Din 1- Poitnlna plalana d gCTd Stev. 189 V Jjiiblianl, v tetrlck, 20. nooiuta 1936 leto 1. Bilanca štiriinpetdesetdnevne državljanske vojne v Španiji: tisoč mrtvih, 130 tisoč ranjenih London, 20. avg. o. Po podatkih, ki sta jih nabrali obedve vojskujoči se stranki v Španiji, je strahovita državljanska vojna zahtevava do zdaj nad 50.000 mrtvih in čez 130.000 ranjenih. Mrtvi in ranjeni niso padli toliko na pravih bojiščih med nacionalisti in vlado, temveč so v glavnem žrtve medsebojnega obračunavanja med rdečimi in med desničarji. Dve tretjini vseh žrtev gre na račun divjega pobijanja, ki ga vrše komunistični oddelki. Koliko angleških letal je v Španiji Kaj bo storila Anglija London, 20. avg. o. Londonski listi na široko razglabljajo vprašanje, koliko angleških letal je bilo od začetka španske revolucijske vojne poslanih v Španijo. Dejstvo je, da iz Anglije odhajajo dan za dnm predvsem potniška letala v neznane smeri. Zadnje dni je število teh letal zelo poskočilo. Po ugibanjih listov mora na obeh španskih irontah sodelovati kakih 50 do 60 angleških letal * angleškimi piloti. Jasno je, da pomeni to dejstvo za angleško javnost velik škandal, katerega obsoja vse časopisje, bodisi z leve ali desne strani. Zaradi tega ni bilo mogoče drugače, kakor da je posegla vmes vlada. Trgovinski minister je razveljavil vsa doslej izdana dovoljenja za izvoz orožja, municije, letal in drugega vojnega materijala v Španijo, španski Maroko in druge španske dežele. Razveljavljena so tudi dovoljenja za izvoz trgovskih letal. S tem sklepom jc hotela angleška vlada dokazati, da hoče iskreno izvajati načelo o neposeganju ▼ špansko državljansko vojno. In angleških vladnih krogov se ▼ zvezi s tem dejstvom doznava, da jc angleška vlada sklenila Jiospešiti svoje posredovanje v Rimu. Toda, če ita-ijanska vlada ne bo odgovorila na irancoski poziv za nevtralnost v španskih zadevah, se Anglija ne t* reč vmešavala nele v španski spor, marveč bo pustila docela v nemar tudi Evropo sploh. Zato je Aajlija tudi nasprotna načrtu madridske vlade, da M M Ipanski državljanski spor nesel pred Zvezo narodov. Poročila o položaju Burgos, 20. avg. o. Kljub nasprotujočim si vestem, ki jih oddajajo radijske postaje obeh taborov, drži, da so nacionalisti zadnje čase napredovali z matematično natančnostjo po svojem načrtu. V Estremaduri so zasedli večino vasi ter zaplenili čez 20.0C0 pušk. Sestrelili so več vladnih letal. Sistematično obkoljujejo in obstreljujejo Bilbao, Irun in San Sebastian. V njihovih rokah so vse ceste in železnice, ki vežejo Katalonijo s temi kraji, tako, da je barcelonska vlada zaprosila Francijo, če bi lahko poslala orožje in živež v Irun čez francosko ozemlje. Begunci, ki so prišli iz Bilbao, poročajo, da so anarhisti postfelili vse desničarje, poslanca Ver-do, vse duhovnike, redovnike in redovnice, ker hočejo pred zavzetjem mesta vsaj malo maščevati svoj poraz. Vlada pripravlja odločvni napad na Granado. Madridski radijo je včeraj objavil izmišljeno poročilo generala de Liana, po katerem naj bi nacionalistične čete Granado same izpraznile. Toda, sodeč po pripravah na vladni strani, to ne odgovarja resnici. Granado nameravajo vladne čete napasti hkratu od treh strani. Mesto je sicer odrezano od ostale Andaluzije, toda njegove strategične točke so zelo močne. Madridski radijo je včeraj pozval vse ameri-kanske državljane na Malorci, naj zapuste otok v desetih urah, ker ga bodo vladne čete začele bom-^rdirati z morja in iz zraka. Prav tak poziv so dobile vse trgovske ladje v Balearskih vodah. V grobnicah iščejo fašiste Alicante, 20. avgusta, o. Havasov poročevalec piše o strahovitih pobojih, ki so se vršili v Alicante včeraj 'n predvčerajšnjim. Po njegovih vesteh so komunistični miličniki iz vseh samostanov in bolnišnic izgnali skupaj redovnice ter jih postrelili s strojnicami. Pred tem pa so jim strgali obleko 6 teles in jih gole gonili po ulicah ter jih pretepali, Veliko izmed njih so jih pred smrtjo mučili, zakaj dopisniki inozemskih listov so videli na morišču polno trupel brez nog in brez rok. Miličniki 60 vdrli tudi v več kript in grobnic pod cerkvami, privlekli na dan od^ tam okostnjake ter iih razpostavili po cestah in jih zasmehovali. Na vprašanje poročevalcev, zakaj to delajo in čemu je to potrebno, so odgovarjali, da iščejo med okostnjaki fašiste in desničarje, General Del Lana javlja, da so po vaseh, ka« tere oivaja njegova vojska na poti proti Madridu1, rdeči oddelki v zadnjih hipih še postrelili vse liudi, ki so jih mogli dobiti v roke. General je zaradi tega razglasil, da imajo njegove čete zaprtih veliko rodbinskih članov rdečih bojevnikov in da bodo z njima ravnale prav tako, kakor delajo marksisti s svojimi nasprotniki, če se njihovo divjanje ne ustavi. sodbe v mestni ječi poklali 38 pristašev desničarskih strank. Veselje v Badajozu Badajoz, 20 avgusta. Vse mesto je v znamenju Osvoboditve. Vsi meščani, kmetje in uradniki nosijo na rokavih bele trakove, kar pomeni, da so pristaši nacionalistov. Prav tako se na vsaki hiši vije bela zastava. Dosedaj se je v mesto vrnilo nad 400 meščanov, ki so pred komunisti zbežali v Portugalsko. Skoraj vsi so se prijavili med prostovoljce. Nacionalistične čete so tudi včeraj napredovale in zavzele mesto Valaleal in Domingo. Sestrelile so tudi neko vladno letalo. Pariz, 20. avgusta. Havasov posebni dopisnik poroča iz Malage: Trgovine so skoraj vse odprte in delo se je povsod ponovno začelo, toda vzlic temu daje Malaga kaj žalostno sliko. Več sto hiš je sežganih, zlasti v središču mesta in v aristokratskih okrajih. Tuje trgovine so razobesile zastave svojih držav in tako so jim uporniki pri obstreljevanju prizanesli. Vse sumljive osebe takoj ustrele. Vsak dan aretirajo okoli 50 ljudi in jih vsaj 20 med njimi po kratkem postopku ustrele. To streljanje vrši marksistična in anarhistična mladina. Sploh so v Malagi kakor tudi v drugih krajih anarhisti in komunisti gospodarji položaja. V primeri z Madridom je pa življenje v Malagi vendarle lagodnejše, čeprav je vojaški položaj mnogo težji. S te strani se Vladne vesti: njimi Na križ z Llsabona, 20. avgusta. AA. (DNB). _ Današnji »Diario de Lisboa« objavlja podrobnosti svojega posebnega dopisnika iz Almendralcha, v katerem sc pravi med drugim: Zverinstva marksistov so dosegla povsod vrhunec. Te dni so tukaj na zverinski način pobili 80 oseb. Žrtve so žive razpeli ua križ, jih potem polili z bencinom in jih zažgali, Na ta način so ubili nekega tukajšnjega posestnika. Pred tem pa so pred njim še žive sežgali njegove otroke. Še prej pa so marksisti brez vsake ob- da položaj resumirati z besedami: Ali bo Mulaga osvojila Granado, ali pa bo Granada zavladala nad Malago. 11 generalov ustreljenih Madrid, 20. avgusta, o. Vlada je dokončala načrt za organizacijo prostovoljne delavske armade. Organizacijo so poverili predsedniku državnega zbora Martinezu Bariu, gospodarskemu ministru Bunezu in generalu Mongu. Vlada je odstavila več svojih zastopnikov v inozemstvu, ki so se izrazili soglasno z uporniki. Med drugimi tudi španskega konzula v Bremenu in tajnika poslaništva v Berlinu. Po vladnem poročilu je bilo dosedaj zaradi upora ustreljenih 11 generalov, nadaljnjih 18 pa jih čaka obsodbe v ječi. Dalje je vlada odredila nadzorstvo biskajske obale mornariškemu ministru, ker je dosedanje poveljstvo te obale v Ferrolu v rokah nacionalistov. Ferrol predstavlja edino vojno oporišče španske mornarice, zgrajeno je po najmodernejših načelih. Zgradile ter utrdile so ga Crup-pove tovarne. Trdnjava je vsa oborožena z najmodernejšimi Wickersovimi topovi. Pariz, 20. avgusta. AA. Današnji »Jour« trdi, da je civilni guverner v San Sebastianu zaprosil srancosko vlado, da naj dovoli transport municije iz Barcelone v Irun preko francoskega ozemlja. List pravi, da še ne ve, če je francoska vlada ugodila tej prošnji. Španija ima štiri levičarske vlade Bilbao. 20. avgusta. AA. Predstavniki vseh strank ljudske fronte in zastopniki baskovskih nacionalistov so sestavili osrednji odbor za obrambo Biskaje Odbor si prilašča značaj vlade. To je poleg vlade v Madridu, podvlade v Valenciji, katero tvori devet pobeglih ministrov iz Madrida, poleg katalonske avtonomne vjade, četrta rdeča vlada v »enotni« levičarski Španiji. Madrid, 19. avgusta. Vlada je podpisala uredbo, s katero se dopolnjujejo dosedanji predpisi o cen- zuri pisem in drugih poštnih pošiljk. S tem naj se otežkoči zveza upornikov z inozemstvom. Pariz, 20. avgusta. AA. Havas poroča: Današnji »Matin« prinaša vest s španske meje, da je ugotovljeno, da je letalo, ki je nedavno zablodilo na francosko zemljo in metalo bombe na francosko vas Biriatou pripadalo vladi- List pravi, da se je španska vlada že opravičila v Parizu zaradi tega slučaja. Nacionalisti Izjavljajo: Zmagali bomo, kadar bomo hoteli Lizbona, 20. avgusta o. General Gueipo de Liano je sinoči poslal daljšo izjavo po radiu, v kateri zavrača zlagane vesti vladnih postaj. Med drugim je dejal, da ni kljub poročilom iz Madrida bil do zdaj še niti en njegov vojak žrtev vladnih letal. Med njegovimi vojaki vlada sijajno razpoloženje, ker vedo, zakaj se bojujejo. Zato bodo njegove čete zmagale, kadar bodo hotele in kjer, bodo hotele. Lisabona, 20. avgusta. A A. DNB poroča: General Guiepo de Liano je o polnoči sporočil po radiju, da so nacijonalistične čete zapustile Granado, da bi postavile boljše zveze s četami generala Varele. Nacijonalisti so se borili zelo krvavo in so pri tem potolkli marksiste in jih pognali v beg. Zaplenili so rdečim četam 7 topov, 11 strojnic in 12.000 pušk. V Rondisu so komunisti pobili ua podlagi obsodbe svojih prekih sodišč 480 oseb. V drugem mestu je bilo ubitih 245 oseb. Pričakovati je, da bodo nacijonalisti vsak čas zavzeli Bilbao. Burgos, 10. avgusta. AA. Havas poroča: Štab nacijonalne junte objavlja, da so nacijonalistične čete na fronti Estremadure zavzele še nekaj vasi in da so dosedaj na tej fronti odvzele vladnim četam nad 20.000 pušk. V pokrajini Segoviji je bilo sestreljeno eno vladno letalo. Na odseku Guipusco se nadaljuje napredovanje nacionalističnih čet. Navarski oddelek je že blizu Iruna. Nacijonalna junta je sklenila, da sc vsi kaplari, podnaredniki in .naredniki povišajo v višji čin. Proti Malagi London, 20. avgusta. >Daily Telegraph« poroča iz Gibraltarja, da so nacijonalistične čete napredovale v smeri proti Malagi. Cele generala Varele so 26 km pred mestom. General Castelion pripravlja napad med Antequero in Granado, da bi tako prodrl skozi vladine položaje severno od Malage. List pravi, da so komunisti v Malagi mobilizirali vse meščanstvo. Tujci pa so zapustili mesto. Havana, 20. avgusta. Odbor za zunanje zadeve kubanskega parlamenta je sprejel resolucijo, ki so jo predlagali liberalni poslanci. Ta resolucija poziva predsednika republike, da naj v imenu Kube prizna zakonito špansko nacijonalistično vlado. Nov spor z Nemčijo Berlin, 20. avgusta. AA. Nemški parnik »Kamerun«, ki fe iz Genove krenil v Cadix, kjer bi vkrcal nemške begunce iz Španije, je bil ustavljen 7.5 milje pred špansko obalo in to od španske podmornice B 6 in od križarke »Libertad« s tremi streli iz topov. Parnik je lahko nadaljeval 6vojo pot, ko je bil preiskan od neke španske častniške patrole. Ni pa smel pristati v Cadixu. Ta incident bo imel nove posledice v nemškem vedenju glede španskega spora. Odločitev glede nadaljnjih korakov si je pridržal kancler Hitler sam. Nemški uradni kro# poudarjajo, da se je to dejanje izvršilo izven območja španskih obalnih voda in pomeni zato težko kršitev mednarodnih določil o svobodi pomorskih poti. Prvi manevri avstrijske milice - na Koroškem Dunaj, 20. avg. o. Ta teden se prično prve velike vojaške, vaje novo ustanovljene avstrijske milice. Te vaje se bodo vršile na Koroškem v bližini Schlagminda in Brež. Pri manevrih bo sodeloval tudi podkancler von Bachernfels in drugi voditelji avstrijske milice. Pomembno je dejstvo, da se bodo ti manevri vršili na Koroškem vzdolž novo zgrajene vojaške ceste »Pack Strasse«, ki ima izrazito napadalni značaj z ozirom na našo državo in naj omogči zvezo sovražnih čet s severa in zahoda. ZN se prebuja Ženeva, 20. avg. A A. (DNB.) Tajništvo Društva narodov priobčuje dnevni red septembrskega zasedanja. Na dnevnem redu je, kakor po navadi, letno poročilo generalnega tajnika DN. Med drugimi točkami je tudi zasedba treh izpraznjenih sedežev pri mednarodnem haaškem razsodišču. Na dnevni red pride tudi begunsko vprašanje. Ni pa na dnevnem redu med političnimi vprašanji problem reforme Društva narodov. Drobne Belgrad, 20. tistika zunanje avgusta. AA. Natisnjena je »Sta-trgovine kraljevine Jugoslavije za prvo polletje 1936« in se lahko dobi pri vseh glavnih carinarnah za 60 Din. Pariz, 20. avgusta. AA. (Havas). »Journal« poroča, da bo glavni inšpektor poljske armade general Ridz Smigli prisostvoval francoskim jesenskim manevrom. Pariz, 20. avgusta. AA. (DNB). Radijska postaja v Cadixu poroča, da je vsak trenutek pričakovati padca Bilbaa. Najnovejše iz Španije * Cadix, 20. avg. AA. Havas poroča: Tukaj objavljajo, da je neko nacijonalistično letalo potopilo podmornico, katere posadka je ostala zvesta vladi. Pariz, 20. avg. AA. Havas poroča: Današnji »Excelsior« objavlja poročilo svojega madridskega dopisnika, ki pravi, da je število žrtev državljanske vojne v Španiji v teh štirih tednih narastlo na 50 tisoč. Od tega odpade 30.000 na upornike, 20.000 pa na vladne ustaše. Zadnja številka pa je veljavna tedaj, če je točno, da so uporniki v Badajozu ustrelili 2000 ljudi in če je bilo v Meridi pobitih okoli 10.000 oseb. Neka oseba, ki je zbežala iz Teruela, trdi, da so uporniki tam ustrelili okoli 10.000 pristašev vlade. Sevilja, 20. avg. AA. Havas poroča: General Quiepo de Liano je po radiju objavil, da so vladne čete sestrelile tri vladna letala. Eno je bilo sestreljeno blizu portugalske meje in je bilo angleškega izvora. Pilot letala je zbežal v Portugalsko. Burgos, 20. avg. AA. Havas poroča: Tukajšnji radijo objavlja, da se trdovratno širijo novice, da se je uprla posadka na madridskem letališču Qua-tros Vientos. Prav tako so vladna letala bombardirala zgodovinski samostan Guadelupe v pokrajini Caceres. Lizbona, 20. avg. AA. Havas poroča: Tukaj je bil sprejet radiogram iz Parme na Majorki. Ko so vladne čete prišle na tri hribe na Majorki, so poskušale nadaljevati z izkrcavanjem. Toda bile so pognane v beg. Uporniki so ujeli 300 komunistov, ki so se bili izkrcali, in so jih takoj postrelili. Kralj krstni boter desetemu otroku Ljubljana, 20. avgusta. Družini Jurija Ziherla v Stepanji vasi št. 41, služitelja pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, se je rodil te dni deseti otrok. Starši so bili izredno počaščeni, ko so sprejeji vest, da je Nj. Vel. kralj Peter II. blagovolil prevzeti botrstvo desetemu otroku. Obred sv. krsta se bo izvršil v nedeljo okrog 11 dopoldne. To je prvi primer v Ljubljani, da je naš kralj prevzel botrstvo otroka v Ljubljani. Vaščani v Stepanji vasi bodo ta lepi dogodek prav lepo proslavili. • Ljubljana, 20. avgusta. Kmetijski minister Svetozar Stankovič, ki se je nekaj dni mudil v Ljubljani, je danes dopoldne odpotoval v Rogaško Slatino na oddih. Mir Je mogoč le v slogi med Nemčijo in Francijo Berlin, 20. avgusta. Na skupnem sestanku fran-coskonemškega odbora in nemškofrancoske družbe je Frenand de Brugnone, podpredsednik francosko-nemškega odbora imel govor, v kaiterem je med drugim dejal: Opetovano smo slišali najvplivnejše angleške osebnosti, med temi tudi samega Baldwina, ko so izjavile, da je resnični mir v Evropi mogoč samo s francosko-nemškim zbližanjem. Tudi mi smo tega mnenja. Osebno sem globoko prepričan, da bo v 6lužbo te misli zastavil vse svoje sile tudi novi nemški poslanik v Londonu. Zavedamo se, da bi bilo v sedanjih časih medsebojno spoznavanje med obema narodoma in njihovo sodelovanje na podlagi konkretnih pogodb velevažnega pomena za ves svet. Skupno z Veliko Britanijo upamo, da se med; narodno ozračje ne bo zastrupljevalo s polemikami in medsebojnimi sumničenji. Nihče ne bo mogel prepričati našega naroda, da bo zavarovan, močan, svoboden in srečen le, če se bo združil s sovražniki Nemčije. Zamorci slave Louisa Newyork, 20. avg. Louisovo zmago nad Shark-leyem je proslavilo 50.000 črncev v svečanem sprevodu, s petjem, plesom in velikim banketom. Med incidenti je bil en črnec ubit, ranjenih pa je 5 oseb, od teh dva črnca. Nevtralnost" Blumove vlade London, 20. avg. AA. Današnji »News Chro-nicle« potrjuje, da je v Barcelono prispelo 18 francoskih letal, ki so bila dana na razpolago španski vladi. List pravi, da se med temi letali nahaja 12 bombarderjev najmodernejšega tipa. Pariz, 20. avg. Vsi bančni uradniki v Havru so odpustili štiri uradnike v neki tamjkašnji banki, so odpustili štiir uradnike v neki tamkajšnji banki. Vse banke v mestu so zaprte. II Izjava predsednika dr. Beneša o češkoslovaški politiki Nemčija ne more uničiti ČSR Praga, 20. avgusta. AA. Havas poroča: Predsednik češkoslovaške republike dr. BeneS je na svoji poti po severni Češki obiskal tudi Železni brod, ki je središče industrije stekla. V svojem govoru se je predsednik republike dotaknil tudi mednarodne politike in med drugim rekel: Želel bi, da bi bili močni in mirni. Naša poJ-litika ima samo en cilj. Iskala je močne karte na katere bi se lahko naslanjala v vseh okoliščinah. S političnega, kulturnega in zemljepisnega stališča je naša država zelo izpostavljena. Toda rvno zaradi tega je Češkoslovaški potrebno ravnotežje v Evropi. Češkoslovaška noče biti pod oblastjo nobene velesile in je čvrsto odločena, da izvrši svojo nalogo miru v Evropi. To nalogo ji nalaga njen položaj. Zato je prva točka njene politike, druga točka pa Mala antanta, ki lahko izvaja v srednji Evropi nalogo miru, ki jo lahko dopolnita tudi Avstrija in Madžarska. Češkoslovaška hoče v tem sodelovati tudi z Avstrijo in Madžarsko. Vse našo delo se naslanja na te štiri evropske činitdje: Napram Poljski, napram Italiji, napram Grčiji in napram Sovjetski Rusiji. Naši odnosi z Anglijo so ftlB zmeraj odlični in so bili zmeraj pod uplivom sodelovanja med Angljo in Francijo. Dolgo smo iskali lojalno in iskreno sodelovanje s Poljsko in Italijo. Upam, da se bomo v kasnejšem razvoju Evrope z njo ponovno srečali. S Sovjetsko rušijo smo sc že sporazumeli v teku l. 1934 in 1935. To je naš donos k vzdrževanju miru v tar padni in vzhodni Evropi. Mi nimamo drugih ciljev. Vse fantastične novice o odnošajih med nami in Moskvo so tcndenciiozne in izmišljene. Prav tako so vsi komentarji, da smo postali sredstvo komunistične politike v Evropi, smešne. Na koncu svojega govora je predsednik republike podčrtal, da je absurdna misel, da Nemčija hoče uničiti Češkoslovaško. Kdor bi se dotaknil obstoja države s 15 milijoni prebivalcev v središču Evrope bi izzval katastrofo Evrope, ki jc nikdo n* more želeti. Dr. Beneš je končal svoj govor s temi besedami, da je Češkoslovaška čvrsto odločena, da se ne meša v notranjo politiko drugih držav in da se ne vmešava v njihove režime. Prav tako pa je odločena prepovedati vsakomur, da bi se vmešaval v njeno notranjo politiko. M@sIm hrsstiiisiica pred normalnim poslovrajem Važna občinska seja, na kateri so razpravljali o sanaciji Mestne hranilnice Ljubljana, 20. avgusta. Sinoči ob 17 je bila v sejni dvorani mestnega poglavarstva javna seja mestnega sveta ljubljanskega, ki jo je vodil župan dr. Juro Adlešič. V svojem predsedstvenem naznanilu je župan dr. Adlešič počastil spomin nedavno umrlega šent-peterskega župnika Petriča, katerega spomin to tudi navzoči počastili s trikratnim »Slava!« Nato je župan sporočil, da je odšel na 10-dnevni dopust mestni podžupan dr. Ravnihar in da mu mora ta dopust po zakonu o mestnih občinah odobriti mestni svet, ki je dopust tudi odobril. Nato je župan prešel na glavno točko dnevnega reda — in radi te točke je bila seja tudi sklicana — na poročilo finančnega odbora o najetju posojila za sanacijo Mestne hranilnice ljubljanske. Pri tem je imel župan dr. Adlešič sledeč govor: Govor župana dr. Adteššča Vzrok, 'Ja sem vas povabil na sejo mestnega sveta sedaj med poletnimi počitnicami, leži v tem, da je predmet današnje seje velike važnosti, morda največje važnosti od naših drugih občinskih sej, ki smo jih doslej imeli, pa tudi nujna. Gre namreč za vzpostavitev likvidnosti naše Mesine hranilnice. Uspešnost prizadevanja Že od vsega početka svojega nastopa na tem mestu sem smatral kot najvažnejšo nalogo ureditev mestnih financ, poleg tega pa normaliziranje poslovanja Mestne hranilnice. Zato sem od vsega početka in pri vseh svojih invervencijah v Belgradu trkal neprestano na merodajnih mestih, ia bi mogel naši občini dobiti posojilo pri Državni H. B., s katerim bi občina mogla krili vsaj del svojih obveznosti pri Mestni hranilnici in ji s tem pomagati do gotovine in likvidnosti. Kakor vam je že znano, je MOL sklenila že 28. februarja 1934, da prosi za zaščito Mestne hranilnice pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Ta prošnja Mestne hranilnice ljubljanske od 1. marca 1934 pa še do danes ni rešena, ker ni mogla Mestna hranilnica nuditi zadostne garancije za odplačilo določene lestvice obrokov na posamezne hranilne vloge. Višina teh do danes nedvignje-nih obrokov znaša nekaj nad 56 milijonov Din. Tudi prejšnje občinske uprave so se ponovno obrnile na DHB, da bi dobile tako posojilo. Vendar napor prejšnjih občinskih uprav mesta Ljubljane tekom leta 1934 in 1935 ni uspel iz razlogov, ki jih tukaj nočem obravnavati. Pregled poslovanja hranilnice s strani DHB Na našo ponovno prošnjo in intervencijo pa je DHB pristala v toliko, da je poslala letos junija meseca svojega zastopnika, gospoda Stakiča v Ljubljano z naročilom, da pregleda podrobneje poslovanje Mestne hranilnice, kot tudi finančno poslovanje naše občine. Gospod Stakič je oboje temeljito pregledal in ugotovil, da so finance našega mesta na potu ureditve in da se je finančno stanje mestne občine zboljšalo in da občina krije danes v redu vse svoje obveznosti. Zato je napravil ugodno poročilo na DHB, ki je nato v svoji seji od 30. julija 1.1., uvidevši, da je finančno stanje naše občine mnogo povljneje in da se bliža koneč-ni ureditvi, v načelu odobrila naši občini posojilo ▼ znesku 30 milijonov Din. Pogoje za posofflo Kot pogoji tega posojila so nam bili označeni: 1% obrestovanje pri 15-letni amortizaciji, kar se lahko znači kot veliko ugodnost, ako se primerja posojilo mestu Zagrebu, kjer je znašala obrestna mera 8% in amortizačna doba 10 let. Zato čutim prijetno dolžnost, da se ob tej priliki posebej zahvalim tudi na tem mestu vsem, kateri so pokazali pri tem svojo naklonjenost našemu mestu: v prvi vrsti našemu voditelju, gospodu notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, dalje upravi DHB, zlasti g. upravniku Dju-riču in upravnemu svetniku ministru Bariču, pa tudi gospodom, ki so pregledovali naše finančno poslovanje g. Stakiču in ravnatelju Banjacu. Predno pa bo to posojilo izplačano, je potreba, da izvede MOL še druge važne korake v konsolidacijo mestnih financ in financ Mestne hranilnice, in sicer razbremenitev MOL pri Mestni hranilnici. Prejšnje povojne občinske uprave so namreč preveč izčrpale Mestno hranilnico za MOL in najele pri njej posojilo v višini z okoliškimi občinam skupaj 115 milijonov Din. To posojilo pri Mestni hranilnici je bilo sklenjeno na daljšo dobo 25 do 50 let, dočim Mestna hranilnica vlog svojih vlagateljev ni vezala na tako dolgo dobo. To je tudi eden od vzrokov, da je postala Mestna hranilnica nelikvidna. 20 milj. obligacijskega posojila MOL Radi tega moramo to stvar sanirati v temelju in smo se odločili na podlagi strokovnih razprav pri DHB, da spremenimo en del naložb pri Mestni hranilnici v obligacijsko posojilo neposredno MOL same. MOL jamči vsem vlagateljem Mestne hranilnice za njihove hranilne vloge pri Mestni hranilnici. Zato ne spremeni ničesar na tem jamstvu, ako vzame mesto samo nekaj teh hranilnih vlog v neposredno obvezo potom lastnih obligacij. Pn tudi vlagatelji ne zgube rti česar. Stanje njihovih hranilnih vlog, kolikor ga bodo spremenili v obligacije MOL, se še celo zboljša, ker bodo te obligacije danile višje obresti, kot so obresti z-a hranilne vloge Mestne hranilnice. Amortizačna doba obligacijii bi bila določena na 15 let, obligacije po bodo vsako leto dvakrat žrebane, tako da bodo podpisniki obligacij prišli celo popreje do popolnega gotovinskega izplačila. Poleg tega bodo te obligacije imele še vse druge prednosti dosedanjih obligacij MOL, tako glede kavcije, kot gjede lombnrda. Pripominjam, da so že dosedaii obligacije MOL bile na našem denarnem trgu jako iskan in dobrodošel papir, za katerega ie MOL odpadajoče obresti in izžrebane zneske vedno v redu plačevala. Tako bo plačala tudi v bodoče, da bo ohranila j)ri podi^snikih obligacij popolno zaupanje. Poleg podpisov obligacij s hranilnimi vlogami Mestne hranilnice se bo vršilo tudi podpisovanje obligacij v gotovini, kar bi nudilo podpisnikom še nekoliko več ugodnosti v boljšem emisijskem kurzu. Cim več bo podpisov v gotovini, toliko več bo dobila Mestna hranilnica likvidnih sredstev in tempreje bo mogla urediti in norma- lizirati svoje poslovanje. Zato bomo apelirali na našo javnost, predvsem na denarne, zavarovalne in druge zavode in večje hranitelje, da čim več podpišejo našiti novih obligacij tudi v gotovini in s tem zn.itn d pomoiejo naši Mesini hranilnici do normalnega poslovanja. Obligacijsko posojilo bomo izdali zaenkrat v višini do 20 milijonov m oa porabili izključno za to, da krijemo obveze nv-sta pri Mestni hranilnic,i. Ako bo odziv ugoden, bc^no kasneje obligacijsko posolilo lahko povišali. Ko to izvršimo, bo DHB izplačala glasom svojega sklepa ou 30. julija t 1. MOL gotov:n->Ko posojilo v višini 30 milijonov Din, ki bo tudi vse šlo za odplačilo obvez MOL napram Mesini hranilnici. — S tem bo MOL pri Mestni hranilnici razbremenjena s 50 milijonov Dm m bo njeno stanje napram MOL prišlo v povoljnejše in normalno stanje. Takrat bo dana podlaga, da bo mogla v daljših etapah Ln postopoma začeti z oprostitvijo vlog, v začetku manjših, pozneje seveda tudi večjih vlog. Z današnjim sklepom napravi naš občinski svet jako važen korak v ureditvi splošnih mestnih financ, ki je zelo dalekosežen, pa tudi zelo pomemben za ureditev našega denarnega Poslovanja sploh. Kajti Mesina hranilnica je naš največji denarni zavod, ki je vršil vodilno vlogo med našimi denarnimi zavodi in tudi drugim zavodom pomagal s svojimi naložbami do uspešnega poslovanja. Ta sklep tudi presega važnost mesta samega, ker se zbijajo vlagatelji Mestne hranilnice tudi iz vrst podeželskega prebivalstva iri znači ta korak velik napredek k saniranju naših denarnih zavodov vobče. Radi tega vas vse skupaj prosim in poživljam da smatrate to današnjo sejo kot izredno važno in sodelujete pri njej s potrebno vnemo, pozornostjo, stvarnostjo in enodušnostjo, lutk or zasluži ta predlog sam, ki vam ga stavljamo. Kakšno bo oblig. posojilo MOL O novem obligacijskem posojilu je podal nato poročilo načelnik odseka prof. Dermastja. Iz njegovega referata posnemamo: Nove obligacije bi se imenovale »obveznice mestne občine ljubljanske«, bile bi razdeljene v komade po 1, 5 in 10 tisoč din Obveznice naj bi se glasile na donosca in bi se z njimi lastniku zagotovilo izplačilo polletnih obresti za nazaj in izplačilo glavnice najkasneje v 15 letih. Podpisovanje naj bi bilo javno in trajalo vsaj 1 polni mesec, ali v mestni blagajni ali pa pri Mestni hranilnici. V poštev bi prišli tudi drugi denarni zavodi, ki bi to morda izvršili brezplačno- Rok vpisovanja se nikakor ne sme podaljšati, kajti vsako podaljšanje roka vzbudi vtis, da podpis ni uspel. Emisjski tečaj naj bi bil za imensko vrednost 100:100 din, in sicer za one podpisnike, ki podpišejo z vložnimi knjižicami Mestne hranilnice. Emisijski tečaj za vplačila v gotovini bi znašal 97 za imensko vrednost 109. Obrestna mera znaša 6% Posebne ugodnosti obveznic bi bile v tem, da bi se sprejemale kot kavcija pri vseh licitacijah občine in hranilnice. Izplačilo naj bi se vršilo brez odbitkov. Če ne bi bilo mogoče doseči obvezne izjave denarnih zavodov o lombardiranju o vsaki množini in vsakem času, potem naj domači denarni zavodi obveznicam priznajo vsaj sposobnost lom-bardiranja. Pokritje za obresti in amortizacijo se zago tovi v vsakoletnem proračunu ter mora za to službo jamčiti občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Žrebanje obveznic bi bilo vsako leto 15. februarja in 15. avgusta, in sicer v mestnem knjigovodstvu ob prisotnosti javnega notarja. Obveznice zapadejo v izplačilo 6 mesecev po izžrebanju. Izplačilo bi vršila mestna blagajna. Obligacijsko posojilo se ne bi smelo amortizirati v daljši dobi od 15 let. Nevnovčeni kuponi zastarajo v 3, nevnovčene obveznice pa v 10 letih, računano od dneva dospetja. Sanacijski predlog Nalo je stavil prof. Dermastja v imenu finančnega odbora mestnemu svetu sledeč predlog glede sanacije Mestne hranilnice: Mestna občina ljubljanska, želeč poboljšali položaj pri Mestni hranilnici ljubljanski ter želeč čimprej vzpostaviti njeno likvidnost, naj najame oziroma razpiše sledeči dve posojili: I. Pri Državni hipotekarni banki v Belgradu gotovinsko posojilo v znesku 30,000.000 din proti 15 letni amortizaciji in 7 odstotnemu obrestovanju. Mestna občina ljubljanska sme v varnost tega posojila zastaviti svoja zemljišče s poslopji vred, ki stojijo na takšnih zemljiščih ter dovoliti, da se pri teh vložkih vknjiži zastavna pravica za celotni znesek dovoljenega posojila tako, da bodo vsa ta zemljišča, kakor tudi njih dohodkih služili kot zastava in garancija za vso posojilno dobo. Namesto ali poleg zastave zemljišč pa sme Mestna občina ljubljanska zastviti tudi svoje neobremenjene dohodke, t. j. doklade na državne neposredne davke, mestne posredne in neposredne davščine. Na zahtevo Državne hipotekarne banke more končno mestna občina ljubljanska dati tudi kako drugo garancijo ali garancijsko izjavo, ki bii pa morala biti podana le v okviru veljavnih zakonskih predpisov. Za izvrševanje anuitetne službe »e vstavijo v vsakoletni občinski proračun vsote, potrebne za popolno kritje vsakoletnih anuitet po lem posojilu. II. Emitira naj se 6 odstotno obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske v znesku do din 20,000.000, vplačljivo ali s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske, ali v gotovini. Pogoje za to posojilo bi bilo tu podrobno določiti. Izkupiček iz obeh teh posojil ee mora v celoti in izključno porabiti za delno odplačilo dolgov mestne občine ljubljanske pri Mestni hranilnici za poboljšanje likvidnosti navedenega denarnega zavoda. Predsednik mestne občine ljubljanske se pooblašča, da preskrbi za ta sklep potrdilo in odobritev nadrejenih upravnih oblastev v smislu zakonskih predpisov o nadzorstvu nad občinami ter vloži prošnjo za najetje posojila na Državno hipotekarno banko in ukrene vse potrebno, da pride do ustvarjenia obeh posojil. Dr. Kamnal? je izvajal nato, da je zahteva po sanaciji Mestne hinnilnice upravičena, ker more Sele potem nastati nova doba, ki bo dovedla do gospodarskega razmaha. Sanacija Mestne hranilnice, v kateri je za 478 milijonov dinarjev vlog, bo imela velik vpliv tudi na podeželje, saj v hranilnico vlagajo tudi podeželski vlagatelji. Toplo priporoča predlog finančnega odseka, ki je bil nato brez nadaljnje debate sprejet. Novo dvonadstropno dravsko poslopje Nato je prof. Derinastia poročal o potrebi razširitve Delavskega doma. Delavski dom že davno ne odgovarja več danim zahtevam- Zato je občina iskala rešitev v tem, da naj Borza dela dovoli posojilo v znesku 1,700.000 din brezobrestno s 25 letno amortizacijo in z odplačevanjem v polletnih obrokih po 34.000 din. Borza dela je v načelu pristala na to posojilo, gradbeni urad pa je že izdelal načrte, po katerih bi postavili novo dvonadstropno stavbo poleg dosedanjega Delavskega doma ob Bleiweisovi cesti. Stroški so preračunani na 1 milj. 720.000 din. Vri predlogi odseka gtede razširitve Delavskega doma so bili soglasno sprejeti. Prof- Dermastia je poročal še o zadevi sveta, ki ga je mestna občina odkupila leta 1934 od Franca Bizovičarja v Trnovem, nakar je župan prečital več samostojnih predlogov, katere pa je vse odkazal posameznim odsekom. Nato je bila seja zaključena. Šah v Zemunu Belgrad, 20. avg. m. Sinoči so v Zemunu igrali V. kolo. Preinfalk in Matvejev sta igrala zelo previdno. Preinialk je kot črni v daminem gambitu pograbil pešca, a ga je moral pozneje vrniti. Po dveurni borbi sta igralca partijo prekinila. Matvejev stoji nekoliko boljše, pričakovati pn je, da se bosta igralca delila točko. Zelo hitro je končala Partija Poljakov : Bayer. V daminem gambitu je Poljakov v ostrem napadu razbil nasprotniku ro-chado in postavil kralja pred mat. 7. remisoin je končala partija Kindij : Filipič. Lešnik in Jurišič sta prekinila igranje. Partija je precej zapletena in je težko reči, kdo jo bo dobil. Stanje po V. kolu Matvejev 15 (2), Preinfalk 15 (1), Kandij 14'A, Filipič 14, Poljakov 12, Lešnik 11 (2), Jurišič 8 (1), Baver 7. — V VI. kolu, ki ga bodo igrali nocoj, nastopijo Preinfalk proti Kindiju, Lešnik pa proti Filipiču. Danes dopoldne se igrajo prekinjene partije iz V. kola. Maribor Izrabljanje brezposelnosti in lahkovernosti Maribor, 1Q- avgusta. Franc Knezar, 28-Ietni delavec iz Pobrežja, je znal spretno izrabiti veliko brezposelnost, ki vlada v Mariboru in okolici. Kar 7 lahkovernežev je opeharil za približno Din 1200. Vsem tem obljubam, da jim preskrbi služb v neki luk. tekstilni tovarni, v kateri da je predelavec in kot tak pooblaščen sprejemati nove delavce, katere tovarna potrebuje. Trdil je, da rabi denar za delavske knjižice, kolike in povečalna stekla, katero mora vsak delavec za točno opazovanje niti v pletilnem stroju imeti. Večina teh brezposelnih revežev si j edenar izposodilo, da so ga inogli izročiti temu brezsrčnemu goljufu. Policija je Knezarja aretirala. Priznal je dejanje in ironično pripomnil, da so ljudje sami krivi, ker pač njegovim besedam verujejo. Pravega storilca iščejo. Pred hišo Marije Ribič v Dupleškem vrhu je nekdo 9. septembra 1022 napadel in z ročico pobil na tla pos. sina Franca Grmavca s tako silo, da je drug dan v bolnišnici umrl. Pred smrtjo je izpovedal, da so ga napadli fantje iz Korene. V zvezi s tem so takrat orožnkii aretirali nekega Jožefa Cucka, pos. sina iz Korene, ki je 5 mesecev sedel v preiskovalnem zaporu, pa je bil radi pomanjkanja dokazov izpuščen. L. 1927 so orožniki aretirali Anton Kranjca, ki je bil skoraj mesec dni v preiskavi, vendar jo bilo tudi proti njemu radi pomanjkanja dokazov postopanje ustavljeno. Nove priče, ki so sedaj nastopile, zelo obremenjujejo neko osebo, katero so prijavili oblasti. Mogoče bo slednja sedaj po štirinajstih letih našla pravega krivca. Pogrešajo ga. Ivan Filej, 40 letni pomožni delavec, v Stritarjevi ulici je. v torek zjutraj ob 7 odšel od doina in povedal, da gre k zdravniku. Ker je bil radi svoje dolgotrajne in težke bolezni zelo obupan, se domači boje, da se mu je kaj zgodilo. Nepoštena raznašalca. Pekovskemu mojstru Josipu Misleju sta dva njegova raznašalca peciva poneverila 670 din, ki sta jih inkasirala za prodano pecivo in izginila. Policija ju zasleduje. Z ukradenim čolnom sc je odpeljal. Trgovec Franc Dobrajc iz Tattenbachove ulice je prijavil mariborski policiji, da mu je neznanec ukradel čoln, katerega je imel pripetega v bližini državnega mosta. Tat je prepilil verigo, s katero je bil čoln priklenjen in se baje s čolnom odpeljal proti Sv. Petru. Čoln je bil vredeni 500 din. Cesta Maribor—Št. Ilj—drž. meja. Ponovna licitacija za dela na tej cesti, ki se je vršila 18. in 19. t. m., je končno uspela. Dela so razdeljena na dva sektorja. Prvi, od Maribora do Pesnice bo tlakovan z zgranitnimi kockami, drugi od Pesnice do državne meje bo moderniziran. Vsa dela za približno 5 milijonov je izlicitirala mariborska tvrdka Nassimbeni. Upati je, da bo ministrstvo licitacijo odobrilo in da ne bo našlo kakih formalnih napak ki bi dela zopet odložile. Javna delav mariborski okolici so njuno potrebna, da dobijo kruh mnogoštevilni brezposelni. Nesreča pri delu. Štirje delavci so delali na neki zgradbi na Betnavski cesti. Slali so na 4 m visokem odru, ki se je nenadoma podrl in pod seboj pokopal vse delavce. Najbolj se ie poškodoval 21 letni Franc Fekonja, ki si je zlomil dvo rebri. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. AwSo v Kokomoiivo Maribor, 10. avgusla. Danes okoli treh popoldne se je dogodila težja nesreča, ki bi skoraj imela težke posledice. Po izpovedi šoferja Ivana Frumena iz Studenc se je slučaj dogodil tako-le: Auto prevoznik in trgovec Ivan Sluga ga je poslal s tovornim avtoni po les. Z njim se je peljal delavec Franc Pak. V Studencih je za trenutek stopil domov, medtem pa se je Pak z avtomobilom odpeljal v Ruše. Tam je naložil les in sc vračal proti mestu. Proti železniškemu prehodu na Kralja Petra cesti v Studencih, kjer je majhna strmina, je Pak najbrže izgubil oblast nad volanom in z vso silo zavozil v spuščeno zajKirnico. Zapornico je prelomil in avto se je znašel na tiru. V te mtrenutku, pa jc prevozila lokomotiva in karambol je bil neizbežen. Avto je z vso silo zadel v lokomotivo in se na sprednjem delu zelo poškodoval. Železniška uprava trpi okoli 2000 Din škode, lastnik avtomobila pa okoli 5000 Din. Promet so morali začasno ustaviti. Celjske novice Celje, 19. avgi^. Avtomobilska nesreča na cesti med Štorami in Sv. Jurijem ob juž. žel. V torek se je peljal ob 16.30 z a v to taksijem iz Celja v Sv. Jurij ob juž. žel. 28 letni mesar Cimperman Alojzij s Polzele. Na klancu in ovinku med Štorami in Sv. Jurijem je zdrknil avto čez rob ceiste in se prevrnil, Cimperman ima zlomljena rebra in prste na desni roki. Nesreča pri regulaciji Savinje. V sredo okrog 7 zjutraj se je pri regulaciji Savinje v Tremerju ponesrečil 30 letni delavec Krampušek Mihael z Zg. Hudinje. Krampušek je prišel med dva vozička, ki sta mu zmečkala obe nogi. Tretji dan tečaja učiteljev narodnih šol Ljubljana, 20. avgusta. Pester je bil z ozirom na snovi predavanj in zelo razgiban z ozirom na diskusije po posameznih predavanjih, kar je bilo samo znak aktualnosti obravnavanih problemov. Tako je g. E. Bojc govoril o pomenu strukture psihologije za sodobno pedagogiko. Pri tem se je skoro ves čas držal strogo znanstvene poti, kljub temu, da je odločno poudaril tudi svoje gledanje na kompleks časovnih dogajanj iz nujnosti svoje osebnostne duševne strukture, kar ie dalo njegovemu i čustveno poudarjenemu predavanju neko toplo noto, ki je privlačevala ali odbijala, ustvarila pa on.i močan fluid, ki je potreben za stik med predavateljem in poslušalci. Četudi udeleženci tečaja, vsaj v veliki večini, niso mogli biti povsem dorasli obsežni in težki snovi te nove veje psihološke znanosti, katero jc predavatelj s citati naj-merodajnejših psihologov v znanstvenem svetu skušal pojasniti, je vendarle zadoščala tudi to, da so dobili vpogled v te probleme in zavest, da je strukturna psihologija in vsa psih. znanost sestaven del tudi šolske prakse in ji bo morala biti pri samoizobraževanju posvečena pripadajoča ji pažnja V svojem mirnem, a močno prepričevalnem tonu nas je g. prof. čopič v širokih, a nazorno podanih obrisih vodil v milje in življenje našega — slovenskega — šolskega otroka. Svoja izvajanja je podprl s točnimi statističnimi podatki gospodarskega stanja slovenskega naroda, s posebnim ozirom na kmeta ter o življenju otroka po letošnjih anketnih polah. Številke vplivaio porazno in silijo ne le vzgojitelje, ampak sploh vsakega poštenega Slovenca, da o njih temeljito razmišljuje in vsak v svojem delokrogu -postane iskren in požrtvovalen misijonar za ozdravljenje bolnih slovenskih razmer na vseh področjih materiijalne in duhovne kulture. Predavatelj jc, govoreč najprej o gospodarskem življenju našega naroda, opozoril na vzpostavljen geografski položaj naše slovenske zemlje. Nato je pokazal najprej pasivno stran našega gospodarstva, ki sc očituje v porazdelitvi posameznih, prvenstveno agrarnih kultur. 60% je kmečkega prebivalstva; od teh ima zopet 35% z jedva 2 ha zemlje, 57% do 5 ha. Od cele površine je le 22% polj. Zato uvoz žita, živine, prašičev, masti, vina. 21% našega prebivalstva živi od industrije. Dotaknil se je vseh panog narodnega gospodarstva, v kmetijstvu in industriji, tudi vprašanja davkov, ki jih plača naša banovina 261 milijonov Din v direktnem davku in približno dvakrat toliko v indirektnem. Kmet si dela dolgove za davke. Vinorodni in na lesno industrijo navezani kraji so najsiromašnejši. Neverjeten porast tekstilne industrije pni nas pripisuje dejistvu, da je naš delavec najcanejša delovna moč, ko ga plačujejo od 1.50 do 2.50 na uro, razen Hut-terja v Mariboru, ki plača še enkrat toliko. Dejstvo, da v nekem kraju samo 7 posestnikov rabi belo sol v gospodinjstvu, da otrok ponuja uči‘e!ju par jajc za 50 par, da kupi rdečo sol, da posestnik 6 mesecev že pol pare ni videl pri hiši, ne rabijo komentarja. Celotno naše kmetijsko gospodarstvo je pasivno. Prehajajoč na aktivno stran našega gospodarstva smatra še kot najdonosnejše sadjarstvo. Nato je predavatelj prešel na našega otroka, ki ga je osvetlil iz plati njegovega telesnega in duhovnega življenja. Anketa je dognala, da je v krajih, ki so gospodarsko aktivni, hrana in obleka še povoljna. Toda to je le pri kmetijah v ravninah s plodno zemljo in blizu mest in industrijskih centrov. Za ostale kraje pa je,slika žalostna. Dognano je n. pr., da je 5% vseh slovenskih šolskih otrok, ki jih je 184.000, brez zajtrka, v nekaterih krajih do 30% otrok brez vsakdanjega mleka in 50% brez dnevnega kosa kruha. Čaj z umazanim saharinom in črna frankova »kava« je celo dojencu v hrano. V Suhi krajini so v dobi trgatve, ko je zmanjkala zaloga masti, kupovali za 50 par olja za zabelo. V vinorodnih krajih se »fiitijo« z vinom, v Kamniških planinah celo z žganjem. Redno uživa alkoholne pijače v nekih krajih 60% otrok. V Trbovljah in v Hrastniku živi 80% otrok v enosobnih družinskih stanovanjih, 60 do 80% spi skupno z več osebami na eni postelji. Ponekod je zdravniško dokazanih 30 do 44% slabokrvnih otrok in le 30 do 40/« otrok doseza normalno težo po Cammerer-Pirqiietovi normali. To so le nametani drobci. Socialno razumevajočemu in čutečemu človeku dosti povedo. Predavatelj je omenil še vprašanje dela in brezdelja mladine, občinskih sirot, nezakonskih otrok, vzroke kretenstva, vprašanje snage, zobovja, sušice itd. On vidi v tem obupnem stanju edino svetlo odrešujočo točko — narodovo žilavost, prirodo, ki varuje z obilnejšim naraščajem propast našega naroda. Navaja n. pr. številko za ljubljansko okolico, kjer je 75% družin s 5 otroki in več. Opisujoč otrokovo duhovno življenje, govori o otrokovem okolju, o ulici, prirodi, vandalizmu mešč. otroka, o knjigah, časopisih, umetnosti, kinu, radiu, športu, o razvoju doživljanja spolnosti, pri čemer razveseljivo omenja, da skoro vse statistike govore o tem, da na kmetih tozadevno ni posebnih težkoč. Govori tudi o razvoju narodnostne zavesti v otroku, kjer se žal ni mogel povoljno izraziti in išče temu vzroke v posledicah našega gospodarskega siromaštva, ki se ostro odraža od gospostva drugih narodov: Čehov, Nemcev in ustvarja v narodu manjvrednostne komplekse in napačne zaključke, zakoreninjene v tradiciji. V obširni popoldanski debati k vsebinsko bogatemu predavanju je g. Jagodič dodal še glavne smernice o »Uniji za zaščito otrok«, ki se je pri nas pred pol letom osnovala na podlagi ženevske deklaracije o pravicah otroka in katera ima nalogo sistematično študirati otroka in njegovo celotno življenje. G. prof. Jože Pahor je nato govoril o »Fašistični vzgoji«. Predavanje je bilo vsebinsko tako zlito, vsestransko in temeljito ter stilistično lepo, ker je bilo tudi iz dna duše doživeto in govorjeno, da je žel od vseh dolgotrajen in prisrčen aplavz. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 20. avgusta: Štefan K. Jutri, petek, 21. avgusta: Ivana. * Nočno službo imajo lekarne: Dr. Pie,coli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. * Avtoizleti: 5—9. septembra na Dunajski velesejem, 6.—8. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vpisovanje v enoletno privatno trgovsko šolo, znani »Christofov učni zavod«# Ljubljana, Domobranska 15, dnevno osebno in pismeno. Mesečna šolnina 120 Din. Zahtevajte ilustrirana brezplačna šolska poročila. Toplo priporočamo! V BELO KRAJINO 23. in 30. avgusta na žc-fjnanje k Treni Faram: z avtom čez Žužemberk— Semič—Črnomelj; nazaj Metlika—Novo mesto— Trebnje; 85 Din. Prijave in pojasnila: »Po božjem svetu,« Ljubljana, Wolfova ulica 1. • Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo ietos na nedeljo 13. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: diatonična harmonika, kromatična harmonika, mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kromatični harmoniki, profesijonali, proizvajalci in trgovci harmonik, ansambli, tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovanskega prva za leto 1936-37. V poslednji skupini pa bodo tekmovali oni igralci, ki 'so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Tako je tudi tem igralcem dana možnost, da prejmejo darila. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom t. 1. Prijave sprejema Urad ljubljanskega velesejma. Kilmičanje bodo igrali veliko vlogo na jesenskem velesejmu od 1. do 13. septembra na razstavi »Za naš les« na velesejmu, _ kjer pokažejo svojo slovito »suho robo« in druge izdelke iz lesa. Zlasti naše gospodinje jih bodo občudovale, ker še marsikatera ne ve, da si lahko s poceni domačimi izdelki nadomesti drage predmete za kuhinjo in pranje. Na tej razstavi bodo pa Ribničanom delali družbo tudi selški izdelovalci sodčkov in so-darski mojstri ter drugi obrtniki, ki obdelujejo les, v prvi vrsti bo pa seveda privlačna razstava pohištva, ki bo letos posebno bogata. Kmet, ki izdeluje suho robo, zobotrebce in sodčke, in pa obrtnik najbolj občuti krizo,v zato naj si pa naše gospodinje tudi olajšajo težke čase z nakupom njihovih odličnih izdelkov. Izredno zanimanje v ministrstvih za razstavo »Za naš les« na velesejmu dokazuje tudi prihod dveh prav važnih sotrudnikov iz Belgrada. Že nekaj dni sta namreč na velesejmu inšpektor ministrstva za šume in rude g. inž. Jovan Kralje- vi č, ki je za razslavo seboj pripeljal tudi kar dva vagona razstavnega materijala. Strokovnjak pomaga pri pripravah in urejanju ter ostane v Ljubljani ves čas do otvoritve in tudi še pozneje. Obenem ž njim je pa prispel iz Belgrada tudi inšpektor ministrstva trgovine g. Jaša G rga se- vi č kot direktor Trgovinskega muzeja, da 6e po-. 'uči "OAvseh pripravah za vsedržavno lesno razstavo ih 'ukrene vse potrebno za čim največjo popolnost te za vso državo, zlasti pa za našo domovino važne propagandno prireditve Živahna hmeljska sezona v Savinjski dolini Ze nekaj dni vlada v Savinjski dolini izredno živahno življenje in vrvenje. Začela se je zopet težko pričakovana hmeljska sezona, z njo pa tisoč in tisoč upov in nad. Saj je vprav od hmeljske sezone odvisno življenje savinjskega kmeta. Če bo letina dobro obrodila, bo zavladalo v savinjskih domovih veselje in radost, če ne bo šlo po naši volji, žalost in gorje. Menda je ni kmetijske pa-noge^ pri kateri bi bili izgledi na kupčijo tako različni, kakor je to primer prav pri hmelju. Hmeljar živi v večni negotovosti, v večnem napetem pričakovanju kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Saj so bila lela, ko se je Savinjska dolina naravnost kopala v denarju, pa so prišla zatem j zopet leta krize, pomanjkanja denarja, žalost in neutešljivo hrepenenje po boljših časih. Pred 80 leti - prvi nasadi Hmeljarstvo v Savinjski dolini ni staro. Pred dobrimi 80 leti so poskušali s prvimi nasadi, ki se pa sprva niso obnesli. Pozneje je preleklo še kakih deset let, ko so začeli zares sadili hmelj v Novem Celju. Poklicali so iz Nemčije katoliškega duhovnika Petra Hortiesa, ki je preizkusil zemljo in napravil prve poizkuse. Počasi je začelo hmeljarstvo prodirati in je bilo v osemdesetih letih preteklega stoletja že glavna kmetijska panoga v Savinjski dolini, ki ji je začela prinašati lepe do- Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 10. avgusta: 12.00 Znani pevci in pevke TKxio na ploščah 12.45 Poročila, vremenska napoved 13.00 NatfHvveri fcosa, »poreci, obvestila 13)5 Radijski orkester 14.00 Vrome, borzni to&nji 18.40 Nac. ura 19.00 Prenos H Salzburga. Veriii: Fatestaff, opera v 3. de jan jih dirigent Artum Toscanini ‘J0.0JS Glasbeno predavam je okrog 22.00 čas, vreme, porodila, fipored 22.20 Plo.sne skladbo za dva klavirja (gdč. Božena So/pljova in gdč. Silva HraSovfieva). • Drugi programi Četrtek. 20. avautla. Uel.ararl L0 50 Mozartova muzika 30-00 fesml l*>.ie ftfč. Tanja Nadeva 20.50 Iftre rajnih narodno, izvaja radijski orkester 21.30 Narodne Pesmi poje ga. Teodora AnsenovKS, članica Narodmega Plodališfta — Belfjrad II-' -0.00 puni.nih olokov na Jadranu, predavanje književnika Draga,na Aleksiča — Zagreb: 19.110 Prenos iz Sataburga: Verdijev »Falstaff« 22.34 Prenos plesne glasbe i* restavracije «K«lo — Dunaj: I9.0.r> Prenogoje, da ga bo lahko kmet dobro vnovčil. Da bi ga le ne dajal pod ceno, da bi naši hmeljarji dobro pripravili svoje blago, da ne bo nepoirebnih pritožb, da bi bil tako njihov trud in njihovo delo bogato blagoslovljeno, da bi v sreči in zadovoljstvu preživeli jesen in zimo z zavestjo, da so v polni meri izvršili svojo dolžnost. Bog daj srečo! E>va divja lovca pred malim senatom Ljubljana, 20. avgusta. Kdor je pred malim kazenskim senatom motril neko obravnavo proti dvema divjima lovcema, se je moral nehote spomniti na »lovske, romantično 'pobarvane slike« o divjih lovcih, ki se borita s starim lovskim čuvajem. Divja lovca streljata na starega moža. Tak primer se je dogodil lani 27. novembra v Bohinju, v lovišču občine Boh. Srednja vas na romantičnem Pršivcu. Tam sta lovila srnjake dva mlada divja lovca, oborožna s karabinkama. Pa sta ju zasačila ne stara, marveč dva mlada lovska čuvaja. Divja lovca sta zbežala, eden pa je streljal proti čuvajema. Strel je bil namerjen na Martina Štrosa, nasprotno je bil na varnem njegov tovariš Valentin Ojar. Državni tožilec je obtožil Martina Cvetka in Lovrenca Cvetka, ki sta oba doma iz Stare Fužine, tatvine v smislu čl. 314 i. t. d. k. z., nagovarjanja h krivemu pričevanju in oviranja uradne osebe pri izvrševanju službenega posla, kajti lovski čuvaj je uradna oseba. Trije drugi obtoženci, ki niso prišli k razpravi, so bili obtoženi' krivega pričevanja pred okrajnim sodiščem v Radovljici, ko so skušali divja lovca izrezati. Zadnji obtoženec Lovrenc Odar pa je pomagal divjima lovcema s tem, da je skril njuni puški. Sprva je bilo kazensko postopanje pred okrajnim sodiščem ustavljeno zaradi pomanjkanja dokazov. Pozneje pa so orožniki našli pri Odarju puški in tako se je zadeva znova začela razpletati, sedaj pred okrožnim sodiščem. Obtoženci so v bistvu priznali inkriminirana dejanja. Bili so obsojeni: divja lovca ne zaradi lovske tatvine po čl. 314 k. z., marveč le zaradi prestopka po čl. 322 k. z., da sta si skušala prilastiti tujo last. Prvi Martin Cvetek je bil 'obsojen na 3 mesece in 10 strogega zapora. Njegov kompanjon t-ovrenc Cvetek, ki je streljal na lovskega čuvaja, pa na 6 mesecev strogega zapora. Oba v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Zaradi krivega pričevanja so bili sojeni: Viktor Mlekuš na 2 meseca strogega zapora in v izgubo častnih držav-lanskih pravic za 2 leti. Posestnica Helena Cvetkova m njena hčerka Ivanka, vsaka na 2 meseca strogega zapora, toda pogojno za 2 leti in naposled Lovrenc Odar zaraji skrivanja na 1 mesec strogega zapora, pogojno za 2 leti. Vsi so kazen sprejeli. Vlom v Kmečko nabavno zadrugo Pred malim kazenskim senatom se je pojavil eleganten mladenič, Emil Babič, po poklicu trgovski pomočnik, stanujoč v Ljubljani, rodom iz Logatca. Pošteno delo mu ne diši, pač pa se je iz-vežbal za spretnega svedrovca. V temni noči 13. junija je Emil Babič poskušal svojo srečo pri Kmečki nabavni zadrugi v Radovljici. On in neki Rudolf Križek sta vlomila v pisarno te zairuge in sta že začela vrtati veliko železno blagajno, kjer je bilo shranjenih okoli 20.000 Din. Imela sta smolo. Najprej se jima je zlomil jekleni zob takozvane »svinjske noge«. Nato pa ju je zasačil še nočni stražnik Fran Šmid. Glavni aranžer tega vloma in svedrovec Križek je srečno pobegnil skozi okno. Stražnik pa je prijel Emila Babiča in ga odvedel na orožniško postajo. V pisarni so nato izvedli pre- Ptuj Ptuj, 19. avgusta. Nesreče in nezgode. V tovarni strojil v Majšperku se je dogodila včeraj huda nesreča. Franc Pišok, 32 letni tovarniški delavec, je vozil v sa-mokolici žarečo oglje. Med potjo pa je pod na samokolnici pregorel in je padla vsa vsebina na tla. Pišek pa je padel na kup žerjavice in se nevarno opekel po celem telesu. Poklicani ptujski reševalci so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Nevarno se je pobil tudi 10-letni Franc Zavec. posestnika sin pri Sv. Vidu. Vozil se je na dvokolesu v družbi s svojim pajdašem. Zavozila sta v obcestni jarek in je padel Zavec tako nesrečno, da je dobil nevarne poškodbe na glavi. Ptujski reševalci so tudi tega spravili v bolnišnico. Ivana Horvata, 25-letni sin posestnika v Sta-rešincih, obč. Cirkovci, je na cesti napadel nek sovaščan, ki mu je zasadil nož v hrbet s tako silo, da je Hrvat obležal v mlaki krvi. S smrtnonevarno poškodbo so Horvata spravili v ptujsko bolnišnico. Smrtna kosa. V Ptuju je umrla po dolgi mučni bolezni odvetniški uradnik Janko Likar, rodom iz Gorice. Dosegel je starost 54 let. Blag mu spomin! Policijska vest. V Ptuju na pristanu se je pojavil danes popoldne moški, ki je dospel po Dravi z zelenim čolnom, katerega pa je skušal prodati za Din 20. — Ker je radi nizke cene postal sumljiv, ga je službojoči straiinik Marko Peklar aretiral in čoln zaplenil. Istočasno je dospel od mariborske policije brzojav, da je čoln bil ukraden v Mariboru. Nadalje je policija aretirala znano vlačugo Frido Potočnik, ki je za denar prodajala svojo ljubezen in je tudi že izgnana iz Ptuja. Izročili so jo sodišču. Podeželski oderuhi Maribor, 19. avg. Brez dvoma je bila najtežja doba za našega kmeta ona, ko še ni bilo našega kreditnega zadružništva in ko je bil na milost in nemilost predan podeželskemu bogatašu, ki je bil navadno tujec. Iz strahovite odvisnosti, v kateri je naš kmet takrat živel, ga je rešilo zadružništvo, katero je marsikateri kmečki dom rešilo propada. Kmet prihaja sedaj, ko je naše zadružništvo v krizi, zopet pod oblast podeželskega oderuha, ki pa danes ni več tujec, marveč domačin, ki si ob raznih pri- likah dovoljuje na ves glas vpiti, da je nacijonalist in da mu je ljubezen do naroda nad vse, pri tem pa prav nič ne pomišlja, da je uničevanje naših kmetskih domov največji zločin nad narodom. Dobili smo poročila, da podeželski mogočniki in bogataši, ki se prištevajo med napredrtiake, proti visokim obrestim posojujejo kmetom nar, katerega naše posojilnice nimajo pa ga zato našemu človeku ne morejo dati. Te pijavke kmetskega stanu 'dobro vedo, da jim kmet ne l>o mogel plačevati niti obresti, kaj da bi še odplačeval glavnico. Posledica je, da pošiljajo taki brezvestni bogataši dom za domom na boben in si ga prilastijo. Oblast bo morala v interesu našega kmetskega stanu in v imenu pravičnosti odločno nastopiti proti tem zajedalcem in jim njihov ogaben posel onemogočiti. Seveda pa tak postopek ne bo imel do voljnega učinka in bo treba to bolezen zdraviti pri korenini, to je pri zadružništvu, kateremu bo treba z denarjem priskočiti na pomoč. Slovenjgradec Slovenjgradec, 19. avgusta. Poskusen vlom v župnišče. V ponedeljek zvečer ®o v župnišču v Slovenjgradcu opazili proti polnoči, da se je nekdo skril na župnijsko podstrešje, gotovo z željo, da pokrade dragocenosti, ki jih ima cerkev shranjene v župnišču, kakor seveda tudi, d.a okrade gospoda župnika. Ko je gosp. župnik pozval na pomoč sosede in bližnje prebivalce, je vlomilec na doslej še nerazjasnjen način pobegnil in se skril. Uganka ostane tudi, kako je vlomilec prišel na podstrešje župnišča. Zadnje čase opažamo pogosto žalostno dejstvo, da tako zvani '•brezposelni« izrabljajo čas beračenja za ogled, kjer bodo poskušali izvršiti kakšne svoje posebne namene. Planinsko slavje na Kremžarjevem vrhu nad Slovenjgradcem. V nedeljo, dne 16. t. m. je bila pri planinski kapelici Sv. Roka, ki so jo slovenjgraški turisti postavili zraven nove planinske postojanke na Kremžarjevem vrhu, prisrčna slovesnost. Planinci in okoliški kmetje se obhajali to nedeljo planinsko »lepo nedeljo«. Na Kremžarjevem vrhu se je zbralo precejšnje število planincev in kmetov, ki so prisostvovali sv. maši in planinskemu rajanju, ki se je po maši razvilo v lep planinski praznik in narodno veselje. Škoda le, da je to veselo in prijetno razpoloženje premotila nevihta, kii je z vso silo zaplesala proti četrti uri popoldne nad Pohorjem in se zdivjala prav nad Kremžarjevim vrhom. V nedeljo, dne 23. t. m. bo »lepa nedelja« na Uršlji goril »Gospod zdravnik, moj mož ima v spanju usta vedno široko odprla. Kako bi se to dalo odpraviti?« »Cisto naraven pojav, gospa. Kdor ima usta zaprta podnevi, temu se odpirajo ponoči, a kdor ves dan kriči, tistemu so ponoči seveda zaprta.« iskavo in našli tam aktovko z vlomilskim orodjem. Zanimivo je, da je prejšnji dan prišel v pisarno zadruge Emil Babič in ponujal sol na prodaj, med tem časom pa si je ogledal situacijo in kako stoji blagajna. Babič se je izgovarjal, da je samo poma-ižal Križeku, stal je na straži. Ko je predsednik čital pismo o glasu, da je Babič zelo poivrčen tatvini, je obtoženec ogorčeno zavpil: »K^ko more to župan o meni reči. Jaz nisem bil nikoli v Logatcu.« Babič je bil že večkrat kaznovan. V letni sezoni se je rad pojavljal na Bledu kot eleganten kavalir. Emil Babič je bil obsojen na 1 leto robije zaradi poskušenega vloma. Babič odločno: »Slavno sodišče! Kazen je previsoka za tako malenkost. Prosim priziv.« Sloga med rudarskimi organizacijami Trbovlje, 18. avgusta. V soboto 15. t. in. so se sestali predstavniki strokovnih rudarskih organizacij na konferenco v Delavskem domu z namenom, da si osnujejo enotni forum, oziroma določijo vodstvo za mezdno gibanje, v katerem se nahajajo rudarji pri TPD. Vsi zastopniki so si bili edini, da je potrebna močna' sloga vseh organizacij in tako vsega delavstva. Izvoljen je bil prej glavni akcijski odbor zastopnikov vseh strokovnih central v Ljubljani, tako pa so se krajevno osnovali akcijski odbori iz zastopnikov krajevnih skupin in podružnic v revirjih. Vse rudarsko delavstvo si je takega enotnega dela že dolgo želelo. Na konferenci so delegati razmotrivali resno položaj, pri vsem se je pokazala popolna s loga ^ in edinost za prospeh delavstva, la trpi pod težo praznovanja in slabih zaslužkov. I ostavila se je zahteva po zboljšanju v kolikor je v danih razmerah mogoče in kolikor družba z j?'.ra„na gospodarsko stanje zmožna delavstvu nuditi. Konferenco je posetila tudi Delavska zbornica in 2. rud. skup. po svojih zastopnikih, katere ustanove so le kot eksperti tega gibanja. Vodstvo pa so prevzele strokovne organizacije, kakor to določa obrtni zakon. Mi^ pozdravljamo ta korak strokovnih organizacij in želimo rudarskemu delavstvu čim večjega uspeha za dosego svojih upravičenih zahtev jk> zboljšanju, saj rudarsko delavstvo pri TPD že nekaj let strada, podjetje pa dela z lepimi dobički. Naše geslo je: »Gospodar bodi pravičen, daj hlapcu pošteno plačilo«. Delavsko vprašanje drugod po Evropi Socialna vprašanja ne delajo samo pri nas velikih preglavic, pač pa tudi vsepovsod drugod po svetu, posebno pa še v Evropi. Vedno znova se izdajajo nove uredbe in zakoni, ki so skovani gotovo z najboljšim namenom, da bi se pomagalo posebno našemu malemu človeku in da se ga reši pred počasnim umiranjem od brezdelja ali celo od lakote. Vse pa kaže, da so dosedanji napori, da se omili delavcu zaradi brezposelnosti ali zaradi premajhnega zaslužka njegov gmotni položaj, ostali skoro brez uspeha, gotovo pa je, da niso dosegli tega, kar je bil njihov najboljši namen. Upravičeno se danes delavec pritožuje, da se premalo gleda na njegov stan in da se premalo branijo dobrine, ki izvirajo iz tega stanu, a jih uživajo drugi, ki socialno niso bili nikdar zapostavljeni in dela niso nikdar smatrali za nujnost, ker so pač rojeni pod srečnejšo zvezdo. Delavci pa, ki v potu svojega obraza služijo kruh pri vsakdanjem delu in jim niti noč ni namenjena za počitek, skušajo poiskati upoštevanja pri drugih slojih, toda ga žal tako malo najdejo tudi tam, kjer pomoč ne bi bila tako nemogoča, kakor se zdi na prvi videz. V resolucijah in neuspešnih stavkah ee izgube vsa njihova prizadevanja, brezposelnim pa se naprej zapirajo vrata. Razumljivo je, da z največjim upanjem gledajo delavci na to, če se na najvišjem mestu kdo le zgane in zastavi ves svoj vpliv in besedo za to, da se začno reševati socialna vprašanja in da se s primernim zakonom uredi neznosno stanje, ki vlada pri malem človeku. Vsaka država ima svojevrstne razmere, katerim skuša prilagoditi življenje svojih državljanov, povsod je nekaj nezadovoljstva, ker je tudi povsod nekaj krivic, ki jih je treba popraviti. Toda v vsaki državi je treba ta vprašanja načeti na svoj način, ker drugače sploh niso ugodno rešljiva. Gre pa povsod v glavnem za dve stvari: Za povišanje plač in za zmanjšanje delovnega časa, da na eni strani more delavec živeti človeka dostojno življenje, na drugi strani pa, da se zaposle tudi brezposelni, ki zaradi predolgega delovnega časa zaposlenih ne morejo priti na račun, da bi tudi imeli priliko kaj zaslužiti. Kakšno je stanje delavcev v posameznih evropskih državah in na kakšen način si te prizadevajo, da bi zacelile to skelečo rano, naj pojasni nekaj primerov iz posameznih držav. Italija V Italiji je bila podpisana kolektivna pogodba za pol milijona sezonskih delavcev, ki vsako poletje potujejo od kraja v kraj in pomagajo spravljati poljske in vinogradniške pridelke. Ta pogodba prepoveduje vsako, tudi brezplačno zasebno posredovanje, vsakemu delavcu pa določa, da se mora vpisati v svojo pristojno delavsko organizacijo. Dekleta in žene smejo prevzeti delo le v tem primeru, če z zdravniškim izpričevalom dokažejo, da so zdrave in da niso v blagoslovljenem etanu. Italijanska vlada je uvedla tudi posebno zavarovanje za poljske delavce. To zavarovanje jamči vsakemu takemu delavcu, ki 6e pri poljskem delu ponesreči in nastopi smrt v 20 dneh, računano od ! iedaj, ko je z gospodarjem prekinil pogodbo, zavarovalnino 10.000 dinarjev. Poljska Na Poljskem imajo delavci, ki so zaposleni pri javnih delih v južnem delu države- 1.5 do 3 zlote plače, na Poznanjskem pa tudi do 4.8 zlota. Duševni delavci zaslužijo seveda več. Tehniki dobivajo kakih 6 zlotov, inženjer, ki vodi kakšno javno delo, pa tudi do 15 zlotov na dan. Finančni minister Kwijatkopski je izdelal tudi zakonski osnutek, v katerem je razviden podroben načrt javnih del za štiri leta. Ta javna dela naj požive poljsko narodno gospodarstvo in odpravijo vsaj deloma brezposelnost. Vsi stroški za ta dela so preračunjeni na 1800 milijonov zlotov. Stroški za prvo leto bi znašali 340 milijonov, za zadnje, t. j. za četrto leto, pa 590 milijonov. S tem denarjem bi Poljska v glavnem gradila ceste, regulirala reke, izvršila elektrifikacijo, kjer je še ni, ter zgradila potrebne delavske stanovanjske hiše. — Stroške do 70 odstotkov naj bi krili ljudje, ki so socialno zavarovani, nekaj bi šlo iz delavskega fonda in iz državne blagajne, deloma pa naj bi se najelo posojilo. Na ta način upajo na Poljskem, da bodo lahko že po preteku drugega leta zapo- slili ‘200.000 brezposelnih in jim dali primeren zaslužek. Estonska To je mala deželica, vendar težka socialna vprašanja niso pri njej napravila nikake izjeme, čeprav niso morda tako občutne kakop pri drugih državah. Tu vladajo posebno slabe življenjske razmere pri poljskem delavcu in malem kmetu. Zato se je tudi pri tem človeku najprej rodila misel in želja, Ja se odvali to težko breme, ki tlači malega človeka, in pride vsaj do nekoliko znosnejših razmer. Vlada je zato ustanovila s posebno uredbo Kmetijske zbornice, v katerih bi bili zastopniki delavcev in malih kmetov. Take zbornice imajo namen ščititi interese poljedelskega ljudstva. Podobno Kmetijsko zbornico bomo menda dobili tudi mi v kratkem. Želja vseh, ki so količkaj prizadeti v tej stvari pa je, da bi bile to res zbornice, od katerih bi kmet kaj imel. Norveška Dne 1. januarja 1. 1937 bo stopil v veljavo zakon, ki bo ščitil, ali naj vsaj bi ščitil delovno ljudstvo. Obravnaval bo vprašanje zavarovanja proti nezgodam pri posameznih obratih, vprašanje higiene, ki naj vlada v delovnih prostorih, vprašanje dolžine delovnega časa, zaposlitev žensk pred in po porodih, otrok in mladine sploh. Nadure naj se smatrajo kot prijetna dolžnost, ki se nagrade s 25 odstotno doklado. Vsako delo, za katero ni nujno, da bi bilo opravljeno ravno ponoči, ob nedeljah in praznikih, je prepovedano. Noseče ženske dobe dopusta šest tednov pred in šest tednov ' * milili po porodu. Da bi kako podjetje žensko za to njeno dobo odslovilo, je strogo prepovedano. Drugih točnejših določb za ženske v tem zakonu ni. Nočno delo je n. pr. dovoljeno, čeprav samo v gotovih nujnih primerih. Važna je tudi določba, da mladina ne sme biti zaposlena pred svojim 15 letom starosti. Belgija Belgijski parlament je sprejel celo vrsto socialno političnih zakonov, med katerimi je gotovo eden od najvažnejših oni, ki urejuje delovni čas in plačanje dopusta. 40-umega delovnika niso upe-ljali naenkrat, pač pa postopoma, in še to v posameznih panogah industrije drugače. Najprej je bilo sproženo vprašanje skrajšanja delovnega časa v obratih, ki so zvezani s stalno življenjsko nevarnostjo, ki preti delavcu, šele pozneje so se lotili tudi vprašanja, da se mora dopust, ki po zakonu pripada vsakemu delavcu, plačati, in sicer vsakemu delavcu, ki je pri eni sami firmi zaposlen najmanj eno leto, pripada dopust 6 dni. Pravica na dopust ni odložljiva in si je delavec ne more prihraniti za drugo leto. Van Zeelandova vlada je nadalje tudi načela mnogo drugih socialno političnih vprašanj, med katerimi je najvažnejše zavarovanje za primer brezposelnosti, bolniško in invalidsko zavarovanje. Podpora, ki gre v fond za brezposelne, se je povišala za 5 odstotkov, šolska doba se je podaljšala, začela pa so se graditi tudi obsežna javna dela, sanatoriji, bolnišnice, kopališča, igrališča in stanovanjske hiše za delavce. Upajo, da se bo v kratkem času s temi deli pričelo. Velika Britanija Na Angleškem je prav sedaj stopil v veljavo zakon, ki spaja zavarovanje brezposelenih z zavarovanjem poljedelskih delavcev. Po podatkih, ki jih je sestavila skupina žensk v angleški delavski stranki, se vidi, da 90 odstotkov brezposelnih in več kot polovica zaposlenih nima niti toliko, da bi živela človeku dostojno življenje, ker je povečini neprestano lačno. V angleški javnosti se je posebno v zadnjih časih mnogo govorilo o vprašanju »poklicev, ki nimajo bodočnosti«. Pri tem se je predvsem opazilo sledeče: Mladi ljudje so se v velikih množicah oprijeli učenja v gotovem poklicu, ne da bi imeli možnosti, da to svoje znanje pozneje izpopolnijo in si tako ustvarijo zanesljivo bodočnost. Posebno pade to vprašanje v oči pri razmerah v malih trgovinah, v katerih je mladina od 14, do 18. leta samo 20 odstotkov vseh zaposlenih v trgovini. Večino doleti pri 18. letih usoda, da jo nadomeste z izšolanim naraščajem, ki je gotovo bolj sposoben za posel. Oni, ki so bili pri svojih 18. letih tako rekoč odpuščeni, nimajo nikjer ni-kakega upanja, da bi vendar prišli do primernega poklica. Zato je razumljivo, da so vsi napori angleških delavskih organizacij in drugih merodajnih či-niteljev obrnjeni predvsem na to, da se prepreči to nevarno naraščanje števila »brezposelnih ljudi«. Srečna Litvanska To je pa menda edina država, kjer je-povpraševanje po delavcih večje, kakor pa brezposelnost. To je namreč razvidno iz uradnih podatkov, ki so zapisani v gradbenem ministrstvu v oddelku za delavsko zaščito. Posebno veliko pomanjkanje delavcev vlada na deželi. Vzroki tega danes nenavadnega pojava so gotovo v hitrem naraščanju industrije, ki je v zadnjih letih zaposlila za to deželo lepo število 10.000 delavcev. Na Litvanskem torej ni brezposelnosti, zato je tudi nepotrebna dajatev, ki bi šla v fond za brezposelne. Podpore se dele v zadnjem času le še samo onim, ki niso za delo sposobni. Srečna dežela, Litvanska! Morski levi za kamniio ograjo zoološkega vrta. Visoka najdenina za ogrlico Nedavno je neka odlična dama v Parizu izgubila izredno dragoceno diamantno ogrlico. Pariška policija je začela s polno paro izsledovati »srečnega« najditelja in stopila v stik z vsemi znanimi draguljarskimi tvrdkami doma in v inozemstvu, da bi dragotino izročila nazaj pravemu lastniku. Londonska drnguljarska tvrdka Tyler & Co. .je pravkar razpisala 1300 funtov nagrade. Izgubljena ogrlica je potemtakem vredna okoli 13.000 funtov (nad 3 milijone dinarjev). Sestavljena je iz 42 belih briljantov, 21 okroglih in 21 štirioglatih, ki so vsi v platino vdelani. Nizozemka Senff, Id je zmagala na olimpijadi t plavanju na 100 m hrbtno Ameriški hribolazci Prebivalci velemest so vajeni električnih dvigal v obliki premičnih stopnic, (esoalator). Navadno so v rabi pri podzemeljskih železnicah in tudri po večnadstropnih univerzalnih trgovinah. V Ameriki so izkoristili to napravo hribolazci. Opremili so s slično vzpenaoo 1600 m visok hrib Mo-nard v Pensilvaniji, ki je znan po lepem razgledu na vrhu. Poprej je bil hrib dostopen samo dobrim plezalcem, ker so vodoravne previsne stene značilna posebnost njegovih obronkov. Zdaj je postal hrib dostopen tudi starcem in deci. Vzpenjača se deli v 16 posameznih lestvic po 100 stopnic. Prehodi med nadstropji so popolnoma gladki in ravni. Vzpenjača ima velikanski uspeh in privabi ■ne števil no izletnikov da si je veliko stala in znaša vstopnina več dolarjev. Tat v Vatikanu Maloštevilni prebivalci papeževega mesta so imeli pred kratkim nenavadno senzacijo. Neki italijan. državljan Ezio Morigi je namreč stal pred vatikanskim sodiščem, kjer se je moral zagovarjati zaradi tatvine. Nepošteni ljubitelj knjig se je vtihotapil v bogato vatikansko knjižnico ter odnesel neko manj vredno knjigo. Obsojen je bil na mesec dni zapora v vatikanski ječi. Ta jetnišnica ima samo tri celice, ki pa so dobro razsvetljene in zadosti zračne, tako da se obsojencem v njih ne godi posebno hudo. Morigi je začasno edini kaznjenec v tej ječi, zastražen od dveh papeških orožnikov v napoleonski uniformi z visokimi klobuki. Sodišče je bilo sestavljeno iz treh prised-nikov, ki 60 vsi državljani papeževe države, in predsednika, ki kroji pravico. Sodna dvorana bila nabito polna radovednežev. Posebno ogorčenje je med navzočimi zbudilo dejstvo, da Morigi ni niti študent niti sicer književno izobražen človek, ki bi knjigo rabil zaradi njene vsebine in svoje duhovne koristi, marveč jo je odnesel zgolj iz gmotnega koristoljubja. To je bil tretji primer sodnega postopanja v papeževi državi izzff" njene restavracije. 11 -------■■■—..... —... —.. - - Mt.* »Kaj pa misliš dati učit svojega fanta, sos&IS« »Mishtn, da bi bilo najprimernejše zanj krovstvo. Ce bo fant privezan za streho, vsaj ne bo mogel uiti. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 31 Zeleni pekel Proti šesti uri zjutraj, ko se je v motno sinjih barvah danilo in ko je qzračje kar prekipevalo od vonjav, je kljuse odpovedalo. Preprosto, toda odločno se je branilo, da bi se premaknilo tudi za eno samo stopinjo naprej. Zato sem razsedel, legel na prašno stezo, nešteta množica moljev pa me je s svojimi mehkimi puhastimi telesci božala po obrazu. Na svoje obžalovanje pa moram priznati, da je ta moja štorija imela posledico, ki ji je vzela skoraj vse junaštvo. Toda pri mojih tovariših mi je vendar prinesla naravnost neverjetno slavo. Dvanajsto poglavje. Proti notranjosti dežele obdaja jezero Gai-ba 60 km širok pas gozda, v katerem je treba vodo šele najti. V ta namen je neki ameriški studenčar iz Buenos Airesa postavil nekje na gozdni jasi bel zvončast šotor s trioglatim jeklenim vrtalnikom. Ob 9, uri zjutraj sem prišel do njegovega taborišča in poprosil, naj mi da jesti. Če ne vštejem skledice kave, nisem v zadnjih 24 urah ničesar zaužil. Stucjenčar je takoj potešil mojo lakoto. Ostali dan sem prebil s tem, da sem popravljal svoje mnenje o Amerikancih. Za človeka, ki je opazoval trebušnate yankee, kako v obubožani Evropi menjajo de- nar, pomenijo Amerikanci, ki gredo v divjino, da bi tam preživljali prijetno presenečenje. Tak prostodušen, prijazen, neutrudljiv, delaven in žilav Amerikanec gleda svojemu bližnjemu naravnost v obraz in deli skoro z docela tujim človekom zadnji kos kruha. O svojih skušnjah z ipožmi od Standard Oil Comp. poročam pozneje. Toda celo v tem malem taboru sem zapazil, da je bila moja prejšnja sodba o Amerikancih krivična. Imel sem navado govoriti: »Ameriške ženske, da, te so očarljive. Toda moški — naj me nebo varuje pred njimi.« To priliko porabljam, da se opravičim, ker sem pustil, da me je taka ošabna manjšina tako vodila za nos. Po končanem obedu sem opazoval, kako zna Amerikanec, ki se je imenoval Harris, ravnati s svojimi ljudmi. Bolivijski domačin, ki živi zmeraj na soncu, je v položaju prebrisanega, sposobnega, toda lenega človeka. Hitro vsako stvar doume, toda prav tako hitro je pripravljen pognati svoje delavce k vragu, brž ko je začutil, da jim je izčrpal ves mozeg. Če utrujenega človeka naganjate k delu, je po navadi čemeren. Harris, ki ni imel na razpolago drugih delavcev, je ravnal s svojo malo četo naravnost vzorno. Potisnil je zmečkani klobuk na tilnik in stal s strogim neobritim obrazom na zaboju poleg vrtalnika ter jim govoril besede, ki so jih morale pridobiti. Najprej jih je nagovarjal kot »compane-ros«.To dejstvo, ki jih je takoj dvignilo visoko nad ostale mlečnokavne Indijance, "je dalo njihovemu poglavarju znamenje svetovnoznanega voditelja. Smejal se je z njimi in se ni držal ošabno daleč od njih, kakor to po navadi delajo številni inozemci. Hvalil je njihovo razumnost in jim ni napak jemal preveč za hudo. Porabil je vsako priliko, da je tujcem oznanjal na glas, kakim izbornim fantom zapoveduje. Zaradi tega so začeli sami misliti, da spada njihova lenoba že v preteklost in da je to mladostna slabost, ki so jo že zdavnaj premagali. Studenec se je zato naglo globil. Okoli poldneva me je Harris poiskal. »Kako dolgo mislite še ostati tukaj?« je vprašal. »Če vam to povzroča najmanjšo neprijetnost, odidem takoj,« sem mu odvrnil. »Prav lahko bom čakal pri potoku, ki je oddaljen od tu kakih 20 km,« Harris je odklonilno zamahnil z roko, »Izključeno. Naša zaloga vode zadostuje, dokler ne pride prihodnji voz z vodo iz Gaibe. Toda z zalogami smo malce na tesno preskrbljeni.« »Potem pa zatrdno odhajam takoj dalje,« Harris se je zasmejal. »Tega ne boste storili. Zamuditi ne morete ničesar, vzemite torej svojo puško in pojdite pogledat, če najdete kaj divjačine.« Prav ta trenutek je na hromem mezgu prijezdil revolucionar Danton. Njegove dolge noge so mahale skoraj do tal. Vesel smeh je pačil njegovo jastrebje obličje. Ko je vzel klobuk z glave, mu je koder las padel počez na nos. Njegove svetle ostre oči so mi bliskale dobrodošlico. »Vsa Gaiba vas ima za mrtvega,« je zaklical. »Srečal me je tiger, toda ni bilo tako hudo,« sem mu odvrnil. »Zakaj pa jahate sami? To je bila vendar nora poteza.« »Jezdil sem v spremstvu Rulfo de Cha-vezovega duha. To je izboren tovariš,« sem odgovoril. »Senor Urriolagoitia in Anglež sta prebila noč v pristanišču. Mislim, da sta molila za vaš blagor. Klela sta prav gotovo.« »Razen načina in izražanja ni v tem nobene velike razlike,« sem odgovoril. »Toda drugo se mi zdi dosti verjetnejše.« Danton se je zarežal. »V vas tiči nekaj pustolovca,« je menil. »Brž, ko bo spet izbruhnila revolucija, morate biti zraven.« Večjega poklona mi ni še nikdar nihče naredil. Od ene do štirih smo ležali v senci malega zvončastega šotora in trpeli. Neusmiljena bleda vročina je plamenela z neba, ki se je spričo žgočega sončnega soja zdelo skoraj sivo. Nad tlemi je visel gost oblak soparice in plesal z lesketajočo se vztrajnostjo, ki je iz vsakega giba delala napor. Skozi tišino je brnel roj drobcenih čebel brez žel in sesal pot, ki nam je curljal z zapestij, kadar smo si dovolili požirek postane vode iz tanka. »Ali je to domišljija,« sem vprašal, »ali pa je danes res bolj vroče kakor po navadi?« »Slovenski dom« izhaja »sab delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/TT1 TelefoD 29<>4 in 2996 Uprava. Kopitarjeva Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.