra. Posebnost turnirja v I rstu je bilo veliko število navzočih navijačev, seveda so držali pesti za domačine. Vrstni red: Efimov 7, Pavasovič, Kor-neev, Stoček, Mazi 6.5. Burkmakin. Brunello 6, Tratar, Ramesa. Pregarac. Žnidarčič, Spaan. Vitri. Bevilacqua, Denis Rombaldoni, Koster 5 itd. Jože Skok Vabimo vas na kosila In večerje z Izvrstno ponudbo Jedi in vin. Vsak petek in soboto živa glasba! Rezervacijo na telefon 01 721 67 38 interno): www repov/.si?'com ^Cenjenim strankam voščimo vesel božfČ in srečno 2007! PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA 15. januar 2007 in 26. februarja 2007 PRIDRUŽI SE NAM- OTP d.o.o. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245, Ljubljana tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 WWW.Q> ZA NOVOGRA PVC OKNA IN VRATA PET PREKATNI GtUUrt-Veiu}* Vabljeni v Citroën Mengeš! f»: jSB1BBB»».'M»»>.íSSS»B» 1/3 + 1/3+1/3 I " NA DVE LETI BREZ OBRESTI Preverite decembrske popuste. AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ m.38i,57eu«) tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 CIO 1.050.000 SIT e-mail: avtodetr0siol.net • prihranek CITROENS NITI PREDSTAVLJATE SI NE, KAJ VSE LAHKO CITROEN STOKI ZA VAS ^SLOVENSKA VOJSKA Izpostava za obrambo Domžale Informacije: 01/7214 255,8391 323 080/13-22, vvww.mors.si OBJAVE stran 24 Kulturno društvo Groblje v Kulturnem domu Groblje pripravlja drugo razstavo slovenskih jaslic. Vabimo vas, da se nam pridružite pri slovesnem odprtju torek, 26. decembra 2006, ob 14. uri. Razstava bo odprta do vključno 7. januarja Dijaški dom Tabor Vidovdanska c. 7, 1000 Ljubljana (vhod iz Kotnikove ulice - nasproti Ledina centra) Dokumentarni film: Fenomen Bruno Groninga - čudežnega zdravilca Nedelja, 3. decembra 2006 10:00 - 16:30 (vključno z dvema pavzama) Vstop prost, prosimo za prostovoljne prispevke Organizator: Krog prijateljev Bruna Groninga Rezervacije: tel.: 041/352-133 in 01/729-34-59 ali preko spleta: vv-ww.bruno-groening-film.org INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Spremembe v Vele V Rožicah Prav danes, ko se začenja najbolj veseli mesec v letu, se je v nove barve in svežo podobo odela cvetličarna v Vele. Nekatere novosti, razširjeno ponudbo in nov zagon je cvetličarni vdahnil njen novi lastnik, državni prvak v llnrisliki ter doma in v tujini priznan cvetličar, Marjan Planinšek. Planinšek, ki je titulo državnega prvaka v cvetličarstvu osvojil leta 2002 in se kasneje udeležil še evropskega prvenstva v Španiji, se z umetnostjo aranžiranja cvetja ukvarja zadnjih 11 let. Prvo cvetličarno je takrat odprl v Litiji, svoje znanje pa je nabiral in izpopolnjeval pri najboljših domačih in tujih cvetličarjih. Rezultati niso izostali, saj se je že s prvo udeležbo na domačem florističnem prvenstvu pred šestimi leti zavihtel na tretje mesto in že na naslednjem tekmovanju osvojil najvišji naslov, ki ga cvetličar lahko doseže v Sloveniji, naslov državnega prvaka v floristiki. Z odličnimi rezultati na domačih in tujih cvetličnih tekmovanjih Seje Planinšek kmalu kvalificiral tudi kot predavatelj in strokovni sodelavec, ki ga na predstavitve trendov vabijo celo v tujino. S prvim decembrom pa je cvetličar, ki si je pred nekaj leti Domžale iz- ' (okoč in en DA www.tisodnendar.si vroča čokolada S) omelo s smetiŠnico hranilnik 'dat termometer za vino UP« DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI termofor „fSfc, Čajnik izparilnik magma svečnik bral za svoj dom, prenovil cvetličarno v blagovnici Vele. »Ljudi bi v tem prvem decembrskem vikendu rad povabil na dva dogodka, najprej seveda na odprtje naših novih prostorov v blagovnici Vele, hkrati pa tudi na prodajno razstavo ad-ventnih in božičnih dekoracij,« pravi Marjan Planinšek. »Cvetličarna ostaja na istem mestu v blagovnici kot prej, malce pa bomo spremenili njeno podobo, jo osvežili, odeli v nove barve in poleg klasične ponudbe svežega cvetja in rastlin skušali strankam ponuditi tudi kaj novega in drugačnega.« Tokrat, kot že rečeno, ponudbo cvetličarne bogatijo praznično okrašeni adventni venčki in druge, času primerne dekoracije, ki jih seveda lahko tudi kupite, saj je prva decembrska nedelja hkrati tudi prva adventna nedelja. »Zadnji dve leti v adventni modi prevladujejo temni toni, s pridihom magije in mistike, izjemno modne so črno-bele kombinacije,« pripoveduje Planinšek, ki že vrsto let podobne razstave uspešno organizira v svoji cvetličarni v Litiji, »a seveda pri adventu ne gre brez klasičnih rdečih in zlatih kombinacij, ki smo jih pripravili tudi letos.« In res, cvetličarna v Vele je s prvim decembrom dobesedno zasijala v novih barvah in z novo ponudbo. Tekst In loto: A.K. Dimnikarske storitve v občini Domžale Za izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, je od leta 2004 ( ZVO-1, Ur. list RS, 41/2004) v skladu s 148. členom in v povezavi s prvim odstavkom 185. člena ZVO-1 (Ur. list RS št.: 66/06 - uradno prečiščeno besedilo), prenesena pristojnost opravljanja obvezne gospodarske dimnikarske javne službo z lokalne skupnosti na državo. Država, oziroma Ministrstvo za okolje in prostor, je dne, 17.12.2004, objavilo javni poziv za predložitev vloge zainteresiranih podjetij za izvajanje dimnikarske službe, v katerem je opredeljeno, da lahko oddajo vlogo tiste pravne osebe, ki imajo na dan, IX. december 2004, veljavno koncesijsko pogodbo ali drugo pogodbo za izvajanje predmetne javne službe. V citiranem javnem pozivu je bil rok za oddajo vloge zainteresiranih izvajalcev 3. januar 2005. Občina Domžale je večkrat zaprosila MOP, da naj nam posredujejo uradne podatke o izbranem izvajalcu dimnikarske službe v naši občini. Tega podatka Občina Domžale do danes Še ni prejela. Ob sprejetju zakona (ZVO-1), je izvajalo storitev dimnikarske javne službe v občini Domžale podjetje Energetski servis E.S. d.o.o., Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana. Glede na izjavo izvajalca Energetski servis E.S. d.o.o, bodo na podlagi sedmega odstavka 188. člena ZVO-1 (Ur. list RS št.:66/06 - uradno prečiščeno besedilo), do izbire novega izvajalca opravljali dimnikarsko javno službo na območju občine Domžale. Pristojno ministrstvo je v času vodenja predmetne državne gospodarske javenc službe, sprejelo kar nekaj nove zakonov ki na novo urejajo to področje, in sicer: - Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimovodnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. list RS si. 128/04, čistopis Ur. list RS, št.: 18/05); - Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske službe izvajanja mcrilev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. list. KS, št: 129/04 in 57/06); - Sklep o določitvi tarif za cene storitev obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. lisi RS, št.: 60/06). Občanke in občane občine Domžale prosimo, da sc za vse informacije v zvezi z, izvajanjem dimnikarske javne službe v občini Domžale, obračajo na Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (tel.: 01/478 74 00, telefaks: 01/478 74 22), saj Občina Domžale nima zakonske podlage za urejanje in vodenje predmetne gospodarske javne službe. ODDELEK ZA KOMUNALNE ZADEVE OBČINA DOMŽALE Mercator center, Domžale (01 724 41 50) Citvpark in podhod Plave lagune, Ljubljana ter Europark, Maribor \ Domžale Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja POVABILO: Vse bralce mesečnika Slamnik vabimo, da se nam pridružijo v društvu Ajda Domžale, ki je v prvi vrsti usmerjeno v širitev biološkodinamične metode za pridelavo zdrave hrane, ki je brez kemikalij in je polno življenjske energije. ZAKAJ: - Z delom v društvu se boste naučili, kako lahko sami ali v okviru društva Ajda izdelate biološkodinamične preparate in jih potem po potrebi uporabite na svojih poljih ali vrtovih. - Na predavanjih, delavnicah in izletih se boste naučili veliko o zdravi hrani, kije vir zdravega življenja. - Spoznali boste pridelovalce, ki po biološkodinamični metodi pridelujejo hrano in jo boste lahko neposredno od njih tudi kupovali - Naučili se boste uporabljati setveni koledaf in se ravnati po njem, ko boste obdelovali svoj vrt ali njivo. - Naučili se boste izdelovati kompost na biološkodinamičen način. - Lahko boste izmenjevali svoje izkušnje, ki jih boste dobili pri delu na svojih vrtovih ali njivah, ki jih boste obdelovali po biološkodinamični metodi. KJE SE I.AI IKO VČLANITE: - Na sedežu društva Ajda Domžale, Področje 10, tel.: 01 721 48 00 - Na predavanjih v knjižnici Domžale KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: decembru 2006: - KDAJ: torek 12. 12. 2006 ob 18"° uri, - KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2, Domžale, - KAJ: "Priprava jedi in peciv iz hiodinamičmh pridelkov ". - KDO: ga. Majda Bitcne in ostali PRIDELKE: KJE LAHKO DOBITE VB -na Demeter kmetijah: o Videmšek Cvetka, DOB 017212003 o Udovč-Gales Marija, KRAŠN.IA 01 723 41 60 o Golob Iris in Tomaž, NEVI.JE 041365 618 o Na sedežu društva Ajda Domžale se lahko oskrbite z izredno kvalitetnimi DEMETER jabolki za ozimnico, iz sadovnjaka člana našega društva . Jabolka so vrste jonagold, ajdared, gloster in druge. Pokličite na sedež društva Podrečje 10, tel.: 01 721 48 00 * m j* STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacljski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Policijska postaja Domžale Kronika 6. november - vlom v avto, kraja kolesa in zaseg neznane snovi Pred gostinskim lokalom v Dcpali vasi je bilo vlomljeno v parkiran osebni avtomobil znamke Renault Clio, iz katerega je storilce ukradel avtoradio neznane znamke, le nekaj kasneje pa je bilo v bližini avtobusne postaje v Domžalah ukradeno zaklenjeno moško treking kolo znamke Nakamura, ser. št. SA50-11602, belo - rdeče barve. Policisti so v Studi ob kontroli domačina zasegli zvitek, v katerem je bila neznana snov zelene barve. Zaradi suma, daje imel mladenič pri sebi prepovedano drogo, je'bil zasežen zvitek poslan v analizo, kjer se bo ugotovilo, katere substance je vseboval. 8. november - prometna nesreča na Rodici Zaradi izsiljevanja prednosti se je na Trdinovi ulici pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Policisti so zoper povzročitelja podali obdožilni predlog. Materialna škoda znaša cca. 600.000 SIT oziroma 2500 IIIR. 9. november - vlom v trgovino in kontejner Na Krakovski cesti v Domžalah jc bilo vlomljeno v trgovino, iz katere je storilec poskušal z različnim primernim orodjem izruvati vzidano kovinsko blagajno, kar pa mu ni uspelo. Pri tem je nastala materialna škoda, ki znaša okoli 240.000 SIT oziroma 1000 EUR. Pod hribom Krumperk pa je bilo vlomljeno v kontejner, kjer je imelo tamkajšnje društvo shranjeno samohodno motorno traktorsko kosilnico znamke STIOA VILLA PARK. (kosilnica se vo/i kol traktor). Materialna škoda - okoli 420.000 SIT oziroma 1750 EUR. 10. november - vandalizem Neznana skupina mladeničev je na platoju pred veleblagovnico v Domžalah povzročila pravo razdejanje. Iz stene je bila odtrgana telefonska govorilnica, razmetana so bila vsa igrala za otroke ter stoli in mize pred gostinskim lokalom, razbitih je bilo več stekel na galeriji in trgovini. 11. november - vlom v trgovino, vozila, hišo, kraja ovac, razgrajanje Na Breznikovi ulici je bilo vlomljeno v trgovino s hitro prehrano. Storilec je ukradel 7 reg. blagajn znamke NCR z. menjalnim denarjem ter DVD player znamke Matrix. Materialna škoda znaša okoli 700.000 oziroma 2500 EUR. V tej noči je bilo v Domžalah vlomljeno v rekordnih 11 osebnih avtomobilov, pri tem povzročena velika materialna škoda in iz njih odtujeni avtoradii ter druga avdio oprema. V Krašnji je lastnik ovac pri tatvini ovce zalotil Ljubljančana, v nakupovalnem Centru Breza pa so policisti intervenirali v eni izmed trgovin, v kateri je razgrajal pijan Domžalcan ker je bilo Utemeljeno pričakovati, da bo v pijanem stanju s kršitvijo nadaljeval, BO mu policisti odvzeli prostost in odredili pridržanje do izlreznilve v zato namenjenih prostorih na policijski postaji Domžale. Mladeniču je bil izdan tudi plačilni nalog zaradi njegovih kršitev. Na Gregorčičevi ulici v Domžalah je bilo skozi balkonska vrata vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je odtujil več kosov zlatnine, mobilni telefon, digitalni fotoaparat, denar in polne liste. bila vrnjena lastnici. V Mengšu so neznanci razbili steklo na osnovni šoli, na Rodici pa je biloukrade-no zaklenjeno gorsko kolo znamke BALANCE, tip ATACK PRO, modro - rumene barve. 14. november - vlom v gostinski lokal, hišo, zaseg neznane snovi Blizu novega rondoja v Radomljah je bilo vlomljeno v gostinski lokal, iz katerega je storilec odtujil dve denarnici in več škatlic cigaret. V Turnšah je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je v dopoldanskem v času s primernim orodjem na vzvod odprl pritlično okno in iz hiše odtujil dokumente, zlatnino in denar. Policisti pa so v Domžalah na Zupančičevi ulici ob kontroli mladeniča iz Črne vasi zasegli delce posušene rastline zelene barve. Zasežen zvitek je bil poslan v analizo, kjer se bo ugotovilo, za katero rastlino gre. Policisti so odvzeli prostost mladoletniku iz Domžal in ga predali preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil hišni pripor. Mladoletnik je namreč pred šolo v Domžalah z grožnjo izsilil denar od drugega mladoletnika. 15. november - povožen pešec, vlom v kiosk Na Ljubljanski cesti je voznik osebnega avtomobila izsilili prednost pešca, ki je pravilno prečkal cesto in pri tem trčil vanj. Pešec je pri tem dobil poškodbe glave in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico. Zoper povzročitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo. Na Ljubljanski cesti v centru Domžal je bilo vlomljeno v kiosk s hitro prehrano, iz katerega je storilec odtujil cca. 60.000 SIT, oziroma 250 EUR. 16. november - požig vikenda Neznanci so v okolici Žej z neznano vnetljivo snovjo polili lesen vikend in ga zažgali. Vikend je v celoti pogorel. 17. november - tatvina kolesa, razbitje stekla, zaseg neznane snovi Neznani storilec je med 14.30 in 16.45 uro v Domžalah na hodniku večstanovanjske hiše na Savski cesti izvršil tatvino zaklenjenega ženskega kolesa znamke Rog, črno rdeče barve. Neznanec je okoli 22.00 ure v vhodna vrata telovadnice pri osnovni šoli v Domžalah vrgel zaboj s smetmi, pri tem pa razbil steklo na vratih. Policisti so v Domžalah kontrolirali mladeniča iz Domžal. Pri kontroli je eden izmed njiju odvrgel cigareto, za katero so policisti sumili, da je imela delce posušene rastline zelene barve. Ker je obstajal sum, da gre za indijsko konopljo, so mu policisti cigarete zasegli. Zasežen zvitek je bil poslan v analizo, kjer se bo ugotovilo, katere substance so bile v cigaretah. Isti dan so našli osebni avtomobil znamke BMW. Policisti so na kraju ugotovili, da je bilo vozilo preko noči ukradeno s parkirnega prostora pred Kolose-jem v Ljubljani. Iz vozila je neznani storilec izločil več delov. 18. november - kršitve na nogometni tekmi, vlom Policisti so zoper organizatorja nogometne izrekli globo, ker ni zagotovil zadostnih ukrepov, da navijači ne bi mogli vnašati pirotehničnih sredstev na prireditev. V Jaršah je bilo z razbitjem stekla sprednjih desnih vratih vlomljeno v dve osebni vozili; iz, prvega je storilec odtujil avtoradio, iz drugega pa le prednjo ploščico avtoradia. 12. november - pretep, najdeni predmeti, razbitje stekla Policisti so intervenirali v gostinskem lokalu na Količevem, kjer sla se pretepala dva domačina. Policisti so kršitelju izdali plačilni nalog. Občani so v gozdičku pri Brdu pri Lukovici našli poslovni kovček, ki so ga pregledali policisti in ugo-lovili. da izvira iz. vloma v osebni avtomobil meseca maja v Rovah. Kovček z vsebino jc bil vrnjen lastniku Prav tako jc bila v Domžalah pri skakalnici najdena denarnica, za katero seje ugotovilo, da je bila Odtujena pri vlomu v osebni avtomobil v Domžalah pred mesecem dni. Tudi denarnica z dokumenti je 19. november - vloma v voz.ili V (irobljah je bilo z razbitjem stekla sprednjih desnih vrat vlomljeno v dve osebni vozili, iz katerih je storilec odtujil avtoradia znamke Kenwood 6080 na CD s snemljivo ploščico ter Pioneer na CD s snemljivo ploščico. Z dejanjem je lastnik oškodovan za okoii 96.000,00 SIT oziroma 400 EUR. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozomosl vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. Martin TERGLAV, vodja policijskega okoliša Pet let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ker te ni. V SPOMIN IVANU KRASEVCXJ 20. decembra mineva pet let, odkar si nas zapustil, a spomin nate še vedno ostaja v naših srcih. Hvala vsem, ki se gaspominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ce imaš nekoga rad. nikoli ne umre. samo daleč, daleč je... ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in tete MARIJE ARNEŽ (roj. Kočar) vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami: z molitvijo, tolažilno besedo, cvetjem, svečami, spomini in udeležbo ob slovesu, prisrčna zahvala! Zahvala tudi g. kaplanu za lep pogrebni obred. _Vsi njeni V SPOMIN Triindvajsetega novembra je minilo sedmo leto, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta ŠTEFKA SMOLNIKAR roj. Vrenjak z Vira pri Domžalah , Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem prera-nem grobu ter ji prižigate svečko. Vsi njeni Mineva peto leto, ko v grobu spiš. a v naših srcih še živiš. Ni dneva, ne noči, da ne bi bil med nami ti. žalost in bolečina te zbudila ni. Se vedno te pogrešamo, ko te med nami ni V SPOMIN PETRU KOČARJU mL Dvajsetega decembra bo minilo pet let, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate ob grobu in mu prižigate sveče. Vsi, ki ga imamo radi. \ 'sak od nas svojo pot potuje. \'sako pot tisoč lučk osvetljuje. \ 'sako srce tisoč nitk povezuje. Nihče ne hodi po svetu sam. Vsako slovo jc bolečina. Vsako slovo Je majhna smrt. (Tone Kuntner) V SPOMIN Tridesetega novembra je minilo deset let, odk;ir nas je zapustila naša mama EMILIJA BIRK z Vira Hvala vsem, ki seje spominjate. Vsi njeni žV peto leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, solza, žalost, bolečina te zbudila ni. ostala je praznina, ki boli. V SPOMIN Dvanajstega decembra 2006 mineva pet let, odkar nas je zapustil naš FRANCI v RADKOVIC z Vira pri Domžalah Iskrena hvala vsem. ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate svečke. Vsi njegovi Srce tvoje je zaspala, zvon v slovo ti je zapel, misel nate ho ostala, spomin za večno bo živel. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in ata VIKTOR GRAŠIČ iz Nožic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi Zdravstvenemu domu Domžale, patronažni službi, posebno ge. Andreji. Hvala tudi g. župniku, pevcem, trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoč i: vsi njegovi Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo moči. veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene MARIJE ŠALAMON roj. Lederer iz Doba se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, darove, sveče, cvetje ter številno spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala zdravniku Janezu Svoljšku za pomoč v njeni bolezni, hvala pa tudi župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Pogrešam te. Mož I eopold Ne jokajle za menoj, le liho h grobu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Zahvala Po težki bolezni nas je v štiriinšestdesetem letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric ANTON DIMC iz Domžal, Miklošičeva l/d Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sodelavkam za izrečena ustna in pisna sožalja. podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Janezu Šimencu za poslovilni obred in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Slavka, sin Toni. hčeri Marija in Simona z. družinami ter sin Dušan. OBJAVE stran 26 Javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2007 Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale na podlagi 5. člena Odloka o vrednotenju in sofinanciranju športnih in rekreativnih programov v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/03) razpisuje kandidaturo za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2007. I. Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: l. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov zunaj obveznega izobraževalnega programa; • 1.1. Interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov; • l. 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok; • 1.1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok; • 1.1.3. Interesna športna vzgoja mladine; • 1.1.4. Interesna športna dejavnost študentov; • 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; • 1.3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; • 1.3.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: a. Cicibani, cicibanke, b. Mlajši dečki in deklice, c. Starejši dečki in deklice, • 1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: a. mlajši mladinci in mladinke, b. starejši mladinci in mladinke, • 2. Športna rekreacija; • 3. Kakovostni šport; • 4. Vrhunski šport; • 5. Šport invalidov. Vsebine oziroma programi, ki so predmet tega razpisa, bodo vrednoteni na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/03). II. Na podlagi proračuna Občine Domžale za leto 2006 se za vsebine iz prejšnje točke nameni 44.000.000,00 SIT. V primeru, da bo proračun Ob- čine Domžale za leto 2007 drugačen od proračuna Občine Domžale za leto 2006, se sorazmerno spremenijo odobrena sredstva. III. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva, • zveze in združenja športnih društev, kijih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Domžale, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • zavodi za področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo program na območju občine Domžale. IV. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da so registrirani kot pravni subjekti, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih programov, • da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, • da imajo urejeno evidenco o udeležencih programov, • da delujejo na območju občine Domžale. V. Rok za prijavo je 18.12.2006 VI. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po objavi javnega razpisa. VII. Obrazci za prijavo na javni razpis so na voljo potencialnim kandidatom na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Potencialni kandidati lahko dobijo navedene obrazce tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, Domžale ter na spletnih straneh: www.domzale.si in www.zavod-sport-domzale.si. VIII. Popolne vloge s pripisom »za javni razpis« potencialni kandidati vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Ljubljanska 69 1230 Domžale IX. Vse dodatne informacije lahko dobite osebno ali pisno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališke 4, Domžale in na tel.št.: 01/72-16-862 in 041/966-192 ter na Oddelku za družbene dejavnosti ali na telefonski številki: 01/7241-305. Številka: 62400-3/06 Datum: 22.11.2006 mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje: pre-zračevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje Sole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.:041 605 391 IIRMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097 INŠTRUIRAM matematiko, lizi ko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571/ Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTI-GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserjc, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 9 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 Inštruiram matematiko in nemščino za osnovne in srednje šole. Mob.: 031 280 206 VENESA d.o.o. Odprli smo prodajalno ženskih in moških pletenin (tudi za močnejše postave) na VEGOVI 2 v Domžalah. Tel.: 72 10 499 Na relaciji Domžale - Lukovica iščemo zanesljivo in vestno gospo za Likanje perila na njenem domu lx tedensko oz. po dogovoru. Tel.: 041 656 690 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Slamnikarska 4, Domžale (bivša ind. prodajalna Univerzale) Tel.: 01/721 10 22 OBIŠČITE NOVO TRGOVINO S TEHNIČNIM PROGRAMOM: • izdelki iz tehnične gume in plastike • brezazbestni program • delovna zaščitna sredstva • barve, laki in pribor • mešalnica barv za avtoličarje in pleskarje VELIKA PONUDBA IN UGODNE CENE! DERMATOLOŠKO INTERNISTIČNE AMBULANTE DOMŽALE Svetovanje in zdravljenje kožnih bolezni, krčnih žil, kroničnih ran, alergijskih bolezni, bolezni srca in pljuč vam omogočamo v dermatološko internističnih ambulantah, Vodnikova 3a, 1230 Domžale. NOVOSTI SO ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL S SKLEROTERAPIJO IN RADIOFREKVENTNO METODO TER ULTRAZVOČNI PREGLEDI SRCA, ŽIL, TREBUHA. PROSTATE IN ŠČITNICE. ODPIRAMO TUDI AMBULANTO ZA VSE VRSTE KRONIČNIH RAN. KJER BO PRVI PREGLED BREZPLAČEN ŠTEVILO PREGLEDOV JE OMEJENO! Naročanje ponedeljek popoldan, torek.sreda, petek dopoldan, četrtek cel dan na tel.: 01 7216 003. TVD Partizan Domžale vabi na Božičkov pohod nordijcev V soboto, 9. decembra 2006, ob 10.00 uri Zbrali se bomo na začetku TRIM STEZE in se skupaj sprehodili do sv. Miklavža nad Brdom. Dobrodošli! Kulturno društvo Groblje in Župnija Jarše vabita na MIKLAVŽEVANJE v nedeljo, 3. decembra 2006, ob 16. uri v Kulturni dom Groblje. Center Breza vabi na MIKLAVŽEVANJE v torek, 5. decembra, ob 17. uri za otroke in starše. Vabimo vas v Dom krajanov v Žejah, kjer bomo v torek, 5. decembra 2006, ob 18. uri skupaj pričakali Sv. Miklavža. Pred tem si boste lahko ogledali krajšo igrico Zrcalce. Sv. Miklavž ima pripravljena darila za vse predšolske otroke, pa tudi nekaj za ostale ... Informacije na tel.: 724 90 43 e-mail: srd.konfin@email.si Vabi: ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO KONFIN - Sv. TROJICA KD FINANČNA TOČKA F# Zagotovo vam bomo lahko povedali še kaj novega. Finančni točki www.kd-group.si www.financna-t Oglasite se v Finančni točki Domžale, kjer vam bomo z veseljem posredovali vse informacije o različnih naložbenih možnostih in skupaj z vami našli tisto obliko varčevanja, ki bo ustrezala vašim ciljem, željam in finančnim zmožnostim, z upoštevanjem vašega odnosa do tveganja. Najbližja poslovalnica Finančne točke je v Domžalah: mnim skladom O vzaje- ¿V; % * *j * "K 3 4*' * * *m ar ♦ iaBHJfl www.sam.si Dobrodošli! Mercator Center Domžale rv - /r<\ Prireditve v mesecu decembru^ "^^^ " Sreda, 13. decemgH Snežinke za novoletno jelko - otrošrTaT^tvarjalna delavnica/ Petek, 1. december, ob 17. uri Športno^popoldnefzfNK Domžale i \a\lsr\ _ nfmčl/a i ic-tw-at-ialn: Sobota, 2. december, ob 11. uri Pekarna Grosuplje in Hip Hura s peko Matjaža Ponedeljek, 4. december, ob 16. uri Obisk Miklavža t- .Sreda, 6. december, ob 17. uri [praznična smrečica - otroška ustvarjalna delavnica IRetek, 8. december, od 14. do 18. ure IIrlitove, vibracije - v živo |Retek~)y8. december, ob 17. uri luneyiikolinz domačo zabavo ponedeljka do pe~_ prazniki Petek, 15. december, ob 17jfuri Božičkov cirkus JP Sobota, 16. december, ob 11. uri Božična - otroška ustvarjalna delavnica Nedelja, 17. december, ob 11. uri Čas obdarovanja - otroška ustvarjalna delavnica Ponedeljek, 18. december, ob 17. uri Novoletna skrinjica igrač - glasbena animacijska predstava Torek, 19. december, ob 17. uri Božični koncert 2 Sreda, 20. december, ob 17. uri Pod pravljičnim nebom - pravljične urice 9. do 21. ure/ od 6 zaprto, Prisrčno vabljeni! \ ■