METOVALEC. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »mi Izhaja 15. in zadnjega rine v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. Vsebina: Kmetijska družba na velesejmu. — Živinorejska razstava na letošnjem velesejmu. — Jezerske ovce na živinorejski razstavi v Ljubljani. — Dva nova travniška kultivatorja.' — Preizkusi s planinsko ržjo. — Učno travišče. — Nasveti pred trgatvijo. — Elcema — sredstvo proti metuljavosti. — Razstava goveje živine v Krškem. — Kmetijsko posvetovanje v Mariboru. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Kmetijske novice. — Gospodarske stvari. — Književnost. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Kmetijska družba na velesejmu. Na letošnjem velesejmu je nastopila tudi Kmetijska družba s svojo razstavo v predlopi paviljona „F". Pokazati hoče dosedanji razvoj in delovanje blagovnega oddelka, ki mu je naloga, preskrbovati družbene člane in podružnice z raznimi gospodarskimi potrebščinami. Razstava Kmetijske družbe obsega vse tiste predmete, ki jih oddaja blagovni oddelek za pospeševanje našega kmetijstva. Tako želi podati Kmetijska družba celotno sliko raznovrstnih, potrebščin, ki jih družba priskrbuje svojim članom in ki jih ima stalno v svoji zalogi. Vsa razstava je tako vprizorjena, da se vidijo vse različne kmetijske potrebščine v določenih skupinah. Prednji prostor zavzemajo različni poljedelski stroji počenši od plugov in orodja za obdelovanje zemlje do strojev za čiščenje in sortiranje žitnih pridelkov. V večjih skupinah so v ozadju stroji za mlekarstvo (srednja skupina) in na obeh straneh pa stroji za vinarstvo, stroji za sadjarstvo in vrtnarstvo. Na skrajnih koncih in vmes so pa na posebnih policah postavljene zbirke umetnih gnojil, močnih krmil, raznega semenja in raznovrstnih gospodarskih potrebščin in sredstev, ki jih rabimo danes za zatiranje in odvračanje rastlinskih bolezni in škodljivcev. V te zbirke je sprejela tudi žita semeno-gojske postaje v Beltincih in v Guštajnu (Osiander) kakor tudi sredstva za pokončavanje raznih bolezni in škodljivcev tvrdke Chemotechna in Dr. Jenčiča. Kmetijska družba je porabila letos prvič priliko, da je stopila z uzorci svojega blagovnega prometa na dan, da tako pokaže svojim članom in drugim interesentom obsežnost svojega poslovanja in svojega dosedanjega dela na polju priskrbe kmetijskih potrebščin. Opozarjamo na to razstavo in vabimo vse interesente, da si jo ogledajo. —n. Živinorejska razstava na letošnjem velesejmu. Našemu vabilu so se živinorejci odzvali v tako lepem številu s svojimi živalimi, da obeta postati tudi ta prireditev prvovrstna. Za razstavo konj, ki je že lani dosegla tako lep uspeh, je priglašenih več kakor 100 živali različnih pasem. Posebnost letošnje razstave pa obstoji v tem, da se vrši ob enem tudi razstava goveje živine. To je prva taka razstava, ki jo priredimo v Ljubljani. Tudi za to razstavo je priglašenih nad 100 živali. Največ razstavljalcev je seveda iz ljubljanskega okraja, odlično zastopana pa bodeta tudi gorenjska in dolenjska stran z živalimi iz najbolj znanih živinorejskih krajev. Razstava goveje živine bo nudila prav pestro sliko različnih pasem, ki se goje v naši deželi. Poleg različne enobarvne živine bo zastopana v velikem številu tudi lisasta ali cikasta živina. Razstava konj in goveje živine se otvori po programu v nedeljo, 6. septembra ob 9. uri dopoldne in ostane odprta samo ta dan do 6. popoldne. Tako imajo priliko, da si ogledajo živinorejci od vseh strani naše dežele. Je pa še druga zanimivost pri letošnji živinorejski razstavi. V zvezi z razstavo se vrši tudi plemenski sejm za konje in goved na posebnem prostoru, ki se drži razstavišča goveje živine. V tem oddelku bo razstavljenih na prodaj tudi 40 plemenskih ovac sulčavsko-jezerske pasme, ki pridejo de- loma iz Jezerskega in deloma iz Sulčave in za katere bo najti tudi med našimi živinorejci gotovo mnogo interesentov. Naše gospodarje pa vabimo, da si ogledajo eno in drugo razstavo in da pokažejo s tem, da vedo ceniti velik pomen, ki ga imajo take prireditve za nadaljno povzdigo naše živinoreje. —n. Jezerske ovce na živinorejski razstavi .v Ljubljani. Jezerska ovca je znana že v 16. stoletju kot najboljša planinska ovca. Po svetu je bila poznata kot „velika planinska ovca" (Alpen-Riesenschaf). Smelo trdim, da je to še dandanes. Njene prednosti so: močna in lepa zrast, skromnost v prehrani, utrjenost pred vremenskimi vplivi, okusnost mesa in zlasti fina volna. Dorastla ovca doseže 50—70 kg; ovni pa 70—100 kg, pa tudi več. Razširjena je pred vsem v avstrijske alpske dežele, kamor se je že dolgo vpeljavala in kamor se še danes vpeljuje. Po vojni jo je pričela Kmet. družba vpeljavati tudi v novomeški, černomaljski in kočevski okraj s prav povoljnim uspehom. Kamorkoli jo vpeljujejo, povsodi se privadi in zadovoljivo uspeva. Z ozirom na njene vrline bi bilo želeti, da bi se jezerske ovce poprijeli povsod, kjer imajo pripravne pašnike, ki zaradi težke dostopnosti niso za govejo živino. V zimskem času pa je zadovoljna z vejniki (frodel) in najslabšim senom. Prehrana je torej prav lahka in poceni. Reja te ovce bi bila hranilnica naših kmetov, ker bi z malimi stroški lahko prišli do močne, lepe in cenene obleke. Ob potrebi in priložnosti pa tudi do cenenega ni okusnega mesa. Ako želi kdo dobiti plemenih ovac jezefske pasme, naj si jih nabavi na plemenskem sejmu v Ljubljani o priliki živinorejske razstave dne 6. septembra, kjer bo razstavljenih večje število teh ovac, ali naj se pa obrne na podpisanega ekonoma, ki bo drage volje poskrbel vse potrebno. Hladnik — Kranj. Živinorejska razstava na ljubljanskem velesejmu se otvori v nedeljo, B« septembra t. I. ob 9. dopoldne in ostane odprta do 6. popoldne. Dva nova travniška kultivatorja. Znana tvrdka I. Cervinka v Pragi je spravila na trg dvoje novih strojev za obdelovanje travnikov, ki jih prinašamo danes našim gospodarjem na ogled. To je kultivator „Ara", ki ga kaže pod. 27. in kultivator Darius, ki ga kaže pod. 28. Prvi je njivski brani podobno orodje, samo da ima namesto zob nože, s katerimi razrezuje rušo 5 do 10 cm globoko in jo na ta način odpira vplivom zraku, ob enem pa zatira travniški mah in ga trebi iz zemlje. S pomočjo Pod. 27. Travniški kuidvator „Ara", dvignen iz zemlje s pomočjo vzvoda. posebnega vzvoda se noži lahko vsak čas dvignejo iz zemlje in očistijo od nabranega mahu. S tem kul-tivatorjem se da mah bolj temeljito trebiti iz travniške ruše, kakor s travniško brano, ker ga trebi iz zemlje s korenino vred. Pri takem delu se tudi umetna gnojila bolj pomešajo z zemljo. Pod. 28. Travniški kultivator „Darius". Drugi stroj je travniški kultivator „Darius", ki ga predstavlja pod. 28. Ta stroj je sestavljen iz njivskega kultivatorja (razruševalca) s tem, da se mu na jeklenih lemežih pritrdijo dvozobati vilam podobni jekleni noži, s katerimi reže do 10 cm globoke brazdice in trga tem potom tudi mah iz ruše. Stroj je vrlo poraben, trpežen in lahek za delo. Ce te nože odstranimo, nam rabi stroj s svojimi vpog-njenimi jeklenimi in prožnimi lemeži za rahljanje in drobljenje brazd (preorane prahe), tako in še bolje seveda kakor navadni razruševalec (ekstirpator). Oba stroja je razstavila družba na letošnjem velesejmu in se lahko pri njej naročata. —r. Preizkusi s planinsko ržjo. Kmetijska družba namerava v tej jeseni preizkusiti planinsko rž iz gorskih vasi v Bohinju, kako bi se obnesla v dolinskih krajih. V to svrho bo tistim posestnikom, ki se zavežejo, da bodo take preizkuse izvedli natančno po navodilih, oddala manjše količine semenske rži po znižani ceni. Pri teh preizkusih se bo šlo za to, da doženemo, jeli uspeva planinska rž v dolinah bolje nego domača. .Vsak preizkuševalec bi moral zaraditega posejati enako površino domače rži. V svrho primerjanja bo moral natančno opazovati razvoj domače in planinske rži, in zabeležiti te podatke na posebno polo, slednjič pa končni pridelek obeh parcel natančno stehtati, tako glede zrnja kakor glede slame. Tako zbrane podatke bo moral doposlati Kmetijski družbi. Kdor želi izvesti te preizkuse s planinsko ržjo, naj se javi pismeno pri Kmetijski družbi, najkasneje do 15. septembra, nakar se mu bo primerna količina rži s potrebnimi navodili doposlala. Učno travišče. Inž. Sadar, Maribor. V zadnjem članku pod tem naslovom v 15. štev. ' ..Kmetovalca" mi je dodati le še odgovor na sledeče vprašanje: Kaj naj opazujemo v učnem travišču? Na učnem travišču, ki smo si ga uredili do danih navodilih je opazovati ne le ves razvoj posejanih trav, ampak tudi vse vnanje vplive in druge pogoje na rast posameznih vrst trav. Opazujmo tedaj: a) Kalenje in odganjanje. Videli bomo, da razne trave kalijo v različnem razdobju. Razmaki od 8 do 14 dni, celo 3 tednov niso redki. Najprej bo odgnal mačji rep, trav. bil-nica, obe ljulki, rana pahovka in pasja trava, najzad-nje trav. latovka in šopulja. Iz tega opazovanja se bomo naučili, kako važno je pri sestavi travnih zmesi, da ne porabljamo samo istovrstnih trav; kajti, če bi na primer sejali samo trave, ki pozno kalijo, bi nam plevel zarastel njivo, še predno bi trave vzkalile, in bi nam lahko uničil vso setev. b) Razvojne dobe. Posamezne trave se razvijajo jako različno. Trave, ki hitro kale, navadno tudi hitro rastejo. Treba bo biležiti čas, ko trave prično in končajo ob-raščati se, klasati, cveteti, zoreti. c) Obliko rasti. Treba bo paziti, če delajo trave šope ali poganjajo pritlike. Obe skupini trav se morata na travniku izpopolnjevati. Nadalje opazuj, ali tvorijo trave ozke ali široke, gladke ali hrapave, gole ali kosmate liste in kakšno je razmerje med steblom in listno maso! Mnogo bilk da slabo leseno krmo. d) Obiranje semena. Pri tem pazi na cvetenje in zorenje. Če se zakasniš le za en dan, že se osiplje polovico zrnja. e) Okuženje z boleznimi. Bolezni trave močno napadajo. Posebno često rja. Tudi snet večkrat onemogoči obiranje semena. Živalski škodljivci: fritova muha, strune, gosenice i. si. lahko napravijo veliko škodo. Opazuj, kako odporne so posamezne vrste trav proti boleznim in škodljivcem; tudi to mora vedeti kmetovalec, ki hoče travnike zasejavati. f) Ponašanje trav v suši in dežju. To opazovanje nam bo nudilo mnogo zanimivosti glede uplivanja vremena na trave. Iz tega bomo zaključili, katere trave spadajo na našo zemljo in v naše vremenske okolnosti. Stremimo za tem, da so trave vedno zelene. Najboljša je torej ona, ki je zelena ob suhem in mokrem času. Na učno travišče kaže posejati tudi razne detelje, ki rastejo po travnikih, da jih na ta način spoznavamo glede rasti in druge vrednosti. Poleg obče znanih detelj, ki jih pridelujemo po njivah (domača detelja, nemška detelja ali lucerna, inkarnatna detelja) je posejati esparzeto (Onobrychis sativa), švedsko deteljo (Trifolium Hybridum), belo deteljo (T. ra-pens), rožičkasto in močvirnato nokoto (Lotus cor-niculatus in uliginosus), hmeljsko lucerno (Medicago lupulina), zajčjo deteljo ali ranjek (Anthyllis vulne-raria). Vsa opazovanja je treba zapisati, da ne uidejo spominu! Po travišču hodi z odprtimi očmi in svinčnikom v roki! Nasveti pred trgatvijo. Za vinogradnika se bliža najvažnejši in najve-selejši čas v letu, to je čas trgatve, v katero stavi vinogradnik vse upe in nade in ki mu ima za vse težave in skrbi in stroške prinesti zasluženo plačilo. Zlasti letošnje leto mu je oskrbovanje vinogradov proti napadom peronospore in grozdne ples-nobe povzročilo izvanredno velike stroške, ker sta mu zaradi deževnega vremena ti dve bolezni pretili popolnoma ugonobiti ves letošnji nastavek. Ta boj je zahteval nenavadne izdatke, toda kdor se teh ni zbal in je voljno žrtvoval več denarja in več časa za njihovo pobijanje in odvračanje, ta se lahko sedaj veseli na dosežen svoj uspeh in dobro plačilo, ki ga čaka v letošnjem pridelku. Nesreča, ki utegne pridnega vinogradnika še doleteti, obstoji le še v morebitnih nevihtah in v trajno neugodnem jesenskem deževju, ki še lahko skazita letošnjo trgatev in ki ves letošnji vinski pridelek lahko močno poslabšata, tako da bi bil ves pričakovani dohodek najobčutneje prizadet. Upajmo pa na ugodno jesensko vreme, ki bo dozoritev pospeševalo ter vse zamujeno kolikor mogoče še popravilo. Pravilna zoritev grozdja ni zaostala do sedaj samo vsled prenizke poletne vročine in zaradi raznih bolezni in uim, marveč tudi zaradi neenakomernega in počasnega cvetenja, kar je bila posledica neenakomernega razvoja grozdov, odnosno jagod na enem in istem grozdu. Mesec avgust je v tem oziru mnogo popravil, a še bolj bodeta lahko zboljšala september in oktober, če bodeta količkaj suha in solnčna. V tem času, zlasti od druge polovice septembra naprej pridobiva grozdje dan za dnevom na sladkobi in splošni dobroti, dočim se preobilna kislina vedno bolj zmanjšuje. Ta sprememba se pojavlja, dokler ne prične grozdje na trti veneti. Ker ne zgubi do tega časa, t. j. do popolne dozorelosti grozdje nič na svoji teži, oziroma množini, si vsakdo neizmerno škoduje, kdor se prenagli s prezgodnjo trgatvijo, ko je grozdje šele napol dozorelo. Vsi vinogradniki bi se morali glede trgatve ze-diniti in sporazumeti, da se nikjer v Sloveniji ne prične s splošno trgatvijo pred drugim tednom oktobra, toraj šele po 10. oktobru. Ta sklep naj bi veljal seveda le za slučaj ugodnega nedeževnega oktober-skega vremena. Pozna trgatev bi bila letos tembolj umestna tudi z ozirom na pridobitev večje množine izbornega vina za izvoz v Nemško Avstrijo, kamor se bo lahko izvozilo glasom najnovejše pogodbe s to državo do 80.000 hI vina po znižani carini. Avstrija pa kupuje le najboljša vina, zato jih tudi drago plačuje. Če pričnejo v južnih krajih, kjer dozori grozdje že v prvi polovici septembra, s splošno trgatvijo šele oktobra, mislim, da bi morali toliko bolj v Sloveniji zavleči splošno trgatev do skrajne možnosti. Brez ugovora in pomisleka pa vsakdo lahko izvrši predtrgatev prav zgodnjega grozdja (portu-galka, anževinka, zg. burgundec i. e.), kakor tudi nagnitega grozdja. Poskušajmo toraj doseči v vsej Sloveniji letniku 1921. enak pridelek, da povzdignemo zopet sloves našega vina, kar bo močno vplivalo tudi na dobro kupčijo! Fr. Gombač. Elcema - sredstvo proti metuljavosti. V radovljiškem okraju so po nekaterih občinah zelo pogosti slučaji metuljavosti, posebno pri ovcah in kozah, pa tudi pri goveji živini (obč. Ribno, Rateče pri Kranjski Gori, kjer so močvirnati pašniki). Škoda je zelo občutna in malokateri posestnik si zna in zamore pomagati zoper zajedavca, ki povzroča to bolezen. Nedavno je naročil drž. mlekarski inštruktor Pevc sredstvo zoper metuljavost iz Beuel-a v Nemčiji, tzv. „EIcema", (bakrova sol), ter ga izročil v svrho poizkusa posestniku Matiju Arhu na Bodeščah pri Ribnem 14. Imenovani posestnik redi večjo čredo koz, katere pase deloma na zmoč-virjenih tleh ob Savi med Ribnem in Bodeščami. Koze so mu trajno bolehale na jetrni metljavosti. Po navedbi posestnika mu je poginilo v zadnjih letih 17 koz vsled metljavosti. Bakreno sol „Elcema" je poskusoma pokladal bolnim kozam po 5 gr na glavo in dan, na tešče zjutraj pred odgonom na našo, in sicer skozi tri tedne. Živali so v teku tega časa popolnoma ozdravile in ni bilo poznati pozneje na njih nobenega običajnega hiranja. Z ozirom na razširjenost in_ veliko,opasnost metljavosti pri pasoči živini bo Kmetjska družba že to jesen oddajala to sredstvo svojim naročnikom. Elcema je sploh za pašne živali dobro sredstvo, tudi za prašiče. I. S. Razstava goveje živine v Krškem. V nedeljo 23. avgusta se je vršila v Krškem na ondotnem sejmišču razstava goveje živine, ki je prav dobro uspela. Zasluga za to gre načelstvu Kmetijske podružnice in srez. ekonomu Ambrožu, ki se je veliko trudil, da se je stvar tako lepo sponesla. Živinorejci so prignali iz Krškega polja in Savske doline vsega skupaj 19 bikov, 36 krav in 35 telic. Zastopana je bila živina iz krškega in brežiškega okraja. Ocenjevalna komisija, kateri je predsedoval veter, referent mariborske oblasti Dr. Rajar, je priznala premije za 18 bikov, 30 krav in 24 telic. Razstavljena živina je bila precej enotnega tipa, vseskozi enobarvna, ponajveč sive in deloma pšenične barve. Vpliv muricodolske in murbodenske krvi je bil prav očiten. Bolj kakor biki so se odlikovale krave po svoji vnanjosti. Vmes je bilo tudi nekaj prav dobrih mlekaric. Tudi lepih telic je bilo precej veliko. Pri bikih se je videlo, da je treba tej reji dati bolj določeno smer in da je treba za njo bolj delati in več storiti. V Savski dolini in na. Krškem polju potrebuje živinoreja še mnogo zavednega in skupnega, organiziranega dela, da se bodo njeni dohodki dvignili in da se bo s tem postavil temelj za bolj uspešen napredek. Pomisliti moramo, da so na razstavo pripeljali najlepšo živino. Vtis, ki ga je napravila razstava na obiskovalca, je bil iz tega stališča prav povoljen. Pretežna večina krškopoljske živine pa potrebuje izdatnega izboljšanja v enem in drugem pogledu. Želeti je, da bo dala razstavljena lepa živina mnogo nove pobude za nadaljni napredek. Številni obiskovalci so se lahko prepričali, da se da doseči z dobro rejo prav ugodne in res lepe uspehe in da je v dobri reji, v skrbnem odbiranju živali, v dobrih plemenjakih, v domači izpodreji iskati glavno pomoč, da dosežemo tudi pri nas lepše uspehe. Krško polje mora posvetiti pridelovanju krme in gnoja več pozornosti. Dobri živinorejski kraji so najbolj trdni, vse bolj kakor pa vinski kraji. Kmetijski podružnici in njenim sotrudnikom pa vsa čast za skrbno vprizoritev, ki je bila velikega pomena za Krško in Savsko dolino. R. Kmetijsko posvetovanje v Mariboru. (Dalje.) VI. Živinorejska produkcija. A. Konjereja. Konjereja naj se Ie tam pospešuje (forsira), kjer so dani naravni pogoji za nje procvit. Tam pa moramo odgajati res prvovrsten konjski materijah Za pospeševanje konjarstva je poklicano delovati konjerejsko društvo. Dokler bo društvo obdržalo dosedanjo agilnost in požrtvovalnost, naj se mu odstopajo tudi nadalje državna sredstva za prirejanje razstav in potrebno upeljavo matičnih knjig. B. Govedoreja. 1. Naloga države: a) Vsakoletno izvajanje licencovanja bikov in dovolitev zadostnih sredstev za premovanje najboljših komadov pri tej priliki. Kontrola nad licencovanimi in nagradeniml plemenjaki. b) Dovolitev zadostnih sredstev za nakup dobrih bikov, ki se oddajajo s popustom do % nakupne cene na okraje, občine in zadruge tamkaj, kjer je to neobhodno potrebno. c) Država podpiraj ureditev domačih vzrejevališč, naj si bodo to zasebna ali udruženja. d) Za prevoz plemenske živine po železnici naj se dovolijo zopet znižani prevozni tarifi. e) Država naj po svojih ' organih izvršuje kontrolo pri bikorejskih in živinorejskih zadrugah in društvih ter naj dobro poslujočim dovoljuje znatne podpore. Pri podelitvi pomoči imajo zadruge prednost pred posameznimi prosilci. Želeti je, da se sprejme v nov zadružni zakon določilo, da lahko vrši revizije bikorejskih in živinorejskih zadrug, katere država denarno podpira, po svojih strokovnih organih. f) Izdajanje koncesij za živinsko trgovino naj se omeji na dejanske potrebe. Gonja hrvaških buš od sejma do sejma po delamržnih barantačih naj se prepove, ker se s tem le širi goljufija in nalezljive bolezni, trpinči žival in vznemirja resno domače rejsko delo. 2. Naloga okrajnih zastopov: a) Dovolitev zadostnih prispevkov za licencovanje bikov. b) Okrajni zastopi naj postavijo v proračunu zadostne prispevke za nakup dobrih plemenskih bikov tako, da bo mogoče vsako leto takoj po izvršenem licencovanju preskrbeti občinam manjkujočih bikov. c) Okrajni zastopi naj si urede svoje vzrejevališče in naj imena zato primernih najboljših živinorejcev javijo potom srezkega poglavarja velikemu županu. 3. Naloga občin: Občine naj posvečajo največjo skrb nabavi in vzgoji dobrih bikov in naj dovoljujejo iz svojih sredstev prispevke v to svrho. 4. Naloga udruženj: Podrobno delo v govedoreji naj opravljajo krajevni živinorejski odseki, pa naj si bodo občinski ali pri kmetijskih podružnicah, bikorejske in živinorejske zadruge in društva. Svoje delo naj osredotočijo v to, da se dvigne mlečnost naših pasem. Skrbe naj za potreben pouk in aranžirajo letne krajevne oglede plemenskega materijala. Pri tej priliki naj se praktično izvaja odbira za pleme od najboljših mlekaric. (Dalje sledi.) VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu" in le na vprašanja udov, ki so podpisana s notnim Imenom. Kdor želi pismenega odgovora, mora priložiti 3 dinarje za stroške. Vprašanje 62. V kleti, kjer imam krompir in druga jedila, so se mi zaredili črni polži, ki mi vse oblezejo in obgrizejo. Kako odpravim črne polže iz kleti? (F. P. v M.) Odgovor: V vaši kleti je preveč vlage, za to so se v njej zaredili črni polži. Svetovali bi vam sledeče: Spravite za enkrat iz kleti krompir in vsa jedila, klet dobro prezračite, osna-žite in potrosite po vlažnih tleh z živim apnom. Ko se je klet do dobra posušila, pobelite jo z apnenim beležem, da postane svetla in čista. Če bi pa vzlic temu prihajali še polži na dan, nastavite jim na nekoliko mestih krompirja zreza-nega na koščke kot vabo in zraven kako sveže, vlažno listje, pod katerim se polži čez dan skrijejo. Po dnevu jih 1'ahko po-lovite in uničite. Glavni pogoj, da se Vam ne bodo zaredili v kleti polži in drugi mrčes, je pa, da držite klet suho, snažno, dobro pobeljeno in v redu. L. Vprašanje 63. Moje dvanajst tednov staro žrebe ima zadnje noge v bicljih zelo krive, ter se ne dado zravnati. Pri počasni hoji, ovira ta pogrešek žrebe, medtem ko se pri teku ne pozna toliko. Kako popravim mlademu žrebetu krive bic-Ije? (I. K. v Zg. B.) Odgovor: Krivi biclji pri mladih žrebetih se morejo uravnati sami po sebi. To se doseže s tem, da se jim nudi priliko zadostnega gibanja, po možnosti na bolj trdnih tleh. Hoja ali paša na prevlažni ali pa močvirni zemlji ne stori dobro. Tudi v hlevu mora zrebe stati bolj na trdem, ne pa v blatu ali pa v vodi. S primernim ravnanjem in s prostim gibanjem se bodo krivi biclji kolikortoliko uravnali. Z zdravili se pa v tem oziru ne da ničesar doseči. Žzk. Fr. Černe. Vprašanje 64. Imam mlado kravo pri drugem teletu, ki ima prvo polovico vimena skoraj prazno, oziroma na prva dva seska daje le po nekaj kapljic mleka, dočim je zadnji del vimena dobro razvit. Kako zdravim bolno vime pri kravi? (I, F. v B.) Odgovor: Sprednji del vimena se je lahko posušil, če je krava imela na njem vnetje (volčič). Po gnojnih vnetjih od-mrjejo dostikrat celi deli vimena. Mogoče je