LJUBLJANSKI ČASNIK.
8t. 42.
Vtorik 27. Veikiga travna
1831.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku G gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta. še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni tlel«
Oznanilo. Njegovo veličanstvo je po najvišjem sklepu od 29. aprila 1851 na najponižniše predna-šanja ministra kupčijstva s porazumljenjem ministra zunajnih zadev zdajnega general kon-sula v Korfu Vilhehna viteza od Mayersbacha službe odvezati in zdajnega general konsula in opravnika v Jasy-u Augusta od Eisenbach za general konsula v Korfu in dozdajnega per-vega tolmača cesarskega poslanca v Carigradu Henrika barona Testa za general konsula in opravnika v Jasy-u, kakor tudi dozdajnega namestnika konsula v Drinopolju Miroslava Westermayerja za namestnika konsula v Mo-nastiru najmilostliv izvoliti blagovolilo.
C. kr. komisije za oprostenje zemljiš so v preteklih mescih Marc in April vse skupej 108 oprostivnih izdelkov deželni komisiji pred-položile; število vsih dolžnih, kar urbarske in deselinske odrajtvila zadene, za ktere je od-škodvanje prerajtano bilo je 17,941 gl. kar pa prepisnino (laude-mium) zadene .... 1,227 „
skupej torej..........19,168 „ in
pri tem znesku prerajtanih postat so se vde-ležvale c. kr. komesije
v Kočevju z ...	. 5,320 gl.
„ Trebnjim z ...	. 3,3!ž7 „ „ Ljubljani z . . . . 2,336 „
„ Kamniku z . . .	. 2,108 „
„ Postonji z ...	. 2,009 „
„ lladolci z . . .	. 1,117 „
a) za proti primernimu odškodovanju odpravljene dolžnosti 2,436,899 gl. 55 kr. b") za prepisnine	56,186 „ 45 „
c) za odkupljive odrajtvila . .	390 „ — „
Skupej torej 2,493,476 „ 40 „ Deželna komisija je v mescih Marc in April t. 1. 78 urbarskih — desetinskih — in Iaude-mialnih izdelkov (operatov) poterdila in dalje obravnala.
Ljubljana 20. maja 1851.
Od predsedništva c. kr. deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim.
Danes bo XXII. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko izdan in razposlan.
Ljubljana 20. maja 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
Novimmestu z
1,114 „ 801 „
„ Kranji z ... . „ Černomlju z ... 779 „ „ Vipavi z ... . 212 „ Prerajtani odškodni kapitali zneso:
a)	za proti primernimu odškodovanju rešene odrajtvila . . 545,570 gl. 50 kr.
b)	za prepisnine (laude-
mium) . . . 12,242 „ 50 „
c)	za odkupljive odrajtvila . .	1 „ 45 „
Skupej torej . 557,815 „ 25 „
Od tega, kar na dolžne pride, je 17,932 gld. 44 kr. napovedano, da se bode koj odplačalo.
Na ostalih odrajtvil od leta 1848 je 26,444 gold. 262/4 kr. prerajtano bilo, in od tega je za izplačanje 4,467 gld. 49 % kr. napovedano.
Distriktna komisija v Kamniku je, kar urbarske odrajtvila zadene, svoje dela dover-šila, ino ima samo še tri izdelke predpoložiti, pri kterih je zavoljo pritožb, čez ktere se bo še sodilo, zaderžana bila.
Protipostavljene tega dokaza z poprejšnimi kaže, da so se oprostivne opravila zastran urbarskih in desetinskih odrajtvil dozdaj vse skupaj pri ... 62,057 gld. zastran prepisnine pri . . 5,129 poprejšnih dolžnih doveršilo.
Vdozdaj prerajtanim kapitalu znese odškodovanje:
18. maja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXXVII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem in v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 119. Cesarski ukaz od 28. marca 1851,
s kterim se veljave za mesto Prago danega izselitnega reda od 9. marca 1805 št. 719 sodniškopravne zbirke tudi na mesto Višehrad rastegne.
Št. 120 Cirkularni ukaz ministerstva vojaštva od 1. maja 1851, ravnanje vojaških sod-ništev pri zapustninskih obravnavah in oskerb-niških zadevah.
Št. 121. Razpis ministerstva kupčije od 2. maja 1851 , s kterim se s porazumljenjem drugih ministerstev vstanovljene odločbe glede poročil telegrafiških deržavnih naznanil naznanijo.
št. 122. Razpis ministerstva pravosodja od 12. maja 1851, s kterim se vstanovi, da ima notariatni red na Krajnskem 1. julija 1851 v moč stopiti.
Št. 123. Razpis ministerstva pravosodja od 12. maja 1851, s kterim se vstanovi, da ima notariatni red na Koroškem 1. julija 1851 v moč stopiti.
17. maja 1851 je na svitlo prišel IX. del v serbsko-nemškem in rusinsko-nemškem, XI. del v poljsko-nemškem; XCIV. del od leta
1850	v češko-nemškem in talijansko-nemškem, CXV., CXXVII in CLVII. del v rusinsko-nemškem in poslednjič CXL. del v slovensko-nemškem in horvaško-nemškem dvojnem izdanju;
IX. del zapopade pod Št. 32. Razpis ministerstva kupčije, obertnije in javnih stavb od 3. januarja 1851, s kterim se po najvišjem sklepu od 3. januarja
1851	temeljne pravila občnega vravnanja osvo-bodenja poštnine naznanijo.
Št. 33. Cesarski patent od 29. januarja 1851, s kterim se vžitarina od ola za lom-
bardo-beneško kraljestvo vpelje z odločbo, de bo dan, ko bo v moč stopila, pozneje naznanjen.
Št. 34. Ukaz ministerstva vojaštva od 1. februarja 1851, s kterim se nove odločbe glede prejembe in opravičenja k vojaški sod-nii prištetih oseb naznanijo.
XI. del zapopade pod
Št. 40. Razpis ministerstva denarstva od 13. februarja 1851, veljaven za Erdeljsko čez odmerjenje in pobiranje vžitnine od vina in mesa v krajih, kjer stanuje čez 2000duš.
CXV. del zapopade pod
Št. 334. Naredbe ministra notrajnih zadev od 19. augusta 1850, zadevajoč vravnavo politiških gosposk na Dalmatinskem.
CXXVII. del zapopade pod Št. 361. Deržavno pogodbo med Avstrijo, Prusijo, Bavarskim in Saksonskim od 25. julija 1850 čez napravo nemško-avstrijanske telegrafne zveze.
Št. 362. Ukaz ministra kupčije od 18. septembra 1850, s kterim se odločbe čez rabo avstrijanskih deržavnih in tistih telegrafov, ki so napravljeni v obkrajni nemško-avstrijanske telegrafne zveze, glede občinstva naznanijo.
Št. 363. Razpis ministerstva bogočastja in uka od 21. septembra 1850, zadevajoč prestop učeneov iz gimnazij na Ogerskem, Hor-vaškem in Slavonskem, v Vojvodini in temiš-kem Banatu v gimnazije drugih kronovin.
Št. 364. Razpis ministra denarstva od 22. septembra 1850, s kterim se zapove triper-centne denarnične navkaze po 100, 500 ii 1000 gold., ki se še med občinstvam znajdejo, za listke deržavniga zaklada zameniti in jih popolnama ob veljavo djati.
Št. 365. Ukaz ministra denarstva od 24. septembra 1850, veljaven za vse kronovine, za ktere je bila postava od 7. septembra 1848 dana glede dvignenja podložniških razmer, zadevajoč prošnje davkinili gosposk pri odločbi čez rekurse, ki so zoper pravednost in postavo taks, ktere patrimonialne gosposke predpišejo.
CLVII. del zapopade pod
Št. 243. Zapopade cesarski patent od 7. maja 1850, s kterim se nova zemljišna postava za horvaško-slavonsko in banaško-serb-sko vojaško mejo izda, je bilo 26.junija 1850 edinO-nemško, potem horvaško-, serbsko- in romansko-nemško dvojno izdanje, in od CXX dela, ki pod
Št. 346. Ukaz ministerstva notrajnih oprav od 13. septembra 1850 zapopade, s kterim se po naj višjem sklepu od 8. septembra 1850 odločbe čez vravnavo politiških oskerbnih gosposk na Ogerskem izdajo in naznanijo.
CXL. del zapopade pod
Št. 388. Ukaz ministra bogočastja in uka od 8. oktobra 1850, zadevajoč vravnanje c. k. evangelske bogoslovske učilnice na Dunaju, učenje v njej in disciplinarni red.
Dunaj 20. maja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
22. maja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXXVIII. del občniga deržavnega zakonika in vladniga lista in sicer v edino-nemškem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 124. Cesarska ukaz od 15. maja 1851, s kterim se predpis o vkvartiranju armade izda.
Dunaj 20. maja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
V pondelik, v torek in v sredo je stal pred porotno sodbo človek, po imenu Blaž Dolinar, zatožen hudodelstva ropomora. Predsednik sodništva je bil gospod svetovavec višjega deželnega sodništva, MihalKozjek, deržavi namestnik gospod dr. Kaiser od Trauenstern in zagovornik zatoženega, gospod dr. Kavčič.
Iz zatožnega pisma se sledeče pokaže:
i. junija 1850, bila je ravno nedelja, pride v Zininc v loški okraj zjutraj ob devetih v kerčmo Martina Miklavča naznan mož, ki pravi, da je živinokupec iz Ustja pri Ajdovci in popraša, kje da bi bila kaka krava na prodaj. Na to mu Blaž Dolinar, ki je bil tudi ravno ondi, reče, da bi se znala pri njem doma v Staniši, krava dobiti. Toraj se podasta oba na pot v Staniše, ki leži debelo uro od Zrninca med hribi. K hiši brata Blaža Dolinarja pridši, kjer je poslednji stanoval, se poda Blaž Dolinar v hišo, tujcu pa reče, da naj pri pervem sosedu, kterega hiša */4 ure proč leži, za kravo popraša, kjer — kakor se mu zlaže — njegov brat stanuje. Zares stopi tujec v zaznamovano hišo in zve,- da ga je Blaž Oo-linar za nos vodil, ker krave ni bilo na prodaj. Tako zapusti hišo Kermela in se poda v gojzd Javornik, kjer se njegov sled za zdaj zgubi.
Ravno ta dan in sicer popoldne ob petih pride spet Blaž Dolinar v kerčmo Martina Miklavča, kjer je, kar je bilo čudno, tri dvaj-setice zastavil, ko je vendar zjutraj na dolg pil in rekel, da nima denarja. Naslednje dni je Blaž Dolinar po več kerčmah pil in je z denarji večkrat sila bahal in več banknotov po 10 goldinarjev zmenil. Ponudil je celo Janezu Stajerju v Loki 100 goldinarjev posoditi, da bo zamogel tako svoj dolg plačati.
23. junija najde neka pastarica v Javorni-ku mertvo truplo in drugi dan potem je bilo sodniško pregledano. Najdli so ga z vejami pokritega v grabnu, kakih 5 minut od hiše Kermela. Ko ga zdravniki preišejo, se je sledeče pokazalo. Vrat je bil vlomljen, no-trajno lice v čepini in na levem sencu s ker-vijo zalito, spodnja čelust je bila odbita, drugo in tretje rebro zlomljeno.
Zdravniki so spoznali, da je bilo truplo ve-licega, močnega, kakih 50 let starega moža, ki je bil s topim orodjem večkrat po glavi udarjen tako, da je imel levo spodnjo čelust, rebra in tudi vrat zlomljen. Po tem soditi, je moral silovito smert storiti.
Ko se to zve, se povsod le en glas raznaša, da" noben drug tega moža ni umoril, kakor Blaž Dolinar. Andrej Vernik , njegov prijatelj mu 24. junija v obraz reče. „Ti si moža ubil, kterega so včeraj našli" in Blaž Dolinar mu odgovori: „BiI sim pijan." On obljubi potem, se sam sodništvu izročiti, kar je vendar odlašal rekoč, da mu za glavo gre, ako svoje hudodelstvo spozna.
Potem ko je bil zapert, obstane zapertemu Jurju Stenovicu natanjko, da je moža, s kterim je bil v kerčmi skupej, v Staniše spre
mil in ga potem v gojzdu ubil, mu 1400 goldinarjev vzel in ga potem z vejami zakril.
29. junija 1850 pride k okrajnemu sodništvu v Loko, Jožef Stancar iz Uhajn, soseske Ustja, kije svojega zgubljenega očeta iskal, in je popraševal zanj, ker je tudi njemu novica o najdbi umorjenega na uho prišla. Tedaj mu pokažejo obleko umorjenega in on spo-znavši, da je njegovega očeta, so v jok spusti. On pripoveduje, da se je njegov oče, živino kupovat, na nedeljo sv. Telesa od doma podal in da je sabo 370 goldinarjev vzel. Potem popiše tudi osebe očeta, in vse je natanjko kazale, daje njegov oče tisti, kterega so 2. junija v Zmincu in Staniši vidili.
Kakor Peter Dolinar, brat zatoženega ter-di, si je zatoženi le včasih kak krajcar zaslužil in terdi tudi, da že dolgo pri njem krajcarja ni vidil.
Blaž Dolinar 2. februarja 1816 v Staniši rojen, nar starši sin zemljišnega posestnika od tukaj je bil že popred nagnjen k postopanju in potepanju. Že popred enkrat, pred devetimi leti, si je že lotil iz dobičko-lakomnosti necega Janeza Keržišnika poskusili umoriti, kar mu je pa spodletelo. Pozneje je bil zavolj tatvine preiskovan, pa ab instan-tia spušen. On je bil tedaj vedno bolj der-zen, tako, da si ga je vsak ogibal. Ker je bil zavolj velicega suma, da je morivec najdenega, zopet zapert, najdejo pri njem uro, ktero je Mihael Alič za svojo spoznal in od ktere pravi, da mu je bila pred dvema letoma ukradena; ura je bila 7 in verižica pri njej 3 goldinarje vredna. Blaž Dolinar je toraj tudi tatvine obdolžen. On pa je pred sodbo tajil tatvino kakor tudi ropomor in si je skušal z zmtšljijami opravičiti.
Pri glavni obravnavi se je v bistvu poka zalo, kar v zatožbi zoper njega stoji. Porotnikom so se sledeča vprašanja dala: Pervo vprašanje:
Je zatoženi, Blaž Dolinar, kriv, da je 2.
junija 1850 Jožefa Stancarja, z namenom, ga umoriti in njegove denarje z rabo sile nad njegovo osebo si osvojiti, tako pretepal, da je moral zavolj tega umreti? Drugo vprašanje:
Je zatoženi, Blaž Dolinar, kriv, da je Mihaelu Aliču brez njegove volje, le zavolj svojega dobička, sreberno uro iz nezaperte izbe z sreberno verižico vred v vrednosti 10 gold. v srebru ukradel.
Porotniki so na pervo vprašanje enoglasno „Da«,
na drugo z 10 glasovi zoper 2 „Da" odgovorili.
Nato je zatoženega, Blaža Dolinarja porotno sodništvo hudodeljstva ropomora in prestopke tatvine za krivega spoznalo in k smertni kazni na višale obsodilo.
Zatoženi ni bil ne med obravnavo ne pri naznanenju razsodbe posebno ganjen. — Obravnava se je 21. maja popoldne končala. Bila je skoz in skoz očitna in poslednji dan je sila poslušavcev k njej prišlo.
Horvaška.
„Narodne nov." pišejo: Medtem, ko pri nas brez odloga dežuje, pridejo nam iz vojvodine in iz doljnih slavonskih strani pisma, v kterih tožijo, da je ondi velika suša in taka vročina, da take še ti mesec na pomnijo. Gosence so se tako pomnožile, da bodo vse listje na drevju obrale in ljudje se boje, da bi se ti merčes, ko mu listja na drevju zmanjka, v nograde ne preselil.
* Njegova prevzvišenost, hervaški ban je šel 21. t. m. v Beč.
Avstrijanska.
Grofa Badeckega je svitli cesar na Dunaj poklical; pravijo da zavolj tega, da bo nem-
ško zvezno armado sostavil. Namest Radec-kega bo začasno grof Guylai poveljstvo druzega vojaškega oddelka prevzel, na mesto Guylai-a.pa pride grof Strasoldo.
*	Nova ženitna postava je pripravljena biti razglašena. Pravijo da jo je grof Thun sam sostavil.
*	Vlada meni več tesarjev na Angleško poslati, da se bodo zučili barke tesariti.
*	Patriarh Bajačič je na Dunaju zbolel in zavolj tega se ni v Karlovce podal.
*	Dunajsko c. k. dvorno knjižnico vredili je ministerstvo cesarskega dvora komisijo pod predsedništvom gospod Fzm. Hesa sostavilo, v tej komisii je tudi slavni Šafarik.
*	Na Avstrijanskem posebno krog Dunaja je bila povodenj, ki je mnogo škode napravila. Voda Wien je silno narasla.
*	Dunajski časopisi prinesejo list Mazzini-a, v kterem svoje mnenje v raznih deželah izreče, med drugim pravi:
Z Francoskim smem zadovoljen biti. V tej velikej deželi cvete ukpotemstva; zaveržljive prizadeve strank, ki se borijo za oblast, ktere ne more nobena obderžati, koristijo našim namenom, napredkom in zmagam. Razširenje naših mnenj in marljivost naših prijatlov se trudi na polju, kjer nam so protivniki zorali. Delo gre vspešno od rok, ki naše naj der-zniše upe prekosi.
Iberski polotok, kjer je živelj upora še močen, le spi, pa se pripravlja k napredku. V notrajnem se popravlja, hvala napravam, ktere je Špansko in Portugalsko po skerbi vlade te dežele sprejelo, ktere gosti smo. Razrešenje teh velikih dežel vedno napreduje, nič ga ne zamore zaderževati ali njegovega napredka ustavljati, in dogodbe, ki so se zdaj na Portugalskem pripetile bodo našemu prizadevanju pomagale, nikdar pa ga overale.
Naša preljuba domovina, talijanski polotok, tako vredin prihodnjosti, je bolj mogočna in pogumna kakor le kdaj popred. Mnoge novice, ktere dobivam iz vsih krajev te lepe dežele, te naj lepše med deželami, me z veseljem navdajajo. Zaupati smemo na previdno vlado v Turinu, za gotovo se smemo nanjo zanesti. Ta vlada ve, kaj je nje poklic in vsako uro je pripravljena slavni boj spet ponoviti, ko dogodbe, ktere se morajo zgoditi, može prihodnjosti v sosednih deželah na perve stopnje povzdignejo.
V celi Italii ni narodne vlade, ki bi se za-mogla novi vstaji ljudstva z vspehom upreti, in ta narod gori iz duše s svobodo tudi edinost domovine pridobiti. Žlahtno prizadevanje brezimne hvale vredno! Pa to ljudstvo zasluži , da ga še bolj hvalimo zavolj njegove vbo-gljivosti proti našim sovetom. Svoj pogum ober-zduje, da ga bo, ko ura pride, toliko bolj rabilo.
Od Schveiza, ognjišča evropejske svobode, nočem govoriti, od tega od drugod slišite. Nevarnosti, ki so nedavno tej deželi žugale, so prešle, ker se je francoska vlada primorala k modremu obnašanju.
Porazumljenje Prusije in Avstrije, kterega smo se tako bali, še ni doveršeno. Prizadevanje avstrijanskega ministerskega predsednike, kneza Sclivvarzenberga, ki le Metterni-chove namene doveršuje, se je na uporu Prusije razbilo. Prusija svojega zgodovinskega poklica ni zatajila, zavolj kterega je po svojem poklicu vedno gledala deržavo razširiti.
Pogovori vDraždanah so se razbili; vFran-kobrodu bodo vlade svoje knjige položile. Te vlade — ne izjamem Prusije — delajo za nas.
Pustimo jih v svojem početju. Spisi, ktere sim dobil, so me prepričali da je naše vde-leženje popolnoma nepotrebno. Želim, da bi se nabrani denarji za materielne potrebe ober-
nuli; mi v Londonu smo na studencu, ljudi bode že vlade pripravile.
Od Avstrija je zgovorni mož govoril. De lenda est Avstria. Pa tu ne bode prekucija vladarskih namenov zmagala; nasprotno se bode zgodilo.
Le človek pičlega razuma bi zamogel kaj tacega misliti. Na Avstrijanskem nimamo toliko in takih pripomočkov kakor v drugih deželah. Nikakor, tacega življa na Avstrijanskem ni, in enake sredstva bi tukaj ne bile zadosti. K sreči pa so tu sredstva druge baže; najdemo jih v sovraštvu raznih narodnosti. Vi veste, gospodje, kaj se v ti namen zdaj ne Laškem, Ogerskein in v slavenskih pokrajnah kuje. V vsih tih deželah bomo mnogo mnogosortnih prememb doživeli, pa, ko je edinost stergana, smo že mnogo pridobili.
Mi moramo v Londonu in Parizu in če je mogoče tudi v Berolinu vse storiti, vstopu cele Avstrije k nemški zvezi zaderžke staviti. Menim, da bo prizadevanje tistih, ki nas pod-perajo v Berolinu, brez da bi sami vedili, nekoliko zdalo. Delenda est Avstria je perva in poslednja beseda protivnikov te oblasti. Akoravno so, žali Bog, prusko vlado z vstavno teorio poprijaznuli, bi bila napaka, akoravno ne tako velika, v Avstrii kaj enacega storiti. Rusijo moramo pridobiti z napuhom nje vojaške časti in nje občutljivosti. Avstrio pa, da se razni narodi, ki v njej stanujejo, ena zoper drugo podšunta.
Clo otomansko carstvo v evropejskem delu nam nekoliko zadosti. Hvala popravam on-dašnjega moža, ki ima mnogi upliv. On sega potem, kar ni mogoče, pa zadel jo je, ministerstvo, ktero vodi, je na svojo roko dobil.
On bi znal besedo o Rusii i zreči, ako bi že ne bila izrečena. Kakor zmerin je tudi car, ga vendar razmera k svojim sosedom vleče v okrožje svobodnega mnenja. Temu mnenju se ni ustavljati in njegova moč že kali. Rusia ga bo moralo sprejeti ali bo pa v lastne stepe sognana."
Velki vojvoda evropejske revolucije sklene s sledečimi besedami:
„Predstavil sim vam v nekterih izrazih stanje Evrope. Iz tega zamorete spoznati, kako vtemeljiti so moji upi. Obraz, kterega sim vam podal, ni sanje, ni prenapetost, naj ostrejšemu pretresu se ne umakne. Dogodivščina vsih narodov in vsacega stoletja nas uči, da orodje trinoštva ob času razsodbe ne služi nič in postave natore se ne zataje. Društvo, kterega vravnava je zoper natoro, umerje samo od sebe in mi smo zdravniki, zlo umetni, njega smert pospešiti in polajšati. Ko je vlast-nina zoper natoro le v rokah nekterih, je siromaštvo občinstva sredstvo zdravila. Kjer so nekteri stanovi s silo in zopernatornimi postavami svojemu namenu odtegnjeni, se take postave same od sebe prekucnejo. Kjer občinstvo zgubi svojo notrajno pomembo, ostane le prazna oblika. Kjer knezi vladajo, vlada razpor, častoglad, ljubosum, sleparstvo in pogubljiva moč te kneze z nasprotnim sovraštvom vje.
Mi pa smo edini, ker imamo občinsko in veliko moč in gotovost te zmage živi v naših sercih, ker naše serca so čiste in odkrite."
Češka.
Sliši se, da bo časopis „Union" spet začel izhajati, kar je pa vendar le zlo negotovo.
* V vasi Senojed na Češkem je od 8. t. m 12 goved za govejo kugo poginilo.
Moravska.
V Olumucu se imajo sniditi, avstrijanski in ruski car, pruski, saksonski, hanoveranski in vviirtenberški kralj, potem tudi nekteri knezi
južnonemških dežel, za ktere se je krog 50 stanovališč najelo.
*	Armadi pri Olumucu bo general Šlik zapovedoval.
*	V občini Olphan na Moravskem je kolera tako silno začela razsajati, da je vradnija naglo vojake, ki so ondi ležali, iz občine poklicala.
Ogerska.
VPestu in po deželi se raznašajo listi, denarje za Košuta nabirati. V Kečkemetu se je že mnogo nabralo.
*	„P. N." odsvetuje Ehrenbergovo naselitev v Zemplinski županii. Svoje mnenje poter-diti, prinese novice, ki se pripovedujejo, da je mnogo naseleneov že na potu proti domu in da se jokaje vračajo v zemljo, ktero so brez pomislika zapustili.
Sedmograško.
Žandarmerija je na Sedmograškem v enim letu 600 vskokov vjela; vendar pa je v Bor-goprundu, Nartodu in tudi v okrajni Szekler-jev še cele trume vskokov, ki se krog potepajo. Oni javni mir žalijo in silodeljstva počenjajo.
** V Blazendorfu na Sedmograškem je goveja kuga vstala.
*	Na Sedmograškem so gosence vse verte pokončale. Suša in velika soparca je ondi, ker dežja že dolgo ni bilo. Vendar polje še lepo stoji.
Galicia.
Rusinski posestniki povsod po vaseh in ver-tih križe postavljajo, krog kterih lipe vsajajo v spomin, da je tlaka nehala.
*	Politiška vravnava Galicie in Bukovine ima z mescem septembrom v djanje stopiti. Za sodniško službo se je 2000 oseb oglasilo; pa v vsem skupej je le 800 stopenj spraznje-nih in med temi 2000 je komaj 500 zmožnih.
Tuje dežele. Bosna.
Tansimat se je začel v Bosni vpeljavati, orožje nositi je le deržavnim služabnikom pri-puščeno.
*	V „Agramer Ztg. se iz bosniške meje piše 10. maja.
Počasi se vrača mir v ostrašene serca Bošnjakov in up boljše prihodnjosti stopa na mesto temnega obupa. V pomirenje pripomore posebno milost, ktero turška vlada vslajnikom skazuje. Zdi se, da bo skoraj vsim vodjem vstaje prizanešeno.
Biščani so pri tej vstaji naj več terpeli in njih prejšnje blagostanje je za leta pokopano; ker iz začetka so jim vstajniki, ki so se ondi zbirali, predenj so v Jaico udarili, in pozneje posadka, ki je v terdnjavi bila, mnogo vzeli. Pri oblegi je pa pogorelo čez 200 hiš. Ko so vojaki terdnjavo posedli, so celo mesto obropali in zdaj Biščanom ni dovoljeno v hišah v terdnjavi stanovati. Tudi morajo prebivavci Krajne vojake preskerbovati.
V Bihaču je zdaj ena četa rednih vojakov in ena četa Arnavtov, vsake čete poveljnik je bimbaša, vojakov je vsih skupej 1700 do 1800.
Glava vladanja 11. nahij je MustafaEffendi, Sanchek kajmakan, ki povelja prijema od vezirja Hairedin pašata in od Muširja Omer pašata, ki je vljuden, izobražen mož. V Bihaču so vojaško bolnišnico napravili, v kterej je 60 do 70 bolnikov, med njimi je tudi nekoliko za legarjem bolnih.
Seraskier Omer paša se je že v Bosno nazaj podal skoz Banjaluko v Travnik, Skenderbeg je sedaj v Novem.
Bulgarska.
Na Bulgarskem je nek najemnik, ki je kamnje vozil, zapazil na dan 40 mučenikov, ko je zemljo kopal, v zemlji mramorove ploše, pod njima pa zlato in srebro. Najemnik se prestraši in leti kmetom povedati, kaj daje našel. Ljudje preiščejo in najdejo, da je grob, v kterem so ležale človeške kosti; našli so zlato krono in druge imenitne reči.
Nemška.
Prusija je popolnoma zadovoljna, da Avstrija z vsimi kronovinami v nemško zvezo stopi.
*	Pogovori Draždanski se bodo v Franko-brodu nadaljevali.
Francoska.
Na Francoskem bi znalo že spet ministerstvo odstopiti.
Laška.
Po Laškem roparji po cestah grozovito delajo, tako, da človeku ni varno potovati.
Rusovska.
Iz Berolina se piše, da je r«ska vlada z počenjanjem Avstrije in Prusije zoper dansko vlado v zadevah Schleswig-Holsteina popolnama zadovoljna.
#	Ruski car je posebno, ki je zbudil misel, se v Varšavi v pogovor sniditi z avstrijanskim čarom in pruskim kraljem. V pogovoru se pričakuje, da se bodo avstrijanski, ruski car in pruski kralj zvezali. V tej zvezi vidi ruski car edino moč, revolucii v okom priti. Ruski car pravi: „Danes sim še revolucii kos, povsod jo zamorem zatreti,— v dveh letih morebiti bo vsa druga."
Gerška.
Gerški kralj Otto je prišel 13. t. m. na Gerško.
Ljubljanski novicar.
*	Naš nepozabljivi rojak, slavni misijonar g. Franc Pire, od kteriga že dolgo nismo nič zvedili, je pisal te dni g. F. Šrnidtu in vred-niku Novic iz Arbrecroche v Indii, od kodar svoje misijonske opravila opravlja. S serčnim veseljem smo sprejeli njegov dopis od 13. marca t. l.,v kterim nam naznani živo radost nad Vertovcovo „kemijo" in „Novicami", ktere smo mu po g. Šmidtu poslali. „Nikdar — pravi — me še niso nobene bukve tako razveselile, kakor te, ne le zastran njih zapo-padka, na vse strani koristniga, temuč tudi zastran jezika v mnogoverstnih rečeh že tako omikaniga, de se, z oziram na tisti čas, ko sim jez svojo ljubo domovino zapustil, temu ne morem dosti prečuditi, kako močno so gosp. pisatelji slovenski jezik izobražili. Le žal mi je, de se zavolj mnozih opravkov v daljni ptuji deželi tudi jez ne morem pridružiti do-morodnim pisavcam, in de sedaj ne morem nič druziga storiti, kakor Očeta luči za blagoslov tako slavniga in občno koristniga početja goreče prositi in se veseliti nad obilnim sadam, ki iz tega izvira za blagostanje moje drage domovine."	(Nov.)
*	V sredo večer je prišel v Ljubljano vla-dika černogorski Njeguš Petar Petrovič, ki je drugo jutro se proti Olumucu podal.
*	Drugi hudodelnik, ki je pred porotno sodbo stal je bil za krivega spoznan hudodelstva po-silne nečistosti, uboja in tatvine in na 10 let v teško ječo obsojen.
Vradiii list št. 20,
St. 3922.
c. k.
O z n a u i 1 o
okraju i ga poglavarstva v
(!) C) C 3
L j u b 1 j an i.
Zadevajoč izročitev hišnih popisovanj in naznanenje hišnih obrest o dobi od sv. Jurja
1851 do sv. Jurja 1852.
Da se bodo zamogle v Ljubljani in ljubljanskih predmestjih zadevajoči davki za vla dno leto 1852 odmeriti, je potreba, da se naznanenja o zapovedanih hišnih popisavanjih in obresti za dobo od sv. Jurja 1851 do sv. Jurja 1852 po do zdaj navadnim načinu pri c. k. okrajnim ljubljanskim poglavarstvu, stopivšim na mesto poprejšniga okrožniga poglavarstva v spodej odločeni dobi dopoldne ali popoldne med vradnimi urami tu sem izroče.
Gospodam hišnim posestnikam in oskerbnikam v mestu in v predmestjih se tedaj s tem naroči, se popolnama po razjasnenju od 26. junija 1820, ki je še v polni moči, ravnati pri popisovanju hiš in naznanenju hišnih obresti, kakor tudi popisovanje in naznanovanja obresti, predenj jih podpišejo in oddajo tukajšnimu okrajnimi! poglavarstvu v pretres predložiti, in sicer:
a)	ako so oddelki hiše z obertniškimi ali kmetijskimi pohištvi, ki v mestnim okrogu leže in tistiga vlastnika imajo, natanjko popisani.
b)	ako so letni obresti z kupčijskimi prodajavnicami in štacunami v vežah vestno zaznamovani.	- .
c)	ako so obresti vsake stranke, ki v hiši stanuje po pravici zaznamovane, in
d)	ako so se vse dani višji predpisi po vstanovitvi naznanenj dopolnili.
Potem se naznani, da se morajo po visokim poročilu deželniga poglavarstva od 24. julija 1840 št. 18051 v naznanenja hišnih obrest tudi ognjogasivno naprave in klavnice zapisati, ker se zamorejo za imenovane prostore, ako tudi nobenih obrest ne prinesejo, vendar ako se drugači vrede, obresti dobivati.—Podpisati se morajo pri naznanovanju gospodje hišni vlastniki kakor tudi prebivavci v hiši, ako znajo pisati, prav za prav z lastno roko, sicer morajo obstati pri tem, kar so njih opolnomočniki podpisali.
Podpisovavci strank, ki ne znajo pisati, kterim so stranke obresti natanjko popisale, morajo dobri stati za pristavljeno podkrižanje, in pri tem se še pristavi, da se noben zmed rodovine ali poslov hišniga vlastnika ne sme porabiti za podpisanje imena.
Pri gospodarjih, ki ne znajo pisati, mora pristavljeno podkrižanje razun podpisavca tudi še druga priča, ki zna pisati, poterditi.
Okrajno poglavarstvo, kterimu je naročeno naznanenje hišnih obrest dobro pretresti, pričakuje, da bodo gospodje hišni posestniki prostore, ktere sami rabijo, ali svoji žlahti, hišnim oskerbnikam in čuvajem prepuste, z obresti drugim prepušenih v primerno razmero postavili, da tako ne bo treba sitnosti imeti vradno prostore pregledati in obresti odločiti; zatoraj se morajo od listih stanovališ, ktere hišni posestniki zase obderže, ravno tako obresti prerajtali, kakor da bi jih bili drugi najeli.
To ravno imenovano naznanjeje odrajtati, so se sledeče dobe odločile, in sicer:
' V notrajnim mestu: junija 1851 za hiše od vpisne št. i — 65
55 55 55 55 55 6 6 1 1 3 1 55 55 55 5) 55 1 32 — 1 9 7 55 55 55 55 » *28 ~	, * , „
n „ „ „ „ „ 261 — noter do cerke u.
V	Šent-peterskim predmestju: -junija 1851 za hiše od vpisne št. i — 65
55 55 55 55 66 ~ ««	. v . .
„ „ „ „ 126 — noter od cerke A.
V	kapucinarskim predmestju: junija 1851 za hiše od vpisne št. i — 83 in čerke C.
V Gradiči:
junija 1851 za hiše od vpisne št. 1—76 in čerke A.
ATa Poljanah: junija 1851 za hiše od vpisne št. i — 65
6 6 — 97 in čerke E.
2.
3.
4.
5.
6.
7. 10. 11.
12.
13.
55 55
55 55 )) 55
55 55
14. 16.
17. junija 1851
V karlovškim predmestju in Kurji vasi:
20.
21.
za hiše od vpisne st. i — 25 za hiše od vpisne št. i — 5 4
V	Ternovim: junija 1851 za hiše od vpisne št. i
V	Krakovim: junija 1851 za hiše od vpisne št. i
Na Močvirju (harolinenthal) : junija 1851 za hiše pod vpisno št. i — 36.
v čerki D; potem in do čerke C.
80 in čerke A, 7 5 in od čerke C.
Naznanila, de se obresti od lanskiga leta niso spremenili, se ne prejemajo. Kdor bi časa za zgorej imenovane izročila hišnih obrestnih popisovanj ne deržal, tem se bo ravnalo po g 20. za hišne vlastnike predpisanim.
Akoravno ima prav za prav sam hišni vlastnik to naznanenje izročiti, se vendar od tega odstopi proti tem, da bodo hišni vlastniki v ta namen lake osebe zvolili, ki zamorejo odgovor dati, ako bi se kaj prašali ali kako podučenje razumeti C. k. okrajno poglavarstvo.
Ljubljana 12. maja 1851.
Proglas.
(100.) C 2
Plešič in
Sl. 3678.
Ker se ne ve, kje se Andrej njegovi pravni dedniki derže, se jim po pri-čijočim proglasu naznani, da je zoper nje Gregor Plešič iz Sore tožbo "na pridobitev in spoznanje vlastnine, v gruntnih bukvah nek-dajne gosposke pod št. 4/a zapisaniga zemljiša vložil.
Podpisano c. k. okrajno sodništvo je za kuratorja zatoženih Matevža Zvolšaka iz Drage postavilo in za obravnavo te reči 1. dan septembra 1851, zjutraj ob devetih odločilo.
Zatoženi zamorejo toraj k tej obravnavi sami priti, ali posebniga pooblastenca poslati, ali poslavljenimii kuratorju pripomočke na roko dati, ker se bo sicer ta pravna reč po postavi s kuratorjem obravnala.
Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice 22. aprila 1851.
Heinricher, s. r.
st. 169o. Oznanilo. (102.) c 2
C. k. predsedništvo deželniga sodništva v Novim mestu naznani, da bode srečkanje porotnikov zadrugo toletno sejo porotne sodnije, ki se 30. junija prične, 6. junija dopoldne ob devetih v sejni dvorani c. k. deželnega sodništva.
Novomesto 19. maja 1851.
Scheuclienstuel s. r.
St. 1219.
Oznanilo.
(101.) C 2
Tomaž Glančnig c. k. okrajni poglavar.
Št. 4012.
Oznanilo.
(103.) C 2
13. majat. 1. sov Selu pri Mostah neznanega moškega iz vode zlekli.
Meril je 5 čevljev in 2 palca, bil je kakih 50 let star, oblečen je bil v čern stergan frak z oskimi škriči, ki je imel černe rudninske gumbe (knofe) potem v debelo srajco, v dolge černobarvane platnene hlače, obut pa je bil v sterganih kmetiških škornjah.
Kar se zavolj lega sploh naznani, da se bo zvedilo, kdo da je nesrečnik.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana lo. maja 1851.
Glančnig
s. r.
Št. 3960.
Oznanilo.
(97.) C 3
Po razpisu c. k. ministra denarstva od 5. maja 1851, št. 6506, se glede na visoka razpisa od 19. februarja in 11. marca t. I.
naznani, da se od zanaprej izdajajo listki deržavniga zaklada od 1. januarja 1851, po $0 gold. 10 gold. in 5 gold. na poti zamenjave za tripercentne denarnične navkaze, listke deržavniga zaklada ali banknote pri vsih deželnih glavnih denarnicah, na Dunaju pri c. k. menjavni denarnici, potem pri tistih nabiravnih denarnicah, katere bo denarstvena deželna komisija v ta namen odločila.
Zraven tega se ne bodo več pri nobeni denarnici tripercentni navkazi središne denarnice izdajali, kar se je do zdaj godilo po razpisu 16. junija pr., I. naj pridejo v denarnico kakor plačilo ali na poti zamenjave, ker se morajo deržavni središni denarnici poslati, kjer
bodo sožgani.
Od c. k. davkiniga vodstva za krajnsko kronovino.
Ljubljana 14. maja 1851.
Vpeljava vsakdanjih poštnih potov z vozam med Kaploin Velkovcani, potem Eberndorfam in Bleiburgam.
Poštno vodstvo za prav spozna, zdajno trikratno poštno zvezo na teden po vozu med Kaplo in Celjovcam dvigniti in namest tega vsakdanjiga poštniga pota z vozam med Kaplo in Velkovcani v natanjčni zvezi z Male-po-štami med Celjovcein in Mariboram vstanoviti. Poteh vožnjah poštnih potov se bo tudi poštna ekspedicia v Eberndorfu vsak dan z Velkovcam in Kaplo zvezala in zavolj tega bodo do zdaj obstoječi poštni poti med Eberndorfam in Ble-kovcem nehali hoditi.
Potem se bo dvignila dozdajna po potih z vozam in peš napravljena poštna zveza med Bleiburgam in Velkovcam in namest nje zveza med Bleiburgam in Eberndorfam po vsakdanjih vožnjah z poštnimi poti v zvezi z pošto med Kaplo in Velkovcem vstanovila.
Te nove poštne naredbe, ki bi znale potrebam popisovavcov in javnim vradnijam zadostiti, bodo stopile 20. maja 1.1. po sledečem redu v djanje:
Odhod iz
Kaple v Velko-
vec
vsakdan Velko- vsakdan ob 5. vca ob 1. zjutraj v Kaplo popoldne
Ebern-dorfa v Bleiberg
vsak dan ob 2-3 popoldne
vsak dan ob 6. zvečer
Bleibur
ga v Ebern-dorf
Kar se s tem sploh naznani. Od c. k. poštniga vodstva Celjovec 14. maja 1851.
Lazar mi
Čas hoje
3% ure
2 uri
s. r
št..1547» Oznanilo. 0«0c»
Pri tej poštni vradnii je stanovitna stopnja diurnista z dnevno plačo za 45 kr. za oddati.
Kdor za to stopnjo poprosi, ima skazati, da zna lepo pisati, daje dobriga zaderžanja in daje zmožen za rabo pri tej poštni vradnii in se v 10 dneh oglasiti. C. k. poštno vodstvo Ljubljana 17. maja 1851.
Hofmann s. r.
št. i5i6. Oznanilo. (98.) c 3
Ko je občenje skoz Zidani most v Zagreb toliko spet vstanovljeno, da se zamore Male-pošta po tej cesti spet voziti, seje toraj vsakdanja Male-pošta od današniga dne skoz Zidani most v Zagreb spet vstanovila in ob enim so se 10. t. m. št. 1428 naznanjene začasne vravnave ustavile.
Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 17. maja 1851.
Hofmann s. r.