Piše:Bogo Pogačnik
Za sestanek Hišnega sveta je bila napovedana le ena točka dnevnega reda: Uvedba centralnega ogreva-nja, ki bo priključeno na toplovod.
Po dolgih letih čakanja se nam bo končno ures-ničila želja po sodobnem ogrevan.ju. Že dolga ieta z za-vistjo opazujem osebe in osebice v »osednjem moder-nem bloku, ki se, oblečene le v lahna, včasih kar pro-zorna oblačila sprehajajo po spalnici, kuhlnji, kopal-nici in kaj vem kje, med tem ko sani oblečen v pulover in bundo zmrzujem skrit za zaveso. Ceprav imamo peči v vseh prostorih, kurimo le v kuhinji, deloma zato, ker nikoli nimamo dovolj drv, saj nam »Kurivo prodaja« običajno dostavi v jeseni naročen in tudi plačan pre-mog šele spomladi, delotna pa zato, ker še vedno nismo našli pečarja. ki bi nam popravil stare lončene peči. Res se je sicer na oglas »potrebujemo pečarja« pojavilo več strokovnjakov, ki pa so vsi po vrsti predlagali no-ve načine ogrevanja od termoakumulacijskih peči, do klimatskih naprav, nekdo pa je bil celo honorarnl pred-stavnik neke tuje firme »ogrevanje na veter«, ki je tr-dil, da je prav to način ogrevanja v prihodnosti.
Ko sem se s pomočjo močne volje, še bolj pa za-radi pomanjkanja denarja krepostno uprl tem vablji-vim ponudbam, se je pojavil pravi, stari pečar. Ceprav je bil še zelo mlad fant, je hitro ugotovil, da je pri nas bladno.
»Ce želite, da vam popravim peči, potrebujem 30 kg gipsa, 7 m bakrene žice, 20 volenštekarjev in 150 bijalo-vinalov, pa še nekaj stekla in žebljcv« je ugotovil, po-tem ko je strokovnjaško pretebtal naše stare lončene peči. Dogovorili smo se za predujem, denar za material, ki ga je moral kupiti, pa sem inoral dati vnaprej. filladi pečar je z tnojim denarjem odšel po nakupib in se do sedaj še ni vrnil. Včasih sft mi zdi, da, raed nakupo-vanjem sern prišel do notranjega spoznanja, da tnoram spremeniti poklic.
Tudi zaradi tega lahko kurimo le v kuhinji in si vroče želimo centralne kurjave. Ko smo na sestaaku hišnega sveta obravnavali problera novega načina ogre-vanja, se je zaradi predvidenih stroSkov vnela huda razprava. Lastniki stanovanj so tarnali, da novega tinanč-nega bremena ne bodo zmogli, medtem ko so lastniki družbenih stanovanj navijali za čim boljšo in s tem tudi dražjo varianto centralne napeljave. Na koncu je zmagala   solidarnost,  predvsem   ker  je  bilo   mraz,  po
Akcija je v teku
drugi strani pa lastniki družbenih stauovanj niso bili popolnoma prepričani, če .jim bo družba resnično po-vrnila celotne stroške nove investicijc.
Sama realizacija sklepa o uvedbi rentralnega ogre-vanja je bila morda še bolj zoprna in zamotana od sklepa samega.
Rečeno je bilo, da bodo prišli zidarji, ki jib po-tem ni bilo, naslednji dan pa so prišli vodoinstalaterji, ki so takoj odšli, ker so ugotoviU, da še ni bilo zidar-jev, ki bi jim morali prebiti stene in strope, kjer naj bi polagali cevi. Ker so se podobne stvari ponavljale iz dneva v dan, so se intervencije pri predsedniku hiš-nega sveta množile in postajale vedno bolj žolčne. Za-radi tega je možak kupil raje razglasno desko, na ka-tero ja potem pritrjeval listke z obvestili, kaj je pred-videno da bo, česar ni bilo in kaj bo potcm, ko bo pri-šel tisti, ki ga ni bilo. V posebno kritičnih trenutkih je uporabil napis »Akcija je v teku«, potem pa je opisal vrsto intervencij, ki jih je opravil in predviden zaklju-ček akcije. Toda končno je prišel dan, ko so bili radia torji montirani v vseh stanovanjih, ko cevi niso več pu-ščale, in ko so blli vsi inšpektorji zadovol.jni. Z obc.it-kom težke zmage sem se dotaknil hladnega radiatorja, ter čakal na trenutek, ko bo pričel greti. Naslednji dan sem se odpravil h predsedniku hišnega sveta, kjer je bllo zbranih že vsaj polovica razjarjenih stanovalcev in mu vročekrvno povedal, da so radiatorji še mrzli.
»Tovariši, akcija je v teku, jutri nas bodo priklju-dili na toplovod. Danes je prišln do nekih nepredvidenih zasto jev, jutri...«
Cez dva dni se je isto besedilo pojavilo na razglas-nl  deski s prošnjo, naj ga stanovalci  ne motijo  več.
Tudi po tem, ko so se radiatorji ogreli, je napis ostal, predsednik je črtaJ Ie pojasnilo, tako da se je ob-vestUo glasilo: »Akcija je v teku ... ne moti!«
Vzrok za tako predsednikovo odločitev so bile stal-ne intervencije stanovalcev, ki so se pritoževali, da je v hladnih dneh mrzlo, v toplih pa vroče v stanova-njih. Končno je na razglasno desko prispelo tudi pojas-nilo, zakaj so hladni radiatorji v mrzlih dneh in zakaj so vroči, ko je toplo.«
»Zatesnite svoja stanovanja, da ne bo več ubajala toplota in lepo vam bo.« Kljuh temu da smo vsi prele-pill okna in vrata z izolirnimi trakovi, so se radiatorji še vedno obnašali po starem: ko je bilo toplo, so bili vroči, ob hladnib dneh pa mrzli kot led. Zaradi nerga-nja je prispelo na oglasno desko tudi drugo uradno pojasnilo o pravllni uporabl centralne kurjave.
»Montirajte termostate. Akcija je v teku pod ges-lom — čeprav je drago, se izplača.«
Zaradi tega obvestila smo vsi kupUi in montirali termostate, vendar je bila učinkovitost radiatorjev v hladnih dnevih enaka ničli.
Na oglasni deski je ostal le Ustek »Akcija je v te-ku!« in po nekaterih informacijah bo ta, že raalce om-meneli listek ostal kot obvestilo na razglasni deski do Ieta 1978, ko bodo v ljubljanski toplarni montirali nove peči z večjo ogrevalno kapaciteto.