DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 48
Gorica-Trst, 26. novembra 1948
Uredništvo In uprava: Gorica - Rlva Piazzutta if* Gena: Posamezna štev. L. 15 'Naro6nina: Mesečna L. 61 Za inozemstvo mesečno L. 100
Polt, 6eK. rad. Sl. 9-18127
Izhaja vsak petek
Marshallov načrt za
milimi raso
Svobodno tržaško ozemlje je bilo pred časom sprejeto kot samostojna država v Marshallov načrt. Zaradi tega mora izpolniti vse pogoje, ki ga upravičujejo dd prejemanja pomoči po tem načrtu.
V vsaki državi, ki sodeluje pri Evropskem obnovitvenem načrtu, je ameriška Uprava za gospodarsko sodelovanje
E.C.A - imenovala posebnega pooblaščenca, ki odloča o višini ter o obliki podpore, ki jo bodo posamezne države dobile od Amerike.
Za Svobodno tržaško o-zemlje so to nalogo zaupali ameriškemu gospodarstveniku Robertu E. Gallo\vayu, ki je svoje mesto pred kratkim nastopil.
G. Galloway je pretekli torek sklical prvo tiskovno konferenco, na kateri je časnikarjem podal pregled o načrtih in pripravah za izvajanje Marshallovega načrta v Trstu.
G. Gallo\vay je svoje porodilo začel z besedami, ki jih je izrekel ameriški zunanji minister Marshall, ko je pred več kot letom dni stopil pred javnost z načrtom za gospodarsko obnovo Evrope, z načrtom, ki je dobil ime prav po njem. Marshall je tedaj dejal:
s Naša politika ni naperjena proti nobeni državi ali i-deologiji, temveč le proti gladu, siromaštvu, obupu in zmedi.«
V zvezi s tem je načelnik Uprave za gospodarsko sodelovanje na STO-ju poudaril, da je ta ustanova povsem gospodarska reč, ki nima nobenega političnega, niti vojaškega obeležja.
G. Galloway je potem dejal, da so njegove naloge v Trstu naslednje:
\. preučiti in oceniti potrebe Tržaškega ozemlja, da bodo iahko določili, kakšno pomoč bo Trst prejel;
2. sestaviti program za a-ineriško pomoč ter odobriti načrte, ki jih bo predložila Zavezniška vojaška uprava;
3. skrbeti za pravilno izvajanje teh načrtov, ker je ECA za to odgovorna.
Načrti za obnovitev tržaškega gospodarstva v okviru Uprave za gospodarsko sodelovanje (E.Č.A.) so dolgoročni in kratkoročni. Kratkoročne bodo začeli izvajati takoj.
Po teli načrtih bodo med drugim dali za najmanj dve teti dela tržaškim ladjedelnicam. Naročili so že novih ladij za skupno 94.200 ton.
Največ ladij bodo izdelali za domačo plovno družbo »Tržaški Lloyd«. potem pa za genoveško družbo »Italia«. Tri potniške ladje bodo imele po 13.000 ton, ena pa celo 25 tisoč ton. Ostale bodo manjše tovorne in ribiške ladie.
Načrti za daljšo dobo določajo povečanje tržaškega trgovskega brodovia od sedanjih 1 HO.000 ton na 400.000 ton. Stroški za to bodo znašali 51 milijard lir.
Ta dela bodo dala samo v ladjedelnicah zaslužka novim 4.000 delavcem, da ne omenjamo raznih drugih pomožnih industrij in obrti, ki bodo tudi zaposlene pri opremljanju novih ladij. Brezposelnost v Trstu se bo zaradi tega znatno zmanjšala, če ne bo docela izginila.
Kar se tiče obnove in poživitve drugih tržaških industrij,
Ameriško delavstvo je napovedalo boj komunizmu
Ameriško delavstvo se je zad* nje dnj po svojih glavnih str o kovnih organizacijah uradno iz* reklo proti komunizmu ter proti rdečemu rovarjenju po svetu.
Ameriške delavce v glavnem predstavljata dve mogočni osred* nji zvezi strokovnih organizacij. Prva je Ameriška delavska zveza — American Federation of Las bour, — druga pa kongres indu* strijskih organizacij — Congress of Industrijal Organizations. ali bolj po naše: Zveza industrijske* ga delavstva. Še bolj nego po ce* lotnih imenih sta nam ti organi« zaciji znani po začetnicah AFL in CIO.
Vse do zadnjega so zlasti v drugi organizaciji, v CIO, imeli močan vpliv levičarji v službi komunistov.
Taktika ameriških komunistov
Ameriška komunistična stranka po svojem številu v javnem živ* Ijenju in v politiki Združenih dr* žav ne pomeni nič. Zaradi tega je bila njena taktika tam takšna, kakor je povsod, kjer so komuni* sti v manjšini. Skušala se je pov* sod polastiti vodilnih postojank, da bi razne organizacije in usta* nove vodila tako, da bi čim bolje in čim uspešneje služila ciljem in naklepom svetovnega komuni* zma.
Kakor dTugod, je tudi v Ameri* ki partija svoja prizadevanja vr* gla zlasti na kulturne ustanove in tisk pa na delavske strokovne or* ganizacije, ki imajo v Združenih državah velikanski gospodarski, pa tudi politični vpliv. Njhovo po* glavitno orožje v boju za delavske pravice so stavk«, s katerimi so vse ameriško življenje prevečkrat držale tako v šahu, da je prej* šnja zbornica bila prisiljena spre* jeti tako imenovani Taft * Hart* leyev zakon, ki je njihovo svoje* voljnost dokaj omejil.
Kakšno politično silo bi te or* ganizac'je predstavljale v rokah komunizma, zlasti v primeru kake vojne proti Sovjetski zvezi, si ni težko misliti.
Toda amerški delavec ni bitje, ki bi mislilo po zapovedih iz Mo* skve ali od kod drugod. On misli z lastno glavo. Zato jo kmalu uvidel, kakšni so pravi nameni ko* munistov v strokovnih organiza* cijah, in je začel obračunavati z njimi.
so že začeli z delom v petrolejskih čistilnicah »Apuila«. Te bodo povečali tako, da bodo ne le zadostovale tržaškim potrebam, marveč bodo delale tudi za izvoz. Isto velja za tovarne »Gaslini«. za strojne tovarne in druga podjetja.
Za obnovo industrije v Trstu je namenjenih za začetek. dve milijardi lir. za malo industrijo in obrtništvo pa milijarda lir.
Posojila, ki jih bodo dajali iz skladov Evropskega obnovitvenega načrta, bodo podvržena le nizkemu obratovanju. Obresti bodo znašale komu.I tri odstotke. O podeljevanju posojil bodo odločale posebne komisije.
Izjave g. Gallowaya so navzočim dale nazorno predstavo o obnovi tržaškega gospodarstva ter industrije v okviru tistega, kar je gotovo največja gospodarska in podporna zamisel v zgodovini človeštva.
Sklepi ameriškega delavstva
Obračun s komunisti v ameri* žkem delavskem strokovnem gi* banju je dosegel višek na zad* njem občnem zboru Ameriške de* lavske zveze. Tam so med drugim celo ameriško vlado pozvali, naj takoj oboroži vse tiste narode v Evropi, Aziji in drugod, ki so voljni upreti se boljševiškemu im* perializmu tudi z orožjem v roki, če bo treba.
Zveza ameriškega industrijske* ga delavstva in Ameriška delav* ska zveza sta zdaj začeli z odloč* nim nastopom proti komunizmu. Ta nastop je tako jasen, da Sov* jeti ne morejo več dosti dvomiti, kakšno je stališče ameriškega de* lavstva v največjem idejnem in tvarnem sporu današnjih dni.
Zveza ameriškega industrijskega delavstva je iz svojih vrst izklju* čila krajevni odbor za Veliki New York, ki je bil v komuni* stičnih rokah. Ameriška delavska zveza pa je na svojem občnem zboru v Cincinnatiju ne le potrdi* la vse, kar je ameriška vlada sto* rila do zdaj proti širjenju komu* nističnega vpliva po svetu, marveč je šla še dosti dalje.
Odpovedala se je svojemu do* sedanjemu previdnemu in zadr* žanemu stališču gle<Je zunanje po* litike ter zahteva od vlade dra* stičnih ukrepov, ki naj Sovjete spravijo na kolena.
Ameriška delavska zveza se je brezpogojno izrekla za Evropski obnovitveni načrt. Zahteva celo, naj čimprej ojačijo Nemčijo ter ji pomagajo na noge, da bo lahko v evropskem odporu proti komu* nizmu odigrala tisto vlogo, ki ji po njeni legi in njenem pomenu pripada.
Dalje je ta mogočna organizaci* ja odobrila ameriški načrt za nad* zorstvo nad atomsko silo, odobrila ponovno ameriško oborožitev ter sklepanje vojaških zvez s prija* teljskimi narodi v Evropi in Aziji.
Povrh tega se zavzema za ta* kojšnjo gospodarsko zaporo proti Sovjetski zvezi. Amerika in vse druge demokratične države naj takoj ustavijo vse trgovinske in gospodarske zveze s Sovjeti. Ta zapora naj bi trajala vse dotlej, dokler ne bodo boljševiki osvobo* dili Berlina sedanjih klešč.
Na ikoneu poziva resolucija A* meriške delavske zveze Združene narode, naj komunistične pete ko* loi.e po vsem svetu proglasijo za
Ko je končal, so časnikarji stavili različna vprašanja, na katera je odgovarjal ravnatelj Zavezniške vojaške uprave za finance in gospodarstvo, g. White.
Zastopnik »Demokracije«je želel izvedeti, ali bi bilo mogoče iz Evropskega obnovitvenega načrta dobiti sredstva za obnovo tistih slovenskih gospodarskih zavodov, ki jih je na sedanjem STOju uničil fašizem, ker so te ustanove nudile gospodarsko oporo predvsem kmetu, obrtniku in malemu trgovcu — trem slojem, ki so, če ne izključno, pa vsaj v veliki meri po narodnosti slovenski.
S tem je načel posebno poglavje o odnosih tržaških Slovencev do Marshallovega načrta in o posebnem značaju nekaterih potreb, ki bi jim Marshallov načrt na STOju moral zadostiti.
O tem važnem vprašanju pa bomo spregovorili prihodnjič.
nezakonite, ker te delajo proti miru.
Posebno važen je tisti del, ki zahteva, naj spremene sklepe, ki so jih zavezniški poglavarji spre* jeli v Jalti in Potsdamu na škodo tolikih evropskih narodov, ki so zaradi tega padli pod jarem bolj* ševiškega nasilja.
Poroštvo za bodočnost
Vse to. sodijo ameriški delavci, naj pripravi pot za novo bodoč* nost sveta, kakršno mu obljublja* jo načela Atlantske listine in u* stave Združenih narodov.
Da so ameriške delavske orga* nizacije za te zahteve pripravljene 'ti v boj z vsemi sredstvi, priča tudi izjava Irvinga' Brovvna, nji* hovega zastopnika za Evropo.
Zaradi tega ne more biti nobc* nega dvoma, kaj ti sklepi pome* nijo.
Komunizem je s silo in z zvi* jačo uspel v marsikateri evropski
: državi. Ni si pa mogel pridobiti ! tal v Združenih državah, kar bi j bilo za Sovjete važnejše kakor j pa vse drugo.
Komunizem je v Ameriki našel morda nekaj zaslombe v razvaje* nem razumništvu, povsem pa je pogorel v tistih slojih, za katerih naklonjenost si povsod najbolj prizadeva. To so široke množice, katerim komunisti zaničljivo pra* vijo »proletariat«.
V Združenih državah komuni* zem danes velja ali za miselno zablodo duševno nesamostojnih in čudnih ljudi, ali pa za zarotni* ško gibanje, ki se hoče z nasiljem polastiti oblasti ter strmoglaviti svobodni demokratični red.
»Ljudske množice« pa, katere bj rad vpregel v voz tujih koristi, so ga zavrgle in se opredelilo proti njemu. O tem nam zgovorno priča stališče, ki sta ga zadnje čase gle* de komunizma zavzeli obe vodilni ameriški delavski organizaciji.
To pomeni vel ko zmago' za amerško demokracijo in pred* stavlja poroštvo, da se bo njen boj proti rdečemu imperializmu in komunističnemu nasilju po vsem svetu nadaljeval.
Od srede
do srede
18.	NOVEMBRA : liska zbor*
OSEBNE IZKAZNICE Zfl STO
Ker prinašajo časopisi o osebnih izkaznicah na STO vsakovrstne vesti, eni strašijo, drugi priporočajo in tretji odsvetujejo dviganje novih izkaznic, sporočamo občinstvu, da bo SLOV. DEMOKRATSKA ZVEZA ZA S.T.O. PRAVOČASNO OBJAVILA NAVODILA glede novih izkaznic. Za enkrat svetujemo, da se z dviganjem novih izkaznic še počaka.
Slov. demokratska zveza
Ne teptajte demokracije!
V duši vseh pravih in doslednih demokratov ie vrofena misel, da 'človek ne more brez hudobije teptati naravnega zakona, ki je zakon demokracije. Prav zaradi krivičnega teptanja demokracije po nasilnikih in pohlepnežih ie svet zašel v dve strahotni svetovni vojni, ki sta zahtevali desetine milijonov žrtev. In v času strašnih grozot teh vojna, ko so bile človečanske pravice preko vsake mere grozodejno teptane, ko so milijoni vojakov in civilnega ljudstva najbolj trpeli, so veliki politiki na oblasti, tisti, ki so bili na strani pravice, zagovarjali in obljubljali, z evangelijem v roki, da bodo vsi spoštovali sleherno najosnovnejšo pravico človeka, kot posameznika in kot družabnega činitelja. Tako sta Roosevelt in Churchill na ladji, sredi Atlantika, skupaj čitala evangelij in podpisala Atlantsko 'karto. Nemčija je dvakrat strgala mednarodne pogodbe. Nacistični Nemčiji se je pridružila še fašistična Italija in ob nieni strani napadla mirne in demokratične narode.
V Parizu sta Anglija in Amerika zagovarjale mirovno pogodbo z Italijo, ustanovile Svobodno tržaško ozemlje in izjavile, da je ta rešitev najugodnejša za ohranitev mirti in demokratičnih pravic na tem delu Evrope.
Člen 4 statuta STO se glasi: »Ustava Svobodnega o-zemlja'zagotavlja vsem osebam v območju zakonodaje Svobodnega ozemlja, brez razlike etniškega izvora, spola, jezika aU veroizpovedi, u-živanje človečanskih pravic in temeljnih' svoboščin, zlasti pa svobodo verskega obreda, svobodo jezika, svobodo izražanja misli z besedo in s pisanjem, svobodo poučevanja,
zbiranja in združevanja. Državljani Svobodnega ozemlja bodo imeli zajamčene enake pogoje za sprejem v javne službe.«
Člen 7. tržaškega statuta pa se glasi: »Uradna jezika Svobodnega ozemlja bosta italijanski in slovenski.«
Sedaj pa poglejmo zadržanje anglo-aineriške vojaške u-prave. Niti v enem ožiru se ne držijo predpisov statuta in nočejo upoštevati protestov, ki jih v tem pogledu pošiljajo na pristojno mesto ne le Slovenci, ampak tudi nekatera italijanska udruženja. Gospod general Airey in njegovi so-trudniki podpirajo na ta način fašistične rušitelje mednarodnih pogodb, ki morajo biti svete vsakemu poštenemu demokratu. Toda ne samo, kar se tiče jezikovnih pravic, ampak tudi pri javni upravi ne dajo Slovencem nobenih zastopnikov jn nobene besede. To ni več demokracija, gospod general, ampak norčevanje z demokracijo, ki bi utegnilo imeti težke posledice. Tudi če bi bilo res. da pride Trst zopet pod Italijo, bi ne smeli zavezniki podpirati na tako nedemokratičen način nacionalistične ' ve&ine proti že itak teptani manjšini. Če je res, da so komunisti mnogo zagrešili, je tudi res' da so bili komunisti Italijani in Slovenci. Mi slovenski demokrati imamo vtis, gospod/ general, da je Vaše zadržanje proti Slovencem narekovano od neke mržnje proti nam kot narodu, ali pa bi se Anglija rada okoristila na račun Slovencev. Ali hoče morda angleška diplomacija obrniti Dozornost italijanske javnosti na Trst, da bo tako lažje odnesla kolonije v Afriki?
Za danes toliko, drugič pa še kaj več. Slovenski demokrat
ni ca je soglasno odobrila zakon o ustanovitvi irske republike, s čimer je Irska pretrgala posled* nje vezi z Veliko Britanijo. Izgon dveh francoskih diplomat tov iz Varšave. — Madžarska po; lici ja je zaplenila pastirsko pismo kardinala Midszentya, kar je pr* vi podobni dogodek v madžarski zgodovini. — Obnovitev bojei' v okolici kitajskega mesta Sučo* va, kjer so nacionalisti zadržali rdeči naval. — Trgovska pogan janja med Anglijo in Titom bodo kmalu privedla do sporazuma, je izjavil namestnik angleškega zu* nanjega ministra. — Druga skiu pina evropskih protikomunističnih beguncev je prispela v Združene države. Med njimi je tudi 30 Ju* goslovanov. — Mednarodna zve* za svobodnih strokovnih organi* zacij v Parizu je pozvala Zdru* žene narode, naj izvedejo preis* kavo o zatiranju delavskega gibanja v podložniških državah in Titovi Jugoslaviji. — Franco: ska vlada zahteva od zbornice, naj ji dovoli zapreti vse poslance, ki bi se pregrešili s hujskanjem na nemire in sabotažo. — Fran* coske oblasti so izgnale češkoslovaškega diplomata dr. Gregorja, ker sumijo, da je on prenašal zlato od Kominforma za franco< ske komuniste. — Če bi Sovje* tom zagrozili z atomsko bombo, bi se hitro umaknili iz Evrope, je izjavil ameriški poslanec Bishop ob obisku v Berlinu.
19. NOVEMBRA:	Načelnik vrhovnega poveljstva italijanske vojske, general Marras, je odpo* toval na kratek obisk v USA. Titovsko sodišče v Zagrebu je obsodilo na ustrelitev generala hrvatske vojske Moškova. — Od* stop beljgijske vlade. — Boljše* vizem ima trhle noge, zato se ga ni treba bati, marveč udariti po njem, je izjavil znani angleški di* plomat lord Vansittart. — Pred> sednik Ameriške delavske zveze »AFL« je povabil ameriške in angleške strokovnjake, naj izsto* pijo iz Mednarodne zveze stro* kovnih organizacij, ki ni drugega ko boljševiška peta kolona. — Predsednik italijanske vlade De Gasperi je prišel v Bruselj na neuradne razgovore o morebiti nem pristopu Italije v Zahodno evropsko zvezo.
20. NOVEMBRA : Komuni st ič*
no sodišče v 'Varšavi je obsodilo bivšega glavnega tajnika poljske socialistične stranke Puzaka na 10 let ječe. Obdolžili so ga obi* čajnih »zločinov« proti ljudski demokraciji. — Stavka pristani* ških delavcev v ameriških lukah ob Atlantskem morju preprečuje pošiljanje pomoči po Marshallom vem načrtu. — Švedska in Nor* veška sta odobrili za okrog dve* sto milijard lir kreditov, name* njenih izpopolnitvi državne o* brambe. — Kitajska vlada poro* čii o popolni zmagi nad komuni* sličnimi vojskami pri Sučovu.
21. NOVEMBRA:	Sovjeti groze, da bodo svoje področje v Berlinu povsem odcepili od ostalega mesta, če bodo v zahod* nih predelih izvedli svobodne občinske volitve. — Nova grška vlada je. v zbornici dobila samo en glas večine. — Ameriški zu* nanji jninister Marshall je odpo* toval v Vashington na posvet s predsednikom T rumanom.
Delne volitve občinskih svitov v Španiji. Udeležilo se jih je okoli 70°/e vseh upravičencev.
22. NOVEMBRA:	Vrhovni poveljnik 'vojska Zahodnoevrop* ske zveze, angleški maršal Mont*
Od srede _____________do	srede
gomery, je dospel v Pariz na po* svetovanje s francoskimi vojaški: mi osebnostmi. — »Društvo prija: teljex• Titove Jugoslavije« v P ras gi so prekrstili v »Češko*jugoslo* vansko združenje<c, ker je Tito ozačel politiko meščanskega so* cializma in sovraštva do Sovjet* tke zveze in ljudskih demokrat cij.te — Žena maršala Lang Kaj Seka je po radiu prosila Združes ne države, naj pošljejo Kitajski čimprej izdatno pomoč, če noče* jo, da bo vsa Azija prišla pod komunistično oblast. Kitajska ko* munistična partija izjavlja, da bo vsak amerški vojaški nastop in vsako pomoč nacionalni vladi imatrala za »napad na kitajsko neodvisnost«r in za »sovražno dejanje«.	— Madžarski pro-
metni minister, komunist Ge,-roe, napoveduje brezobzirno likvi-. daeijo katoliške opozicije, ki jo vodi kardinal Midszenty. — A* meriški predsednik Truman je imel z zunanjim ministrom Man shallom razgovor o trenutnem političnem položaju na svetu. i
23. NOVEMBRA; Uprava za evropsko gospodarsko sodelovanje je Avstriji nakazala 126 tisoč do* larjev za nakup svinca v Jugosla* vi ji. Ta je zdaj prvič prišla na vrsto, da lahko nekaj proda drža* vam Marshallovega načrta. — A* meriška protivohunska služba C* IC je v Nemčiji odkrila veliko vohunsko mrežo, ki je delala za češkoslovaško — in gotovo tudi za sovjetsko — komunistično ob* veščevalno službo. — Švedska je izjavila, da za zdaj še ne bo pristopila k Atlantski obrambni zvezi. — Predsednik italijanske vlade De Gasperi je odpotoval m razgovore v Pariz Domnevajo', da so njegova potovanja le in* formativnega značaja. — Angleški kralj Jurij VI je zbolel zaradi delnega zastoja krvnega obtoka v nogah. Zaradi tega so morali od* povedati nameravni obisk kraljeve rodbine v Avstraliji in Novi Ze* landji. — V Moskvi so odstavili sovjetskega ministra za gozdar* »tvo. — Tito je zaklet sovražnik albanskega ljudstva, Sovjetske zveze in socializma, je govoril nekdanji Titov varovanec, a/ban* ski diktator Enver Hodža
24. NOVEMBRA : Nenadna se, ja ameriškega vrhovnega obrambnega sveta na* radi morebitne pomoči Kitajski.
— Ameriški vrhovni poveljnik na Japonskem, general Mac Arthur, je potrdil smrtne obsodbe nad bivšim predsednikom japonske vlade Tojom in vodilnimi generali, ki so spravili Japonsko v vojno.
— Italija in Sovjetska zveza sta se sporazumeli, da bodo Italijani izročili vse vojne ladje, ki jih mo* rajo Sovjeti dobiti po mirovni pogodbi. — Prva ladja z ameri* škim orožjem za kitajsko vojsko je priplula v Šanghaj. — Tudi glavna angleška delavska zveza TUC je napovedala odločen boj komunističnemu rovarjenju med lastnim članstvom. — Drugi sesta* nek med predsednikom Truma* nom in ameriškim zunanjim mini* strom Marshallom zarodi Kitajske.
— Francoska zbornica je s 316 glasovi proti 164 izreklo 'zaupnico sedanji vladi. — Grškega mini* strškega predsednika Sof utiša je zadela kap. — Amerika in Angli* ja sta se sporazumeli glede bivših italijanskih kolonij v glavnem ta--ko, kakor zahtevajo Angleži, ki nasprotujejo predlogom za vrnitev kolonij Italiji. ,— Trstu so naka* zali novih 330.000 dolarjev Iz Ev* ropskega obnovitvenega načrta. — Kitajske nacionalistične čete so predrle komunistični obroč okoli mesta Sučova. — Titova vlada je odstavila svojega poslanika v Ho* tandiji, Prodanoviča, ker je po* tegnil s Kominformom.
Obračun z boljševizmom
Preteklo soboto so v Loti-\ donu imeli angleški profesorji \ in študentje zborovanje, na j katerem je govoril svetovno znani filozof Bertrand Rus- j sel.
Russel je v svojem govoru dejal, da imajo zahodne demokracije na izbiro samo dve poti: ali napovedati Sovjetski zvezi vojno, preden se bo Sovjetom posrečilo izdelati atomsko bombo, ali pa prepustiti boljševizmu oblast nad vsem svetom.
Sovjetske nevarnosti se je treba otresti prej, preden bodo boljševiki imeli atomsko bombo. V nasprotnem primeru se bo treba sprijazniti z dejstvom, da bo komunizem zavladal vsemu človeštvu.
Najnevarnejša stvar pri vsem tem je, da Stalin in drugi sovjetski prvaki žive v nekem blaznemnamišljenem svojem zaprtem svetu. To je lastnost vseh diktatorjev, ki jih lastni uspehi čez nekaj časa povsem zaslepe.
Zaradi tega se sovjetski oblastniki s Stalinom vred sploh ne zavedajo, kakšno ogromno silo predstavljajo Združene države in Velika Britanija. Ti velesili bosta skupno z drugimi narodi vedno zmagali, če bi prišlo do nove vojne. O tem si nihče ne sme delati nobenih utvar.
Na svetu sta danes prav za prav le dve zares veliki in v vsakem oziru močni državi: Amerika in Sovjetska zveza.
Če bi prišlo do vojne z atomskim orožjem, je povsem gotovo, da bo ostala samo še ena. Katera bo to, ni težko uganiti.
Žal se Sovjeti te resnice, ki je vsemu svetu na dlani, ne zavedajo. Iz tega dejstva se poraja žaloigra za človeštvo.
Nove vojne, je dejal Russel, ne bomo preprečili s tem. če bomo samo pripovedovali, kako strašna je. To je nevarno, ker s tem vzbujamo malodušje in pripravljamo javno mnenje na vdajo. Vdaja brez boja pa je v vsakem primeru najslabša rešitev.
Državo, ki bo zmagala v bodoči atomski vojni — in ni dvoma o tem, kdo bo zmagal — bo čakala strahotna naloga, da odpravi posledice, ki jih je rodila dolgoletna komunistična vzgoja in komunistična propaganda.
Poleg tega bo morala država - zmagovalka napeti vse šile, da svet zedini in mu da enotno vlado.
Komunizem danes svojo propagando in svoje razdiralno delo opira zlasti na delavstvo. Toda če komunizem natančno pogledamo in njegovo socialno vsebino trezno premislimo, vidimo, da ne more delavstvu nuditi prav ničesar.
Zaradi tega bo ravno delavstvo po streznjenju postalo poglavitna opora novega, srečnejšega reda na svetu.
POLITIČNI OBZORNIK
Za rešitev Kitajske
joV ostalem pa menim, da j(e treba vse diktature razrušiti.«
siujvi-jv«	Gftto	Dcntocraticus
Zadnje dneve se svetovni listi mnogo bavijo s položajem na Kitajskem in s prošnjami, ki sta jih generalisim Čang Kaj Šek in njegova žena poslala Združenim državam za takojšnjo pomoč.
»Daily Telegraph« spravlja nedavno vrnitev ameriškega zunanjega ministra Marshalla v Washington v zvezo z razvojem na Kitajskem in pravi:
»Ni dvoma, da se bo Marshall s predsednikom Trumanom, ki je tudi hitro končal svoj povolivni dopust, razgo-varjal o Franciji, o položaju v Vzhodni Evropi ter o Palestini. Toda glavni predmet njunih razpravljanj bo položaj na Kitajskem.
Zdaj gre zato. ali bodo Združene države še naprej dajale Čang Kai Šeku pomoč in ali bodo to pomoč pomnožile, kakor zahteva sedanji razvoj.
O tem bo odločalo poročilo, ki ga je sestavilo ameriško odposlanstvo, ki je dalj časa preučevalo razmere na Kitajskem. Odposlanstvo je vodil senator Worth Clark, čigar nasveti bodo močno vplivali na sklepe, ki jih bosta sprejela predsednik Truman ter zunanji minister Marshall.
Clarkovemu poročilu je priključena tudi prošnja, ki jo je Ameriki poslal maršal Cang Kaj Šek. V njej pravi docela odkrito, da bo Kitajska šla po zlu, če ne bo dobila od zunaj, to je od Amerike, takoj izdatne pomoči.
Clarkove ugotovitve povsem odkritosrčno prikazujejo pravo stanje na Kitajskem, nc da bi zamolčale koliko krivde za sedanjo krizo je na vojaški nesposobnosti in podkupljivosti kitajskih prvakov.
A naj bo to že kakor hoče, drži, da gre zdaj za vse kaj več kakor zgolj za. zagotovi-
tev miru in gospodarske stalnosti na Kitajskem. Gre za to, ali bo prej ali slej dobra polovica sveta prišla v jarem idej in politike, ki jo kujejo v Moskvi.
Od tega, kako se bodo zdaj odločili Amerikanci, je najbrž odvisna vsa bodočnost Azije. Clark in njegovi sodelavci so pri sestavljanju predlogov u-poštevali vse skušnje, ki so jih Amerikanci imeli doslej na Kitajskem. Prišli so do spoznanja, da morajo uporabo denarne pomoči, ki bi jo dobil Čang Kaj Šek, nadzirati ameriški strokovnjaki.
Denarna in vojaška pomoč morata biti primerni kitajskim potrebam, pravi Clarkovo poročilo. Če bodo zdaj pri razdeljevanju ameriških kreditov imeli besedo Amerikanci sami, potem je upati, da se bo posrečilo prebroditi tudi te težave.
Še je čas, da se Kitajska reši. Če jo hočemo spet postaviti na noge, če hočemo izjaloviti komunistične napade za podjarmljenje vsega Daljnjega vzhoda, potem se je treba takoj, pametno in smotrno odločili.
Ameriška politika mora na Kitajskem izbirati samo med dvojim: ali sprijazniti se z dejstvom, da bo Kitajska komunistična, ali pa storiti vse, da se to ne zgodi.
Kitajski komunisti s svojim poglavarjem Mao Tse Tungom na čelu nič' ne skrivajo svoje mržnie do zahodnih velesil in njihove politike. Tudi so jasno povedali, kakšen red mislijo uvesti na Kitajskem.
Zmaga komunizma v tej prostrani državi bi povzročila resne pretrese na Koreji, na Japonskem, v Burmi. Indiji in po vsem vzhodnem Tihem morju. Ravnovesje sil na svetu bi bilo zelo omajano in si-
Tito In avstrijski komunisti
Spor med Titovo komuni- i stično partijo in Kominfor- i mom se nadaljuje in poglablja. O tem priča napad, ki ga je glasilo jugoslovanske komunistične partije »Borba« priobčilo proti avstrijskim komunistom.
Avstrijska komunistična partija je izjavila, da soglaša z avstrijsko vlado, ki ne mara ničesar slišati o tem. da bi kateri koli del Koroške ali Štajerske odstopili Jugoslaviji.
»Borba« pravi, da so se avstrijski komunisti zdaj znašli v eni vrsti z zagovorniki vsenemškega nasilja nad Slovenci in da govore prav tako kakor dunajska in koroška reakcija.
Glasilo jugoslovanske partije označuje avstrijske komuniste, zlasti pa njihovega poglavarja Ernesta Fischerja, kot »nacionaliste« in »reakcionarje«, ki docela po svoje tolmačijo Marxove in Leninove nauke.
Fischer je pred časom izjavil, da avstrijski komunisti odklanjajo Titove zahteve zaradi tega, ker so jim pri srcu najprej avstrijske koristi. Zaradi tega se v vprašanju meja povsem strinjajo s sedanjo avstrijsko vlado.
»Borba« Fischerju zlasti zameri trditev, da Sovjetska zveza ni na nobeni mednarodni konferenci nikdar podpirala jugoslovanskih zahtev po slovenski Koroški in po južni Štajerski.
Delo poljske emigracije
Poljski kmečki in delavski zastopniki so v Londonu u-stanovili »Zvezo poljskih demokratskih strank«.
Zvezo vodijo med drugim: predsednik poljske Kmečke stranke Mikolajčik, predsednik Socialistične stranke Ar-čiševski, Baginski in Korbon-ski, ki so vsi lani pobegnili iz domovine. V novo organizacijo so stopili tudi zastopniki Poljske krščanske delavske stranke.
Vsi skupaj so izdali oklic poljskemu narodu, v katerem pravijo, da se bodo z vsemi sredstvi borili za svobodno, nedeljivo in demokratično Poljsko, ki bo temeljila na načelih socialne pravičnosti.
V razglasu pravijo nadalje, da Poljska ne bo priznala sklepov, ki so jih na njeno škodo sprejeli v Jdlti in Potsdamu, ter ukrepov sedanje poljske komunistične vlade.
Grčija bo vztrajala
Tajnik grškega poslaništva v Washingtonu ie govoril ameriškim ženam in dejal, da se Grčija s komunističnimi uporniki ne bo nič pogajala. Markosovi gverilci se morajo brezpogojno vdati redni o-blasti.
Grški narod ne bo odložil orožja, dokler se ne bo vdal zadnji komunist. Grki so ponosni, da so kljub usodnemu boju ža obstanek znali ohraniti vse demokratične svoboščine: svoboden tisk, neodvisna sodišča, svobodo mišljenja in govora.
Ameriška zunanja politika
Predsednik Združenih držal Alban Barkley je preteklo soboto imel govor o bo-
doči ameriški zunanji politiki. Odločno se je zavzel za nadaljevanje sedanje smeri, ki jo odlikuje nepopustljiva odločnost do Sovjetov in komunizma po vsem svetu.
Amerika mora še naprej podpirati Evropo in Azijo v njunem odporu proti boljševizmu.
Takšno politiko morata tudi v bodoče složno podpirati obe ameriški vodilni stranki, demokratska in republikanska. V tem složnem zunanjepolitičnem nastopanju je danes največja moč Združenih držav, je dejal Barklev.
Dokaz, da se ameriška zunanja politika ne bo nič spremenila, je poleg tega govora tudi še nekaj drugega. Predsednik Truman je za namestnika zunanjega ministra Marshalla, ki se je vrnil v USA, v Parizu imenoval Johna Posterja Dullesa.
Dulles je glavni zunanji politični strokovnjak republikanske stranke. Toda navzlic temu, da so na oblasti zdaj demokratje, je republikanec bil postavljen na tako važno mesto. Zdaj napovedujejo, da bo po morebitnem Marshallovem odstopu Dulles kot republikanec postal morda celo zunanji minister v — demokratski vladi!
Naloge predsednika Trumana
Predsednika Združenih držav Trumana čaka prihodnje
čase težko delo. Rešiti bo moral namreč naslednja važna vprašanja:
1. Končno odločiti o teta, kakšno pomoč bo dala Amerika Kitajski v zvezi z zadnjimi vojaškimi neuspehi,
2. preučiti osnutek za ustanovitev Atlantske obrambne zveze,
3. določiti končno sestavo nove ameriške vlade,
4. preučiti preračune posameznih ministrstev,
5. sestaviti osnutke za sove zakone, ki so nujno potrebni.
Najbolj važno od vseli vprašanj je vprašanje ameriške pomoči Kitajski. O tetn se bo predsednik Truman odločil šele po posvetu z zunanjim ministrom, generalom Marshallom,
Politične zahteve ameriškega delavca
Glavna ameriška strokovna organizacija, »Ameriška delavska zveza« (AFL), zahteva od vlade, naj takoj pretrga vse trgovske zveze s Sovjeti. Isto naj store tudi drage demokratične države.
Omenjena vplivna delavska organizacija poziva ameriško vlado, naj čimprej oboroži prijateljske države v Evropi, Aziji in drugod, da bodo kos komunistični napadalnosti.
Zastopniki Ameriške delavske zveze so se tudi Izrekli proti kakemu sestanku med Trumanom, Attleejern, OiteJl-lejem in Stalinom.
Slov. demokratska zveza za STO v Trstu bo imela *v nedeljo dne 28. t. m. ob deseti uri v svojih prostorih v Trstu, ulica Machiavelli 22-11. javno zborovanje z naslednjim dnevnim redom: 1) politično poročilo, 2) u-pravne volitve na STO-ju, 3) Svobodno tržaško ozemlje in 4) slučajnosti. Na sestanek, ki bo tako zanimiv kakor aktualen, toplo vabimo člane, somišljenike ki
prijatelje.
cer na škodo Zahoda.
Zdaj je treba upoštevati zlasti ta dejstva ter se glede Kitajske odločiti tako, kakor narekuje skrb za njeno rešitev in za rešitev vsega sveta.
Zatiranje opozicije
v podložniških državah
Glasilo angleške delavske stran* ke, »Daily Herald« piše o obsod* bah, ki so jih komunistična sodi* šča na Poljskem in v Bolgariji zadnje čase izrekla nad prvaki poljske in bolgarske socialistične stranke:
Te obsodbe pričajo, da gredo komunistični režimi v podložni* šklh držav po svoji poti dalje in da so se zdaj vrgli zno* va na socialno demokracijo, ki jim utegne biti politično najbolj nevarna.
Ob teh obsodbah mora ves svet odpreti oči ter spoznati, kaj ga čaka, če bi komunizem zavla* dal povsod. Tisti, ki govore, da ne bi bilo tako hudo in da na* sprotniki komunizma pač preti* ravajo, naj danes pogledajo na Poljsko v Bolgarijo in drugam.
Tam je sleherna opozicija proti komunistični vladavini In proti partiji prepovedana. Kdor uradni politiki nasprotuje ali jo presoja in obsoja, ga ubijejo ali vsaj za* pro. V vsakem primeru ga torej spravijo s poti.
Videz samostojnega političnega življenja v teh državah vzdržuje* jo samo majhne skupine ljudi, kt so se docela vdinjale komunistični stranki, dasi uradno ne veljajo za njene člane. Toda tako ji najbrž še koristneje služijo, kakor pa če bi ji tudi na zunaj pripadali.
Te prodane duše so zdaj še potrebne, da komunisti z videzom neke politične svobode	stepe
svet. Toda če položaj po teh dr* žavah pregledamo natančneje, vi* dimo, da tam o kakršni koli poli* tični svobodi niti govora ne more biti.
Vse prave stranke, k *o imele zaslombo v ljudstvu, so zatrte.
T o velja posebno za kmečka poli* lična gibanja. Socialistične stran* ke razpuščajo, ali pa jih prodani prvaki vtapljajo v komunistične partije, češ da tako zahtevajo ko* ris ti delavskega razreda. Komuni* sti pod zlaganim geslom »enot* nosti delovnih slojev<r uvajajo in utrjujejo svojo politično dikta* turo, v kateri nima razen njih nihče besede.
Vse komunistične vlade po sve* tu izvajajo program, ki jim ga je določil Stalin s svojimi pomoCni* ki. In eden glavnih Stalinovih cil* jev je ravno uničenje socialne demokracije, ki je sposobna v svojih vrstah zbirati tisto detav* stvo, ki je komunistične sleparije sito.
Sovjeti so prepričani, da ni to* ko imenovanemu kapitalistične* mu redu moči zadrgniti vratu, Se hkratu ne uničijo tudi nekommt* stičnega socializma. Kdor te■ga ne verjame, naj bere Stalina, ki je med drugim zapisal:
»Zapovedujem, da jc treba «o* ciahio demokracijo da kraja po* tolči. Vso pozornost v tem boju jo treba posvetiti levemu krilu med socialisti. Dokler ne bomo strli te levice, ne Ibo mogoč« uni« čiti vse socialne demokracije.«
Obsodbe socialističnih prvakov po vzhodni Evropi, o katerih be* remo dan za dnem, nam zgovorno pričajo, s kako zagrizenostjo sovjetski podložniki to Stalinovo zapoved izpolnjujejo. To moro biti nauk in opomin tistim, ki mislijo, da more socializem s ko* munizmom kjer koli shajati.
ŠIRITE
»DEMOKRACIJO"
Ce bi govoricam
fe? nekaj tednov sem slišimo ckJ raznih strani najrazličnejše pasove. Začeli so italijanski ča« vijrisi s poročili, da se je na bris rmsfcih otokih vršil tajni sestanek lufld Tiitovimi in ameriškimi za« -afcopniki, ki so skušali doseči spo’ raajjjrtn za vojaško pomoč v slu« iajui, da bi sovjetski blok napa* (tel Jugoslavijo in tudi za vzpo« itavrtcv gospodarskih odnošajev. Tako Tito lcakor Američani so te ijororice zanikali. Toda italijan« skl tisk se le ni pomiril, in ker »*e govori« tudi o spremembi me» W M STO«ju tako, da bi prišli Mfcatcri manjši kraji pod upravo TRove vojske, ter o umiku Ti« corffe čet z Istre, zaključuje kato« Šiiko nacionalistično italijansko glasilo v Trstu »Vita Nuovaa, da « nekaj vendarle kuha in meni, d« misli Tito predlagati razširi« **r Svobodnega tržaškega ozem« tja na vse kraje, tudi na Gorico w m& Tržič. Kljub uradnemu za« sikanju vztraja italijanski tisk na treEtvi, da se je brionski sestanek rm vršil. Italijanskim nacionali« stičnim krogom seveda ne gre v fačnm, da bi se Tito spametoval . m postal neke vrste prijatelj Anglo*Amcr:čanov, ker bi se jim q« ta način utegnil prikupiti tudi kar #e tiče Marshallove pomoči. V resnici trdijo politični in di« plomatski krogi zapadnih velesil, da je Italija glede komunizma v »tem položaju kakor pred volit« ra«ni 18. aprila t. L, to je, da se •»varnost komunizma v Italiji ni manjšala. Nasprotno, izgleda, da ■dalijo italijanski komunisti za« tmti prav to zimo s poostrenimi
verjeli...
akcijami.
Na drugi strani krožijo še sle« deče govorice: da je Tito odpo« klical iz Primorske vse uradnike, ki niso tu domačini; da odvažajo titovci vse tovarniške stroje iz Primorske neznano kam; da so v Ljubljani civilne anglo«ameriške komisije in da so Američani Titu že poslali umetna gnojila in žito. Nadalje, da so titovci odprli vse zapore na Primorskem jn poslali jetnike domov;-da pridno žagajo les za zapadne sile jtd. Ugotovili smo, da odgovarja resnici samo dvojno: da je Amerika res posla« la v Titovi.no gnojila, in ver« jetno tudi semensko žito ter da po vsej Sloveniji pripravljajo les za Anglijo, seveda na podlagi znanega trgovinskega sporazuma. Drugo je vse le prazna govorica. Tito je jasno povedal, da misli ostati komunist, čeravno bi rad navezal trgovinske stike z Anglo« Američani.
Naj torej naše ljudstvo ne na« seda fantastičnim govoricam, ki so plod raznih željž in pa tudi strahu. Titov položaj ni prav nič zavidUiv, ker je prišel med dva bloka; In ker ga vzhodni'-zasledu« jo z vso ogorčenostjo, bi se go« tovo rad naslonil na zapadne ve« lesile. Začenja s trgovino, kar je že nekaj'. Da bi prišlo tudi do v o« jaškega sporazuma brez spre« membe krvavega (terorističnega režima pa ne verjamemo!
(ki ga cenijo na 15 milijonov bal). Za druge dežele se bo pro« izvodnja sukala med 70o/° (Ki« tajska) in 91o/a (Egipt). Za naj« večje proizvodmjice bombaža na« povedujejo sledeče pridelke: UR« SS 2,600.000, Indija 2,500.000, Ki« tajska 2,300.000, Egipt 1,722.000, Brazilija 1,400.000, Mehika
560.000,	Argentina 459.000. Če« prav bo svetovni pridelek mogo« če večji kot potrošnja za časa vojne, bodo določena področja sveta, med njimi tudi Evropa, po mnenju strokovnjakov potrebflva« le več bombaža, kot se ga pridela.
Evropska federacija
Nizozemski veleposlanik v Združenih državah Van Klefens je izjavil skupini poslovnih ljudi, da je federacija na gospodarskem polju »zaželjena in tudi potrebna« za Evropo. Federacija je potreb« na, če naj »razvoj Evrope v se« dan jem stanju svetovnega gospo«
GOSPODARSTVO
darskega razvoja doseže primerno mesto z velikostjo prebivalstva, obsegom njenih virov in ustvar« jalnim genijem njenih prebival« cev«. Moderna tehnika hoče u« stvariti proizvajalno silo, ki je nezdružljiva z majhnimi tržišči; velike moderne industrije rabijo potrošniška področja, ki odgo« varjajo njihovi velikosti«- »Danes pa so evropska potrošila področja skoraj enaka z državnimi ozemlji, ta pa so premajhna za moderno industrijo.«
Davčni sporazum med Italijo in Združ. državami
Združene države in Italija se bosta pogajali o pogodbi, ki naj prepreči dvojno obdavčenje in poskrbi za upravno delovanje pri preprečevanju davčnih in dedi« ščinskih utaj. Tehnični strokov« njaki se bodo o tem sporazumeli v kratkem, vendar pa še ni dolo« čen točni datum.
Seveda so ti samo navidez »vo« ditelji« saj prejemajo ukaze od zgoraj, od komunistov.
V Biljani so »tovariši« pregle« dovali ali so kmetje prijavili ves pridelek vina. Ker so ugotovili, da sta ga Markočič Josip in Sim« čič Josip, p. d. Robidnik, nekaj utajila, so naprtili prvemu 3600 din, drugemu pa 1600 din globe.
Kmečki pomočniki
Kmetske pomočnike, ki jih z nepravilnim imenom imenujejo hlapce, mislijo odpraviti. Če pa bi jih kdo želel, jim bo moral odstopiti v last nekaj zemlje. To vprašanje bi se na demokratičen način moralo rešiti tako, da se morajo taki pomočniki smatrati kot stalni delavci, ki jim je treba dati pravično plačo in oskrbo. Nesmiselno je misliti, da bi ko« munisti pustili zemljo komur koli. Saj ne priznavajo zasebne lastnine.
Popravek
Zadnja »Demokracija« je poročala da je bdi Peršolja n Neblega obsojen na tri leta prisilnega de» la, ker je žalil »tovariša« Dome« nisa iz Gabrij. V resnici je Per« šol j a dobil tri mesece zapora, njegova prijatelja in sovaščana Gašparin in neki »Kovačonov« (domače ime) pa vsak po tri me* sece prisilnega dela. Proti tijlm so pričali Ciril Sibav iz Fojane, Zalatel Lovre<nc iz Neblega in Simčič iz Jame pri Slovrencu.
Prepozno
V Brdih posluje sedaj komisija za končno določitev meje. Ker pričakujejo tudi anglo«ameriške zastopnike, mislijo Brici, da gre za priključitev tega ozemlja k Trstu. Prepozno! In prepozno ja tudi neka ženska iz zapadnih Brd kričala sem čez mejo: »Amerikan* ci, rešite nas! Obljubili so nam zemljo, sedaj pa so nas vrgli v sovhoz!«
Možnosti sodelovanja ■red Italijo in zahodom
O težavah, ki jih vidi Italija pri sodelovanju z zahodom, piše ugodni londonski dnevnik »Ti« mea« sledeče:
•Obisk g. De Gasperija v Bruslju in Parizu kaže, da je Ita« zdaj pripravljena vzpostaviti toanejše stike s svojimi zahodni« iwi aosedi. Ker je včlanjena v (»Tropskem obnovitvenem načrtu je ta pot olajšana. Zdi se, da se mnogi Italijani hočejo odreči ne« gotovemu križarjenju po nevtral« aih vodah in kreniti na novo pot avropske naloge, toda kljub nji« hovim pomislekom se bližajo go« ■^Kodarskemu sodelovanju.
Britansko finančno odposlan« stvo, ki je prišlo v Rim prejšnji teden, je imelo izčrpne razgovore t italijansko vlado o nienjalnem točaju med funtom sterlingom in liro. S tem, da hoče Velika Bri« tari j a tak menjalni tečaj, ki bo enakovreden srednjemu menjal« ■emu tečaju mod funtom sterlin« gotn in dolarjem, se ne misli ▼meSavati v italijansko obnovo. Sodaj je najvažnejše, da države članice evropskega ohnovitvenega •ačrta vzporedijo svoje napore v afcupni blagor. Glavni problem ni
nadprodukcija, pač pa nedovrše« na koordinacija. Italijanska vlada ima nelahko nalogo, da vzdržuje ravnovesje na tem področju. Po« polna razdelitev med desnico in levico, ki se je pojavila v drugih evropskih državah, resno ogroža uspeh evropske obnove. Najbolj čutimo potrebo, da bi se vrnilo ozračje zaupnosti tako med sin« dikalne organizacije kot med de« lodajalce, tako da bi povečanje dela in naraščanje naložb lahko napredovalo z enakim korakom. Vse to je v veliki meri odvisno od spretnosti vlade, da bo znala prihodnji mesec zavzeti previdno a odločno stališče, ki bo lahko dalo novo življenje in moč novi republiki.
Pridelek bombaža
Za bombažno letino, ki se je pričela prvega avgusta, predvide« vajo, da bo svetovni pridelek — po poročilu poljedelskega ameri« škega ministra — dosegel:
29,750.000	bal ter tako presegel svetovno potrebo, ki jo cenijo na 26 milijonov 800.000 bal. Kljub povečanju bombažnih nasa« dov po vsem svetu bodo verjetno edino Združene države tiste, ki bodo dosegle predvojni pridelek
Ji A KO JE
v /Brdih ?
Prijatelj, ki je prišel iz Brd, nam je povedal sledeče:
Razbita kapelica.
V Kojskem so komunisti raz« bili kapelico, ki je sitala na steni blizu Franceljneve gostilne. Proti takemu početju se nihče ne upa nastopiti, ker imajo komunisti privilegij rušiti vse, kar je ver« skega. In se s tein ponašajo.
Kupčije z vinom
Vina kmetje ne smejo proda« jati, ker ga mora prej prodati komunistična »zadruga«, to je sovhoz. To $o komunisti nalašč odredili, da prisilijo vinorejce, da oddajo vina »zadrugi«. Kmetje ne morejo čakati do spomladi, da prejmejo kaj denarja, ki ga po« trebujejo za nakup živeža in za plačilo težkega davka.
Vsi v sovhoz!
Kakor znano, so komunisitične oblasti dale vsem kmetom « najem, nikom odlok, naj sc do 10. t. m. »prostovljno« odločijo za pristop ■k »zadrugi«, sicer jim kmetijo kratkomalo vzamejo. Gre za graj« ske kmetije, za kmetije čijih go« spodarji so italijanski državljani, in tudi za nekatere kmetije po« bcglih »reakcionarjev«. Nekateri kmetje—najemniki so se uprli, zato so jim komunisti poslali kar četo delavcev na polje in v vino« grad obrezovat trte. Tako se je zgodilo najemniku Mihaelu.Koc« jančiču v Biljani in Fabriciju Rinu na Gabrijelišču pri Šlovren« cu. Ko je ta poslednji videl tuje delavce v vinogradu, se je razjo« kal. Fabricijo je, kakor tudi Ko« cjančič, mislil, da bosta obljublje« na zemlja in hiša postali res nje» gOva last, zato je pridno kopal, delal nove nasacje in potrosil mi* lijon lir za popravo in obnovo
hiše. Zdaj je čez noč videl, kako komunisiti spoštujejo dane ob» ljube.
Tudi Mikulin Bazilij iz Dobro« vega je moral v »zadrugo«, prav tako Filejč iz Snežeč in Čane iz Dobravega ter mnogi, mnogi dru« gi, ki so veselo upali, da bodo postali lastniki. Podpirali so ko« munizem in so sedaj postali nje* govi hlapci!
Poldeta Jakinča iz Drnovka in sester Mikulin iz Biljane pa no« čejo vzeti v »zadrugo«. Sami ko« munisti namreč vedo, da bi ti »tovariši« samo lenuharili in iska« li pri »zadrugi« koristi bre-z dela.
»Zadružni« delavci
Nekdanji kmetje—najemniki in sedanji »zadružni« delavci ne pre« jemajo n ob on e plače, ker j:h far« bajo z obljubo, da si bodo delili pridelke. Mi pa vemo, da si pri« delke vzame najprej država, po« tem si razdelijo nagrade voditelji in le kar ostane bodo jedli de« lavci »zadrugarji«. Sicer pa dobi« vajo ti delavci, proti plačilu, vsak 9 kg bele, 9 kg koruzne mo« ke na mesec in nekaj mesa. Gre za težke delavce, ki napravijo 26 dnin na mesec. In kadar dela ne bo in kadar bo deževalo? Bog daj, da bi vsaj te obljube ne bile zopet prevara in bi ti »zadrugar« ji« bili res zadrugarji!
Gnojila
V Brdih so razdelili umetna gnojila in trdijo, da so ali da bo« do delili tudi žito za seme. Naj brže vse, gotovo pa gnojila so dali Amerikanci. Toda glej, ko« munisti niso dali svobodnim kmetom ničesar, prav ničesar. Tako Amerikanci, pravijo Brici, podpirajo zopet samo komuniste Večje naivnosti si ni moči mi« sliti!
»Zadruga« na Dobrovem
Vodje »zadruge« na Dobrovem so:	Klinec Anton iz Balešen
predsednik, Marinič Anton iz Zalibrega, tajnik, Marinič Anton p. d. Gorčev iz Biljane, blagajnik.
Amerika hoče močno in zdravo Evropo
John Poster Dulles, glavni politični strokovnjak ameriške republikanske stranke ter zdaj namestnik zunanjega ministra Marshalla v vodstvu ameriškega zastopstva pfi Združenih narodih, je pred dnevi govoril članom Ameriškega kluba v Parizu.
V govoru je dejal, da je cilj Združenih držav ta, da bi se čim tesneje združili vsi narodi, ki so nosilci zahodne omike. Ta zveza bi morala biti tako močna, da fe noben stremuški samosilnik ne bi mogel pahniti v' vojno.
Glavne misli iz tega važnega govora so naslednje:
Večina ameriških prebivalcev ima prednike v Evropi. Zaradi tega predstavlja ameriško ljudstvo po svoji miselnosti in dejavnosti prav za prav le naraščaj Evrope. Toda tudi ameriško ljudstvo se zaveda, da je Evropi dalo marsikaj. V zadnjih tridesetih letih so Amerikanci trikrat napeli vse sile, da bi evropskim narodom pomagali ohraniti njihove svoboščine. To trikratno prizadevanje nas je precej veljalo. Ni je vasi v Združenih državah, ki ne bi imela častnega seznama z imeni svojih mladih ljudi, ki so padli na bojiščih v Zahodni Evropi. Ni res, da bi se Združene države zanimale za Evropo le zaradi tega, ker potrebujejo tržišč za prodajo blaga, ker ga imajo preveč. Ce bi se Amerikanci hoteli znebiti tega blaga, bi ga lahko poslali drugam. Zdi se, da čutijo po tem največ pohlepa in potrebe prav tisti, ki Ameriki take reči očitajo. O tem priča dejstvo, da je bilo treba napeti vse sile, da je ameriška zbornica lani odobrila Evropi pomoč po Marshallovem načrtu. Prav pomoč, ki so jo Združene države dajale Evropi po vojni, je kriva, da zajema AmerikQ danes inflacija.
Amerika želi samo, da bi bila Evropa tako močna, da je niti Združene države, niti katera druga velesila ne bi mogla izkoriščevati za namene, ki so svobodnemu evropskemu razvoju tuji.
Amerika hoče, da bi Evropa imela toliko gospodarske moči, da bi lahko stala na lastnih nogah in ne bi bila odvisna od pomoči drugih.
Amerika hoče, da bi se Evropa zares in tako zedinila, da bi'se dalo sodelovati z njo.
Amerika hoče, da bi Evropa dobila spet toliko moralne in duhovne sile, da bi se snet oprijela slavnih izročil, ki izvirajo iz listin, v katerih so zapisane človeške pravice. Edino tako bo Evropa spet sposobna, da spravi svobodne ljudi na noge povsod, kjer bi bilo treba udariti po samo-silnikih, ki jim hočejo te pravice kratiti.
Amerika hoče dalje, da bi Evropa bila spet sposobna izvesti industrijsko revolucijo, ki bi še bolj pomnožila uspehe človeškega dela.
Amerika hoče dalje takšno Evropo, ki bo spet dajala svetu veliko umetnost, književnost, glasbo ter verska gibanja; s kakršnimi je nekoč bogatila ves svet.
Amerika se boji, da razdvojena Evropa teh upov ne bo nikoli mogla izpolniti. Skušnje zadnjih tridesetih let kažejo, da je prav evropska needinost tista šibka stran, ki stremu-
ČRNO NA BELEM
TVoj-no začudenje...
Zavezniiki krogi v Trsfu se Hodijo italijanskemu šovinizmu mm Goriškem In žaljivim napa« 4$m na tamkajšnjo slovensko mmnjšlno.
Uti krogi se po drugi strani iadijo, zakaj Slovenci na Trža* tkem ne marajo nič slišati o pri» tdjuiitvi STO*ja k Italiji.
Slovenci se pa Čudimo prvemu in drugemu začudenju ...
*
Potrdilo ...
General Altey je v svoječasni ir.javi za londonski »Times« det 1*1. da bi italijanska vlada ob morebitni priključitvi Trsta Itali* ji zatrdno zagotovila Slovencem vte narodne pravice in svobo*
ščine.
Pričakovanja generala Aireya so dobila kaj značilno potrdilo ob zadnjih občinskih volitvah v Gorici, zlasti pa ob prvi seji no* vega sveta ...
Krivoverec....
Glasilo sovjetske komunistične mladine »Komsomolskaja Prav« da« je v zpdnji številki silovito napadlo poljskega ministra za kmetijstvo. Obdolžili so ga izdaje marksistično*leninističnih načel in napadov na Sovjetsko zvezo.
Zakaj?
Ker je ubogi minister v ne« kem govoru dejal, da so poljske krave boljše molznice kot sov« jetske...
Lov. po »planu«
V okviru borbe za izpolnitev petletnega »plana« so v okolici
Beograda organizirali udarniški lov na volkove. Udeležilo se g a je 1200 lovcev in 800 gonjačev.
Kakor pove glasilo Titove pan tije »Borba«, se je lov kljub upo« rabi radijskih postaj do cela po* nesrečil, ker se lovci pri njem niso ravnali po skušnjah, mark» sizmaAeninizma.
Namesto da bi bili podili vol* kove, so kadili, klepetali, streljali v trak in celo lovili divje zajce...
»Borba« takšno pomanjkanje pravilnega odnosa do socializma in »plana« ostro obsoja ter zah* teva, naj grešnike udarniško kaz« nuje jo...
Helebarda prepovedana...
Tržaška mestna oblast je raz> glasila, da je po kdo ve kateri prašni uredbi prepovedano upo* rahljati tržaški grb — helebardo na rdečem polju — za označeva-
nje tržaških izdelkov, podjetij itd. Do tega ima pravico samo mestna občina in so prestopki kaznjivi...
Kaj bodo naredili zdaj n. pr. s policijo, ki po takšnem mišlje* nju tudi nima pravice nositi he* lebarde, ker ni mestna ustanova. Pa z Amerikanci, ki tudi vsi gre* še v zmoti, da je helebarda na rdečem polju zastava in grb Tr* žaške države?
Odločno proti Titu
V nedeljo 21. t. m. je v Pragi zborovalo češko * jugoslovansko društvo. Zborovalci so Tita imeno* vali »barbarskega krvoločneža« in sklenili, da je prvi in glavni na* men društva podpreti z vsemi sredstvi napore od Tita zatiranega narodu v njegovi borbi za osvo* boditev. Gre namreč za borbo kominformistov proti Titovi kliki.
Kakor vse kaže prihaja borba do vedno večje ostrosti in je skoro pričakovati krvavo rihto, kt bo gotovo hujša kot je bila ona med Stalinom in Trocki jem.
Sforza ali Gorresio?
V tedniku »Europeo« od 21. t. m. poroča časnikar Gorresio, da mu je zunanji minister grof Sfor> za dejal na neki večerji: »Italijani hoiejo vojno, potem se pa ne bo* rijo. In ko vojno zgubijo, zahte* vajo, naj jim plača zmagovalec. Sedaj imamo varnost, toda Italija* ni zahtevajo, naj jim jo plačajo tisti, ki so nam varnost dali. In se čudijo, ko nekateri tujci rabijo jedke besede proti nam«.
Ta objava je vzbudila v vsem svetu začudenje, v italijanskih kro* gih pa osuplost in užaljenost. Mučno zadevo je Gorresio drugi dan pojasnil takole: »Gre za ti*
skarski škrat. Tistih besed ni it? rekel grof Sforza, ampak so bile moje in so prišle pomotoma pod nevednice, namesto v oklepaja. Ta izhod tolmači seveda vsak po svoj el
Odvetniki na Češkem
Radio »Praga« javijo, da se mo rajo vsi odvetniki vpisati v sindi kat, ki bo določal honorarje in jih prejemal. Odvetniki bodo smeli vršiti svoj poklic le in samv v tistem kraju, kjer bodo vpisani. Iz skupne kose bodo dajali podpore tistim odvetnikom, ki bodo ime li malo dela ijj zaslužka. Sindtka; bo seveda v komunističnih rokah, pripominjamo mi, in odvetniki bo do morali, kakor v Titovini in r Sov jeti ji, pomagati komunistični pravici in izdajati tajnosti svojih varovancev.
Stran 4.
D Ji M O K K A C 1 J A
Le*o II. - btev. 48
ške samosilnike neprenehoma vabi, da jo izkoriščajo. Za-sužnenje Evrope je v preteklih časih bilo mogoče preprečiti le za drago ceno. V bodoče niti Združne države ne bi mogle tvegati tega reševanja, ne da bi bile same sebe izpostavile hudi nevarnosti. Združene države skušajo Evropo zdaj v tretje rešiti pred podjarmljenjem. Vsa ameriška javnost vedno bolj čuti, da morajo današnja prizadevanja privesti do zedinjene Evrope. Samo zedinjena Evropa bo dajala evropskim narodom moč, da bodo potem lahko sami branili svojo svobodo.
Zadnja leta smo videli, kako so razdvojeni evropski narodi drug za drugim padali pod jarem tujega nasilja. Kar jih je še ostalo svobodnih, ne skrivajo svoje bojazni, da utegne tudi nje doleteti enaka usoda. Ostanki svobodnih narodov v Zahodni Evropi štejejo kakih 260 milijonov Hudi. Ti imajo vse potrebne človeške lastnosti in naravna bogastva, da postanejo eno najmočnejših področij sveta. Po številu prebivalstva presega Zahodna Evropa tako Združene države kakor Sovjetsko zvezo. Nieni narodi so po svoji vzgoji in miselnosti sposobni za življenje v sedanji industrijski dobi.
Res je, da se ti narodi razlikujejo po jeziku in po plemenu. Tudi je njihova zgodovina polna medsebojnih bojev. Toda dovolj so si podobni po kulturi, da jih ves ostali svet smatra za enoto, ki predstavlja tako imenovano zahodno ali krščansko omiko. Tudi v Evropi sami smo videli, da je mogoče soglasje med delavskimi organizacijami raznih narodov in v trgovini ter gospodarskimi ustanovami. Če ga kaj prepreči, ga samo politika.
Skratka — tisti, ki so danes boje v Evropi, so zadosti številni, zadosti sposobni, imajo dovolj primernih ustanov, dovolj virov in vsega, da se jim ta strah lahko začne zdeti smešen. Njihova dolžnost je torej, da si zagotove takšno svobodo, ki se je ne bo upal napasti nihče, in takšno blagostanje, ki ga živa duša ne bo mogla ogrožati.
Te narode slabi samo razdvojenost. Edinost pa, ki jih bo naredila močne, je tisto, česar si želi danes ameriško ljudstvo od Evrope.
Zdi se, da tako mislijo tudi prvaki evropskih narodov. Slišali smo o tem važne izjave predsednika angleške vlade Attleja, zunanjega ministra Bevina, Churchilla, belgijskega zunanjega ministra Spaaka, predsednika francoske republike Auriola, zunanjega ministra Schumana ter pred enem ali dvema dnevoma tudi papeža Pija XII.
Ugledni evropski politični in verski voditelji so se javno in med štirimi očmi izrekli za čim večjo politično in gospodarsko edinost Evrope. S tem hočejo izjaloviti neprestana prizadevanja stremuških gospodovalcev, ki bi tudi zahodno Evropo radi spravili pod svoj samosilniški jarem.
Zaradi tega se Amerikancem zdi, da se danes njihove lastne koristi ter zaskrbljenost za usodo Evrope ujemajo s koristmi in skrbmi evropskih narodov in njihovih vodnikov.
Dogodki v zadnjih tridesetih letih so Amerikancem dali dragocen nauk. Njihova želja je bila, da bi se čim tesnejše povezali z močnim, živim in koristnim partnerjem v svobodi. Ni nam pa do tega, da bi na večne čase družili svojo usodo z usodo takšne zahodne Evrope, ki si trdovratno prizadeva, da bi ostala razdvojena. S tem sainosil-nikom naprej in naprej vzbuja poželjenje po vojni.«
Miklav že vanje
V nedeljo 5. decembra popol* dne bo v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22/11 društveno miklavževanje. Vsi oni, ki hočejo nuditi svojim otrokom veselic, naj poskrbijo, da bodo paketi najmanj dva dni pred omenjenim dnem v pisarni Dobrodelnega društva. Slovensko javnost na« * prošamo, da bi darovala Sloven* skemu dobrodelnemu društvu za ta primer kar koli bi lahko naše revne malčke, katerim bo paket društvo pripravilo, razvescHo. Kdor pomaga revnim otrokom, pomaga sebi. Za svoje malčke po* skrb:te, da jim bo miklavževanje nudilo tisto srečo, katere ste bi*
li sami deležni, ko ste bili otroci. Vsa navodila dobite v pisarni S.D.D. od 14. do 15. ure, izvzem* ši nedelje.
Slovensko dobrodelno društvo Trst, ulica Machiavelli 22/11
Občni zbor „Jadrana“
Dne 21. t. m. dopoldne se je zopet vršil občni zbor S H A K »Jadran« ob polnoštevilni udeležbi rednih in častnih članov. V ži* vahni debati se je pokazalo veliko zanimanje s strani članov za delo kluba. To je najboljši dokaz zre* losti naše akademske mladine. Iz* voljen jo bil nov cdbor.
Stoletnica „Slavjanskega društva" v Trstu
Za to proslavo vlada splošno za* nimanje tudi zato, iker je leto 1848 eden najpomembnejših mej* n kov v naši zgodovini. Zato bo ta kulturna proslava obenem pro* slava leta 1848. Vabljeni so vsi demokratični Slovenci, Hrvati in Srbi. Proslava bo v torek 30. nov. ob 20.30 v ulici Macchiavellj 22/11.
SPORED:
Slavnostni govor in recitacije.
Slov. prosvetna matica
Trst tranzitno pristanišče za blago „CARE“
Časnik ameriških sil v Trstu »Blue Devil« je v eni izmed zad* njih številk objavil sledeči članek o tržaškem pristanišču, ki bo slu* žilo kot tranzitno pristanišče za blago »CARE«, ki ga Združene države pošiljajo Avstriji.
»Tržaško mesto, ki je bilo svoj čas biser Jadrana, je napravilo nov korak v svoji obnovi, ko je pretekli teden prispel prvi tovor s 565 tonami blaga »CARE«, ki je namenjeno v Avstrijo. Prva pošiljka ni velika, toda odslej bo* do sledile mnoge druge.
Kot je zmesno je beseda »CA* RE« sestavljena iz začetnic na* slova društva, ki pošilja pakete in se imenuje »Zadruga za ame* riške pošiljke Evropi«.
Načelnik misije »CARE« za Avsitrijo, gospod Columba P. Murray — ki je od julija 1946 pa do danes že poskrbel za razdeli* tev približno 700.000 zavojev v skupni vrednosti čez 6 milijanov dolarjev — je izjavil, da bodo
vse bodoče pošiljke Avstriji pri* hajale v tržaško pristanišče, od koder bodo nadaljevale pot po železnici. Do danes so zavoje »CARE« raztovarjali v Antvverp* nu, <>d tam pa so jih pošaljali naprej po železnici. Z uporabo tržaškega pristanišča se bodo prevozni stroški zelo zmanjšali in blago bo prišlo prej v namembni kraj. Gospod Murray je pripom* nil, da je Trst naravno pristani* šče za blago, ki je namenjeno v Avstrijo.
Poleg razdeljevanja zavojev »CARE« Avstriji je imela misija, ki jo vodi g. Murray, v svojih rokah tudi še razdeljevanje blaga za Češkoslovaško in Madžarsko.
G. Murraya je spremljal g. George Little, predstavnik ame*' riškega »Prijateljskega odbora«, la je izjavil, da bodo preko tr* žaškega pristanišča poslali v Av* strijo tudi blago raznim podpor* nim ustanovam.
G. Murrav je še dejal, da so poslani zavoji »CARE« vsi name* njeni Avstriji in jih zato ne bodo razdelili tukajšnjemu prebival* stvu.
Zadruga »C/VRE« je bila usrta* novljena po koncu vojne na po* budo glavnih ameriških podpor* nih zavodov in sindikalnih orga* nizacij, med katerimi sta tudi kongres industrijskih organizacij in Ameriška zveza dela. Zadrugo ■so ustanovili zato, ker je v Zdru* Ženih državah mnogo ljudi, ki bi radi podpirali svojce v tujini. Zavodi so zbrali svoje fonde in tako so lahko pričeli z delom v okrilju ameriškega Sveta prosto* voljnih društev za delovanje v tujini, ki je pod nadzorstvom zu* nanjega ministrstva.
^Desrfi 5.	c iškega
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
DNEVNE ODDAJE: 7.30 * 8.00,
11.30 * 14.30, 17.30 * 24.00.
OB NEDELJAH; 7.30 . 8.30,
9.30 * 14.30, 16.30 * 24.00. POROČILA DNEVNO: ob 7.45,
12.45, 14.00 (izvzemši nedelje),
19.45, 23.15.
DNEVNI pregled tiska: 14.15. Nedelja, 28.11. VMS: 9.30 Kme* tijska ura. — 10.00 Maša*pre* nos iz cerkve sv. Justa; med mašo pridiga. — 11.45 Nedelj* ska glasba. — 13.00 Glasba po željah. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. —• 20.30 Filmski trak. — 21. Vesela ura. — 22.00 Dvorrak: Sinfonija iz novega sveta.
Ponedeljek, 29.11.: 12.00 Sodobna Anglija. — 18.00 Naša povest: Brzonošec jn Puščica. — 19.00 Zdravniški vedež. —	20.00
Športna kronika. — 20.10 Pev* ski koncert Slavice Batistuta—
20.30 Sprehodi po našem pode* želju. — 21.00 Verdi: Otello, opera v Štirih dejanjih.
Torek, 30.11.: 12.00 Novi svet.— 1*3.00 S pesmijo po češki zemlji. — 19.00 Človek in priroda: Pri* stanišike naprave. — 20.00 Kon* cert prosvetnega društva Ivan
Cankar. — 20.30 Maja zemlja.
— 21.00 Pester večer. — 22.00 Gershw;n: Koncert za klavir in orkester.
Sreda 1. 12.: 12.00 Sodobna An* glija. — 18.00 Mamica pripove* duje. —	18.15	Glasbeni lik
Rimski Korsakovega. — 19.00 Žena in njen svet. — 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Vzori mladini: Tržaška revolu* cija v letih 1467 * 69. — 22.00 Dobri vojak Svejk. — 22.15 Lo* patnikov: koncert za violino in orkester.
Četrtek, 2. 12.: 12.00 Novi svet____
18.00 Iz vokalne lirike Čajkov* skega in Rahmaninova. — 19.00 Slovenščina za Slovence. —
20.00 Komorni zbor. — 20.45 Chopinove klavirske etude. —
21.00 Radijski oder:	Čehov: Striček Vanja.
Petek, 3.12.: 12.00 Sodobna An* glija. — 13.00 Glasba po željah.
— 18.00 Naša povest: Brzono* šec in Puščica. — 18.15 Bcetho* ven: Septet v es*duru. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. —
20.00 Od Straussa do Leharja.
— 20.30 Tržaški kulturni raz* gledi. —• 21.00 Mojstri besede: Izbor iz portugalske poezije.
Sobota, 4. 12.: 12.00 Ljudje in na* zori. — 18.00 Mozart: Diverti* mento za dva rogova in godalni orkester. — 18.30 Zabavni or*
Goriški občinski svet
Zadnji ponedeljek 22. t. m. ob petih popoldne je imel novoizvo* ljem občinski odbor v prostorih magistrata svojo prvo sejo. Sejo je vodil novi župan dr. Bernardis, ki je najprej pozdravil občinske odbornike in oba namestnika, ki so bili vsi navzoči. Po pozdrav* nem nagovoru so si odborniki raz* delili med seboj razne oddelke. Podžupan dr. Devetag ima sploš* ne in pravne zadeve; dr. Levi zdravstvo in socialno skrbstvo; dr. Polesi javna dela; dr. Gruso* vin ljudske gradbe; dr. Bettiol fi* nance; dr. Stecchina tujski pro* met, dr. Gianantonio šolstvo. Za razdeljevanje stanovanj v novih ljudskih hišah bo skrbel dr. Gru* sovin, kateremu bo pomagala po* sebna komisija. Drugi dan se je novi občinski odbor predstavil goriškemu prefektu in razpravljal z njim o raznih nujnih občinskih zadevah.
Na naslov Tržaškega radia
Naprošamo vodstvo Radio po* staje Trst II., da bi preprečilo na kateri koli način neprijetne mot* nje pri večernih oddajah. Željni lepe naše glasbe, petja, iger in predavanj, se čutimo v sedanjih dolgih zimskih večerih prikraj* šane pri izvajanju sporeda sloven* skega radija.
Goriški slov. poslušalci.
Zima prikima
Letos sicer ni nič kimala, tem* več kar čez noč nastopila in zaje* la vgo deželo. Lepi sončni dnevi, ki so bili prijetni jn so se zdeli velikonočni, so se namah shladili, zavela je burja, v Trstu bora in bili smo v zimi. V sredo v popol* danskih urah je po goriških uli* cah zaprašil mrzel piš in drugi dan, v četrtek 25. nov. zjutraj, na praznik sv. Katarine, smo dobili v Gorici proo zmrzav, prvi led. V petek, 26. t. m. se je mraz še za* ostril in sedaj smo v zimi. Dnevi so še sončni, toda mrzli in tudi na soncu dobro dene suknja in ni* so odveč rokavice.
Upokojencem
Vsi upokojenci, bivši ital. dr* žavljani iz ozemlja priključenega Jugoslaviji, ki bivajo v goriški pokrajini in so optirali za Italijo, naj dostavijo Zakladnemu uradu (Ufficio del Tesoro) potrdilo, da so optirali, če hočejo, da se jim bo še nadalje izplačevala pokoj* nina. Za sedaj bodo takim ose*
kester Bojana Adamiča. —
19.00	Oddaja za najmlajše: Ali Baba in 40 razbojnikov. — 20.00 Športna kron:ka. — 20.30 Pro* gramski periskop. — 21.00 So* botni večer. — 22.30 Plesni or* kester Wilbcrt,-
bam plačevali pokojnino do 31. dec. 1.1. Vsak naj se zato požari!
Vojna škoda
Tisti, ki imajo vojno škodo stran sedanje državne meje, naj nujno vročijo finančni intendanti (Intendenza di finanza) potrdilo, da so ital. državljani, odnosno da so optirali za Italijo.
Nov doktor
G. Oton Berce ie 25. t. m. na univerzi v Bologni promoviral za dr. prava. Čestitamo!
Srebro vračajo
Skozi Gorico je pretekli teden šel že tretji tovor po deset ton srebra v palicah, ki ga Italija vra* ča Jugoslaviji. Gre za devetdeset ton srebra, ki si ga je Italija v času vojne prilastila v Jugoslavii in pripeljala na svoje ozemlje.
Sporočilo
Gorrška prefektura sporoča, da poteče v torek 30. t. m, natečaj za sprejem v hišo za odpočitek v Bocnu (Bolzano) na Tirolskem, ki je namenjen tistim delavcem, kateri uživajo pokojnino od narod* nega zavoda za socialno skrbstvo (Istituto Nazionale di Previdenaa Sociale) in so v posebno težkem gmotnem položaju. Prostih je 23 mest. Kdor računa na sprejem, naj ' natečaja ne zamudi.
Vrnila se je še ena skupina
V sredo 24. t. m, se je vrnilo iz Jugoslavije še sedem ital. držav* ljanov, ki so bili odpeljani meseca maja 1945. Bili so po raznih tabo; riščih v Jugoslaviji in povedali imena mnogih drugih, ki tam iča* kajo na povratek.
Zavrnjen utok
V četrtek 18. t. m. je zasedat pokrajinski upravni odbor, ki jt pretresel kakih 40 zadev. Med drugimi je reševal tudi utok go* riške rdeče nabavljalne in prodaj* ne zadruge proti zavrnitvi prošnje za obrtnico. Utok je upravni od* bor zavrnil. Vzroki zavrnitve nam niso znani.
Listnica uprave
G. Pisk Ignacij: Denar poSljitt po banki. Celoletna naročnina znaša Lit. 1200.—. Enako za »Slov. Primorca«. — Uredništvo se za* hvaljuje za pozdrav in se pripo* roča.
oesfe,
kle se dobe
zimsko perilo, nogavice in druge potrebščine *
Pri domači tvrdki jBupže Ooan
  TRST. Via Rismondo št. 1
Za »Uršičev sklad«: Čern:c Franc 50 lir.
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gone*
,tt)ržaiia mcJ
Velika drama slovenske Karantanske države
•i€
gorama
Te dni je bilo dotiskano v Trt atu novo leposlovno delo izpod peresa našega znanega kulturnega delavca dr. Turnška Metoda: zgodovinska drama »Država med gorami«. Drama zajema svoje de* jan je iz dobe, ko se je prva slo* venska svobodna državica Ka> rantanija borilo za svoj obstoj in za sprejem krščanstva. O drami sumi, ki je brez dvoma najpomembnejše literarno delo, ki ga je slovenski umetnik ustvaril v času najhujšega duhovnega priti> uka na slovensko kulturo, bomo podrobneje še spregovoriti. Das nes objavljamo nekaj zanimivih odstavkov iz zgodovinskega uvo> da k drami, ki go je napisal dr. Turnšek sam.
Zgodovinsko ozadje
Slovenci ob naselitvi
Zadnje obdobje preseljevanja narodov, med katerimi so bili tu* di Slovenci, sc prične z letom
568.,	ko so se Langobardi s svo* jim kraljem Alboinom iz Pano» nije odpravili na pot proti novi domovini Italiji, toliko zaželjeni, »obljubljeni« deželi starega in srednjega veka. Svojo dotedanjo domovino Panonijo, v ktteri so bivali 42 let, so Langobardi pre« pustili svojim prijateljem in za* veznikom zoper Gepide, Obrom, a le s tem pogojem, da jim jo vr« nejo, če bi se jim kdaj bilo treba vrniti. Toda Langobardi so imeli srečo in so brez težav za-edli ob*
mejno pokrajino Itaiijc, Furla* nijo. Na vrnitev niso več mislili in tudi ni bilo več mogoče, ker so takoj za njimi Panonijo in vse področje v vzhodnih Alpah že v nekaj desetletjih zavzeli Slovenci.
Slovenci so deloma kot obrski zavezniki deloma kot obrski pod* ložniki zasedli porečje Mure, zgornje Drave in zgornje Save. Sami in pa v zvezi z Obri so se že proti koncu 6. stoletja bojevali z Bavarci ob zgornji Dravi in tu* di preko tržaškega Krasa so že kmalu (okrog 600.) silili v Italijo. Vso od zgornje Donave do Trža* škega zaliva jn bizantinske Istre, od furlanske ravnine pa do Kol* pe in panonske kotline na vzhodu so Slovenci okrog leta 600. že po* sedovali kakih 74.000 kms sveta.
Zgodovinarji sodijo, da se Slo* venci za ta nagel uspeh morajo zahvaliti Obrom. V njih družbi so se namreč priučili vešče sukati meč prav tako kot večina osva*
jalskih narodov v času velikih selitev. Da niso Slovenci imeli Obrov za hrbtom in med seboj, bi si morda nikdar ne upali tako daleč: tja do izvira Drave, do višin Visokih Tur, Dachsteina, Mrtvega gorovja (Todtes Gebir* ge) in do toka reke Aniže in še čez in odpor sosedov bi bil brez dvoma večji. Seveda so pa svoj »ozemijski« uspeh Slovenci mo* •rali Obrom drago plačevati. Ob večjih vojnih pohodih so njihove konjenike morali spremljati kot pešci, bodisi na zapad in jug, kot pri obleganju Kremone leta 604, ali na Balkan proti Bizantincem. Slovenci so morali roparske Obre, ko so se v jeseni vrnili, čez zinio oskrbeti z bivališči in živežem. Tedaj so njihovi domovi in žene bili izpostavljeni premnogim na* siljem. Zgodovinski viri sporoča* jo, da so Obri ravnali s Slovani kot s podjarmljenim narodom in jih tl&č.li z najgršiin suženjstvom. I
Zgodovinarji sodijo, da so Slo* venei le v odročnejših gorskh predelih, kjer so obrske konjem* ške čete teže prodirale in se teže kretale, obrsko nadvlado manj čutili ali je pa tam sploh ni bilo. Vsaj za Koroško tako domnevajo.
Slovenci se priključijo Samovi
državni zvezi
Za tlačene Slovane jc končno le prišel čas rečvtve. Obri so pred Carigradom leta 626. doživeli iz* redno hud poraz. Istočasno je pri severniji Slovanih nastopil fran* kovski trgovec, »kralj« Samo, k: se je zatiranim Slovanom ponudil za vpditelja in jih v kratkem tudi osvobodil obrskega jarma. Zgo* dovinski vir (Annales bavaricae gentis,
XXXIX. sporoča, da je Sama ves karantanski narod z glasova* njem (votis), t. j. na veči, od tr* govca povzdignil do kraljevske
(knežje) časti in da je poslej Sa* mo vladal 36 let z veliko slavo.
Samo je kot izvrsten organiza* tor osnoval srednjeevropsko slo* vansko državno zvezo, v kateri je b la tudi slovenska Karantanija, ki ji je takrat vladal knez Va* luk. Samova zvezna slovanska dr* žava pa je imela težke boje s Franki, Langobardi, Bavarci in Aiamani. Njihov skupen pritisk na novo srednjeevropsko državo jo prinesel skromen usipeh samo Langobardom, ki so v letih 623* 626 vzeli Slovencem okraj Ziljo do Mcglarij pri današnjem Pod* kloštru, nasprotno so pa Sloven* ci premagali in ustavili prodirajo*" čc Bavarce pri Aguntu blizu da* našnjega Licnza (v latih 626*629), medtem ko je Samo leta 631 strl glavno frankovsko vojsko pri Wo» gatisburgu (današnjem Uhoštu) Češkem.
(Se nadaljuje).
pars. I., lib. VII., c.
na