Izhaja vsak Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piaz/a Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v	gotovini
TEDNIK
UST
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b>s SETTIMANALE
ŠT. 765
TRST, ČETRTEK 16. OKTOBRA 1969, GORICA
LET. XVIII.
ZahteVe SloVenceV Videmske pokrajine
Predsednik deželne vlade Alfredo Ber-Zanti je v petek, 10. t. m., sprejel odposlanstvo Slovencev iz videmske pokrajine. Odposlanstvo so sestavljali Izidor Predan, predsednik prosvetnega društva »Ivan Trinko« iz Čedada, prof. Petričič iz S vet ra Slovenov, dr. černo, občinski svetovalec iz Brda, župnik QualizZa iz Sentlenarta, župnik čenčič iz Gorenjega Tarbijd, župnik Gujon iz. Matajurja, Simon Prešeren iz. Trbiža in urednik lista »Matajur« Tedoldi. Razgovorom med predsednikom in. odposlanstvom so prisostvovali deželni svetovavci Štoka, Lavriha, Pittoni, De Cecco in Baracetti, torej predstavniki Slovenske skupnosti, komunistov, socialistov in social proletarcev.
Delegacija je izročila dr. Berzantiju obširno spomenico, ki jo zaradi važnosti in aktualnosti skoraj v celoti objavljamo:
Spomenica najprej kratko opiše razmere, v katerih živijo beneški Slovenci in sploh Slovenci v videmski pokrajini. Zavzema se, da bi tudi ti Slovenci bili deležni zaščite, kot jo imajo njihovi rojaki na Goriškem in Tržaškem ter v ta namen predlaga naslednje ukrepe:
»1. Uvesti v učne načrte šol v krajih, kjer prebivajo Slovenci, redne ure slovenščine, kakor se v slovenskih šolah na Goriškem in Tržaškem poučuje italijanščina; take učne ure bi morale biti uvedene v obveznih šolah, na učiteljišču v Špetru v poklicnih šolah in tečajih, v otroških vrtcih, ki jih vodi ONA1RC;
2. Za učna mesta t' krajih, kjer prebivajo Slovenci, naj ima prednost domače učno osebje, ki pozna jezik učencev in je v n jem usposobljeno;
3. Poučevanje slovenskega jezika in književnosti na jezikovni fakulteti v Vidmu naj se čimprej nadomesti s stolico slovenskega jezika in književnosti;
4. Dežela naj bo pobudnik za finančno pomoč prosvetno-kulturnim društvom in slo-venskemu periodičnemu tisku v videmsJči Pokrajini, da bi se olajšal njegov razvoj in Zagotovilo izhajanje, prav tako, kot ravna z raznimi društvi in tiskom v italijanščini;
5. S finančno in moralno pomočio naj se Podpre ustanovitev slovenske ustanove za etnografske, toponomastične, dialektalne, folklorne, zgodovinske študije v kakšnem središču, kjer živijo slovenski prebivavci;.
6. Zagotovi naj se, da se bo nadaljevala Praksa, po kateri vsaj nekateri uradniki v občinah, kjer prebivajo slovenski prebivav-ci. znajo in lahko govore z občani v slovenskem jeziku;
7. Po stoletnih tradicijah naj se ustanovi medobčinski organ (dolinski svet, konzorcij
(Nadaljevanje s 3. strani)
Južni Tirolci razpravljajo o ”Paketu”
Izvršni odbor Južnolirolske ljudske stranke (Sudtiroler Volkspartei) bo konec tedna in v začetku drugega tedna nadaljeval razpravo o tako imenovanem »paketu«, to je o zaključkih in predlogih, ki sta jih sprejeli posebna komisija in nato še italijanska vlada za dokončno rešitev južnotirolskega vprašanja. Ko je pred kratkim italijanski zunanji minister Moro govoril na glavnem zboru Organizacije Združenih narodov, je med drugim omenil, da je treba v kratkem pričakovati dokončno ureditev vprašanja nemško govoreče manjšine v Italiji, s čimer se bo tudi odpravil spor med Italijo in Avstrijo, ki je bila svoj čas la problem sprožila prav v okviru Združenih narodov. Tudi v avstrijskih uradnih krogih vlada glede na to vprašanje določen optimizem, čeprav ponovno poudarjajo, da Avstrija ne bo ničesar ukrenila brez soglasja s prizadetim južnotirol-skim ljudstvom, čigar skoraj stoodstotni politični predstavnik je prav Južnotirolska ljudska stranka.
Tu zato tiči vzrok, da politični opazovavci tako pozorno spremljajo razprave, ki potekajo oziroma bodo še potekale v vodstvu te manjšinske strešne politične organizacije, kajti od njenih zaključkov in sklepov bo dejansko odvisno, ali se bo končno črtalo z dnevnega reda vprašanje, ki ne moti samo razvoja dvostranskih odnosov med dvema državama, ampak je tudi vzrok hudih političnih in drugih zapletljajev v Južnem Tiro-lu samem ter tudi drugod po državi (spomnimo se samo na val terorističnih atentatov), kar prav gotovo ne more koristiti gospodarskemu in sploh rednemu družbenemu razvoju južnotirolskega prebivalstva.
Izvršni odbor Južnolirolske ljudske stranke je pred dnevi zaključil razpravo o nekaterih problemih, ki so načelnega, prejudi-cialnega značaja, šlo je za to, da se odobrijo ali zavrnejo predlogi, ki jih postavlja rimska vlada in o katerih sta si vlada in južnotirol-sko strankino vodstvo že več časa izmenjavala mnenja. Gre v prvi vrsti za določitev tako imenovanega operativnega koledarja, to je za določitev natančnih časovnih rokov, v katerih morajo pristojni zakonodajni in drugi državni organi izdati ali sprejeti zakonske in druge ukrepe, ki so potrebni za dejansko izvajanje v »paketu« predvidenih obveznosti. Drugo vprašanje je vsebina izjav, ki naj jih dasta italijanska in avstrijska vlada ob zaključku pogajanj za rešitev spornema vprašanja, tretji problem pa predstavlja izjava avstrijske vlade, ki naj vsebuje enostransko obveznost, da se je z doseženim sporazumom prenehalo njeno zanimanje za južnotirolsko vprašanje, vsaj v tistih mejah in okvirih, ki jih predvideva znani pariški De Gasperi-Gru-berjev sporazum iz leta 1946.
Razprava o teh problemih je na sejah južnotirolskega političnega vodstva sicer potekala ob zaprtih vratih, vendar je kljub temu v javnost prodrla vest, da je za predloge vlade rahla večina strankinega odbora, kai pomeni, da bo opozicija na prihodnjih sejah nadaljevala s svojo kritiko predloženega o-snutka sporazuma in skušala doseči odklonilno stališče celotne politične organizacije.
Prihodnjo soboto ter še naslednje dni bo južnotirolsko vodstvo rzpravljalo o vsebini »paketa«, zlasti pa primerjalo njegovo italijansko in nemško besedilo, ker se zdi, da se besedili moreta različno tolmačiti, kar pa utegne povzročiti nove spore. Ko bo izvršni odbor zaključil razpravo in sprejel ustrezne sklepe, bo sklical izredni kongres Južno-tirolske stranke, ki bo moral izreči dokončno besedo o celotnem problemu.
Kot smo svoj čas že poročali, predvideva omenjeni »paket« mnogo večjo avtonomijo za bocensko pokrajino, to je več zakonodajnih pristojnosti, kot jih ima danes njen pokrajinski zbor v sklopu avtonomne dežele s posebnim statutom »Tridentinsko - Južni Tirol«. Ne smemo namreč pozabiti da je ozadje sedanjega spora prav dejstvo, da je Italija, po mnenju Južnih Tirolcev hote na pačno tolmačila De Gasperi-Gruberjev sporazum iz leta 1946, ki se je tikal samo nemško in ladinsko govorečega prebivalstva v Italiji, ne pa italijanskega prebivalstva tridentinske pokrajine. Obljubljena avtonomija za Južne Tirolce pa je bila bistveno okrnjena in onemogočena z ustanovitvijo dežele Tridentinsko - Južni Tirol, v kateri je južnotirolska skupnost, ki je številčno manjša od tridentinskih Italijanov, postala v okviru dežele manjšina, čeprav je v bocenski pokrajini v veliki večini. Južnotirolski politiki očitajo takratnim italijanskim vladam in zlasti tedanjemu ministrskemu predsedniku De Ga-speriju, ki je bil sam doma iz tridentinske pokrajine ter pod Avstrijo tudi aktiven manjšinski politik, slabo vero in celo trdijo, da so bili prevarani. Ne glede na vse to mislimo, da moremo mirno reči, da takratno in dosedanje ravnanje italijanske uradne politike vendarle ni bilo daljnovidno in da je privedlo v slepo ulico, iz katere je zelo težko najti izhod.
Za rešitev južnotirolskega problema se je osebno prizadeval predvsem sedanji zunanji minister Moro, ko je bil ministrski predsednik, in je zalo njegov optimizem, kakršen veje iz njegove najnovejše izjave pred Združenimi narodi, morda utemeljen. Zdi pa se nam, da kriza, v kateri se danes nahaja sre-dinsko-leva večina v državi, ne more koristiti pospešeni rešitvi tega problema, zlasti zato ne, ker zahtevajo določeni ukrepi v ko-(Nadalj. na 2. strani)
Razpadanje nemške liberalne stranke
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 19. oktobra, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša-, 9.50 Glasba za čembalo; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: Collodi: »Vanček«. Mladinska zgodba. Prevedla in dramatizirala Kalanova. Tretji del; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Revija glasbil; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 Ros-so di San Secondo: »Med oblekami, ki plešejo«. Drama; 17.05 Parada orkestrov; 17.30 Zborovska glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Jazz kotiček; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; Rehar-jeva: V starih časih »Sjekaj, sjekaj smrečico, da b’š narjedo barčicuo«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.20 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 20. oktobra ob: 7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10:	Kalanova:	»Pomenek s poslušavkami«;
12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Obletnica meseca: »Gandhi, ob stoletnici rojstva«; 18.15 Umetnost; 18.30 Zbor »Jacopo Toma-dini«, vodi p. Maritan; 18.50 Ameriške popevke 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.20 Znane melodije 20.;00 Športna tribuna; 20.15 Poročila -Danes v deželni upravi; 20.35 Glasba od vsepovsod; 21.00 France Bevk: »Ljudje pod Osojnikom«; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti. Pianist Fajdiga. Fajdiga: Suita; Bagatele; 22.10 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 21. oktobra: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert; 19.10 Spomini Vena Pilona; 19.45 Moški zbor »Srečko Kumar« z Repenta bra, vodi Guštin; 20.00 Šport; 21.15 Poročila -Danes v deželni upravi; 20.45 Strawinsky »Ma vra«, opera. 21.40 Antologija Rhyt.bm & Blues; 22.05 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 22. oktobra, ob: 7.000 Koledar-, 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Brali smo za vas; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Tenorist Ro-solen, pri klavirju Baldini; 18.45 Italija v glasbi; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Ljudske pravljice in Šport: 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 23. oktobra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.00 »Družinski obzornik«; 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; 17.35 Jevnikar: Slovenščina za Slovence; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Umetniki in občinstvo: 19.00 Pojeta Zanicchijeva in Al Bano; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Massimo Dursi: »Božanstvo«. Radijska igra.
♦ PETEK, 24. oktobra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba! 11.35 Slovenske pesmi: 12.10 Za. vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po želiah; 17.20 Za mlade poslušavce:	Glasbeni mojstri-, 17.85 Jež: Italijanščina po radiu: 1755 Ne vse. toda o vsem; 18.15 Umetnost. 19.30 Sodobni slovenski skladatelii. Škerjanc: Serenada: Srebotnjak- Serenada. Izvaja ljubljanski pihalni trio: 19 00 O troci pojd; 19.10 Pesniški nazori: 19.20 Priliub-Ijene melodije: 20.00 Šnort; 20.15 Poročila Danes v deželni upravi; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe.
♦ SOBOTA, 25. oktobra, ob: 7.00 Koledar; 7 30 Jutranja lasba: 11.35 Slovenske pesmi: 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Tz starih časov; 12.20 7a, vsakogar nekaj; 13.30 Glasba no želiah; 1/4.5 Glasba iz vsega sveta: 1555 Avtoradio: 16.05 Zbori iz vsega sveta: 16.30 Znani valčki iz ore-ret- 17.20 Dialog - Cerkev v sodobnem svetu;
17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega, nastopa do koncert: 17.45 Ščepec poezije: 18.00 Moi prosti čas; 1R.15 Umetnost,: 19.10 Pod farnim zvonom žuone cerkve v Devinu; 19.40 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport: 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi: 20 50 »Dota«. Radijska igra Tonč ke Curkove; 21.35 Vabilo na ples.
Zdaj je že gotovo, da bo Willy Brandt kot vodja nemške socialnodemokratske stranke sestavil novo nemško vlado, s pomočjo liberalcev. Toda če se bodo s tem njemu uresničile dolgoletne želje in če si lahko Nemčija zaradi tega morda obeta kaj bolj sproščen zunanjepolitičen korak, pa se ne morejo bodočnosti veseliti liberalci, kljub temu, da igrajo vlogo jezička na tehtnici in se bodo zato spet znašli v vladnem sedlu, le na drugem konju.
Po vsej Nemčiji, zlasti pa v Schleswig-Hol-steinu se namreč opaža razpad liberalne stranke. V tej deželi sta že dva liberalna deželna poslanca pristopila h krščanskim demokratom. Isto se dogaja v raznih mestnih občinskih svetih. Liberalci imajo zdaj v deželnem svetu SchIes\vig-Holsteina samo še dva poslanca in ne morejo več sestavljati lastne skupine. V kratkem bodo tudi izpadli iz deželne vlade. Kol kaže, gre za nezadovoljstvo mnogih strankinih članov nad uradno politiko stranke, ki je vedno razpoložena za vsako koalicijo, s katero bi prišla v vlado, in nima jasno začrtane politične linije. Strankin program obstoja največ iz demagoških fraz in kot jeziček na tehtnici je liberalna stranka idealno zatočišče za vsakovrstne politične karieriste, ki jim gre za ugodne položaje.
Skoro ni mogoče dvomiti, da se bo liberalna stranka pri prihodnjih volitvah znašla pod mejo petih odstotkov, kateri se je pri teh volitvah že zelo približala, in tako ne bo več zastopana v zveznem parlamentu. S tem pa bi bilo njene vloge v nemški notranji politiki konec, ker bi odpadla kot partner za koalicije, in v tem primeru bodo zapustile njeno barko tudi podgane, ki so iskale na njej ali bolje preko nje polna korita. Nenačelna politika se bo končno maščevala tudi tej stranki, kot vsaki drugi, in to se že začenja kazati. Na to pa očitno računajo tudi nemški krščanski demokrati ter čakajo, da pridejo spet na vrsto za vladanje.
Govori se pa, da bo moral Kiesinger prepusti Li vodstvo stranke mnogo mlajšemu, bolj dinamičnemu in na idejah bolj bogatemu politiku Franzu Josefu Straussu.
SREČANJE MED TITOM IN JONASOM
V nedeljo, 12. t. m. so slovesno izročili prometu nov most čez reko Muro pri Radgoni, kjer je tudi mejni prehod med Jugoslavijo in Avstrijo. Ob tej priložnisti je prišlo do novega srečanja med jugoslovanskim predsednikom Titom in avstrijskim predsednikom Jonasom, kar je nedeljskemu
(Nadalj. s I. str.) rist Južnih Tirolcev izglasovanje ustavnega zakona, ki zahteva, kot je znano, poseben postopek (dvojno glasovanje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kvalificirano večino itd.). Drugo oviro, če se smemo tako izraziti, pa predstavlja dejstvo, da bodo konec decembra letos v Avstriji državnozborske volitve in obstaja nevarnost, da bosta ljudska ali socialistična stranka hoteli kovati z južnotirolskim vprašanjem politični kapital, kar tudi ne more prispevati k čimprejšnji rešitvi problema samega.
Predsednik Južnotirolske ljudske stranke Magnago je ob zaključku razprav o prejudi-
dogodku dalo še poseben poudarek. Srečanje je potekalo v znamenju dobrih sosedskih odnosov med dvema državama, ki sta kljub razlikam v družbeni notranji ureditvi znala s pametno in daljnovidno politiko u-slvariti pogoje za plodno medsebojno gospodarsko in drugo sodelovanje. To sta poudarila oba predsednika ob svojem ponovnem srečanju ter hkrati izrazila željo, da bi se sodelovanje med dvema državama še bolj poglobilo.
PIETRO NENNI SE VRAČA V POLITIKO
Kot znano, se je stari socialistični voditelj Pietro Nenni po hudem razočaranju, ki ga je doživel z razbitjem enotne socialistične stranke, za katero se je on najbolj vztrajno in dolgo trudil, umaknil v zatišje. Imel je namen, da se dokončno umakne iz politike. Zadnji čas pa se je spet začel bolj živo zanimati za politične zadeve. Do tega ga je pripravila skrb za usodo sredinske levice, ki je dejansko usoda italijanske demokracije, ker ni videti druge alternative.
Nenni se je zato odločil, da zastavi ves svoj vpliv, da bi pripravil PSI — svojo stranko — da bi sklenila novo sredinsko koalicijo s krščansko demokracijo in s tistimi partnerji iz prejšnje koalicije, ki bi bili tudi pripravljeni iti v novo koalicijo. Nennijevo prizadevanje gre za tem, da bi prepričal socialistične skrajneže in prepirljivce, da ni druge možnosti za italijansko demokracijo in tudi ne za italijanski socializem, kakor sredinska koalicija in s tem prevzem soodgovornosti za usodo države in italijanske demokracije. A bati sc jc, da čaka Nennija še eno razočaranje s strani njegove lastne stranke.
DONAT CATIN O SINDIKALNIH NEMIRIH
Bojeviti, polemični in skrajno aktivni minister za delo Donat Calin je v zvezi z letošnjo »vročo jesenjo«, za katero so značilna številna in obširna stavkovna gibanja, v nekem intervjuvu izjavil, da sindikalni nemiri niso dramatični, kot bi jih hotel kdo prikazati. »Res je, je dejal minister, da so nekateri, ki bi hoteli izkoristiti obnovo delavskih pogodb kot sredstvo ztt prehod iz demokratičnega reda v avtoritarno dobo političnega življenja ali kot odskočno desko za dosego take politične ravni, kot je kubanska ali bolivijska.« Nič takega pa se ne more /goditi, če se bo demokratična država še dnlie obvezala, da sc bo tako razvijala, da bo odpravila vzroke, ki opravičujejo želje določenih krogov.
cialnih vprašanjih časnikarjem izjavil, da gleda na celotno problematiko realistično-»Paket« predstavlja po njegovem mnenju največ, kar Južni Tirolci v sedanjih razmerah lahko dosežejo. »Ne moremo sc zdaj vprašati, ali so predlogi, o katerih razpravljamo, dobri ali slabi, temveč moramo predvsem govoriti o škodi, ki bi nastala, če predloge zavrnemo, oziroma sc vprašali, ali obstaja kakšna druga perspektiva«. »Po mojem, je dejal Magnago, take perspektive ni.«
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
j1,."...-r —i	     —	-	  ■------- ---
Jušni Tirolci razpravljajo o ..{fafte,iu”
IV.
Navadno so jih že drugi dan prepleskali z apnom, a barva je bila tako močna, da je vseeno spet udarila na dan, tudi če so pleskanje večkrat ponovili.
Naša gesla so bila vedno samo narodnoobrambna, brez ideološke obarvanosti. Posebno radi smo jih seveda pisali po zidovih hiš kakšnih znanih nacistov. Vendar se bojim, da v tistem času nismo preveč natančno razločevali med Nemci in nacisti, ker smo bili politično še preanivni. (Priznati je namreč treba, da vsi štajerski Nemci le niso bili nacisti, zlasti ne tisti, ki so bili trdno katoliški. Bili so namreč tudi taki.
Toda za take politične odtenke pri Nemcih tedaj mi, kot rečeno, še nismo imeli razumevanja. Vsak, kdor se je prišteval k Nemcem, je bil za nas sovražnik, dasi smo seveda razločevali med fanatiki, zlasti voditelji starejših in mladih nacistov, in drugimi, ki niso nastopali tako izzivalno. Danes gledam na vse takratno dogajanje seveda drugače in mi je jasno, da so obstajale tudi med nemško manjšino na Štajerskem in v vsej Sloveniji ter Jugoslaviji razne struje, katere je hitlerizem sicer drugo za drugo pogoltnil ali izpodkopal, vendar pa ni mogel vseh ljudi popolnoma pridobiti zase.
Kljub temu, da nas hitlerjanci ali mestni policaji (čez nekaj časa so dobili tudi orožniki nalogo, da nas lovijo) niso nikoli zasačili pri akciji, smo vendar imeli več incidentov. Včasih smo morali naglo bežati ali se skriti, kadar so dale naše straže alarm, in na enem takšnih begov, ko smo ravno »pisali« po železniški postaji, se je Rems, ki je naavdno nosil škornje in jahalne hlače ter je bil zato pri begu nekoliko neroden, kljub temu da je bil visok in vitek ter je imel dolge noge, prevrnil čez neko oviro in se precej potolkel. Včasih se je kdo po nerodnosti grdo pomazal z barvo in ker razen Remsa nobeden med nami ni bil sin premožnih staršev, je bil to precejšen udarec zanj, saj se skoro ni moglo govoriti o očiščenju takega madeža. Zato smo hodili na akcije čim slabše oblečeni. Nekateri so prišli navzkriž s svojimi starši ali gospodinjami, ko
ZahteVe SloVenceV Videmske pokrajine
(Nadaljevanje s 1. strani)
nied občinami, itd.) na področju, kjer prebivajo Slovenci, ki bi tako lahko avtonomno mogli reševati svoje skupne (upravne, gospodarske, socialne, narodnostne, kulturne) Probleme;
8.	Ker je znano, da so predeli, kjer živijo slovenski prebivavci, med najbolj zaostalimi in nizko razvitimi v deželi, je treba poskusiti rešiti s posebnim ukrepom gospodarske socialne probleme prizadetega področja.« Kot izhaja iz uradnega sporočila predsedstva deželne vlade, je predsednik Berganti zagotovil članom delegacije, ki so mu obrazložili posamezna vprašanja, da bo deželna uprava proučila rešitev nakazanih vprašanj, zlasti tistih, ki so gospodarsko-so-cialnega značaja in ki spadajo v pristojnost deželne uprave. Za tista vprašanjat ki spadalo v pristojnost države, pa je predsednik obljubil, da bo opozoril osrednjo vlado.
so ti opazili, da se ponoči potepajo zunaj, in bili so prisiljeni lagati.
Včasih pa se je pripetil tudi kak komičen incident, posebno če nas je na ulicah spečega in slabo razsvetljenega mesteca nenadno srečal kdo, ki se nas je ustrašil. Ustrašil pa se nas je lahko, saj smo si ob takih nenadnih srečanjih zakrili obraze s šali ali s kapami. Lahko nas je smatral za roparje. Marsikdo jo je naglo pobrisal pred nami. Zgodilo pa se je tudi, da nas je kdo zamenjal za prikazni.
Kot že rečeno, smo se navadno zbirali v stranski ulici ob kapucinski cerkvi, na kraju, kjer je obrobljal ulico na eni strani dolg vrtni zid, preko katerega so gledale visoke krošnje deves, na drugi pa oporni zid kapucinske cerkve, ki je bil visok morda tri ali štiri metre, a je bil na vrhu enako visok kot vzpetina, na kateri je stala cerkev, tako da je bilo mogoče s tiste strani stopiti nanj. Ker so morali včasih tisti, ki so prvi prišli na zbirališče, dolgo čakati, da se je zbrala vsa skupina, so poiskali kak udoben kraj, da so lahko sedli. Moj prijatelj in sostanovalec, ki je bil doma iz Ljubljane, je imel navado, da je z vzpetine stopil na zid in sedel nanj.
Tako je večkrat sedel na zidu in bingljal z dolgimi nogami z njega, precej visoko nad samotno, nerazsvetljeno ulico. Kdor je šel spodaj mimo, ni niti slutil, da sedi nekdo na zidu. Nekoč, ravno okrog polnočne ure, pa
Beseda narodopisje ima v slovenščini isti pomen kot v nemščini beseda »Volkskunde«, ki dobesedno pomeni znanost o narodu, vendar ne izraža vsega tistega, kar nemška beseda, ker predpostavlja, da naj bi narodopisec samo opisoval narod oziroma njegove stare šege, navade, ljudske pesmi, staro ljudsko orodje in podobno. Toda v modernem času je zadobila beseda narodopisje nov pomen: postala je znanost o narodu sploh ter je danes tesno povezana z antropologijo, sociologijo, zgodovino, e-konomijo, zgodovino verstev in z raznimi drugimi vedami — z vsemi vedami pač, katerih predmet sta človek in njegov najnaravnejši ob-čestveni okvir: narod, pa tudi vse človekovo materialno in duhovno življenje v preteklosti in sedanjosti.
Najodličnejši teoretik tega novega pojmovanja narodopisja je Avstrijec Hans Koren, profesor za narodopisje na graški univerzi. Svoje misli in spoznanja o novem narodopisju — ki pa seveda ni v nasprotju s prejšnjimi pogledi na to vedo, ampak jih samo dopolnjuje in po pravlja — je prikazal v svoji knjigi »Volkskunde in der Gegenvvart« — Narodopisje v sedanjosti. V njej zavrača mnenje, da naj bi narodopisje preučevalo samo stare kmečke navade, šege in orodje, in razširja področje narodopisnega preučevanja na vse stanove, kajti vsi spadajo k narodu. Tako posveča na primer posebno zanimanje obrtim in rudarjem. V svojih študijah in predavanjih je odkril bogato tradicijo rudarskega stanu in njegovih šeg v Avstriji (marsikaj tega se nanaša tudi na Slovenijo), pa tudi postopni razvoj pravega rudarskega stanu iz kmetov, ki so živeli v okolici rudnikov.
Po njegovem prepričanju bi morali tudi v modernem življenju ohraniti in obvarovati vse prave duhovne vrednote, ki jih odkriva narodo-
je prišla mimo neka ženska, in ker je svetila luna, je zagledala v mesečini nad seboj negibno postavo na visokem zidu. Zavpila je in zbežala, kolikor so jo nesle noge. Mislila je, da vidi prikazen ali »strah«, zlasti ker je bil tisti kraj že od nekdaj na slabem glasu, češ da tam straši, ker je bilo menda nekdaj okrog kapucinske cerkve pokopališče.
(dalje1
—*—
NOV SOVJETSKI VESOLJSKI POLET
V Sovjetski zvezi so izstrelili tri vesoljske ladje, ki zdaj že več dni krožijo okrog Zemlje. V treh ladjah je skupno sedem kozmonavtov, ki se doslej vsi dobro počutijo in brezhibno izvajajo vnaprej določeni program dela.
Vse kaže, da Sovjeti hočejo s tem poletom ponovno preizkusiti, ali je mogoče v vesolju sestaviti večjo postajo ali bazo, s katere bi nato pošiljali manjše posadke na Luno in druga vesoljska telesa.
ARMSTRONG, ALDRIN IN COLLINS V RIMU
V sredo so s posebnim letalom ameriškega predsednika Nixona dospeli na obisk v Rim trije ameriški kozmonauti, Armstrong, Aldrin in Collins, ki so julija srečno izvedli program »Apollo 11«. Prva dva sta se, kot znano, izkrcala na Luni.
V Rimu so bili ameriški vesoljni piloti deležni navdušenega sprejema. V Kvirinalu jih je sprejel predsednik republike.
Iz Rima se bodo z letalom odpeljali v Beograd.
pisje v preteklosti, ter obogatiti z njimi življenje naroda v naši dobi, seveda v našem času prilagojeni obliki. Bori se proti temu, da bi moderni čas brezobzirno uničeval stare duhovne dobrine in trgal človeka iz kulturnega okolja, ki so ga ustvarjale generacije v tisočletnem u stvarjalnem navdihu, ne da bi mu nudil enakovredno nadomestilo. Uničevanje starodavnih duhovnih dobrin pomeni profesorju Hannsu Korenu zlasti uničevanje človekove občestvene zavesti, to je zavesti, da spada v neko občestvo, ki ga rešuje pred osamljenostjo in ga osrečuje ter mu vzbuja občutek varnosti in veselja. Zato odkriva v preteklosti zlasti ta prisrčni občutek občestvenosti. katero je našel tako v vaškem občestvu kot tudi v fantovski druščini na vasi, v soseski, na skupnih romanjih in v vsakovrstnih drugih oblikah povezanosti in v običajih, ki so družili ljudi.
V svoji knjigi »Narodopisje v sedanjosti«, ki zasluži, da bi bila prevedena v slovenščino, se zavzema za to, da bi novi čas spet zadobil čut za nujnost človekove povezanosti v občestvo, in piša med drugim: »Mi jemljemo izgubo starih šeg in navad resno, ker je simptomatična za izgubo občestev. Občestva potrebuje ne le> posameznik za razvoj svoje osebnosti, ampak so potrebna tudi kot gradbene sestavine naroda. Narod ni vsota posameznih individujev, ampak živ splet občestev. V državi samo organiziranemu prebivavstvu, ki zato ne more sprostiti svojih življenjskih moči in ki krni talente posameznika, postavljamo mi — to je narodo-pisci — nasproti zdrav, organsko spojen narod kot izgubljeni ideal, ki pa ga je treba ponovno ■rešiti za sedanjost.«
Prof. Hanns Koren je doma iz Koroške in morda mu je ravno to zaostrilo pogled za globlje probleme narodopisja, to je vede o narodu in njegovi duhovni kulturi.
iModa^m pojmovanj# narodnega oftcettim
Sf TVznhlu+fjti --------------
Zakaj ne organizirano in načrtno?
Na letošnjem posvetovanju v Dragi, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih izobražencev, je ponovno padel v debato predlog, da bi si Slovenci v tukajšnjem zamejstvu ustanovili nek skupen organ, ki bi vskla-jal in v neki obliki — kot je bilo razumeti — tudi vodil naše narodnoobrambne pobude in akcije. Znano je, da so taki predlogi padli že prej, a vedno v prazno. Za lak organ se je vedno zavzemal tudi pokojni dr. Besednjak in to je bila ena tistih stvari, ki so mu bile najbolj pri srcu — da bi se Slovenci na Tržaškem in Goriškem končno strnili vsaj pri obrambni svojih osnovnih narodnih pravic oziroma v boju zanje. Tak skupni organ že imajo koroški Slovenci, nc da bi se bila zaradi tega katera od obeh skupin,
RAZSTAVA HLAVATYJEVIH AKVARELOV V »KRAŠKI HIŠI«
V soboto, 11. t. m. so odprli v »Kraški hiši« v Velikem Repnu razstavo akvarelov našega znanega slikarja Roberta Hlavatyja. Vsak, kdor pozna njegovo umetniško delo, ve, kaj to pomeni in kak dogodek je to za umetniške sladokusce. Hlavaty je neprekosljiv mojster akvarela in ta umetniška zvrst se zdi pri njem kot nalašč ustvarjena za kraške motive. Akvarel postane pri Hlavaty|u poezija, a poezija v barvah, poezija, ki je postala kamenita stvarnost v mesečini na Krasu.
Razstava bo odprta do 26. oktobra in obsega 20 akvarelov. Odprta je vsak dan od 17. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 21. ure.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
ulica Donizetti 3, vabi za soboto, 18. t. m., na predavanje Bojana Pavletiča o temi »Šport in športne igre«. Začetek ob 19. uri. Po predavanju bo prosta zabava.
ki ga sestavljata, odpovedala svoji samostojnosti in svoji politični liniji.
Pri nas na Tržaškem pa so take pobude vedno naletele na gluha ušesa — vsaj pri nekaterih skupinah, ne da bi človek prav razumel, zakaj. Zdi se, da bo tudi zdaj tako. Od posvetovanja v Dragi je minil že poldrugi mesec in še ni nobenega odziva na tisti predlog, čeprav se je zdelo; da so bili tam vsi zanj, ali vsaj velika večina, sodeč po ploskanju.
Ali Slovenci na Tržaškem in Goriškem res nismo več sposobni, da bi uresničili tako nujno in važno pobudo? In kaj je temu krivo? Bati se je, da samo naša apatija, lagodnost in politična sebičnost. Nekatere skupine se morda bojijo, da bi ne mogle imeti odločujoče ali glavne besede v takem organu in zato so rajši, da nc pride do njegove ustanovitve. Toda naloge takega organa oziroma predstavništva naj bi bile točno določene in omejene na narodnoobrambno delovanje.
Od nekod mora iziti organizacijska pobuda za ustanovitev takega organa. Mogoče bi bilo prav, če bi priredili o tem najprej še »okroglo mizo«, ob udeležbi vseh zainteresiranih skupin. Tudi ni nujno, da morajo biti že takoj od začetka zastopane v takem organu vse politične skupine ali da mora biti njegovo članstvo omejeno samo na politične skupine. V njem naj bi bile vse organizacije, ki delajo med nami v narodno o-brambnem duhu, tudi predstavniki revij, pisateljev, šolnikov, športnikov in mladine.
Danes na nobenem področju ni mogoče dosti doseči brez organiziranega in načrtnega dela. Tudi na narodnoobrambnem ne. Tega se moramo zavedati.
M. B.
S0~leliii juSilsj d%. Mam Čermelja
V petek, 10. oktobra, je učakal v še vedno polnem in plodnem snovanju svoj osemdesetletni rojstni dan naš tržaški rojak in znanstveni pisatelj dr. Lavo Čermelj. Jubilant, ki biva danes v Ljubljani, je eden izmed primorskih intelektualcev, ki je prav do dna, do obsodbe na smrt, izpil kupo fašističnega preganjanja.
Rojen v delavski tržaški družini si je v trdem boju z.a. goli življenjski in narodnostni obstanek izklesal že kot študent neuklonljiv značaj. Po končanih študijah matematičnih in fizičnih ved na univerzah v Pragi in na Dunaju, bi bil lahko zasedel s svojo globoko znanstveno razgledanostjo ustrez.no vseučili-ško stolico. Čermelj se je pa raje ves posvetil organizacijskemu in teoretičnemu delu za obrambo pravic slovenske skupnosti v Italiji. Z edinstveno znanstveno akribijo je začel zbirati dokumentacijo o fašistični strahovladi nad slovensko-hrvatsko manjšino na Primorskem. Že v svoji prvi, angleško pisani knjigi, »Boj na življenje in smrt Slovencev in Hrvatov v Italiji« je opozoril svetovno javnost, Društvo narodov in manjšinske kongrese o našem brezpravnem položaju. Ogromno
delo za obrambo svojih rojakov je opravil pri Manjšinskem institutu v Ljubljani, dalje s knjigami, brošurami, članki, kjer se je brez vsakega političnega ovinkarjenja zavzemal za jasne narodnostne pravice, četudi ni šlo u-radnim oblastnikom v njih trenutne račune. Ravna pot je vedno vodila dr. Čermelja, manjšinskega znanstvenika in zgodovinarja.
Spričo vsega tega obširnega narodno obrambnega dela ni opustil tudi svoje stroke, te pred desetletji je napisal učbenik o nebesnih telesih, izdajal in urejeval je prirodopis-ni mesečnik »Proteus«, vmes je predaval na univerzi, pisal in zbiral kot čebelica. Še v svoji visoki, a mladostni starosti ima pripravljeno za natis delo o slovenskem fiziku Klemenčiču.
Načrtov ima pa še vse polno, osnutkov in izpiskov cele skladovnice v svoji obloženi delovni sobi na Dvoržakovi cesti. Vsi Slovenci, zlasti tostran meje, mu želimo, da bi jih izvedel do konca.
Včeraj zvečer so počastili Slovenci v Italiji prof. dr. Lava Čermelja ob njegovi 80-letnici v Kulturnem domu v Trstu s posebnim sprejemom in prijetnim srečanjem. r. b.
Problemi naših šol
Prejeli smo:
PISMO
Znano je, kako šola v Italiji vsako leto trpi. Posebej pa trpi slovenska, zaradi novih nastavitev, premeščanja in odpuščanja profesorjev. Na naših šolah se začne redni pouk šele kak teden ali še kasneje po začetku šolskega leta. Tudi letos se je seveda zgodilo isto. Gotovo je vsemu temu krivo predvsem tu, da slovenska šola po petindvajsetih letih obstoja še danes nima vseh uzakonjenih odredb. Tako postane ta šola ob začetku šolskega leta prava džungla. Profesorji se selijo iz šole na šolo, otroci imajo več dni skrčen pouk, profesor, ki je že nekaj let poučeval nemščino, postane z novim letom profesor slovenščine, itd.
In vendar so zakoni jasni: kako da se naši ravnatelji po njih ne ravnajo? V Trstu je za slovenske šole že več let pedagoški svetovalec iz Ljubljane. Ali se ta ne zamisli ob teh pojavih? Saj predmet, ki najbolj trpi, je ravno slovenščina. Zakaj nikomur ne pade na misel, da bi diplomirane iz političnih ali ekonomskih ved zaupal poučevanje italijanščine ali latinščine. Ne. Zakon tu govori jasno. Kaj pa slovenščina? Slovenščino, ki je na slovenski šoli vsaj toliko vredna kot italijanščina na italijanski — z.akon je hva-labogu tudi tu jasen —, to pa lahko poučuje vsakdo, ki je zaključil kako višjo šolo. Izgovor, da ni razpoložljivih učnih moči, ne drži vedno. To lahko razumeš že, če vzameš v roke Izvest j e.
Vse kaže torej, da imajo ravnatelji na slovenskih šolah neomejeno svobodo, da samovoljno lahko krojijo svoj profesorski zbor po svojem okusu. Kje so pa predpisane prednostne lestvice za vsak predmet, ki jih morajo tudi ravnatelji sestaviti za suplen-te, in komu so te lestvice na vpogled?
Slovenskim staršem gotovo ni vseeno, kakšna je slovenska šola, čeprav vsem ne morejo biti znane razmere, ki vladajo v njej, ker nimajo vpogleda vanjo. Toda prav zato je odgovornost tistih, ki so na čelu slovenske šole, še večja. Odgovorni niso samo pred šolskimi oblastmi, ampak pred vso slovensko javnostjo in pred svojo vestjo.
L. T.
PISMO STARŠEV G. ŠOLSKEMU SKRBNIKU GLEDE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH
Starši, ki smo vpisali svoje otrok v prvi in drugi razred slovenske osnovne šole v Bar-kovljah, smo z začudenjem zvedeli, da sta prvi in drugi razred združena, čeprav je število učencev v vsakem od omenjenih razredov višje od pet, ni bila nastavljena učna moč za vsak razred posebej, kakor je določeno po zakonu.
Sprašujemo se, zakaj šolsko skrbništvo še do zdaj ni sprejelo ustreznih ukrepov, da se odpravi očitna kršitev zakona.
Zato želimo opozoriti cenj. Šolsko skrbništvo, da bi morala po zakonu biti imenovana na slovenski osnovni šoli v Barkovljah še ena učna moč, da se otrokom dejansko izvrši pravica, ki jim jo zakon priznava.
Zahtevamo, da se čimprej poskrbi za prO' vično ureditev stanja učiteljskih moči na naši slovenski šoli.
Trdno smo odločeni, da družno nastopimo na način, ki se nam bo zdel najučinkovitejši, če zadeva ne bo urejena v kratkem.
Barkovlje, dne 7. oktobra 1969.
Podpisani starši
JUBILEJ
Prejšnji petek je praznoval v ožji družbi goriških prijateljev Maks Premrou, višji i davčni uradnik v pokoju, svoj osemdeseti rojstni dan.
»Gospod Maks«, pod tem imenom ga pozna pol Gorice še vedno čilega in nasmejanega, je vse svoje življenje krepko posegal v naše društveno in javno življenje.
Rodil se je 10. oktobra 1889. v Tolminu, kjer je bil oče uradnik in je imel tudi gostilnico »pri Jožku«. Študiral je v Idriji. Vojna ga je zanesla v Galicijo in na Doberdobsko Planoto. Ko je slekel vojaško suknjo, je sto-Pil v davčno službo v Idriji, nato v Cerknem, Tolminu in Kobaridu. Kot zavednega Slovenca so tudi Maksa premestili najprej v Mantovo, potem pa z družino vred v Teramo. Na teh mestih so se sposobnega in nemščine popolnoma veščega uradnika posluževala *udi oblastva v odnosih do nemškega okupatorja. Interniranci, in zlasti jetniki v Coropoli vedo povedati, koliko jim je pomagal ta pogumni pregnani slovenski uradnik.
Po vojni se j naselil v Gorici, kjer je užival zasluženi pokoj, a je tudi vedno nesebično in skrbno deloval pri Podpornem društvu *n Dijaški matici. Dosti bridkega je okusil ta •nož poštenjak, tudi ko mu je umrla zvesta ^nica.
Zdaj ga pa razveseljujejo vnuki in še vedno kako delo v prid bližnjemu. Vsi prijatelji in znanci mu voščijo, da bi še vedno neupog-njen in veder učakal še kateri jubilej!
is
V Doberdobu odkrili spomenik padlim
V nedeljo dopoldne se je zbralo v Doberdobu več tisoč ljudi z obeh strani meje in iz Furlanije k odkritju spomenika triinsedemdesetim padlim domačinom za svobodo v drugi svetovni vojni. Pred spomenikom, ki je delo arhitekta Daria Jagodica iz Trsta, je najprej pozdravil vse navzoče domači župan Andrej Jarc. Med gosti so bili zastopniki deželnih, pokrajinskih, občinskih, vojaških in drugih oblasti. Navzoč je bil tudi jugoslovanski generalni konzul iz Trsta, predstavniki Zveze borcev iz Slovenije in več slovenskih županov. Po pozdravu je župan Jarc nadaljeval, da so doberdobski občani padli kot partizani, kot talci, v taboriščih in mučeni v okupatorjevih ječah. Dali so življenje za pravico in svobodo brez razlike mišljenj in idejne usmerjenosti.
Po govoru so štirje otroci padlih odkrili spomenik. Po enominutnem molku je sledilo polaganje vencev in ganljiv prizor, ko so šolski otroci v vrsti polagali cvetje k spomeniku. Nato je govoril poslanec Lizzero, za njim pa predsednik SKGZ Gorazd Vesel.
Pred govoroma je domači župnik Brecelj izmolil nekaj molitev v slovenščini in delo-
Jfriza v (Trgovinski zbornici
Uprava goriške Trgovinske zbornice se nahaja že nekaj časa v neurejenem stanju. Odborove seje so bile večkrat nesklepčne. Potem so se pa pojavile še nepotrebne in nacionalistično pobarvane polemike po imenovanju slovenskega trgovca Viktorja Vižintina za odbornika in predstavnika trgovskega oddelka z inozemstvom. Združenje trgovcev je sicer podalo dolgo izjavo, v kateri pravi, da ni proti Vižintinu kot Slovencu, ampak da ni bil predlagan od organizacije ter da je zato ne more predstavljati.
Takšno izgovarjanje je pa precej šibko, Posebno spričo teženj, da bi se obojestranski gospodarski odnosi še bolj poglobili.
Vsi ti razlogi so privedli do odstopa predsednika Trgovinske zbornice Silvia Bressa-1)3 in do imenovanja izrednega komisarja. *a bo ostal na tem mestu le tri mesece. Po fetti razdobju pa mora deželni predsednik "nenovati novega trgovinskega predsednika, ga izbere na predlog odbornika za industrijo in trgovino iz trojk, ki jih predstavijo °rganizacije gospodarskih združenj na Gorkem.
Po novem letu bomo torej videli, ali res v]ada v italijanskih goriških trgovskih krojih res tisti »bratski duh«, v katerem naj ita-
lii
Janški in slovenski trgovci sodelujejo za skupne koristi.
NA TRGOVSKI ŠOLI
Na tej slovenski šoli se razmere po pol j^esecu časa, odkar se je začelo novo šolsko cto, še niso uredile. Šolsko skrbništvo je si-popravilo svoj prvotni nepremišljeni
cer
klep, ko je namestilo za ravnateljico tega za-.°da neprimerno osebo, čemur se je vsa naša Javnost uprla. Tisti sklep je preklicalo in je
postavilo za ravnateljico gospo Simsič-Lojko-vo, ki vodi tudi slovensko nižjo srednjo šolo.
S tem pa še ni vse urejeno. Predvsem gre še za učne prostore, ki jih ta šola še nima. Drugo je nameščanje učnih moči na slovenski trgovski šoli. Za mesto na tej šoli je vprašal tudi profesor, ki ima za to opravljene vse potrebne izpite, a ga je skrbništvo zavrnilo, češ da je njegova premestitev neizvedljiva.
Nekam čudno je, da se od nekod izza hrbta mečejo polena pod noge tej šoli, da se ne more še prav razviti, čeprav ima zdaj slovensko vodstvo in tudi slovenskega komisarja g. Prinčiča ml. iz Krmina. Sliši se pa, da je tudi ta podal ostavko na svoje mesto.
ma v italijanščini ter je prinesel tudi pozdrave in blagoslov nadškofa Cocolina z željo, da bi na spomenik padlih postavili tudi znamenje križa.
V cerkvi se je brala tudi maša zadušnica. Odprli so tudi bogato fotografsko razstavo odporniškega gibanja. Po končanih svečanostih je sledil živahen kulturni spored s petjem, godbo in recitacijami.
Resna spominska svečanost je zapustila v vseh navzočih globok vtis.
Pevma	V	SLOVO
Včeraj popoldne smo pokopali našega soseda Franca Makuca, trgovca pri Mikluševih. Umrl je v ponedeljek v splošni bolnišnici. Pokojni se je rodil leta 1897 v Kronberku v skromnij a zavedni slovenski družini. Izučil se je za ključavničarja, potem je bil šofer pri Ribiju. Zadnja leta pa je imel lastne osebne prevozne avtomobile, že leta 1933 je postal naš domačin, ko se je poročil s trgovko Danico Mikluš.
Vsa svoja mladostna in moška leta se je rajni France udejstvoval v naših prosvetnih organizacijah. Bil je član godbenega krožka, prosvetnega društva »Mladike«, pozneje pri pevskih in drugih organizacijah. Predvsem pa je bil dober človek in vseskozi poštenjak, Bog mu daj zasluženi počitek!
UČITELJSKI IZPITI
Učiteljice in učitelji na goriških slovenskih osnovnih šolah so že pred dvema letoma polagali izredne izpite za stalna mesta.
Izven staleža jih je ostalo še nekaj, ki bodo imeli izpite za stalnost že la mesec. Po obliki pa bodo strožji kot prejšnji, ker so predpisani tudi pismeni izpiti. Goriški šolski skrbnik je že imenoval izpraševalno komisijo, ki ji predseduje prof. Jevnikar iz Trsta, člana sta tudi dva profesorja iz Trsta, Jež in Košuta, iz Goriškega pa učiteljica Brescia-ni roj. Černe, ki poučuje v Pevmi, in didaktična ravnateljica Corsini iz Pierisa.
Javno in prosvetno delo v Števerjanu
Občinska uprava si resno prizadeva, da bi dokončno uredila vsa tista javna dela, ki so že dolgo v načrtih. Pred tedni so začeli popravljati tudi občinsko hišo. Pravzaprav so navozili le stavbno gradivo in potrebne stroje, potem pa je slabo vreme in delavska stavka prekinila dela, ki pa bodo zdaj bržkone kmalu dokončana. Podjetje Tomšič iz Sovodenj, ki je sprejelo gradbena dela, bo nadzidalo na stari stavbi še eno nadstropje. Kaže pa, da bo državni prispevek petih milijonov le premajhen in da bo ostalo le pri strehi in pri zunanjih zidovih. Notranje prostore pa bo občina šele pozneje uredila.
Za časa popravljanj so se morali občinski uradi preseliti v prostore župnijskega doma pri cerkvi. Še k sreči, da ta stoji, če ne, bi morali nositi občinske papirje na zasebne domove in bi imeli spet malo »krizo«. Sicer se pa ta že od daleč najavlja. Govori se, da gre za mesto občinskega tajnika. Doslej ima-
mo v eni osebi tajnika za našo in sovodenj-sko občino. Sedaj so pa nastala nekatera nesoglasja za to združenje in se še ne ve, ali bo ostal isti tajnik za obe občini ali bomo mi imeli svojega.
K javnim delom spada tudi cesta z Oslavja proti Števerjanu in obmejnemu prehodu. Pokrajinska uprava, kateri pripada skrb za njo, je že sklenila, da jo bo v kratkem dokončno uredila. Potem bo tudi nujno potrebno, da se ta blok všteje v višjo kategorijo.
Razveseljiva točka v našem življenju je tudi prosvetno delo naših domačih organizacij. Predzadnjo nedeljo je nastopil dramski krožek katoliškega prosvetnega društva »F. B. Sedej« v Ligu nad Kanalom z igro »Deseti brat«. Podali so jo pred številnim občinstvom res dobro, kar je potrdilo tudi navdušenje in ploskanje vseh navzočih. Taki kulturni medsebojni obiski bi se morali še ponavljati.
IX KULTURNEGA ŽIVLJENJA Sr. Jakob Ukmar: „ Jtlarijotogija"
V založbi goriške Mohorjeve družbe je iz-1 potrebnemu preporodu kaj pripomogla tudi ta
šla pred kratkim v Trstu knjiga »Nauk o božji materi ali mariologija«. Napisal jo je msgr. dr. Jakob Ukmar, že doslej zelo znan in priljubljen tako po svojem duhovniškem delovanju kot po svojih predavanjih za izobražence, člankih in spisih. Kljub svoji visoki starosti je še vedno čil in neutruden pri študiju in pri spremljanju doganjanja v slovenskem in tukajšnjem svetu, pa tudi na svetu sploh. To odraža tudi ta njegova knjiga, ki šteje nad 260 strani ter predstavlja ne le najboljše in najtemeljitejše delo na področju mariologije, kar jih imamo Slovenci, ampak tudi krepak in kvaliteten prispevek k celotni slovenski in tudi splošni znanstveni teološki literaturi.
V »Uvodni besedi« piše avtor; »Ta knjiga vsebuje tisto stroko bogoslovnih ved, ki ji pravimo »Mariologija«, Ta znanstveni izraz pomeni verski, v našem primeru katoliški nauk o božji materi Mariji. Seveda mora biti ta nauk bogoslovno znanstveno izpričan in pravilno urejen. Mariologija ni nabožna knjiga, ampak znanstvena teološka razprava...«
Potem opozarja na razliko med mariološko in marijansko literaturo. Pri prvi gre za bogoslovni študij o Mariji, pri drugi pa za pobožno češčenje božje matere. Marijanske literature imamo Slovenci obilo, mariološke pa skoraj nič.
»Živimo v razburkani pokoncilski dobi, ko je skoro vse v krizi in se poraja nešteto novih problemov,« piše avtor. »Pravzaprav obstaja en sam velik problem, ta namreč, da se vsi poboljšamo, da postanemo boljši kristjani in boljši ljudje, da se tako uresniči boljši svet. Na to je bil usmerjen zadnji vatikanski koncil, ki je bil izrazito dušnopastirskega značaja in je poučil božje ljudstvo, kako naj živi v sedanjem materialno naprednem svetu, da bo prav za čas in za večnost. Bog daj, da bi k temu tako
mariološka knjiga.«
Uvodni del knjige ima naslov »Temeljna na čela mariologije«; to je pravzaprav razlaga mariološke vede in opozorilo na njene vire in temelje. Prvi del pa ima naslov »Marijine osebne odlike« ter je razdeljen v mnogo poglavij in podpoglavij, v katerih msgr. Ukmar z vseh strani osvetli Marijino osebnost in njeno naravo. Drugi del, z naslovom »Marijini odnosi do odrešenih in do dela odrešenja«, pa razlaga Ma-
rijin odnos do človeškega rodu in njegovega odrešenja. Vtem delu obravnava avtor med drugim tudi Marijina prikazovanja, značaj dosedanjih prikazovanj in tudi dvome o njih.
Ljudje, ki nikoli, ali pa le zelo poredko berejo teološko literaturo, bodo imeli morda pomisleke pred to knjigo, misleč da je pisana zelo učeno ali celo pusto. V resnici pa je tudi najbolj kritični in pesimistični bravec prijetno presenečen, ko jo vzame v roke in jo začne prebirati, saj je napisana tako živahno in napeto, da se bere kot roman. Tako* je mogel obvladati to snov in jo podati v tako zanimivi obliki samo velik strokovnjak. Škoda le, da je v knjigi ostalo pi-eveč tiskovnih napak, za kar pa poplača bravca zelo sočen in živ jezik.
fj
MARTI IS KRPAN99 odpira novo sezono SG
V soboto, 18. t. m., bo z uprizoritvijo »Martina Krpana« svečana otvoritev nove gledališke sezone. Slovensko gledališče v Trstu stopa tako v svojo petindvajseto sezono neprekinjenega delovanja in obenem z otvoritveno predstavo proslavlja tudi visoki gledališki jubilej svojega zvestega in požrtvovalnega člana Danila Turka. Gledališka predelava klasične slovenske povesti želi posredovati našemu človeku veliko Levsti kovo izročilo, po katerem umetnost pomeni 'sto vetenje z ljudstvom. Mirko Mahnič je v svoji priredbi ostal zvest temu izročilu.
Slovensko gledališče v Trstu spada med glavne kulturne usstanove slovenske narodne skupnosti v Italiji; od narodno ogroženih prizo rišč Beneške Slovenije preko Soče do iMljskih hribov si prizadeva obujati in gojiti najžlaht nejše sokove slovenske besede. V tem je njegovo poslanstvo in s tako zavestjo stopa tudi v novo sezono.
Slovensko gledališče v Trstu
NOVE KNJIGE: PESMI LEVA DETELA
Lev Detela je izdal novo knjigo pesmi z naslovom »Sladkor in bič«. Izšla je pri slovenski tiskarni v Londonu, v zbirki »Sodobna knji-
Knjiga vsebuje blizu 50 pesmi in je razdeljena v več ciklusov, ki nosijo naslove »Osnov nice«, »Zastareli potopisi«, »Parapsihologija«, »Ob koncu sveta« in »Sladkor in bič«. Pesmi so po
Dedijerjeva knjiga »Izgubljeni boj J. V. Stalina”
kah, samo potrdi. Seveda si ne smemo predstavljati, da gre za pravo zgodovinsko delo o sporu med jugoslovansko partijo in Stalinom, kajti za to je napisana preveč subjektivno. Dedijer se naslanja predvsem na lastne spomine in dnevnike, poleg dokumentacije, ki jo je zbral, a ta dokumentacija je seveda v prvi vrsti jugoslovanska. Razen tega že sama njegova pripomba v predgovoru, da je bil neposredni povod za to, da se je lotil pisanja knjige, oborožena agresija Sovjetske zveze in štirih drugih vzhodnoevropskih držav na Češkoslovaško, dokazuje, da so odločala pri pisanju te knjige tudi njegova čustva. Enako tudi dejstvo, da jo je posvetil spominu Jana Palacha. Toda ta subjektivnost jo napravlja še bolj zanimivo, četudi ne znanstveno bolj zanesljivo.
Pri branju knjige se nam razkrijejo mnog0 presenetljive podrobnosti iz spora med Titom in Stalinom, ki so jih takrat na obeh straneh zamolčali, zlasti kako je Sovjetska zveza gospodarsko izkoriščala Jugoslavijo in kakšne načrt0 je imela za njeno bodoče izkoriščanje. Posredno lahko preko tega spoznamo, kako izkorišča druge vzhodnoevropske države. V tem pogledu je bilo njeno ravnanje tako, da spričo tega zbledi vse tisto, kar vemo o nekdanjem kolonih' nem izkoriščanju zahodnih držav, kajti med tem ko so one istočasno vendarle gradile infrastrukture v kolonialnih deželah in posredno dvigale življenjsko raven prebivavstva, si Sovjetska zveza ni delala nobenih skrbi glede tega-Dedijer pa nam v tej knjigi razkriva tud1 ozadje marsikatere jugoslovanske politične odločitve v tistem povojnem obdobju, takratn0 razmere in odnose med vodilnimi ljudmi, Pa tudi odnose med vodilnimi partijci vzhodne Evrope v tedanjem času. Marsikaj pa se nanaša tudi na slovenske razmere in zgodovino.
V založbi »Dela« v Ljubljani je izšla pred nedavnim v slovenskem prevodu zajetna knjiga Vladimira Dedijera »Izgubljeni boj Josipa Vi-sorijonoviča Stalina«, o kateri se je že pred izidom veliko pisalo. Zanimivo je, da je to delo izšlo najprej v slovenščini in sicer v ljubljanskem dnevniku »Delo«, nato v makedonskem dnevniku »Nova Makedonija« in šele nato v raznih srbo-hrvaških listih. Dedijer namreč živi zdaj stalno v Sloveniji in ima zato najboljše zveze s slovenskimi kulturnimi krogi. Med drugim je, kot znano, dober prijatelj pisatelja Edvarda Kocbeka. Za izid te njegove knjige je vladalo v Sloveniji veliko zanimanje, ki so ga po vzročili podlistki v »Delu«. Iz njih je bilo namreč razvidno — tudi za tistega, ki ni redno bral vseh nadaljevanj — da obravnava Dedijer v tej svoji knjigi zelo aktualno snov in da razkriva v njej marsikaj v zvezi s sporom med jugoslovansko komunistično partijo in Kominformom, kar doslej ni bilo znano širši javnosti. Poleg tega so napravili tisti podlistki vtis, da je knjiga napisana zelo odkritosrčno.
Ta vtis nam knjiga, zdaj ko jo imamo v ro-
večini groteskno-fantastičnega in surrealistič-no-grozotnega značaja ter izražajo grozo nad življenjem našega časa in strah. Spadajo med najboljše, kar je Detela doslej ustvaril, in tudi med najboljše, kar premore danes mlada generacija slovenskih lirikov. Ugodno preseneti predvsem pomanjkanje banalnosti, glede na to, da smo tega v sodobni slovenski liriki že kar preveč vajeni.
Za primer teh Detelovih pesmi ponatiskuje-mo pesem
Kaj premišljuješ ponoči
V Somraku se stenska ura ustavi, nihalo odpade, mesec odide v Afriko.
Ponoči letijo krvavi žerjavi, steklo bolšči v nas z razbitimi očmi.
Gozd je preprežen s kovinskimi pajčevinami, svet je prazen in negotov.
Noči so oborožene s kužnimi lunami, psi imajo vse dni steklino.
Vse spi pod črnimi ponjavami,
naša usoda se lomi v pobesnelem kolesju,
mrtvi čas se več ne ustavi,
meč je rokopis zadnjih mejnih pokrajin
nekega mesta iz knjig, mesta brez vodnjakov
in veselega cvetja.
mesta, v katerem se stenska ura ustavi, mesta, nad katerim letijo krvavi žerjavi.
GLASBENA MATICA - TRST V soboto, 25. oktobra, 1969:
KONCERTNI NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE S SODELOVANJEM ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solisti:
Ravel Kodrič Tea Košuta Milena Padovan Loredana Sancin Črtomir šiškovič Mojca šiškovič
-Dirigenta:
Janko Ban
Oskar Kjuder
Pričetek ob 21. url
Mala dvorana Kulturnega doma
Sajenje zgodnjega graha
Rani grah je zelo iskana in dobro vnovč-ljiva povrtnina, če pridemo z njim na trg pred običajnim grahom. Zato ga je treba saditi jeseni, oktobra ali novembra.
Razlikujemo več skupin graha. Po višini rasti razlikujemo nizki, srednji ter visoki grah, ki ga imenujemo tudi dračar, ker se Vzpenja po dračju. Seme je lahko okroglo-zrnato ali pa oglatozrnato, belo ali zeleno. Slednje daje tudi bolj sladke sorte z debelejšim stročjem.
KAKŠNA MORA BITI ZEMLJA?
Grah se počuti najbolje v nevtralni, do na lahko lužnati zemlji. Torej zelo primerna tla najde pri nas v lapornati zemlji. Kisli kra-ški zemlji pa je primerno dodati nekoliko živega apna (približno pol kg na 10 kv. m). Pri izbiri lege moramo paziti, da bo slednja sončna in v zavetju.
GNOJENJE
Grah gnojimo predvsem s kalijevimi (kalij izboljšuje kakovost in pridelek) ter fosfornimi gnojili (1'osfor pospešuje nastanek cvetja). Zelo so v rabi tudi kompleksna gnojila z nizkim odstotkom dušika.
Svežega gnoja grah ne prenese.
SAJENJE
Za sajenje v oktobru pridejo v poštev 2godnje sorte. Od visokih bomo vzeli »Princ Albert«. Novembra sadimo posebno rano sorto »Annonay«, »Ameriški čudež« ter visoki »Express« in holandski »Michaux«.
Zemljo obdelamo globoko. Razorčki so lahko nekoliko skupaj (po dva), vendar sta
Veličasten zaključek 11. SŠI v Kulturnem domu Branko Jazbec in Ban Jana najboljša športnika
„ Preteklo soboto je bil v Kulturnem domu sve-c^n zaključek letošnjih 11. SŠI ob prisotnosti ['ajvišjih kulturnih in političnih predstavnikov.
, Uradni govor je imel predsednik Organizacijskega odbora 11. SŠI prof. Josip Tavčar, pristno pa sta spregovorila tudi tržaški občinski Zbornik za šport Ceschia in predsednik Partija Slovenije Florjančič. Sledilo je bogato na-p^jevanje. Kot najboljši športnik je bil nagrajen Rojančan Branko Jazbec, ki je sicer nastopi za openski Polet, ker je bil Dom Rojan brez ®rimerne plavalne ekipe, kot najboljša športni a Pa Kontovelka Jana Ban. p Med društvi je premočno zmagal openski ,°let pred presenetljivim Cankarjem in So-kolom.
. Za zaključek so člani Studia Slovenskega ^edališča odigrali dve zanimivi enodejanki.
Namizni tenis Borovcem grozi C-liga - Neodgovornost ^katerih igralcev in nesposobnost Borovega vodstva
.. Preteklo nedeljo se je uradno začela letoš-^ namiznoteniška sezona s prvenstvi A >n j lige. Trenutno imamo tržaški Slovenci dve j^štvi, ki sta včlanjeni v F.I.Te.T. in sicer: Bor-Sokol. Borovci tudi letos nastopajo v B ligi, sk* pa s' 'e z zma&° na lanskem promocij-r> 6ln prvenstvu priboril pravico nastopa v ligi.
Pogovorimo se sedaj o Boru, ki je bil do * davnega primarno slovensko zamejsko šport-r, društvo v namiznem tenisu. Lani je Bor ■j^stopal v postavi: Edi Košuta, Edi Bole, Karel u^šič in Klavdij Grbec. Adrijan Tavčar je bil lo t pri vojakih. V tej postavi je Borovcem las ušla A liga. Če ne bi Bole odpovedal
po dve vrsti vsakokrat nekoliko bolj oddaljene od drugih. Za nizki grah potegnemo razorčke posamič vsakih 50 ali 60 cm, v dvojnih vrstah pa bo razdalja med vrstami 60 cm, med skupinami dveh vrst pa 70 cm. Pri visokem grahu znaša razdalja 120 do 200 cm, kadar gre za enostavne vrste, pri dvojnih vrstah je manjša razdalja 80 cm, večja pa 100 cm. Za površino 10 šv. m. potrebujemo 15 dkg semena visokega in 20 dkg nizkega graha.
Plevel moramo sproti odstranjevati. Visokemu grahu stavimo oporo iz dračja. Grah nabiramo postopno.
—o—
KAKO SKRBIJO NEMCI ZA PRODOR SVOJIH PROIZVODOV
Agrarexport je zahodnonemška organizacija, ki skrbi za propagando in uveljavljanje kmetijskih in posebej prehrambenih proizvodov. Organizacija ima svoj poseben informacijski center tudi v Italiji, ki skrbi za širjenje posebne revije. Ta posreduje informacije o prehrani in gastronomiji. Organizacija je zelo aktivna in uspehov ne manjka.
Na eni strani skrbi, da se nemški izvoz osredotoči okoli najbolj priljubljenih proizvodov, na drugi strani pa z ustrezno propagando pomaga k uveljavljan ju manj znanih ali še ne dovolj priljubljenih proizvodov. Posebno pri teh zadnjih se da z dobro zamišljeno in vztrajno propagando mnogo doseči.
Zelo so se obnesli v večjih mestih »Tedni nemških proizvodov«, ki jih organizirajo v veletrgovinah. Seznam produktov jc zelo |
v dveh zadnjih odločilnih srečanjih, bi bil toliko zaželeni cilj dosežen. Krivda pa seveda ni Boletova, ki je še mlad igralec in je svojo dolžnost v lanskem prvenstvu kljub temu dobro opravil. Dovolj bi bilo, da bi nabrežinski Sokol posodil svojega najbolj nadarjenega mladinca Patra Ukmarja Boru, pa bi se sedaj tržaški Slovenci upravičeno lahko ponašali z namiznoteniško ekipo v A ligi. Prav gotovo bi v tem primeru tudi lanskoletni absolutni državni prvak Boris Košuta rad spet nastopil za Bor. kar bi pomenilo, da bi imeli celo možnosti osvo jitve najvišjega ekipnega državnega naslova. V resnici pa je letos položaj precej drugačen, malodane katastrofalen.
Kapetan Borove namiznoteniške ekipe Edi Košuta, lani najuspešenejši Borov igralec, je letos prisiljen nadaljevati svojo športno kariero v italijanskem društvu. Pri tem je prišla do izraza izredna nešportnost in neodgovornost nekaterih igralcev Borove namiznoteniške sekcije, obenem pa nesposobnost vodstva Š. Z. Bor, da bi stvari primerno uredilo. Tako nastopa letos Bor v postavi Bole, Tavčar, Šuligoj Davorin Šuligoj je še mladinec in kljub najboljši volji še nedorasel za B ligo
V prvem nastopu so preteklo nedeljo Borovci nastopili na domačih tleh proti ekipi San Bortolo iz Vicenze. V normalni formi bi mo rala Bole in Tavčar brez pomoči tretjega Igralca proti taki ekipi osvojiti zmago, posebno ker sta celo poletje trenirala. V resnici pa se jima je neizkušenost v uradnih nastopih kruto maščevala. Tako je Bole po nepotrebnem klonil Ortolaniju. Tavčar pa kar dvema nasprotnikoma. Končni rezultat: Bor - San Bortolo Vicenza 2:5.
Odličen krstni nastop Edija Košute v A ligi
Bivši Borovec Edi Košuta je odlično opravil svoj krstni nastop v A ligi. Tržaški ekipi
raznolik: od mesnatih izdelkov, vin, sladic, povrtnine v konzervah do zmrznjene hrane.
Odganizacija skrbi posebno za svojo prisotnost na glavnih sejmih. Povprečno sodeluje na teh po 50 zahodnonemških podjetij s prehrambenega in kmetijskega področja.
 •---
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE IZLETNIKOM NA KOROŠKO
Kmečka zveza obvešča člane, ki se bodo udeležili izleta na Koroško, da je podroben pro gram izleta naslednji:
SOBOTA, 18. oktobra:
odhod izpred potovalne agencije »Aurora« v Trsty, Ul. Cicerone št. 4 (pred sodnijo) ob 5.30. Izletnike s podeželja bo avtobus prevzel po tem vrstnem redu: ob 5.40 na trgu pred stadionom pri Sv. Soboti; 5.50 pri Domju; 6. uri na trgu v Dolini; 6.10 na trgu v Boljuncu; 6.20 pred hišo št. t v Borštu; 6.25 na križiču ceste Domjo-Bazovica proti Lonjerju; 6.30 pred cerkvijo v Bazovici; 6.35 na Padričah: 6.40 na pokrajinski cesti pri križišču proti Banom; 6.45 na Opči nah (postajališče avtobusov); 6.50 pred Zadružno gostilno na Proseku; 6.55 pred gostilno Ve-rena v Križu; ob 7. uri na križišču ceste Trst Gorica proti Medji vasi.
Posebej priporočamo točnost, ker bi zaradi razdalje in obsežnega programa vsaka, tudi majhna zamuda izlet pokvarila; zato ne bomo mogli nikogar čakati.
Okrog 11. ure bo prihod v Celovec, obisk Gosposvetskega polja, nato kosilo v Celovcu. Popoldne ogled zadružnih objektov in kmetij, nato večerja, srečanje z odbornikom koroške Kmečke zveze in prenočitev v Bilčovsu.
NEDELJA, 19. oktobra-
zajtrk v Bilčovsu, obisk razglednega stolpa (»Piramida«, od koder je razgled na vso Koroško), obisk moderne kmetije, kosilo v hotelu »Atonič« na Reki na Koroškem. Povratek približno ob 15. uri z okrepčilom na poti.
Tajništvo poziva vse prijavljene izletnike, da do četrtka, 16. t. m., poravnajo, če še niso, vpisnino in se oglasijo, osebno ali telefonsko za morebitna podrobnejša navodila.
I	Tajništvo Kmečke zveze
Libertas - Soffita je odločilno pripomogel do zmage proti moštvu CSI Augusta iz Milana. Premagal je vse tri nasprotnike, med drugimi tudi znanega prvokategornika Saveria Mugnoza Po eno točko vsak sta osvojila mlada Floreani in Koch, ki sta dobro nadomestila še netreni rana državna reprezentanta Crechicija in Du-razzana.
Končni rezutat:
Libertas - Soffitta Trst: CSI Augusta Mila.i
5:2.
MEDNARODNI TURNIR V NABREŽINI
ŠZ Bor bo priredilo v nedeljo, 19. t. m., na igrišču »Sokola« v Nabrežini mednarodni košarkarski turnir za »Pokal prijateljstva«. Tut* nirja se bodo udeležila naslednja moštva: Nanos (Postojna), Fructal (Ajdovščina), Meblo (Nova Goi'ica) in Bor (Trst).
Po zadnjih uspešnih izidih, ki so jih dosegli Borovi košarkarji, vse kaže, da lahko »plavi« upravičeno upajo na osvojitev prvega mesta Sicer pa bodo vsa srečanja precej izenačena, kajti nastopajoča moštva so bojevita in tudi tehnično zadovoljiva.
Spored:
(Nedelja, 19. oktobra, igrišče v Nabrežini)
Ob 9.30: Bor (Trst) Fructal (Ajdovščina)
Ob 11.00: Nanos (Postojna) - Meblo (Nova Go rica)
Ob 16.00: Finale za 3. in 4. mesto.
Ob 17.30: Finale za 1. in 2. mesto.
Ob 19.00: Nagrajevanje.
ŠPORT MED NAŠO ML.ADINO
F.J.» 6 SMRT V POMLADI
Že je hotel iti pogledat, kaj se je zgodilo z njo, ko je prišla. Sama, vendar se je zdela nekam vesela.
»Jutri ga bodo izpustili,« je rekla.
Prijela ga je pod pazduho in obrnila sta se nazaj proti domu. Čutil je že po njeni hoji, da je vedrejša kot prej. Hodila je bolj čilo in hitreje, kakor da ji veselje ne da stopati počasi.
Ni ji hotel motiti veselja, zato je molčal, dokler se ni toliko pomirila, da je začela sama govoriti.
»Najprej me niso nikamor pustili,« je rekla. »Dežurni me je podil proč. Rekel je, da on nič ne ve in da naj pridem jutri. Vendar se nisem premaknila od tam. Rekla sem, da ne grem nikamor, dokler mi ne puste govoriti z Rudijem ali s kakšnim od šefov, ki ga imajo čez. Prišel je še neki drug, višje šarže, in me tudi silil, naj odidem in naj se vrnem jutri. A jaz nisem hotela. Končno me je le odpeljal nekam gori in pred nekega šefa. Ta je bil najprej nevoljen, počasi pa se je omehčal, ko sem začela jokati. Povabil me je, naj sedem. Spraševal me je, kako živiva, in povedala sem mu, da težko, ker Rudi ne dobi nobenega stalnega dela. Povsod se ga branijo, češ da je komunist. In tudi če dobi delo, ga čez nekaj dni odpustijo, ko zvedo, da je bil izključen iz gimnazije zaradi komunizma.«
»In končno ti je obljubil, da ga bodo izpustili?« je vprašal še vedno nezaupno.
»Tako je obljubil. Rekel je, da so ga prijeli zaradi tega, ker so zvedeli, da skriva nekoga v svojem stanovanju. To si bil ti. Izprašal me je tudi o tebi...«, je pristavila. »Vendar so se prepričali, da ti nisi nikak komunistični kurir in da je Rudi napravil samo uslugo bivšemu sošolcu. Jutri ga bodo še enkrat zaslišali, je rekel, in nato ga bodo izpustili... če ne najdejo nič drugega zoper njega, je dejal. Rekla sem mu, da sem prepričana, da ne bodo ničesar našli. »V redu, je rekel, potem ga boste imela jutri že doma. A pazite nanj, da se spet ne zaplete v kakšno zadevo. Vaš mož je velik idealist, a idealisti so najbolj nevarni zarotniki in revolucionarji, je rekel. Ne verjamem, da je moj mož tako nevaren, sem odvrnila. Ga predobro poznam. Tem bolje, je rekel in se malo zasmejal. Potem me je poslal proč. Prosila sem ga še, da bi smela govoriti z Rudijem, a tega mi ni dovolil. Do jutri boste že vzdržali, je rekel.«
»In misliš, da ga bodo res izpustili?«
»Ne morem si misliti, da bi me bil nalagal.«
»Ali je bil v civilu?«
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom OTVORITVENA KRSTNA PREDSTAVA SEZONE 1969 - 70
Levstik - Mahnič MARTIN KRPAN
igra v dveh delih
Kostumograf: ALENKA. BARTLOVA Scenograf: VIKTOR MOLKA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Režiser: MIRKO MAHNIČ
V soboto, 18. oktobra, ob 21. uri (premierski
abonma)
V vlogi KRPANA bo nastopil DANILO TURK JOCO, ki bo slavil petintridesetletnico gledališkega dela
V nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri (abonma red B - nedeljski pop.)
V sredo, 22 oktobra ob 20. uri (abonma Mladin-
ski v sredo)
V četrtek, 23. oktobra ob 20. uri (abonma Mla-
dinski v četrtek)
»Ja.«
»Gladko obrit in ozkega obraza?«
» Ja.«
»Upam, da bo držal obljubo.«
»Prepričana sem, da jo bo. Vsi menda le niso zverine.«
Bila je vsa razburjena od veselja in pričakovanja.
Povabil jo je na čašo piva. Ko jo je dvignila, ji je še vedno drgetala roka od razburjenja, toda velike, temne, skoro ciganske oči so ji žarele od sreče. .
Čutil je, da sta Kos in Anica kljub vsemu srečen par. Morda bi imela njuna sreča bolj medel okus, če bi bila ovita v brezskrbnost, mir in obilje, je pomislil.
Doma je pomočnica še vedno sedela pri šivanju.
»Nisem si upala sama domov,« je rekla. »Pot preko polja je preveč samotna.«
Res jo je Kos vsak večer na kolesu odpeljal domov. Stanovala je v neki vasi že skoro pod Pohorjem.
»Pa spi pri meni, iClika,« jo je povabila Anica.
»Ne morem. Doma bi bili preveč v skrbeh. Šli bi me iskat, in potem bi se hudovali.« je reklo dekle. »Če bi bila povedala, potem že. Tako pa si ne upam.«
»Ali jo hočeš tl pospremiti domov, Tine? Vzemi Rudijevo kolo,« je rekla Anica.
Cilika je sedla spredaj na štango in tako sta se odpeljala preko Dravskega mosta in po Radvanjski cesti preko polja do njene vasi. To je bilo prvo dekle, ki ga je Tine kdaj peljal na kolesu. Čutil je toplino njenega telesa, njene trde oblike in vonj njenih las. Šele zdaj se je zavedel, kako močno in čedno dekle je. Drugače sta le malokdaj govorila, ker je bila precej molčeča, on pa tudi ni bil vajen občevanja z dekleti.
Nocoj pa je bila čudno zgovorna. Ves čas mu je kaj pripovedovala ali ga na kaj opozarjala. Zdela se je nekam posebno vesela.
»Ali veste, zakaj vam je Anica rekla, ko ste se vrnili s policije in ste ji povedali, da bodo
morda izpustili tudi Rudija, da se nikoli ne zgodi tisto, kar si najbolj želita?«
»Ne, ne vem. Mislil sem pač, da se jima ne izpolni nobena velika želja.«
»Želita si otroka, pa ga ni. Posebno Anica, a tudi Rudi.«
»Toda saj sta tako revna. Ali ni bolje, da nimata otroka, dokler se jima ne bo boljše godilo?«
»Anica je bila bolna. Na pljučih. Bila je že v sanatoriju in tudi zdaj še ni čisto dobra, četudi se ji je stanje že izboljšalo. A ona se vseeno boji, da bo umrla. Zato bi rada, da bi imel Rudi od nje vsaj otroka, kot spomin od nje, da se je bo vedno spominjal, ko nje ne bo več... Strašno ga ima rada in on njo. Zdita se mi kot dva otroka... in včasih se mi zelo smilita. Sama ne vem, zakaj. Tudi jaz bi rada, da bi se jima vsaj ta želja izpolnila.«
»Morda pa se jima bo.«
»Ne bo,« je reklo dekle.	(Dalje)
RAZPIS ABONMAJEV SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ZA SEZONO 1969-70 Vrsta abonmajev:
Premierski
Red A (prva sobota po	premieri)
Red B (prva nedelja po	premieri)
Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek
Red Okoliški (popoldanska predstava na dan praznika)
Red C Red D
Cene za abonente:
Premiera Ponovitvo Parter A (gledališki sedeži) 13.000	6.000
Parter B (ostali sedeži)	1.000	5.000
Balkon	5.000	3.000
Mladinski abonma	Lir	2.000
Okoliški abonma	»	6.000
(preskrbljen prevoz)
Invalidski abonma	2.000
(za katerokoli vrsto abonmaja)
Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonma)®-Prvi družinski član doplača Lir 2.000, vsak n® daljnji družinski član pa Lir 7.000.
ABONMAJI SO NA RAZPOLAGO OBČINSTVO OB DELAVNIKIH:
Od 10. do 14. ure v Kulturnem domu od 16. do 19. ure v Tržaški knjigarni
V abonmaju je šest predstav Slovenske^® gledališča in eno gostovanje Drame SNG iz Lj® Mane.
Abonma je plačljiv v dveh obrokih: prvi vpisu, drugi do 31. decembra.
Novo igrišče v Gorici
V nedeljo 12. I. m. so odprli pri Katoliškem domu v Drevoredu XX. septembra novo športno igrišče »01ympije«. Navzoči so bili deželni poslanec Štoka, pokrajinski odbornik Vezil, zastopnik prefekture, občinski odbornik Agati, predstavniki italijanskih športnih društev in drugi.
Prisotne je pozdravil prof. Černič, predsednik »01ympie« in se je zahvalil vsem, ki so omogočili zgraditev športnega igrišča, predvsem C.O.N.I. Poudaril je pomen tega igrišča v mestnem delu, ki vedno bolj narašča. Prostor je blagoslovil dr. Humar kot nadškofov pooblaščenec.
Sledila je zakuska, nato pa tekma v odbojki med »01ympio« in goriškimi gasilci. Zmagali so ti z 2:1.
Z nedeljsko otvoritvijo se je brez dvoma nekaj spremenilo med goriškimi športniki.
Člani in sodelavci športnega društva »O-lympie« imamo zavest, da smo nekaj naredili z lastnimi rokami in da niso bile brezplodne tiste ure, ki nam jih je pobralo delo z igriščem.
Ni rečeno, da bomo na novem in lepel11 igrišču nujno postali prvaki. Gotovo pa mo svoje športno udejstvovanje izboljšali bomo nastopali na »domačih« tleh. Še vf, jega pomena pa bo, če bo igrišče postalo rališče naše mladine, ki je rada skupaj prelt vsake politične ali druge razdvojenosti.
Športnik
VIII. MEMORIAL FILEJ
V teku so tekmovanja v odbojki. V P^11^ deljek zvečer je moštvo Gorica premagalo D0,: z 2:0, nato pa je Štandrež A izločil Pevmo
tud'
ril®
z izidom 2:0. V torek zvečer pa sta se pome Hrast in Mladost iz Doberdoba. Zmagal0 moštvo Hrast z izidom 2:0. Števerjanci pa so P ,j magali šestorico Štandrež B, čeprav so se m Štandrežci dobro branili, zlasti v prvem s® ^ V četrtek, soboto in ponedeljek bodo na vr finalna tekmovanja med moštvi Gorica, S* drež A, Hrast in Števerjan.
V nedeljo, 19. oktobra bo na vrsti kolesar ^ tekma na progi Katoliški dom - Števerjan ^ starejše in na progi Katoliški dom - Oslavj® gj mlajše. Zbiranje tekmovalcev bo od 9«30 n g0p-pred Katoliškim domom, Drevored XX. tembra 85.