piM ^^ poštnina plačana v gotovini -- revija za tehniko in znanstveno dejavnost mladine • december 1987 • 26. letnik • cena 480 din Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavllč, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zoreč, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TiM izhaja desetkrat ietno • Naročnina za prvo polletje je 2400din, posamezen izvod stane 480dln • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p.541/x tel.213-733 • TekočI račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost. Kulturna skupnost. Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. ŠKATLA BREZ LEPLJENJA Tudi brez lepljenja lahko napravimo lepo in zelo uporabno škatlico. GRADIVO: - trši papir ORODJE; - pisalno in risalno orodje - šestilo - škarje POSTOPEK: Na papirju narišemo kvadrat s stranicami 16 cm x 16 cm. Nanj narišemo mrežo po risbi 1. Od roba odmerimo in začrtamo po 3 cm. Kvadrat izrežemo. Po črtah povlečemo s topo stranjo škarij in papir po teh črtah ostro prepognemo (risba 2). Trikotnik (risba 3) zavihamo preko roba, kot kaže risba 4. Vse skupaj ostro zapo-gnemo (risba 5). Enako napravimo na ostalih treh vogalih in dobimo škatlico (risba 6). UPORABA: Škatlico lahko uporabimo za shranjevanje drobnarij, lahko pa je tudi kozarček, ker ne pušča vode. Če naredimo še eno škatlo iz nekaj milimetrov večjega papirja, dobimo pokrov. ^N 1 \ 1 - li - - / 1 / 1 / / , / ' / 1 { \ 1 S ' \ 1 \ 1 \ Na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki je bilo na beograjskem športnem letališču Lisičji jarak so med letečimi maketami raket še posebej blesteli izdelki sovjetskih maketarjev. Njihove makete niso bile le do potankosti Izdelane, temveč so v zraku zmogle tudi vse operacije, tako kot njihove prave vzornice. Zato tudi visoke uvrstitve sovjetskih maketarjev niso nikogar presenetile. KAZALO naš pogovor 121 izdelek za dom IZDELAJMO GLASBILA 122 RAZPIS 3. REPUBLIŠKEGA TEKMOVANJA IZ ZNANJA RAČUNALNIŠTVA 123 SKRIVNOSTNI DEDEK MRAZ 124 VRTALNIK MINI20W 126 MODEL TOPLOTNEGA STROJA 128 GRADNJA INFLUENČNEGA STROJA 130 modelarstvo JASTREBU, del 132 AVTO DVIGALO model Č 139 elektronika MERILNI INSTRUMENTI ZA MLADE ELEKTRONIKE (3) 142 EQUALISER 145 NOVOLETNI KVIZ 149 male železnice POLAGANJE TIROV 150 NEKAJ O TELEVIZIJSKIH ANTENAH 155 RAZVOJ PROMETNIH ZNAKOV 157 timovi oglasi 159 zanke In uganke 160 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški Odbor: Jemej Böhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Mätej Pavlič, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zoreč, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izheya desetkrat letno • Naročnina za pn/opoHetje je 2400dir^, posamezen izvod stane 480din • Revijo naročajte na naslov; TIM, yubljana, Ijepi pot 6, p.p.541/x, 161.213-733 t Tekoči račun: 5010t-603-50480 • Tisk; Tiskama iijudske pravtee • Revijo sofi-nancirjyo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost. Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Stovenije. nas pogovor če bi merili odzivnost ali pa priljubljenost, recimo razširjenost, pa še koristnost naše revije po številu vaših dopisov, bi bil lahko ta čas že pošteno v skrbeh. Razen malih oglasov, vaših dopisov ni kaj prida, niti za spodo-ben.pogovor ne. Če pa se spomnim znane novinarske krilatice, daje pomanjkanje novice dobra novica, kar naj bi pomenilo, da ste z revijo zadovoljni, pa zato tudi ne dopisujete, oziroma nanjo nimate pripomb, je po tej plati zame tudi to dobra novica. Ker ste po tem uvodu že zapopadli, da vaših dopisov z vprašanji ni niti za sol, se bomo danes pogovorili o naši akciji Računalnik na dom. Na vrsti je že druga runda. Računalnike bodo na dom prejeli naslednji izžrebanci: ANDREJ LUKŠIČ Dolnja Težka voda 42 68322 Stopiče DEAN DARABOŠ ALEKSANDER MARCEN-SANDI Nazarje 88 63331 Nazarje MATJAŽ ČULK Zabukovica 137/a 63302 Griže Gornji Lakoš 94 69220 Lendava PETER ŽVAB Dutovlje 121 66221 Dutovlje Za vse, ki tokrat niste bili izžrebani, pa letos poslednjič objavljamo prijavnico za Računalnik na dom. TIM, Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana PRIJAVNICA ZA RAČUNALNIK REVIJE TIM Ime fn priimek:_ Popolen poštni naslov: Šola:. Razred:. Podpis:. Izjava šole: Potrjujemo, da učenec obiskuje našo šolo (Žig In podpis) izdelek za dom GLASBILA Kitoro iz plastične embalaže Amand Papotnik IZDELAJMO GLASBILA Tehlška ustvarjanost in izvirnost ne poznata meja. Na vseh področjih dela in življenja je potrebna originalnost in razmišljanje: kako bi s pomočjo znanja, izkušenj, spretnosti in opredeljenega namena uresničili tehniško zamisel. Zato sem se odločil, da vam tokrat pomagam z nasveti za oblikovanje in preoblikovanje obstoječih in odpadnih materialov. Izdelek, ki ga boste ustvarili, je lahko lepo in koristno darilo za najmlajše. Podarite ga lahko ob Novem letu. Lahko pa ga izdelate zase pri krožku aH v prostem času. Pripravil sem: 1. Kitaro iz plastične embalaže 2. Boben iz tulca 3. Ksilofon Skupne značilnosti 1. Predstavljeni izdelki so predvsem iz odpadnih in vsem dostopnih materialov. 2. Izdelovanje je omejeno na uporabo preprostega orodja. 3; Z vsemi izdelki lahko razveselimo najmlajše. 4. Z izdelanimi instrumenti lahko preizkušamo tehnične in fizikalne (akustične) lastnosti. 5. Z njimi pa lahko vzpodbujamo vzgojno—igralno dejavnost. Uporabljeni materiali 1. Za kitaro iz plastične embalaže: plastična steklenica, guma oziroma žica za strune, vrvica za naramnico, žebljički za pripenjanje strun. Boben iz tulca Postopek r 2. Za boben iz tulca: kartonski tulec — večji, za tolkalo usnje, za prevleke opne in vrvica ali usnje za naramnico. 3. Za ksilofon: lesene palčke za ogrodje in palčke za du-rovsko lestvico, žebljički in gumijaste podložke. Dodatni material: žebljički, stekleni papir, neostik lepilo, obstoječe nalepke, samolepilni papir, kovinski dodatki itd. Uporabljena orodja 1. Merilno orodje: ravnilo, trikotnik, šestilo. 2. Zarisno orodje: svinčnik HB, flomastri 3. Obdelovalno orodje: škarje, šilo, kladivo, klešče, lok, žaga, pila za les, sveder 3 mm, vrtalnik oziroma ročni vr-talnik. Uporabljena naprava: jeralnik Osnovni napotki za delo 1. Ob posameznih risbah razvijte svojo idejo (poimenovanje delov, označitev sestavnih delov, določitev mer). 2. Izberite materiale in orodja. 3. Pri izdelavi kitare je potrebno s škarjami izrezati odprtino, s šilom ubosti luknje, vanje vstaviti žebljičke z večjimi glavami ter napeti gumijaste trakove oziroma žice različnih presekov. Priporočam preizkušanje in montažo naramnice. Preostane še oprema in aranžiranje za darilo! 4. Pri izdelavi bobna potrebujete obstoječi kartonski tulec (prazen boben pralnega praška, odrezek kartonskega tulca metrskega blaga ali tulec, kjer je bil navit iti-son), usnje, neostik lepilo in škarje. Glejte prikazani postopek! Preostane še izdelava tolkala (dva lesena dela — spojena z žebljički) zunanja oprema bobna in aranžiranje izdelka za darilo. 5. Za ksilofon potrebujete smrekove letvice, žebljičke z GLAS BILA Ksilofon večjimi glavami, gumo za podložke, vrtalnik, kladivo, lok žago in jeralnik, v katerem boste z lok žago žagali letvice. Glejte prikazano risbo. Ko boste izdelali še udarjalo—tolkalo, preizkušajte to-naliteto; če boste dobili dober tonski razpon, bo ksilofon še toliko vrednejši, s tem pa tudi darilo. Želim vam veliko ustvarjalnega zadovoljstva! RAZPIS 3. republiškega tekmovanja iz znanja računalništva za osnovne šole 23. aprila 1988 na Srednji računalniški šoli v Ljubljani. Tekmovanje bo Izvedeno na treh (3) ravneh in v naslednjih rokih: šolska tekmovanja — 11. 3.1988 regijska tekmovanja — 31. 3.1988 republiško tekmovanje — 23. 4.1988 Vsa tekmovanja bodo potekala v treh skupinah, In sicer: Skupina 1: učenci od 1,—4. razreda (LOGO—grafika) Skupina 2: učenci 5. in 6. razreda (BASIC I. ali PASCAL I.) Skupina 3: učenci 7. in 8. razreda (BASIC 11. ali PASCAL II.) (V drugi in tretji skupini lahko tekmujejo tudi učenci nižjih razredov, če se čutijo dovolj sposobne.) Šolska tekmovanja Šolska tekmovanja so internega značaja in pomenijo izbiro treh tekmovalcev za reQionaIno tekmovanje. Ti učenci predstavljajo šolo na regionalnem tekmovanju. Če je imela šola na 2. republiškem tekmovanju iz znanja računalništva v posamezni skupini učenca, ki je bil uvrščen med prvih pet, lahko v tej skupini prijavi na regijsko tekmovanje dva učenca! Naloge bodo za vse prijavljene enake. Šole oziroma učitelji — mentorji, bodo naloge prejeli teden pred tekmovanjem, potrebno je le do 22.1.1988 poslati zahtevek za tekmovalne naloge na naslov: ZOTKS, tov. Andrej JUS, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana. En izvod nalog za vsako skupino je brezplačen, za več izvodov pa Je potrebno priložiti naročilnico. Na isti naslov lahko tudi naročite lična priznanja za učence, ki tekmujejo na šolskih tekmovanjih. Regionalna tekmovanja Regionalna tekmovanja bodo prav tako izbirnega značaja, saj se bodo trije najbolje uvrščeni učenci iz vsake skupine (skupaj 9 učencev) udeležili republiškega tekmovanja, predstavljali pa bodo šolo, občino in regijo. Za regijska tekmovanja bomo glede na poslane prijavnice tek- movalne naloge dostavili organizatorjem regijskih tekmovanj neposredno pred pričetkom tekmovanja. Naloge, bodo vnaprej pripravljene in za vse prijavljene enake! Republiško tekmovanje Na republiškem tekmovanju predstavljajo regijo trije najbolje uvrščeni učenci iz vsake skupine (I—III). Naloge bodo razdeljene na tekmovanju. Organizatorji regijskih tekmovanj morajo takoj po končanem tekmovanju poslati priiožene in v celoti izpolnjene prijavnice na zgoraj omenjeni naslov. TEKMOVALNA DOLOČiLA, NAGRADE iN PRIZNANJA Tekmovalci bodo imeli na vseh ravneh na voljo točno dve šolski uri časa za reševanje pripravljenih nalog, pri čemer pa lahko uporabljajo poljubno literaturo. Uradni programski jeziki tekmovanja so: LOGO, BASIC in PASCAL. Tekmovanje obsega in zahteva poznavanje: osnov informatike in računalništva, programiranja v izbranem programskem jeziku, praktično delo na računalniku. Samo republiško tekmovanje bo obsegalo praktično delo na računalnikih, in sicer: 1. in 2. skupina prineseta svoje mikroračunalnike (organizator poskrbi za ustrezno število TV); 3. skupina dela na računalnikih z operacijskim sistemom MS — DOS ali CP/IM. Od programske opreme bo na razpolago: TURBO-PASCAL in IVlICROSOFT-BASIC. (za ustrezno število računalnikov poskrbi organizator). Vsi udeleženci in šole prejmejo priznanje za udeležbo na posameznih tekmovanjih. Na republiškem tekmovanju bodo trije iz vsake kategorije prejeli diplomo za doseženo uvrstitev in praktično nagrado. Posebne diplome prejmejo tudi šole, ki imajo najboljše tekmovalce. Najboljši tekmovalci bodo povabljeni na 6. poletno šolo računalništva v Ljubljani oz. Mariboru v času letnih počitnic. REGIONALNI RAZREZ Osnovne šole tekmovalce prijavljajo na naslove po naslednjem regijskem razrezu: 1. Mestna Zveza organizacij za tehnično kulturo Maribor. Tomšičeva 45, 62000 Maribor. Na ta naslov pošljejo prijavnice šole iz naslednjih občin: Lenart, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica, Pesnica, Ruše, Podbrežje, Tezno, Tabor, Rotovž, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. 2. Občinska Zveza organizacij za tehnično kulturo Novo mesto. Na ta naslov pošljejo prijavnice šole iz naslednjih občin: Črnomelj, Grosuplje, Metlika, Novo mesto, Kočevje, Kočevje, Trebnje, Ribnica, Krško in Brežice. 3. Občinska Zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj, p. p. 133, 64001 Kranj. Na ta naslov pošljejo prijavnice šole iz naslednjih občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Kamnik. 4. Mestna Zveza organizacij za tehnično kulturo L.jubljana, Ko-menskega 7, 61000 Ljubljana. Na ta naslov pošljejo prijavnice šole iz naslednjih občin: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Domžale, Bežigrad, Vič — Rudnik, Moste — Polje, Šiška, Center, Cerknica in Vrhnika. 5. Občinska Zveza organizacij za tehnično kulturo Nova Gorica, Delpinova 12, 65000 Nova Gorica. Na ta naslov pošljejo prijavnice šole iz naslednjih občin: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. 6. Občinska konferenca ZSMS Koper, Ukmarjev trg 6, 66000 Koper. Na ta naslov pošljejo prijavnice šole iz naslednjih občin: Izola, Koper, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica, Komisija za računalništvo pri STVM Jernej Böhm SKRIVNOSTNI DEDEK MRAZ Da, prav zares je lahko skrivnosten! Ne verjamete? Prisluhnite potem, kaj se dogaja pri nas doma tik pred iztekom starega leta. Praznična večerja je skoraj pripravljena. Pod novoletno jelko položimo majhen zvonček. Večkrat ga preizkusimo. Namenjen je dedku Mrazu. Nestrpno pričakujemo obisk dragega gosta. Oh, kako težko ga čakamo. Najmlajša člana družine se mi vedno zdita nekoliko zaskrbljena, toda skrbno prisluškujeta glasovom s ceste. Nenadoma planem k oknu. Včasih mi uspe celo nekaj videti. Ker se je o tem najbolje prepričati na mestu dogodka, odhitimo pred blok (mama nadaljuje s pripravljanjem večerje), toda kmalu se vrnemo, nekoliko razočarani, saj je očitno, da sem se motil. Tisti hip zaslišimo težko pričakovani glas kraguijčkov. Najbolj neučakani planejo proti dnevni sobi in mama jih komaj zaustavi, rekoč nekaj o primernem obnašanju. Težko seje krotiti. Glas nas vabi pa tudi svetloba, ki valovi skozi pol-prosojno steklo v vratih. Soba žari v migljajoči svetlobi. Končno ni moč več vzdržati in nekdo previdno odrine vrata, toda v tistem trenutku dedek Mraz izgine, kraguljčki utihnejo pa tudi tiste nenavadne svetlobe ni več. Zato pa je tu jelka, ki kot da na rahlo drhti od svetlobe svečk in raket, pod njo pa tisto najvažnejše. Sedaj je pravi čas, da opravim še neko malenkost. Prav kmalu bo potrebno odgovoriti na vprašanje, kako je lahko dedek Mraz odšel iz sobe v 7. nadstropju, in bilo bi sila neprijetno, če bi kaka »malenkost« zamajala mojo »teorijo«. Ne vem, zakaj je potrebno dvomiti o tem, kar lahko vidite celo na televiziji. Dedek Mraz lahko tudi leti! Naj vam razkrijem skrivnost? Potrebna je le dovolj velika stopnja varnosti, da skrivnost ne pride do napačnih ušes. Urednik mi je nekoč omenil, da revijo berejo le v višjih razredih osnovne šole in morda še kdo na univerzi (kar vem tudi sam) pa babice in dedki ter učitelji tehničnega pouka. Posluh torej tisti, ki želite letos presenetiti mlajšo sestrico ali bratca z obiskom dedka Mraza. Scenarij pa vseeno zaupajte staršem, vi prevzemite tehnično izvedbo projekta. a ^ b /li- si SI. 1. Vezje za svetlobne efekte S starter 40 W neonske svetilke Si stikalo Ž 40 W žarnica a, b vtikač (220 V) V realizacijo našega presenečenja je potrebno vložiti zelo malo dela. Potrebujete primeren kasetofon in tisto, kar prikazuje 1. slika. Zvok zvončka posnamete, v primernem času in prostoru tako, da vas pri opravilu ne bodo zasačili tisti, ki jih želite presenetiti. Z električnim vezjem, ki je narisano na omenjeni sliki 1, bomo ustvarili svetlobni efekt. (V skrajnem primeru lahko ta del naloge celo izpustite.) Morda bodo težave s snemanjem na domačem kasetofonu, večina le nima vgrajenega mikrofona oziroma nima te možnosti snemanja. V tem primeru prosite za pomoč sošolca, prijatelja. Kaseto previjte na začetek in jo vidno označite, da, ko bo šlo zares, ne bo zadrege. Zavedajte se, da bo naslednji poskus možen šele čez 366 dni. Torej nobene improvizacije. Posnetek naj bo dolg 5 minut, raje več kot manj. Takoj preverite kvaliteto in dolžino posnetka. Po uspešnem testu kaseto previjte na začetek in jo skrbno shranite na primerno in samo vam znano mesto. Za »light show« potrebujete 40 W starter neonske svetilke, ki ga bo potrebno kupiti v trgovini z elek-tro materialom. Prav tam lahko dobite tudi 40W barvno žarnico, grlo za žarnico, žico, vmesno stikalo in vtikač. Verjetno kaj od naštetega že imate v domačem »skladišču«. Barvno žarnico lahko nadomestite z navadno, le, da jo morate tedaj oviti s primernim barvnim papirjem. Priključni žici prilotajte na kontakta starterja, vse skupaj pa nato dobro povijte z izolirnim trakom. Tudi ostale povezave naj bodo narejene kar se le da solidno, da ne bo kake nesreče. Ko vezje priključite na S2 SI. 2. Medsebojne povezave L vezje po sliki št. 1 K kasetofon (s posnetkom) omrežno napetost (220 V), se bo žarnica prižigala in ugašala povsem brez reda. In prav to si želimo. Tako, zdaj smo opremljeni z vsemi potrebnimi pripomočki, toda nekaj dela nas še vedno čaka. Urediti moramo nevidno »daljinsko« upravljanje kasetofona in »light show« napravice. Najpreprostejše bo, če napeljete poseben skriven kabel s še bolj skrivnim stikalom (glej sliko št. 2). Oba »aparata« priključimo na isto vtičnico. S stikalom S2 prikličemo (vključimo stikalo) in odpeljemo (izključimo stikalo) dedka Mraza iz sobe. V skrajnem primeru, če vam bo obupno primanjkovalo časa, lahko izklapljate in vklapljate varovalko vtičnice, preko katere napajate kasetofon in »light Show«. V tem primeru se lahko zgodi, da izključite še hladilnik, namizno svetilko ipd. Premislite dobro, če ne bo sprejemljivo, poskusite z drugo vtičnico in drugo varovalko. Verjetno dosti možnosti ne bo in se bo potrebno nekako prilagoditi. Vsekakor bo nerodno, če zaradi tega ne bodo svetile električne svečke na jelki. Prepričan sem, da problem ni nerešljiv. Kako bomo ravnali? »Napeljavo« pripravimo kak večer prej. Žarnico postavimo na omaro za kak predmet tako, da je ne bo mogoče opaziti. Predpostavljam, da imate v istem prostoru tudi kasetofon, sicer ga skrijte. Nastavite ga na reprodukcijo ^tanje STO) in primerno jakost. Vložite kaseto. Ce bo kasetofon viden, slednje storite na zelo diskreten način le nekaj minut pred prihodom dedka Mraza. Stikalo S1 naj bo vključeno, S 2 pa izključeno. Ostalo se naj odvija po na začetku opisanem scenariju. Mogoče so najrazličnejše variante, vse pa imajo isto osnovo: otroci gredo vabit dedka Mraza, se očitno zgrešijo, zato dedek Mraz postavi darila kar pod jelko in hkrati vključi kasetofon (sprosti STOP stikalo na kasetofonu) in stikalo 81 oziroma svetilko, zatem pa odhiti naprej (veliko otrok mora še obiskati), pri tem pa ne pozabi za seboj zapreti vrat. Sedaj imate natančno 5 minut časa. Potrebna je dobra koordinacija na ustreznih nivojih, da se najmlajši pravočasno vrnejo z brezuspešnega iskanja. Potrebno bo nekaj diplomatske spretnosti, da ne planejo kar na vrat na nos v sobo k »dedku Mrazu«. Ves čas napeto opazujte kdaj morate izključiti skrivno stikalo (ali varovalko). Ali bo pri tem opravilu potreben pomočnik, ki vam bo signaliziral, pa je odvisno od »terenske situacije« pri vas doma. Vaše naloge pa tedaj še ne bo konec. Neopazno se bo potrebno dokopati do (vedno bolj vroče) kasete (kasneje jo neopazno brišite), potrebno bo izključiti stikalo »light show« svetilke (S1) in končno še vključiti stikalo S2 (varovalko), da bo kasetofon, avdio stolp ali center spet normalno deloval (ker vas »okvara« prav lahko izda). SREČNO 1988 in mnogo zabave! Matej Pavlič VRTALNIK MINI 20W Slika 2. Vrtanje lipove letvice, na kateri smo že prej preizkušali rezilno ploščico. Med počitnicami se je na tržišču pojavil nov proizvod, namenjen modelarjem, maketarjem, elek-troamaterjem, orodjarjem, filigra-nom in drugim mojstrom. To je vr-talnik MINI — 20W s pripadajočim orodjem ter usmernikom 15 V/2 A. Predstavlja precej izboljšano verzijo vrtalni ka, ki ga je že pred leti Izdeloval isti izdelovalec. Na reklamnem lističu piše, da je z vrtalni-kom mogoče vrtati, rezati, gravirati in polirati kovine, les in plastiko (slika 1). V uredništvu smo se odločili, da sami preizkusimo vrtalnik, preden ga priporočimo še vam, bralcem, in pri delu smo ugotovili, da to prav gotovo lahko storimo. Vrtalnik, ki je Slika 1. Vrtalnik MINI — 20W s priborom in usmernikom 15 V/2 A tako po kvaliteti kot tudi po ceni konkurenčen podobnim, ki jih je mogoče kupiti na oni strani meje, je resnično vsestransko uporaben in bi ga moral imeti v svoji delavnici prav vsak, ki se ukvarja s katerim od prej naštetih hobijev. Kako ste se prej mučili s povrtavanjem, izrezovanjem odprtin, graviranjem, rezanjem letvic in furnirja, boste videli šele ob uporabi vrtalnika MINI — 20 W. Z njim je vse te stvari ne-mreč otročje lahko narediti, v glavnem seveda zaradi njegove majhne teže (100 g) in velikega števila vrtljajev (od 12000 pri 12V do 18000 pri 15V enosmerne napetosti). Slika 3. Izdelava preprostega tiskanega vezja je mogoča z rezilno ploščico in tudi z nastavkom za graviranje Slika 4. sto Vrezovanje, še posebno v nekoliko trši les, je čisto prepro- da se zaradi velikega števila vrtljajev stopljena masa ne zalepi na rezilno ploščico, kajti le v redkih primerih potem ta še ostane cela. Pri rezanju z rezilno ploščico je treba biti zelo pazljiv. Pri nepravilnih bočnih obremenitvah ploščico lahko razžene, kar je zaradi velikih hitrosti zelo nevarno. Graviranje Z uporabo svedra, podobnega tistim, ki jih imajo zobozdravniki, je mogoče vrezovati v les (slika 4) in mehkejše kovine ali popravljati povezave na tiskanem vezju, z nekoliko drugače oblikovanim nastavkom pa lahko maketarji In filigrani naredijo zahtevne detajle, katerih Vrtanje Štiri različno velike čeljusti vpe-njalne glave omogočajo vrtanje s svedri 0 0,3 do 0 3 mm. iVIi smo s svedrom 0 0,8 mm z nekaj vaje v dobri minuti Izvrtali 50 luknjic v ploščico tiskanega vezja Iz dvostransko kaširanega vitroplastal Vrtalnik je treba držati popolnoma navpično, ker se sicer sveder, še posebno, če je res tanek, zelo hitro zlomi, pod ploščico, ki jo vrtate, pa je priporočljivo postaviti deščico Iz trdega lesa. Vrtanje plastike, kartona, lesa in različnih pločevin prav tako ne predstavlja nobenega problema (slika 2). Kdor se ukvarja z Izdelavo nakita In takšnega strojčka še nima, si bo z njim zelo olajšal delo, kajti vrtanje v majhne, po možnosti nekam vpete kose materiala, je s tem vrtalnikom, ki ga držite kot malo debelejši flomaster, čisto enostavno. Rezanje S posebno rezilno ploščico, ki se z vijakom pritrdi na nosilni trn, lahko Slika 5. Z brusom smo zgladili rob, ki Je nastal pri izžagavanju odprtine z rezilno ploščico elektroamaterji režejo vitroplast ali izdelajo preprostejša tiskana vezja (slika 3), modelarji in maketarji pa razrezujejo letvice — vzdolžno In prečno (glej sliko 2), furnir in balso, debelejši karton ter različne vrste do največ 1 mm debele pločevine. Pri rezanju plastike je treba paziti, Tehniški podatki Delovna napetost: 12 do 15 V, enosmerna Tok: 1,2 A Število vrtljajev: od 12000 do 18000 na minuto IVIoč:18W Premer vpenjalne glave: od 0,3 do 3 mm Cena vrtalnika je 40000 din, cena usmernika prav tako 40000 din. Garancijski rok je 12 mesecev. Naročniki Tima imajo pri direktnem naročilu na naslov Franko Šimetič, 52352 Kanfanar-Rovinj, tel. (05,''> 825-104 40% popusta. Da ste naročnik TIma, boste dokazali tako, da boste izrezali in priložili naročilu tale kupon. Izdelava z OLFA nožem in Iglami je sicer prava muka. Brušenje, poliranje Z valjasto oblikovanim brusom se da brusiti vitroplast (slika 5), les In mehke kovine, obnese pa se tudi pri čiščenju zarjavelih ali oksidiranih kontaktov in drugih površin. Z vsem tem še zdaleč niso naštete uporabe vrtalnika in pribora. Prav tako je še veliko področij, kjer pride v poštev samo kakšen od naštetih načinov obdelave, najbolj pa je seveda vse skupaj odvisno od iznajdljivosti In spretnosti posameznika. Mi smo bili nad vrtalnikom navdušeni In prepričani smo, da boste tudi vi! Franc Divjak MODEL TOPLOTNEGA STROJA Zakaj pokrovka na loncu, v katerem kuhamo juho, veselo poskakuje? Vodna para jo premika! Kako pa se pojavi para? Vodo segrevamo z dovajanjem toplote toliko časa, da zavre. Pri vrenju vode nastajajo vodne pare (plin), ki se dvigajo nad gladino vode. Če lonec pokrijemo, jim postane pretesno in pokrovko odrinejo — pravimo, da para lahko opravi delo. Namesto pokrovke lahko para potiska bat parnega stroja ali pa lopatice turbin v termoelektrarnah, kjer proizvajamo električno energijo. Oglejmo si potek izdelovanja modela takega toplotnega stroja. ORODJE Risalno in merilno orodje za pločevino, točkalo, električni vrtalnik, svedra 02 in 6 mm, škarje za pločevino, primež in električni spajkalnik. MATERIAL Bakrena (pocinkana, medeninasta ali bela) pločevina, bakrena žica, vezan les, prazna in čista pločevinka od barve ali laka, prazen kovinski vložek flomastra, tinol žica s pasto in žeblji. IZDELAVA Nosilni element (1) prenesemo na poljubno ne predebelo in ne pretrdo pločevino ter ga s škarjami za pločevino izrežemo. Nato na bakreno, pocinkano ali belo pločevino narišemo gonilnik (4), ki bo imel vsaj 12 lopatic. Pri izrezovanju gonilnika moramo paziti, da natančno izrežemo vseh 12 špranj v predvideni dolžini. Nato pripravimo vrtalni stroj, v katerega vpnemo sveder 02 mm In na nosilnem elementu (1) ter gonilniku (4) izvrtamo luknje. Pri vrtanju pazimo, da se nam kosi pločevine ne izmaknejo in poškodujejo, zato jih vpnemo v ročni primež ali pa primemo s kleščami. Gred (3) izdelamo iz bakrenega vodnika, ki mu odstranimo izolacijo in s kleščami odščipnemo dolžino. Ker mora biti gred čimbolj ravna, vstavimo žico med dve ravni deski in jo z medsebojnim pritiskom in kotaljenjem poravnamo. Podstavek (2) izdelamo iz vezanega lesa, površino zbrusimo z brusilnim papirjem in prelakiramoz nitrolakom. Gonilnik (4) in gred (3) spojimo s spajkanjem. Paziti moramo, da je gonilnik na sredini ter pravokotno na gred. Nato oblikujemo lopatice gonilnika, tako da pločevino na vseh 12 delih enako poševno ukrivimo, da bodo vsi vrhovi lopatic pri vrtenju gonilnika opisali isto krož-nico. Ker je pločevina mehka, oblikujemo lopatice ustrezno ročno in s ploščatimi kleščami. Nosilni element (1) ukrivimo v obliki črke U, ga z žebljički ali vijaki pritrdimo na sredino lesenega podstavka (2) in nanj obesimo gonilnik (4). Gred gonilnika (3) zavarujemo na vsaki strani pred vzdolžnimi premiki z dvema PVC objemkama, ki jih odrežemo od izolacijske plasti vodnikov. V lopatice gonilnika rahlo pihnemo in ta se mora pri tem čim lepše zavrteti. Poiščemo prazno pločevinko od ban/e, jo temeljito očistimo, tik pod pokrovom izvrtamo luknjo 6 mm in vanjo vstavimo širši del kovinskega flomastra. Tudi ta vložek poprej dobro očistimo v alkoholu. Vložek pritrdimo na škatlo pod pravim kotom s spajkanjem. V tej posodi bomo kasneje segrevali vodo (parni kotel), skozi cevko (šobo) pa bo uhajala para, če je pločevinka dobro zatesnjena. PREIZKUS DELOVANJA Zdaj sledi naš težko pričakovani preizkus delovanja — zagon turbi- KOSOVNICA ne: nalijemo poi pločevinke vode, jo zapremo s pokrovom in postavimo na podstavek (uporabimo lahko laboratorijski trinožec) in segrevamo z gorilnikom. Na primerni razdalji od kotla postavimo parno turbino. Ko voda zavre, začne skozi šobo izhajati parni curek, ki ga usmerjamo na lopatice toliko Poz Predmet Kos Material Mere 1 Nosilni element 1 pločevina 140 X 30 = 1 2 Podstavek 1 vezan les 90 X 70 X 10 3 Gred 1 žica 02 X 70 4 Gorilnik 1 pločevina 60 X 60 = 0.5 časa, da uravnamo vrtenje gonilnika na največjo hitrost. Naprej pa eksperimentirajte sami. doma ali v šoli; če boste turbino še Izpopolnili, bo sposobna še mnogo več od samega vrtenja. Miloš Macarol GRADNJA INFLUENČNEGA STROJA NA ELEKTRIČNI POGON Izdelava Leydenskih steklenic Leydenske steklenice so posebna vrsta kondenzatorjev za visoke napetosti. Njihov predhodnik so bile Franklinove plošče, pri katerih je bilo steklo vgrajeno v izolacijski podstavek in z obeh strani oblep-Ijeno s staniolom nekoliko manjše površine, da na robovih ne bi prišlo do predčasne razelektritve. Fizik Leyden je namesto ravne plošče raje vzel steklene kozarce in jih znotraj in zunaj oblepil s staniolom ter tako dobil zelo priročne kondenzatorje s sorazmerno veliko kapaciteto. Ker jih je zgoraj zaprl z izolirnim pokrovom in jim dodal na sredi vodnik s kovinsko kroglo, so po njem dobile naziv Leydenske steklenice. Kapaciteta kondenzatorja, kot vemo, ni odvisna le od površine staniola, ampak tudi od dielektrične stalnice vmesnega izolatorja, ki je pri steklu sorazmerno visoka. Podobno velja tudi za plastične mase, zato bomo namesto kozarcev raje uporabili juvi-durne gospodinjske doze, ki imajo tudi pokrov, s čemer si zelo olajšamo izdelavo kondenzatorja. Našemu namenu najbolj ustrezajo doze Jugoplastike, ki imajo premer 95mm, visoke pa so približno 140 mm. Iz staniola oz. aluminijske folije najprej izrežemo krog s premerom 92 mm in z njim oblepimo dno z notranje strani. Za zunanjo stran pa na staniol izrišemo najprej krog s premerom 95 mm in temu dodamo še krog s premerom 130mm. Izrežemo samo večji krog, nato pa mu do notranjega kroga napravimo zobce. Ko ga prilepimo, bodo ti zobci prilepljeni na plašč dozinega valja. Takoj zatem pripravimo še kos staniola v velikosti 95 X 300 mm in ga p-evidno nalepimo okrog zunanjega plašča, tako da bo prekril spodnje jezičke in segal do dna, medtem ko bo zgoraj 20 mm roba ostalo nepokritega. IVIorebitne gube lahko zelo dobro zgladimo z nohti, tako da bo površina čim bolj gladka. Za notranjo stran pa pripravimo kos staniola v velikosti 93 x 300 mm ter kos plastične folije v velikosti 93 x 400mm. Plastično folijo smo pripravili zato, ker je z Neostik lepilom skorajda nemogoče lepo oblepiti notranji del. To folijo enostavno zvijemo na nekoliko manjši premer (n. pr. 70 ali 80 mm), zatem okrog nje previdno namotamo še sta-niolno oz. aluminijsko folijo, oboje potisnemo v dozo vse do njenega dna. Brž ko bomo svitek izpustili iz rok, se bo plastična folija zaradi svoje prožnosti razmahnila do sten in ob nje potisnila tudi aluminijsko folijo, ki se bo stenam tesno prilegala. Plastične folije seveda ni treba odstraniti, ampak ostane v dozi. Zdaj je treba izdelati samo še priključek za notranjo folijo. Zanj bomo uporabili 4-milimetrsko na-pero oz. »špico« mopeda, kajti ta ima zgoraj navoj in matico, spodaj pa glavico, ki je pravokotno ukrivljena navzven. Nanjo bomo pricinili ali z izolirnim trakom prilepili šop žic iz pletenice, tako da se bodo dotikale dna, prav do njih pa bomo potisnili na sredi prevrtano okroglo ploščo iz akrilnega stekla s premerom 92 mm, ki bo zagotavljala navpično lego vodnika, za katerega bomo tudi na sredini pokrova izvrtali luknjo s premerom 4 mm. Kdor ima na razpolago medeninasto kroglo z 20 mm premera, ki ima že vrezan enak matični navoj, jo bo lahko privil namesto pripadajoče matice na sam vodnik. Vsekakor je tu kovinska krogla nujno potrebna. Prav dobro se obnesejo tudi kromi-rane krogle namiznih sobnih anten, ki so vgrajene v podnožje, zato da lahko dipola premikamo v razne smeri. Na isti način pripravimo tudi drugo Leydensko steklenico. Montaža stikala in podstavka za Leydenski steklenici Po priloženi skici si iz 5 mm debelega akrilnega stekla najprej izrežemo podstavek za obe Leydenski steklenici, zatem pa še vse tri medeninaste dele za njuno stikalo. Pred montažo manjša sestavna dela na označenem mestu ukrivimo za 90°. Iz tlorisa influenčnega stroja je razvidno, kako te dele skupaj s podstavkom montiramo na montažno deščico. Dodatno jih bomo utrdili še z montažo podnožja nosilca za iskrišče. Na vzvod stikala pritrdimo samo še daljši vijak, ki ga pokrijemo s poklopcem iz plastične mase, kakršne dobite na vložkih za flomastre. Ta nas bo obvaroval, da nas pri vklopu in izklopu stikala ne bo streslo. Izdelava iskrišča, njegovega nosilca in podnožja Ker bomo za kroglično iskrišče uporabili eno od obstoječih krogel na (desni) Leydenski steklenici, potrebujemo samo še en gibljiv vzvod s podobno kroglo in izolirnim ročajem. Izdelamo si ga po priloženi skici. Zanj potrebujemo kovinsko kroglo s premerom 20mm, kakih 10 cm dolgo kovinsko cev ali palico ustreznega premera in plastično cev za izolirni ročaj. Nosilec iskrišča si izdelamo po priloženi skici iz 5 mm debelega akrilnega stekla. Ta ima zgoraj namesto Izvrtine podolgovat izrez, ki nam bo omogočal poljubno nastavitev vzvoda iskrišča. To montiramo nanj s 40 mm dolgim matičnim vijakom, in sicer tako, da z obeh strani nosilca nadenemo po eno okroglo vodovodno tesnilo, s čimer bo gibljiv vzvod obstal v vsaki želeni legi. Dobro je, če ob glavici in matici namestimo tudi kovinsko podložko in če običajno matico zamenjamo z matico za ročno pri-vijanje. Sami se boste lahko prepričali, da je to enostavna in hkrati izvrstna rešitev. Iz 1 mm debele medeninaste pločevine si po priloženi skici izdelamo samo še podnožje nosilca, tega pa montiramo na podstavek in montažno deščico tako, da bo krogla gibljivega vzvoda vzporedna s kroglo na Leydenski steklenici. Ta krogla je namenoma pomaknjena malce navznoter, to pa zato, ker vam svetujemo, da v kroglo na Leydenski steklenici točno na sredini izvrtate, kar se da navpično, izvrtino s premerom 3 mm, katero f-'H tn w» m S a raSST««£K U LETBENSKI STEKLENICI bomo uporabili za razne naprave pri številnih poskusih. To velja za obe ll -ay H=l- ' s-czh s S-cz^s -IZZI-i s-a- _ -czi-s CM , 3-

0£r HZI] >1 e r.« czu-ili E=HT8 5 £ 00 Q. S Narejeno napravo vstavimo še v primerno ohišje. Najbolje je, če je ohišje kovinsko, tako da ga lahko ozemljimo, kar dodatno eliminira zunanje motnje. Ozemljitev dobimo po ozemljitvenem vodu (rumeno-zelena žica). Pri montaži naprave v ohišje je potrebno transformator ločiti od ostalega vezja s kovinsko pregrado, kar zmanjšuje brum, ki ga transformator oddaja. Najbolje je, če uporabimo toroidni transformator, ki oddaja skoraj 100 x manj bruma od navadnega transformatorja. Na koncu naj še povem, da equaliser vežemo med predojačevalnik in končno stopnjo, med dva kasetarja (pri presnemavanju), med mikro-fonski predojačevalnik in mešalno mizo, med mešalno mizo in končno stopnjo... Vezava je torej odvisna od načina uporabe, vendar pa je potrebno paziti na to, da equaliser v bistvu ne vpliva na amplitude signala; na splošno ne ojačuje in ne slabi. Za pravilno delovanje pa potrebuje dovolj močan signal. Zato nanj ne moremo direktno priključiti mikrofona, električne kitare, gramofona in drugih izvorov nizke ja-kosti. Seznam elementov: R1 = lOk R2 = IM R4 = 2,4 k R3, R5, R9 so nepotrebni v vezju, zato so izpuščeni R6 =lOOk R7 =lOOk R8 = 24k RIO = R11 = ...= R19 = lOOk R20 = 11k R21 = lOOk P1... PID = lOOk LIN P11 = SOkLOG Kondenzatorji: CO = 10|i F C1 = glej tabelo C2 = glej tabelo C3 = 4,7n F C4 = C5 =...= C9 = lOOnF CIO = C11 = lOOtiF C12 = C13 = 1000(1 F C14 = C15 = C16 = C17 = lOOnF C18 = C19 = 470fi F Gretz: katerikoli za 1A Transformator: glej tekst Varovalka: 220 V/1 A Integrirana vezja: LM 349 7815 7915 Jernej Böhm NOVOLETNI KVIZ Še nekaj dni in stopili bomo v novo leto. Ste že pripravljeni na ta dogodek? Če pogledamo na koledar, nimamo prav veliko časa, da skušamo ta trenutek doživeti na moč veselo. Kako veselo pa bo, je odvisno od tega, koliko energije ste pripravljeni vložiti v ta namen. Ste pripravljeni nekaj te vložiti v razredno novoletno zabavo? Prav, vendar se je potrebno naloge pravilno lotiti, da bo uspela! Razmisliti morate o programu, ki naj na nek vesel način zaključi letošnja šolska prizadevanja. Lansko leto se je »naša« razredničarka domislila kviza. Dve, tri besede moramo še reči, preden se lotimo naloge. Želimo, da bo novoletni kviz zabaven. To moramo upoštevati pri izbiri vprašanj, na katera bodo odgovarjali udeleženci oziroma sošolci. Vprašanja morajo biti torej vesele »narave«, daleč od tega, kar laliko vidimo na televiziji. Vsaka stvar pa, če je še tako zabavna, postane dolgočasna, če traja predolgo. Kviz naj ne bo daljši kot 45 minut. Sestavite dve ekipi, izberite (izžrebajte) jih seveda na začetku kviza, ekipa naj bo tričlanska. Vodjo kviza naj določi razred ali pa morda razrednik. Naloga vodje ne bo samo vodenje kviza, pač pa tudi priprava. Vprašanja morajo ostati skrivnost do tistega trenutka, ko jih zastavite, da ima vse skupaj smisel. Zato mor-ate v razredu najti nekoga, ki mu lahko zaupate. Verjamem, da to ni preprosto, ker je ta čast povezana z določenim delom. Skušal mu bom pomagati z nekaj nasveti tako, da bo lahko vse priprave opravil v treh do štirih urah. Tekmovali boste v igricah in odgovorih na vprašanja. Za nalogo ima ekipa na voljo določen čas. Rešitve posameznih nalog sproti ocenjujemo in končna vsota da zmagovalca, kot je to navada pri vsakem resnem kvizu. Najbolj zanimive bodo igrice. Pripomočke zanje je potrebno (na žalost) pripraviti. Oglejmo si sliko. Potrebujemo približno 1,5 metra dolgo palico iz lesa ali plastike, debeline enega centimetra. Na palico privežimo dva konca mehke žice. orevlečene s plastično izolacijo. Jabolko prebodemo od peclja do muhe s pletilno iglo. V nastali kanal vpeljemo žico. Nato z električnim vrtalnim strojčkom in 1 mm svedrom prevrtamo oreh, da tudi vanj vpeljemo žico. Konec žice zavežemo v trden vozel. S tem imamo pripravljen rekvizit za prvo igrico. O uporabi kasneje, za sedaj le toliko, da bo potrebno jabolko pojesti, zato naj ne bo premehko. Ne pozabite ga umiti in zaviti v papirnat prtič. Za drugo igrico potrebujemo dve enaki prazni enoiitrski plastenki za kis. Prazni plastenki (steklenici) vam nemara odstopi mama. Notranjost posode dobro sperite in osušite. Sedaj v posodo vtaknite tri navadne balone. Plastenko zaprite z originalnim zamaškom. Za tretjo nalogo potrebujete dvakrat po 5 dkg srednje debele volne. (Obljubite mami, da se bo volna vrnila neoporečno previta v klobčič.) Volno vtaknite v PVC vrečko, ki jo zavarite, kot da bi jo hoteli pripraviti za hladilno skrinjo. Za naslednjo nalogo potrebujete dva večja plastična lijaka in dvoje kompletov za pihanje mehurčkov (PUSTEFIX). Ker bo potrebno pihanje z lijakom, skrbno očistite njegov ožji del ter ga, prav tako kot jabolko, zavijte v prtič. In zadnji predlog: potrebujete dva enaka kompleta LEGO kock tako, da bo moč zgraditi kakih 60 centimetrov visok stolp. Primernejše so tiste za najmlajše, ker so večje. Tudi LEGO kocke zavarite v PVC vrečko. Tako, sedaj smo nekako pripravljeni. Vodja mora sestaviti tudi tekst, ki ga bo bral med kvizom (bolje bi bilo govoriti na pamet). Kot se spodobi, najprej pozdravite prisotne in jim zaželite prijetno zabavo. Nato razložite pravila in prosite razredničarko ali razredničarja, da prevzame funkcijo glavnega sodnika. Sledi žrebanje tekmovalcev in potem lahko začnete. Vodja kviza prebere prvo nalogo. Poglejmo si primer vprašalne pole. 1. Pokanje balonov. Posodo na znak odprete, izvlečete balon, ga napihnete, da poči. 10 točk dobi ekipa, ki pn/a poci vse balone, druga le 8 točk. Če po 4 minutah ne uspe nihče, dobi ekipa z več baloni 7 točk, oziroma 6 točk manj uspešna. V primeru enakega števila počenih balonov dobita obe ekipi 5 točk. 2. Cezarja poznamo po oesedah: PRIŠEL—VIDEL — ZMAGAL. Kaj bo zapisala zgodovina za našo tovarišico 1,Sm Im \§ S/ Naloga »obgrizi jabolko« A palica, les ali plastika (premer palice ca. 10 mm) B žica (za električne instalacije) C jabolko D oreh E vozel (našega tovariša)? Katere so njene najbolj značilne besede? Za premislek imate na voljo 2 minuti. Bolj duhovit odgovor velja 5 točk, manj pa 4. 3. Naslednja naloga »prihaja« iz dežele Danske. Zgraditi je potrebno nekaj visokega. Višje dobi 5, nižje 4 točke. Enakost se nagradi s 3 točkami. Čista formalnost: na voljo sta 2 minuti. 4. Katero številko čevljev nosi naš ravnatelj (ravnateljica). Pravilen odgovor velja 4 točke, 3 boljši, z dvema točkama se nagradi vse ostale približke. Čas 1 minuta. 5. Kako dolgo teče zajec v gozd? Prav da 5 točk, sicer dobimo 3 točke. Odgovor napišemo na list papirja. Čas 2 minuti. 6. Jabolko. Dva držita palico, vsak na enem koncu. Tretji tekmovalec oziroma tekmovalka pa skuša ogristi jabolko po obodu. Jabolka se ne sme dotakniti z roko. Dovoljeno je prijeti le oreh pod jabolkom. 10 točk dobi ekipa, ki prva obgrize jabolko, druga 8 točk. Če se prej iztečejo 4 minute, dobi 7 točk tista ekipa, ki bo obgrizla več, 6 točk ostane počasnejši ekipi. Če ni možna pravična ocenitev, dobita obe ekipi po 5 točk. Če jabolko pade na tla (se razpolovi), dobi ekipa O točk. 7. Dva Indijanca gresta skozi gozd. Drugi je sin prvega, prvi pa ni oče drugega. Kaj je potem? Prav da 5 točk, sicer 3. Odgovor napišemo (največ 2 minuti). 8. Pihanje mehurčkov. Znate narediti nekaj poštenih mehurčkov preko trobente, oprostite, lijaka? En tekmovalec prevzame lijak, drugi posodo z milnico, tretji obroček z držalom. Zmagovalcu je namenjenih 5 točk, poražencu 4 točke. Prav toliko dobi vsaka ekipa, če se rezultata ne da oceniti, ali v primeru neuspeha. Na voljo sta dve minuti. 9. Na listu je matematična naloga. Izračunajmojo! Dve minuti sta na voljo. Prvi prav da 5 točk, sicer 3. 10. Navijanje volne. Klobčič, ki bo večji po dveh minutah da 5 točk. Ve ostalo je vredno 4 točke. To je vse. Če bi vse teklo brez zastojev, potrebujemo kakih 20 minut za reševanje nalog. Toda potrebujemo še čas za napoved naloge in kot bi mignil, bo ura naokoli. Ne mislite, da je 1. naloga lahka. Izredno težko je izvleči balon, še težje toliko napihniti, da poči. Rezultat pri 2. nalogi je prav lahko neodločen. (Vodja kviza naj skuša biti toliko »nepristranski«, da bo končni rezultat kviza neodločen.) O tretji nalogi ni izgubljati besed. Podatek za četrto nalogo naj priskrbi nekdo od staršev. (Meni se je to posrečilo, brez posledic, kar po telefonu.) Odgovor za 5. nalogo: natančno do polovice, od tod naprej teče že iz gozda. Upam, da bo pri 6. nalogi zelo, zelo veselo. Ste kdaj pomislili, da je lahko indijanec tudi ženska, (mama). V sledeči nalogi se skriva znanje fizike. Le, če rob lijaka nastavite na obroč z milnico in močno pihnete, uspete. To fizikalno lastnost lahko vodja kviza razloži, seveda po poteku časa. Na listu za 9. vprašanje naj piše: 1x2x3x4x5x6x7x8x9 = ?, star trik, ki še vedno vžge. Nagrade? No, to vprašanje pa rešite sami. Pa mnogo zabave! male železnice Vlado Zupan POLAGANJE TIROV v zadnji številki smo pripravili ogrodje za maketo, izbrali smo način s ploščo, ker je nekaj lažji za izdelavo in za manjšo maketo tudi primernejši. Ne bo odveč, če se malo ustavimo pri zasnovi načrta proge. Železniško omrežje sestavljajo postaje in odprta proga, ki te povezuje. O postaji govorimo, če sta na progi vsaj dve kretnici z dodatnim tirom za umikanje. Če se vlak ustavlja kar na odprti progi, da lahko potniki vstopijo in izstopijo, govorimo o postajališču. Navaden potnik razume pod postajo ali kolodvorom le tisti manj pomemeben del: potniški peron, prodajo voznih kart in čakalnico z vsem potrebnim. Za železničarja so bistvo postaje tiri, po katerih vlaki-prihajajo in odhajajo. Tudi pri naši maketi moramo pod pojmom postaja misliti predvsem na tire. Poznamo več vrst kolodvorov, shematično jih je nekaj prikazanih na sliki: ČELNI KOLODVOR, kamor prihajajo vlaki samo z ene strani, vendar ne morejo peljati dalje v isto smer, ker se tu proga konča. Taki kolodvori so navadno v velemestih, pri nas, na primer, v Beogradu. PREHODNI KOLODVOR, skozi katerega pelje proga, kjer vlaki torej na eni strani prihajajo, na drugi pa odhajajo, ne da bi spremenili smer. Tovrstne postaje so najpo- I I ^^^^MHID m OIHOg VUICV FEBtEa ČIUIBGi KOLODVOR« ^ [WO m»« i™™^- 1 / PBS OB nsOWBU SDLOnrOB* aoa B. 1 naoNi. 1 ^am C. / / ^ 1 pfiooB mŽiSčNiat DLODVOBI Slika 1. Shematični prikazi raznih tipov kolodvorov TOVOIINI KOLODVOn U RAZSUTI TOVOB gostejše. Pri nas je taka, na primer, Kranj, Celje ali Maribor. KRIŽIŠČNI KOLODVOR, kjer se križata dve ali več prog. V bistvu je to prehodni kolodvor z več progami. Tudi ljubljanski kolodvor, kjer se stekajo proge z Gorenjske, Štajerske, Primorske in Dolenjske, štejemo med križiščne. Poleg potniških kolodvorov imamo na vsaki nekoliko večji postaji še tovorni kolodvor s skladiščem in rampo za nakladanje in razkladanje tovora. Večkrat je ta del postaje v podaljšku potniške. V večjih železniških središčih imamo še posebne ranžirne postaje, kjer se zbirajo tovorni vlaki iz več smeri in s premikanjem vagonov sestavljajo nove vlake za določene smeri. Za Ljubljano je tak kolodvor v Zalogu. Za take postaje je značilno zelo razvejano omrežje velikega števila tirov, kar omogoča sestavljanje več vlakov hkrati. Na postajah ločimo GLAVNE tire, po katerih pripelje vlak na postajo, in STRANSKE tire, na katerih lahko čaka vlak na srečanje z drugim. Med stranske tire štejemo tudi čakalne tire, na katerih stojijo, na primer, spalniki, ki jih bodo zvečer priključili na vlak. Poznamo še odstavne tire, kamor, na primer, zapeljemo vlak na končni postaji, da ga bodo delavke do naslednje vožnje počistile. Posamezne tire lahko vidimo na shemi potniškega kolodvora na sliki 2. Na tovorni ranžirni postaji, kjer sestavi ajo iz posameznih vagonov vlake za določene smer, imamo najprej nekaj dolgih tirov, kamor potegnemo vlak z vagoni. Tak tir se nato razcepi v večje število postavljalnih tirov, kamor se iz vlaka prestavljajo vagoni, ki tako tvorijo nove vlake. Ponekod je ta dolgi tir postavljen na vzpetini, da vagoni sami od sebe tečejo na posamezne po-stavljalne tire. Ko so vlaki sestavljeni, se zopet po dolgem tiru odpeljejo na glavno progo. Shema ranžirne postaje je prikazana na sliki 3. Na naši maketi bo premalo prostora, da bi postavili ranžirno postajo, pa še potniško, pa še odprto progo za vožnjo. Take velike makete si lahko privoščijo le petičneži v tujini, večinoma pa jih gradijo v klubih ali pa proizvajalci malih železnic za svojo reklamo. Mi se bomo morali zadovoljiti z dvema manjšima postajama in enojnim ali dvojnim ovalom, ki ju bo povezoval. Lahko bomo pri eni postaji postavili več stranskih tirov za premikanje, seveda pa vsak stranski tir zahteva dve kretnici, danes pa stane pri Mehanoteh-niki ena električna kretnica okoli 7500 din. V tem nadaljevanju dajemo še dva predloga načrta proge, morda Slika 2. Shematični prikaz večje postaje s parnimi lokomotivami boste dobili kakšno novo idejo za svojo maketo. Proga na sliki 4 je kar dovolj dolga in omogoča precej vožnje med kolodvorom A in B. Na obeh kolodvorih je nekaj tirov, da se bodo vlaki lahko srečali, pri B pa bo možno vlake tudi sestavljati. Proga na sliki 5 ima krajše razdalje za vožnjo, zato pa več možnosti za sestavljanje vlakov. Del proge je v tunelu, del pa na višjem nivoju. Današnje nadaljevanje bomo v celoti posvetili polaganju in pritrjevanju tirov, saj je to osnova in glavni del vsake makete. Ze v prvi številki smo se odločili za tip male železnice, ki uporablja istosmerni tok. Vzroka za to sta dva: po tem načinu izdeluje modele naša domača tovarna MEHANOTEHNIKA in razen MÄRKLINA vsi tuji proizvajalci uporabljajo istosmerni tok. Ker nimamo dovolj denarja in ne bomo kupovali vlakcev v tujini, ježe prvi razlog zadostna utemeljitev za našo odločitev. Vseeno pa si s to izbiro nismo zaprli možnosti, da kdaj vseeno kupimo v tujini lokomotivo, vagone, tire ali kretnice, saj je izbira za istosmerni tok veliko večja. Pri MÄRKLINOVIH modelih je tir zgrajen tako, da teče poz. tok v sredini tira po nekakšnih izrastkih v pragovih, obe tirnici pa sta povezani z negativnim polom. Pri istosmer-nem sistemu pa je ena tirnica povezana s pozitivnim, druga pa z negativnim polom transformatorja. Zato morata obe tirnici biti med seboj izolirani, prav tako pa kolesa voznega parka. Vsi tiri raznih proizvajalcev isto-smernega sistema so si podobni in lahko mirne duše uporabljamo ene ali druge. Razlike so v tem, da so nekateri dražji, ker so izdelani bolj solidno, tirnice so iz boljše zlitine, plastični pragi pa bolj čvrsti. Bolj pomembne so dolžine tirov in pa v koliko premerih se dobijo krivi tiri. Navadno so ravni tiri v dolžinah 20,10 in 5 centimetrov — take ima tudi MEHANOTEHNIKA, italijanska RIVAROSSI in avstrijska KLEINBAHN. Nekaj teh tirov je na sliki 6. Mnoge tovarne delajo še krajše tire, le 2,5 centimetra. Te kratke tire nujno rabimo na koncu, ko sklenemo progo skupaj. Nekatere firme nudijo tudi okoli metra dolge gibljive tire, ki jih je moč kriviti v poljubne krivine, kar je zelo ugodno za sestavljanje bolj zapleteno načrtovane proge ali pa za ovinke v hribih. Tak metrski tir je tudi cenejši kot pet osnovnih, pa še manj dela jez njim. Tudi naša MEHANOTEHNIKA izdeluje take tire. GUVNA mOaA Zl FBIHOD Slika 3. Shematični prilcaz ranžirne tovorne postaje Slil(a 4. Načrt za progo, i(i omogoča bolj dolge vožnje med kolodvoroma A in B Slika 5. Po tem načrtu ima proga manj »odprte« vožnje, zato oa več možnosti za sestavljanje vlakov F 216 F 213 ----— Jfflr mmmBuniiiziTr F 215 Slika 6 Pomembni so krivi tiri. Večje tovarne delajo tri ali več različnih krivin, tako, na primer, 6 tirov, ki tvorijo krog s premerom 50cm, 12 tirov s premerom 75cm in 16 tirov s premerom 120 cm. Tako lahko delamo različne ovinke, pentlje in krožnice, s kombinacijo posameznih premerov pa imamo še dosti več možnosti. MEHANOTEH-NIKA ima krog s premerom 80cm, za katerega rabi 12 tirov in krog 60cm z osmimi tiri. Tudi krive tire je nujno imeti v polovični in četrtinski dolžini, večkrat pa so nujno potrebni še krajši odseki. MÄRKLIN ima celo take z enim samim pragom. MEHANOTEHNIKA ima za večji krog še polovični in četrtinski tir. Krajši krivi tiri se rabijo tudi pri vgrajevanju kretnic, ki so pomemben del tirnega sistema. Kretnice imajo poleg ravnega še ukrivljeni del, ki mora biti istega premera kot osnovni krog. Pri MEHA-NOTEHNIKI je premer 80cm, druge tovarne pa Imajo tudi po tri različne kretnice. Imamo desne in leve kretnice, na kar moramo paziti pri načrtovanju in še bolj pri nakupu. S kombinacijo različnih krivin in kretnic postane prav težko in zapleteno, ko je treba na koncu oba tira ovala skleniti. Ravno v tem primeru so ti mali končki ravnih in krivih tirov nujno potrebni. Poleg kretnic lahko vgradimo tudi križišča, mesta, kjer se bosta dve progi križali, ne da bi vgradili kretnice. Vsak vlak lahko nadaljuje pot čez križišče le po svojem tiru, ne more pa na drug tir drugače kot s kretnico. MEHANOTEHNIKA ima dve križišči, pri enem se progi križata pod kotom 90 stopinj, pri drugem pa pod kotom 45 stopinj. Sicer pa križišča bolj redko uporabljamo. F 217 ■■■■II F 214 Ts tt F 264 F 265 Ne smemo pozabiti na priključene tire, torej na tiste, ki jih bomo zvezali z našo električno napeljavo, da bo v tirih tekel tok in poganjal lokomotive. Če je proga dolga, bo moralo biti teh tirov več, da napetost ne bi padla, kar bi povzročilo bolj počasno vožnjo vlaka na oddaljenejših mestih. Priključni tiri so ravni in krivi. Omenimo naj še odbojnike, to so kratki tiri z odbijačem, ki jih postavimo na zaključke odstavnih tirov. Da bo načrtovanje in nakup enostavnejši, navajamo seznam tirnega materiala MEHANOTEHNIKE: EVROPSKI SISTEM F 200 Ravni tir, dolžina 200 mm F 216 Ravni tir, dolžina 100 mm F 213 Ravni tir, dolžina 50 mm F 201 Krivi tir, R 400/30° F 214 Krivi tir, R 400/22° F 215 Krivi tir, R 400/8° F 221 Krivi tir, R 342/45° F 222 Pril