V5 4- A A
(SG100Z
'SKEDNJA K 4 11 2. 'i IC A
PPIH.wru£KI DNEVNIK
PoStnina plačana » gotovini	jrkz-k i •
Abb. postale I gruppo LCDH 4UU llP
Leto XXXVD. Št. 79 (10.901)
TRST, petek, 3. aprila 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO NJEGOVEM < SAM01MEN0VANJU > ZA PREDSEDNIKOVEGA NAMESTNIKA
Haigova vloga v ameriški zunanji politiki v središču pozornosti po atentatu na Reagana
Bivši poveljnik sil NATO koristi le še ameriškim interesom v zahodni Evropi - Zameril se je večini v Reaganovi administraciji
AIexander Haig	Casper VVeinberger
•uiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniKiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OSREDJU RIMSKIH POLITIČNIH KOMENTARJEV
MACALUSOV INTERVJU IN SHOD KADROV KD
Senator KPI soglaša s poročilom tajništva stranke Piccoli ponovno o «narodni koheziji»
RIM — Komentarji v zvezi z in tervjujem uglednega komunistične ga voditelja Macalusa reviji <Mon-do-s>, ki so ga nekateri tolmačili kot podporo socialistični kandidaturi za predsedstvo vlade, in s takojšnjim demantijem Berlinguerja ter vsedr žavna skupščina demokrščanskiii kadrov so bili včeraj v osredju rimskega političnega življenja. Na shodu KD. ki ga je Piccoli označil za »koncilij*. sodeluje okrog 3.000 večjih in manjših voditeljev, ki so se zbrali, da proslavijo stoletnico rojstva Alcideja De Gasoeriia. o cenijo vlogo stranke v 35 letih neprekinjenega izvajanja oblasti in io prilagodijo novim razmeram
Zasedanju, ki bo z raznimi manifestacijami trajalo tja do jeseni, predseduje Cossiga. glavni govor pa je imel tajnik stranke. Piccoli je v bistvu zagovarjal zasluge KD zc. Utrditev demokracije v Italiji, za vrnil pa je vse obtožbe korupcije, ki letijo na niegovo stranko, češ da ji «dajejo dobro spričevalo vo-livci». Priznal .je pa krizo odnosov med državo in družbo, zaradi kate re .je treba strniti vrste, tako v KD, kot med demokratičnimi političnimi silami. Pri tem je oprede l.ieval novi pojem «narodne kohezije* kot povratek k ustavnemu Vzdušju, komunistom pa je ob tem očital, da hočejo spremeniti obstoječi družbeno-gospodarski sistem m ga voditi k socializmu, kar da je glavna ovira za njihov vstop v Vlado
Macalusov intervju in Berlinmier-jev odgovor sta pa še vedno predmet različnih tolmačeni in ocen. V krogih «preambulske» večine KD nanašajo predvsem «protislovja» v KPI, ki mu očitajo tudi «globoko negotovost* ali pa povratek k »trd. Uniji*, medtem ko govorijo pred stavniki demokrščanske levice o »zanimivih premikih, ki kažejo na notranji pluralizem in odpirajo pozitivno razpravo*. Pri socialistih jc Craxj dejal, da v tem trenutku nima smisla govoriti o drugih kam didatih za predsednika vlade, češ da je Forlani na mestu, medtem ko bi bilo vredno poglobiti razpravo in razčistiti odnose med strankami levice, Levica PSI pa pravi, da je socialistično predsedstvo vlade v okviru enotnega odnosa med levi carskimi strankami tudi v njenih tezah za bližnji kongres stranke.
Oglasil se je tudi tajnik PSD1 l-ongo. ki je zatrdil, da je treba le omoeočiti sedanji koaliciji čimuspe šnejše delo in izrazil mnenje, da je ‘danes prav KPI v krizi*. Repu-bhkanec Spadolini je delal, da »polemika poglablja prepad med KPI In PSI*, zajamčil za sedai podporo Forlanijevi vladi, za daljšo perspektivo pa «ostajajo vse možnosti odprte*. Razpravam bo pa bržkone naredila konec izjava sameva Mu-calusa, da popolnoma soglaša s komunikejem tajništva KPI in ie na glasil, da .je v intervjuiu eovoril le o potrebi po novi vladi, ki bi ne bila v rokah KD. osnovani na enotnosti levice. Glede kandidature PRI za predsedstvo vlade pa bi komunisti ne postavljali preiudicial. bot jih tudi ne sprejemajo. (Iv)
Razvoj sodelovanja med Lacijem in Srbijo
RIM — Podpredsednik izvršnega pdbora dežele Lacij Paolo Ciofi se je včeraj srečal z jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil predsednik beograjske gospodarske zbornice Milojko Veljovič. Jugoslovansko go-
spodarsko zastopstvo se mudi v Rimu na srečanja z italijanskimi pod jetniki, ki so v teku r.a trgovinski zbornici. V smislu sporazuma o sodelovanju, ki sta ga pred nekaj meseci sklenili dežela Lacij in SR Srbija, bo septembra delegacija gospodarskih operaterjev iz Lacija o-biskala Srbijo.
RIM — Računski dvor je zavrnil miiistrski odlok, ki je priznava) najvišjim državnim funkcionarjem 40-odstotno povišanje prejemkov.
\VASHINGTON — Medtem ko zdravniki zagotavljajo, da bo lahko predsednik Ronald Reagan že pred koncem prihodnjega tedna prestopil prag Bele hiše in bo v celoti prevzel svoje predsedniške funkcije, vključno z že načrtovanim potovanjem v Mehiko, se v ZDA stopnjujejo polemike v zvezi z vlogo državnega tajnika Haiga v prvih urah po tistih «sekundah, ki so pretresle svet*. Zahteve, da bi moral odstopiti postajajo vse glas-
nejše, saj je nedopustno, da je Ha'g na lastno pest prevzel začasno o-blast v Beli hiši.
Reaganova administracija le s težavo miri duhove celo v svojih vrstah. Obrambni minister VVeinberger je baje na smrt skregan s Hai-gom. Ne samo, da mu je očital nezakonitost začasnega prevzema o-blasti, Ha:'g je celo razveljavil njegov sklep o prealarmu za ameriške vojaške sile v svetu. Haigov televizijski poseg takoj po atentatu na Reagana je sedaj marsikomu dokaz, da ni državni tajnik sposoben umirjeno opravljati svoje funkcije. Pred televizijskimi kamerami se je namreč Haig pojavil izredno razburjen in ni bil kos položaju. Vsa Haigova preteklost je sedaj ponovno pod drobnogledom. Amerika počasi spoznava, da ni bivši vrhovni komandant sil NATO v Evropi in sedanji državni tajnik nikoli poveljeval o-perativnim enotam, da je njegova bleščeča vojaška kariera le rezultat posrečenih prijateljstev in političnih izbir.
Resnici na ljubo je bil general Alexander Haig v ospredju zanimanja ameriškega političnega tiska še pred atentatom na Reagana. Takratna vprašanja pa so sedaj s še večjo težo planila na dan. Kdo vodi ameriško zunanjo politiko? Odgovor je za sedaj nemogoč. Predsednik Reagan je imenoval podpredsednika Busha za šefa »kriznega štaba*. Postbni predsednikov svetovalec Allen je državnemu tajniku že večkrat šel v zelje, da so se pred atentatom širile govorice, da bo baje Haig odstopil, ko je le medla figura v administraciji in ne 6dločujoči element, kot si to želi.
V tem trenutku pa bi Reaganovi administraciji Haigov odstop predvsem škodil, zato vztraja pri nje-
govi okrnjeni nalogi. Med drugim ji Haig koristi predvsem za zahodno Evropo, kjer si je general pridobil dobre prijatelje in zanesljive somišljenike. Navsezadnje je Haigovo obnašanje v kriznih trenutkih atentata uzda, s katero bodo mirili peketajočega generala.
Poleg Haiga pa je v ospredju a-meriškega zanimanja klavrna vloga, ki sta jo odigrali FBI in tajno-obveščevalna služba. Amerika se je že sprijaznila, da je atentat pobuda «patološkega posameznika*, a ji ne gre v račun, da se lahko na ameriškega predsednika s tako lahkoto strelja.
MED RAZGOVORI SO POSEBNO PODČRTALI POMEN VODNIH, CESTNIH IN ŽELEZNIŠKIH POVEZAV
PREDSTA VNIKI KOMISIJE ECS SEZNANJENI l DEJA VNOSI JO SKUPNOSTI ALPE ADRIA
Delegacijo je vodil predsednik dežele Veneto Carlo Bernini - Govor o cestnih in železniških povezavah - Srečanje z izseljenci
(Poseben dopis)
BRUSELJ — Predstavniki delovne skupnosti »Alpe Adria* so se včeraj sestali z vrhom Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju. Kot jc podčrtal predsednik skupnosti Alpe Adria Carlo Bernini, so na razgovorih dosegli osnovni namen: priznanje delovne skupnosti Alpe - A-dria in s tem tudi aktivno podnoro prizadevanjem devetih evropskih dežel, da na tako svojstven in nepro-tokolaren način na ravni deželnih vlad, skupno rešujejo nekatera zelo važna vprašanja medsebojnega interesa. Predstavnike delovne skupnosti Alpe - Adria .je danes dopol dne sprejel podpredsednik Evropske skupnosti Lorenzo Natali in čla na komisije Antonio Giolitti in Geor-ges Kontogeorgi, sprejel pa jih je tudi predsednik skupnosti Gaston Thorn.
Na teh razgovorih, tudi popoldne na okrogli mizi, katere so se udeležili visoki funkcionarji zainteresiranih oddelkov, so najprej obrazložili osnovne značilnosti skupnosti Alpe - Adrie, ki združuje devet dežel. Skupnost združuje področje z okoli 24 milijoni prebivalcev in ie vezni člen med vzhodno in zahodno Evropo. Alpami in Jadranskim morjem. Celotno področje ima po membno povezovalno politično vlogo, ki se je okrepila s posebnim sporazumom med Jugoslavijo in Ev ropsko gospodarsko skunnostjo in z vključitvijo Grčije v EGS.
Zato je tudi razumljivo, da so med razgovori posebno podčrtali pomen infrastruktur, vodnih, cestnih in železniških povezav. V razpravi so avtoceste med Gradcem in Za grebom, predor pod Karavankami in povezava s Trstom ter Nevo Go-
rico, cesta Trst - Miinchen s predorom Monte Croce Carnico, za kar je potrebnih na tisoče milijard lir. ki jih bo delno krila tudi Evropska skupnost.
Nič manj niso pomembne železniške zveze, kot je proga preko Bren-nerja Miinchen - Verona, preko Trbiža med Dunajem in Vidmom in proga, ki povezuje Miinchen s Slovenijo in Hrvatsko. Prav tako so zanimive vodne poti in to povezava Padske nižine s pristaniškim sistemom Benetk in načrtovana poveza va Tržič Gorica preko Vipave, Ljubljane in Save z donavskim vodnim sistemom.
Na tiskovni konferenci je pred sednik Bernini, skunaj z ostalim člani delegaciji podčrtal, da je ta sistem tesno povezan s sodelova njem severnojadranskih pristanišč Reke, Kopra. Trsta in Benetk, ki
IZJAVA MINISTRA RAKOWSKEGA PO ZASEDANJU MINISTRSKEGA SVETA
OBSTAJA MOŽNOST, DA BI SOLIDARNOST* POSTALA SESTA VNIDEL POLJSKEGA SISTEMA
Podpredsednik ministrskega sveta je celo izjavil, da je sindikat «včasih nasilen», ker gre za spontano gibanje
VARŠAVA — Poljski ministrski svet je včeraj soglasno sprejel sporazum, ki sta ga prejšnji ponedeljek podpisala vlada in predstavniki sindikata »Solidarnost*. Vest je sporočil podpredsednik Rakouski, ki je vodil vladno delegacijo. Minister pa jc pripomnil, da bi bilo treba sporazum ponovno preučiti, če bi sindikati hoteli snesti kake spremembe*. Menil je nadalje, da je treba — ----------;—■—r , .	,	,	.
smatrati »Solidarnost, ne za naspntf- .<**■ Jaruzelskl- predsednik vla-nika, temveč za partnerja. Če se pa f- .P? * v	8°™™ naJ^c'
zgodi, da jc sindikat »včasih napa* \	«Zelimo vedno uspesno
■ ■	....	'	lii t: GscLojau zsuf a
daien*, je to pripisati dejstvu, ua gre za »spontano gibanje*. Rakow-ski ni nadalje izključil možnosti, da bi »Solidarnost* postala sestavni del poljskega sistema.
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111*111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 PREDSEDNIK Z1S VESELIN DJURANOVIČ NA OBISKU NA DUNAJU
Poudarjeni prijateljski odnesi med Avstrijo in Jugoslavijo
Pogovor s predsednikom Kirchschlae^erjem in kanclerjem Kreiskim Danes srečanje s predstavniki slovenske in hrvaške manjšine
Dopisnik DELA zr Primorski dnevnik
DUNAJ — Vrhunec včerajšnjega prvega «jugoslovanskega dne» je bil pogovor na štiri oči: predsednik zveinega izvršnega sveta Veselin Djuranovič in zvezni kancler Bruno Kreiskg sta se zvečer sestala o Bundeskanzleramtu in več kot uro in pol razpravljala o aktualmn vprašanjih. ki zanimajo obe strani. Navzoča sta bila samo veleposlanik Novak Pribičevič in avstrijski veleposlanik v Beogradu Helmut Liedermann. Nato je bila slavnostna večerja, med katero sta Kreisky in Djuranovič izmenjala zdravici.
Predsednik ZIS (spremlja ga pomočnik zveznega sekretarija za zunanje zadeve Sava Obradovič) je dopoldne prispel s posebnim letalom na dunajsko letališče, kjer so ga pozdravili kancler Kreiskg. zunanji minister Willibald Pahr m druae visoke vladne osebnosti, licenca dopolnilnega pouka srbohrvaščine na Dunaju Lenea Nikolič m Boban Filipovič sta gostu in gostitelju izročila šopke in jima dvojezično zaželela «mnogo uspeha». To je bila prisrčna intonacija za dvodnevni jugoslovanski obisk. Prvi dan je potekal, tako poudarjajo na obeh straneh, v «prijateljskem in konstruktivnem ozračju*.
Opoldne je Djuranoviča sprejel predsednik republike Rudolf Kirch-schlager in ga zadržal na kosilu. Popoldne je predsednik ZIS obiskal dunajski rotovž, se voanvarjal z županom Leopoldom Gratzom in se vpisal v tzlato knjigo mesta Dunaj*.
Danes bo Djuranovič obiskal av strijski parlament in se v hotelu dmperiah, na ringu kjer je nje gova rezidenca, sestal na daljši pogovor s predstavniki slovenskih in hrvaških tnanjšinskih organizacij. Zvečer bodo sklepni pogovori s Kreiskim, potem pa bodo objavili skupno poročilo. V soboto se bo Djuranovič pogovarjal s predstav niki jugoslovanske kolonije na Dunaju. opoldne pa se bo vrnil v Beo-' grad.
Pogovori Kreiskg - Djuranovič se nanašajo na mednarodni položaj in na avstrijsko-jugoslovansko mednarodno sodelovanje, pa tudi na od prta bilateralna vprašanja: na probleme v zvezi z neizpolnjenimi določili 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavljajo obstoj in
ške manjšine, na tneizkoriščene možnosti* pri gospodarslzem sodelovanju, na pravni in socialni položaj jugoslovanskih delavcev in na jugoslovanske arhive, ki so po prvi in drugi svetovni vojni ostali v Gradcu in drugih mestih. Avstrija pa jih je dolžna izročiti Jugoslaviji.
SLAVKO FRAS
..... ... ...._—^ ....uh;
rije s sindikati in na tem področju bomo napravili nove predloge.* Naglasil pa je, da je Sovjetska zveza pozitivno odgovorila na poljske zahteve po dodatnih dobavah surovin in drugega blaga. Na zahodu pa glede tega vprašanja obstajajo drugačna mnenja in da so zahodne države prav zato sedaj sklenile povečati dobave Poljski ter rebalansira-ti poljske dolgove.
Kot je znano, dolguje Poljska zahodu okoli 24 milijard dolarjev. Do konca tega leta bo zapadlo 3.1 milijarde dolarjev. V londonskih bančnih krogih so zagotovili, da bodo ti dolgovi rebalansirani,' medtem ko se je poljska delegacija, ki se mudi v Londonu obvezala, da bo poravnala vse dolgove, ki zapadajo (7.5 milijard dolarjev). V Londonu so še sporočili, da bi se Poljska rada vrnila v Mednarodni monetarni sklad, iz katerega je izstopila pred 31 leti. Potrjujejo nadalje, da dobro napredujejo pogajanja za dobavo pomoči v hrani, kot je to sklenila komisija EGS.
Življenje na Poljskem se sedaj normalizira. Najbolj živo pa je v sindikatu »Solidarnost*, ki so ga zadnji dogodki precej pretresli. Predsedstvo državne koordinacijske komisije »Solidarnosti* se je včeraj sestalo v Gdansku pod predsedstvom Lecha Walese. Med drugim
so obravnavali vprašanje odstopa podpredsednika Gwiazde. Vedno v Gdansku pa so se na skupni seji krajevne »Solidarnosti* in sindikalne organizacije v ladjedelnicah »Lenin* sestali v zvezi z izključitvijo Ane Walentinowicz, ki je bila ena od ustanoviteljev »Solidarnosti*.
Polemike v sindikatu pa se nadaljujejo zaradi vloge, ki jo je pn pogajanjih z vlado odigral Lech Wa-lesa. Številni sindikalisti zahtevajo, naj se omejijo pooblastila pred sednika. Številne kritike gredo tudi
na račun dveh Walesovih »strokovnjakov*: Tadeusza Mazovvieckega in Bronislavva Geremeka, ki ju obtožujejo, da sta se pogajala za kulisami z vlado in sprejemala sklepe za katere ju ni nihče pooblastil.
SOFIJA — Zastopnikom KPI in španske KP še niso dali možnosti, da bi .spregovorili na 12. kongfesu bolgarskih komunistov. Organizatorji njihov nastop iz dneva v dan odlagajo, medtem ko so že dali besedo predstavnikom izredno malih partij
fiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
iiMiiiiniiniillliiiiiiiiiiitiHHiiiiiiiiimiiHiiiimiiiiiiiiiiiiitHi
Parlamentarna komisija spet zaslišala C. Bordonija
MILAN — Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje zadevo o sicilskem bančniku Miche-leju Sindoni je tudi včeraj zaslišala njegovega nekdanjega najtesnejšega sodelavca Carla Bordonija, ki se je pred časom odločil, da bo sodeloval s preiskovalci.
V zvezi s seznamom oseb, ki so bile v zvezi s Sindono in ki so med 1972. in 1974. letom izvozile v tujino dokajšnje vsote denarja, je Bordoni povedal, da ga je, ko je bil v ZDA, izročil nekomu, da bi ga slednji poveril notarju. Bordoni sedaj pravi, da bo to osebo zelo težko izslediti, saj je v tem času morda tudi umrla. Člani komisije so hoteli tudi vedeti, katerim strankam je Sindona dal denar. S tem v zvezi trdijo nekateri, da v Bordonijevih izjavah ni nobenega namigovanja
na socialiste in komuniste, medtem ko drugi trdijo prav nasprotno. Kar zadeva pa povezave med sicilskim bančnikom in krščansko demokracijo Bordoni baje pravi, da sicer ne ve, kolike milijard lir je Sindona izročil KD, drugi pa trdijo, da je izrecno povedal, da ji je izroči) dve milijardi lir. da bi KD podprla imenovanje Maria Barone ja za upravitelja Banco di Roma.
Tednik Espresso bo v svoji prihodnji številki objavil nekatera i-mena s seznama 500, ki naj bi jih Bordoni povedal članom preiskovalne komisije. Med drugimi so tu baje predsednik senata Fanfani, po slanec Mancini, Anna Bonomi Be olehini, Lolli Ghetti, Licio Gelli, Fi lippo Micheli, bratje Caltagirone in nekdanji predsednik republike Gio-vanni Leone.
se že in ki se bodo v prihodnosti v še večji meri predstavile na evropskem prostoru enotno, z enotno ponudbo.
Seveda pa niso ta vprašanja neposredno gospodarskega pomena dina, ki jih .je skupnost obravnavala. saj posvečajo posebno pozornost zaščiti okolja in specialnim projektom zaščite zgodovinskih središč. V celoti je treba izboljšati življenjske pogoje, zaradi česar so predložili Evropski skupnosti poseben načrt o razvoju in zaščiti gotskih področij intervencij v kmetijstvu, turizmu in za ona področja, ki so neposredno vključena v ev ropsko skupnost in možnost intervencij na ostalih področjih. V ta kontekst spadajo seveda predvsem posegi za zaščito Jadrana pred one-snažanjem, na gospodarskem področju pa izvedba gospodarskih delov osimskih sporazumov, ki so vključeni v širši sporazum med Jugoslavijo in evropsko skupnostjo.
Na zasedanju skupnosti Alpe - A-dria so bili prisotni poleg predsednika Carla Bernini ja še za deželo Furlanijo - Julijsko krajino Sergio Coloni, za Socialistično republiko Slovenijo in Socialistično republiko Hrvatsko Drago Mirošič. za Štajersko Jesef Krainer in za Bavarsko Anton Jaumann. Delegacija se ie sinoči sestala v Liege« / izseljenci. danes pa bo imela v Luksemburgu konkretnejše finančne razgovore z evropskimi bančnimi zavodi.
BOGO SAMSA
V Libanonu spopadi med sirsko vojsko in silami desnice
BEJRUT — Včeraj popoldne se je položaj v Libanonu dramatično poslabšal. V Bejrutu divjajo topovski dvoboji iti poulični spopadi med sirskimi .mirovnimi., silami in desničarsko krščansko milicijo. Položaj je skrajno nejasen, saj prihajajo podobne vesti tudi iz drugih krajev Libanona. Prav tako ni jasno kakšno vlogo igra redna libanonska vojska. Vsekakor je lahko za Libanon tak spopad usoden, saj so prvič v njega vpleteni sirski oddelki »zelenih čelad*.
0 zgodovini NOB na Koroškem
LJUBLJANA — Zveza koroških partizanov iz Celovca in osrednji odbor koroških partizanov v Ljubljani sta s svetom za tradicije pri republiški konferenci SZDL in strokovnimi ustanovami za zgodovino in narodopisje, pripravila posvetovanje o zapisovanju zgodovine narodnoosvobodilnega boja na Koroškem.
Pregledali so opravljeno in se zavzeli za pospešeno delo. V referatih zgodovinarjev in v razpravi so se lotili obravnave v rokopisu pripravljenega dela o zgodovini koroškega partizanstva od začetkov do u-stanovitve enotnega gibania jeseni leta 1943. Pretresli so tudi delovni načrt Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu in Osrednjega muzeja revolucije v Slovenj Gradcu.
nemoten razvoj slovenske in hrva
PO PREDVČERAJŠNJIH IN VČERAJŠNJIH DEMONSTRACIJAH V PRIŠTINI IN PODliJEVl)
Poostreni ukrepi zaradi izgredov na Kosovem
Predsednik SAP Kosovo Nimani obsodil izgrede, ki jih netijo nacionalistični in iredentistični sovražni elementi - Poziv javnosti, da izolira sovražne elemente
PRIŠTINA — Zaradi ponovnih neredov v Prištini in v Podujevu na Kosovem, do katerih je prišlo v sredo in ki so se nadaljevali tudi včeraj. je pokrajinski sekretar za notranje zadeve avtononne pokrajine Kosovo sprejel odlok, ki prepoveduje zbiranje večjega števila oseb na javnih mestih. V odloku je rečeno, da bo ostal v veljavi vse dokler bodo obstajale okoliščine, zaradi katerih so ga sprejeli. Za izvajanje tega odloka, ki je začel veljati takoj, bodo skrbele pooblaščene službene osebe organov za notranje zadeve.
Zaradi zaostrenega položaja, ki ogroža javno ureditev v Prištini in na Kosovem, sta se včeraj sestali na skupni seji predsedstvi Socialistične avtonomne pokrajine Kosova in pokrajinske konference Zveze komunistov Kosova, na kateri so ocenili torkove in včerajšnje sovražne demonstracije nacionalističnih elementov. predsednik predsedstva SAP Kosova Džavid Nimani, pa je dal izjavo, v kateri pravi med drugim:
«Te dni se v naši pokrajini soočamo z velikimi težavami, ki so posle dica napada notranjih in delovanja zunanjih sovražnih sil, ki so se organizirale, da delujejo proti Kosovu in na Kosovu. V demonstracijah so-
vražnega značaja z albanskih nacionalističnih pozicij 11. in 26. marca ter 1. aprile in včeraj, te sile še posebej sovražno delujejo v Prištini, je sovražnik skušal in poskuša zaslepiti in pridobiti za svoje sovražne cilje proti socialistični samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji in proti albanski narodnosti študentsko in šolsko mladino, delavce in posameznike v drugih okoljih. Te sovražne sile se poslužujejo ne le dema-goških socialnih in nacionalnih gesel, da bi zbrale čim več mladih in drugih prebivalcev, ampak uporabljajo tudi podle metode, kot so pritiski, grožnje, zastraševanje in izsiljevanje ter celo zloraba otrok. Sovražni elementi, ki so organizirali te demonstracije, so uporabili tudi orožje proti našim varnostnim organom.*
«Toda v tem poskusu — je dejal Džavid Nimani, sovražnik ni uspel, široke množice občanov, mladine, Albancev in pripadnikov drugih narodov ter narodnosti Kosova in Jugoslavije, ostro obsojajo njegove naklepe in zahtevajo, da sprejmemo vse potrebne ukrepe v teh razmerah, da se ohranijo red, mir in stabilnost in da se onemogoči sovražna dejavnost. Te sovražne
sile so v bistvu sestavni del organiziranja in delovanja notranjih ter zunanjih sovražnih sil, ki so usmerjene proti Jugoslaviji v celoti. Delovati so začele izhajajoč iz ocene, da bodo zaradi znanih razlogov še vedno nezadostne razvitosti in zaradi nasprotij v gospodarsko-social-nem življenju uspele pridobiti množice za boj proti naši državi. Toda sovražne sile v tem niso uspele in tudi ne bodo uresničile svojega cilja ne na Kosovu in niti kjer koli drugje v naši državi. Vsi sovražniki, tako notranji kot zunanji, so vedno imeli za cilj razbitje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, ker se zavedajo, da je v tem bistvo naše notranje moči.* «Nujna je zato — je še dejal Nimani — splošna mobilizacija vseh komunistov, delavcev, mladine, študentov in drugih ter vseh družbeno - političnih organizacij, samoupravnih organov in organov oblasti, da v celoti preprečijo poskuse izzivanja novih neredov in okrepijo boj proti sovražnim silam in tistim, ki jih podpirajo. Hkrati se moramo o dločno bojevati proti napačnim informacijam, lažnim vestem in drugim špekulacijam, katerih cilj je povzročanje neredov in občutka ne-
gotovosti pri prebivalcih pokrajine ter prikazovanje naše države v svetu kot nestabilno skupnost. V tem okviru se moramo še posebej boje-.vati proti špekulacijam, katerih cilj je osramotiti vso albansko narod nost, je dejal na koncu Džavid Nimani.*
Na skupni seji sta včeraj preučili razmere v pokrajini Kosovo tudi predsedstvo CK Zveze komunistov Srbije in SR Srbije. Predsedstvi sta menili, da gre za organizirano sovražno dejavnost, uperjeno proti u-stavni ureditvi jugoslovanske socia listične skupnosti. Cilj te dejavno sti je destabilizacija Kosova, Srbije in SFRJ. Te skupine so v zadnjem času — sta ugotovili predsedstvi — pripravile več akcij, ki so bile izrazito albansko nacionalistične in iredentistično usmerjene.
Nerede, kot so poulične demonstracije, motenje univerzitetnega in srednješolskega pouka, gospodarske dejavnosti in podobno, so obsodili delovni ljudje in vse organizirane politične sile Kosova. Predsedstvi v vsem podpirata družbenopolitične organe, vse delovne ljudi jn prebival ce Kosova, da še uprejo in obračunajo z nosilci te sovražne dejavnosti.
POTOVANJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE PO LATINSKI AMERIKI
Terorizem in Salvador temi Pertinijevih pogovorov v Kolumbiji
BOGOTA — Terorizem in stanje
Salvadorju sta bili glavni temi včerajšnjih pogovorov med italijanskim predsednikom Pertinijem in kolumbijskim državnim poglavarjem Turbayem Ayalo. Terorizem je pojav, ki pesti tudi Kolumbijo, je rekel Pertini in dodal, da je v Italij1 namen teroristov destabilizirati demokratične ustanove, vendar jim to ne bo uspelo, ker jim ne bo uspele vriniti se v italijansko delavsko gibanje, ki je trdno odloče no zaščititi demokracijo in njene ustanove. S svoje strani je kolum bijsk predsednik obtožil Kubo, da skuša netiti nemire v vsej Latinski Ameriki in pri tem izrecno omenil Salvador.
Govor je bil še o odnosih med Andskim paktom in državami E-vropske gospodarske skupnosti. Prvi stiki med oljema skupnostima so bili prekinjeni zaradi državnega u dara v Boliviji, vendar pa bi poli tični. poleg gospodarskih, stiki lah ko prispevali k utrditvi demokratič nih režimov v Latinski Ameriki. I talija, je dejal Pertini, bo podprla vsak sporazum med državami And skega pakta in EGS.
Italijanski predsednik je med svojim obiskom v Bogoti podpisal tu di sporazum po katerem bodo itali
janska podjetja zgradila na reki Magdaleni jez za hidrocentralo, ki bo obratovala s tremi 170-megavatr nimi turbinami.
Salvadorski škof na obisku v Vatikanu
VATIKAN — Salvadorski nadškof msgr. Arturo Rivera Damas ie včeraj prispel v Vatikan v okviru svojega potovanja do zahodnoevroo-skili prestolnicah, kjer skuša iskati oporo pri poskusil), da bi nas'i politično rešitev salvadorske krize. Medtem pa salvadorski obrambni minister Hose Guillprmo Garcia zagotavlja. da bodo krizo rešili na bojišču.
MADRID - Španska skupščina je predsinočnjim z veliko večino (proti so bili le trije poslanci I odobrila zakon o «obrambi ustave* ki predvideva iasne in bolj stroge kazni za vse. ki sodelujejo s teroristi.
PARTZ - Protisocialistični francoski dnevnik «Le Matin de Pariš* je včerai napisal, da je Francija pro-dala rilski hunti 50 tankov, ki ao jih že ukrcali v Bordeauxu.
ODLOČNA AKCIJA PROTI NAMERAM OBČINSKE UPRAVE
PREBIVALSTVO TREBČ JE VČERAJ PREPREČILO DA BI PEPEL ODLOŽILI NA NEKDANJE SMETIŠČE
Tovornjak s škodljivim pepelom je dvakrat privozil v vas - Prišle so tudi policijske sile, ki niso posegle - Prefekt sklical za danes sestanek za določitev novega odlagališča
V Trebčah je šlo včeraj zares. Tovornjak s strupenim pepelom, ki so ga vaščani v sredo, kljub napovedi odbornika De Rote, zaman čakali na križišču pokrajinske ceste s potjo, ki vodi k nekdanjemu zloglasnemu smetišču se je pojavil v. vasi včeraj, v zgodnjih jutranjih urah. Vendar njegova dolga vožnja od mestnega upepeljevalnika na Pantalejmunu se je na križišču tudi prekinila. Več desetin vaščanov mu je zaustavilo pot. «Nočemo spet postati smetišče Trsta» — je pisalo na enem izmed številnih transparentov, ki so jih Trebenci pripravili za to priložnost in v tem napisu je bil strnjen tudi smisel njihove protestne akcije. Toliko let smo prenašali ropot tovornjakov smetarske službe, smrad in podgane, je bilo večkrat slišati med ljudmi, sedaj pa bi spet radi prav na naših tleh odla-
gali še veliko nevarnejše odpadke. V središču gneva in ogorčenja je bil seveda občinski listarski odbornik De Rota. «Zakaj moramo vedno Kraševci plačevati za napake nesposobnih upraviteljev* — so se zato Trebenci vpraševali z drugim transparentom ter se istočasno zgražali nad dejstvom, da odborniku še zdaleč ne pride na misel, da bi jim prišel osebno obrazložit svojo odločitev, tako bot se za vsakega javnega delavca spodobi. Odbornika seveda ni bilo na spregled. Namesto njega so prišle policijske sile, ki sicer niso posegle, vendar policijska prisotnost je le policijska prisotnost in ima vselej ustrahovalni priokus.
Medtem so vozniku tovornjaka naročili naj se preusmeri proti Bar-kovljam, če mu že v Trebčah ne kovljam, če mu že v Trebčah ne do-
NA SINOČNJI SKUPŠČINI V TREBČAH
Zagotovila odbornika De Rote
Občinski odbornik De Rota je sinoči gotovo razumel, da je občinska uprava naredila veliko napako, ko je mislila, da bo lahko ponovno odprla smetišče v Trebčah. Na množičnem sestanku, ki so ga v trebenskem Ljudskem domu priredile vaške organizacije, je lahko prišel do spoznanja, da Trebče ne bodo nikoli dovolile, da bi kamioni prevažali strupeni pepel iz upepeljevalnika na mesto v neposredni bližini vasi, ki je pred leti delalo sramoto ne samo temu vzhodnokraškemu predelu, ampak predvsem tedanjim občinskim upraviteljem, ki so to omogočili in v teku let dovoljevali. Do tega spoznanja je lahko prišel, ko je na sinočnjem javnem zborovanju poslušal upravičene proteste domačinov, ki so v mestoma napetem vzdušju, a z omikanimi nastopi in besedami izražali vso svojo ogorčenost in od odbornika zahtevali pojasnila, zakaj si je občinski odbor Liste za Trst lahko dovolil kaj takega in šel brez vsakega pomisleka mimo volje prebivalstva.
Odbornik De Rota je sicer odgovarjal malo v zadregi, tudi vsa njegova pojasnila niso bila vedno prepričljiva. Na koncu razprave se je sicer obvezal, da danes kamioni ne bodo niti poskušali pripeljati odpadkov iz upepeljevalnika v Trebče, kot so to naredili včeraj. Obvezal se je tudi, da bo občinska uprava na današnjem dopoldanskem sestanku na prefekturi skušala najti drugačno rešitev.
V razpravo, ki jo je vodil 'pokrajinski svetovalec Vilhelm, so posegli številni domačini, ki so predvsem zahtevali, da se mora spremeniti dosedanji odnos med mestno oblastjo in kraškim prebivalstvom, ki mora vedno prenašati številne krivice. Spregovorila sta tudi predsednik KGS Budin in občinski svetovalec KPI Monfalcon,’ ki je orisal vlogo občinskega sveta v vsej tej zadevi in predloge stranke za pozitivno rešitev vprašanja. Na koncu je spregovoril še občinski svetovalec SSk Lokar.
volijo odložiti črnega pepela. Vendar De Rota očitno ni vrgel puške v koruzo. Kaj ko bi poskusili spet, si je rekel, morda se bo dal vsaj en tovor odložiti v Trebčah in če bo šel eden, bodo lahko šli drugi. Tako se je isti tovornjak z istim šoferjem spet pojavil v Trebčah okrog poldne, toda njegov prihod je tokrat poleg vršenja, ki je vzvalovilo med ljudmi, naznanila tudi plat zvona z vaške cerkve. Kot v starih časih, ko so naznanjali turške napade. Tudi tokrat tovornjak ni mogel naprej in nič niso zalegla prigovarjanja policijskih agentov. Trebenci s predstavniki vaških organizacij na čelu so še enkrat poudarili, da ne bodo na noben način sprejeli «nove-ga darila melonarjev — okuženja Krasa in Trsta* kot je zgovorno pisalo na tretjem transparentu.
Skratka, namen listarske uprave, za katerega bo treba pravzaprav še ugotoviti, do kakšne mere je sploh zakonit, včeraj ni uspel. Odpovedal sem se že dvema dnevoma službe in ustrezne plače, da stražim dohod k smetišču, a odpovedal se bom še tednu dni, če bo treba, samo da preprečimo dovažanje strupenega pepela*, je odločno dejal eden od vaščanov in za njim so povzeli številni drugi in nadaljevali stražo tudi ko je tovornjak spet odpeljal nazaj poln tovor, ko je odšla tudi policija in ko so prišla nova zagotovila ,da ne bodo več vozili v Trebče. Sklenili so celo, da bodo budnost še okrepili ter pozvali k sodelovanju tudi prebivalstvo sosednjih vasi. To sodelovanje so namreč nekoliko pogrešali, kot so pogrešali prisotnost nekaterih političnih sil, da o občinskih upraviteljih sploh ne govorimo.
Kaj pa se je medtem dogajalo na občini? V uradu odbornika De Rote je v določenem trenutku zabrnel telefon. Bil je tržaški prefekt Mar-rosu, ki je s Trebč prejel prve vesti o dokaj napetem položaju v Trebčah ter sklenil ukrepati, da bi se položaj razčistil. Tako je sklenil sklicati za danes na prefekturi sestanek med občinskimi upravitelji in predsedstvom Ustanove za industrijsko cono EZIT, na katerem bi se konkretno dogovarjali o uporabi neke glinaste doline v industrijski coni, ki ji pravijo «Ai laghetti*. za odlaganje smeti. Kaj bodo tu sklenili,
bomo videli danes.
Včeraj so se sestali tudi načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu in tudi tu so bile eden glavnih argumentov razprave Trebče. O tem bomo seveda veliko slišali tudi na drevišnji občinski skupščini, na kateri bodo prav gotovo prisotni v precejšnjem številu neposredno zainteresirani trebenski vaščani. Melonar-ska uprava bo morala jasno povedati, kako si je vso zadevo s škodljivim pepelom pravzaprav predstavljala, potem ko si že toliko časa polni usta z ekološkimi gesli o zaščiti Krasa. «Ne more si dovoliti, da bi s Kraševci ravnala kot svinja z mehom*, je bila med tolikimi, drastična pripomba priletnega Treben-ca, potem ko je včeraj tovornjak drugič odbrzel s svojim črnim tovorom iz vasi.	dk
V OBRAMBO LADJEDELNICE ALTO ADRIATICO
Podporo delavcev m upraviteljev torkovi celodnevni splošni stavki
V našem mestu in v vsej pokrajini so v polnem teku številne pobude za pripravo splošne stavke, ki bo v torek, 7. aprila, v obrambo ladjedelnice Alto Adriatico. Na vseh delovnih mestih potekajo delavske skupščine, tako v industriji (ATSM, Tovarna velikih motorjev, Italsider, štivanska papirnica, Snia Viscosa, CMI, Italcantieri), v javnih podjetjih (ACT, ACEGA, ENEL itd.) ter v javnih ustanovah (občina, šole, bolnišnice). Skupščine na katerih govorijo tudi delavci milj-ske ladjedelnice, so zelo dobro obiskane ter kažejo na veliko zanimanje in angažiranje vsega delavstva okrog ključnega problema ohranitve CCA.
Poleg tega je v teku tudi delitev letakov ter lepljenje dvojezičnih manifestov, vsak dan pa je tudi v raznih mestnih četrtih okrog trideset letečih shodov, na katerih sindikalisti seznanjajo prebivalstvo z razvojem problema ladjedelnice. Jutri ob 11. uri bo v Časnikarskem krožku tiskovna konferenca, na kateri bodo orisali pomen omenjenih pobud ter ciljev torkove stavke. Na tiskovno konferenco so vabljeni tudi iavni uDravitelji.
Glede slednjih naj zabeležimo, da so včeraj predsednik tržaške pokrajine Carbone ter župani vseh občin pokrajine podpisali lepak, ki izraža podporo celodnevni splošni stavki ter poziva meščane k najširši udeležbi. Dan po stavki, se pravi 8. aprila, bodo predstavniki dežele in krajevnih ustanov priredili v Rimu tiskovno konferenco, da bi seznanili tudi širšo javnost s problemi tržaškega gospodarstva. Omenjeni upravitelji so tudi že zahtevali srečanje s predstavniki parlamentarnih skupin ter s predsedstvom vlade, da bi še enkrat zahtevali u-stanovitev mešane družbe med Fincantieri in deželno finančno družbo, ki naj bi upravljala miljsko ladjedelnico. Tiskovna konferenca bo ob 11.30 na sedežu naše dežele v Rimu, udeležili pa se je bodo podpredsednik deželnega odbora De Carli, predsednik pokrajine Carbone in tržaški župan Cecovini.
PO BESEDAH PRISTOJNEGA ODBOR N!ŠT V A ZA INDUSTRIJO
Dežela je za sedaj izključila možnost odprtja novega kamnoloma pri Bazovici
Odprla pa bi ga lahko cez eno ali dve leti ■ Seznaniti bi morala prizadeto prebivalstvo, da bi skupaj z njim bolje uskladila razne družbene in gospodarske potrebe
Če so se Trebenci iz zaskrbljenosti in odločnega protesta sedaj mobilizirali, da bi preprečili ponovno odprtje smetišča v neposredni bližini vasi, bodo Bazovci za gotovo lahko mimo spali, vsaj za eno ali dve leti, ker je bilo odprtje kamnoloma v neposredni bližini Bazovice vsaj za sedaj odloženo.
Tako so nam včeraj potrdili na deželnem odbomištvu za industrijo, ki je direktno odgovorno tudi za u-pravljanje in torej tudi za odpiranje novih kamnolomov. Istočasno so še pristavili, da ni mogoče izključiti možnosti, da bi kamnolom pri Bazovici le odprli, ko bi se v prihodnosti v naši pokrajini pojavila potreba po novih količinah kamenja in grušča za uporabo v razne namene. Po mnenju deželnega odbor-
..........................................mn„„,.............................................IHHIH.1HIHIIIIIIIIIIIHI.II........Hlllllllllllll.......................1........II........................|I..'IIII....."..".|»|".||..."."..,...|
. UDELEŽILI SO SE JE MLADINCI LEVIČARSKIH STRANK
Proti razsodbi v Catanzaru včeraj enotna manifestacija
Sramotna razsodba prizivnega sodišča v Catanzaru, ki je pred dnevi odločilo, da ni zadostnih dokazov, da bi bili fašisti Franco Freda. Giovanni Ventura in Guido Giannettini krivi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu pred 11 leti, ko je bilo zaradi eks plozije peklenskega stroja ubitih 16 oseb, je tudi v našem mestu povzročila oster protest. Včeraj ob 18. je namreč s Trga sv. Jakoba krenil sprevod, za katerega so dali pobudo Zveza komunistične mladine Italije, italijanska socialistična m'adina, PDUP, DP. združenje ra dikalcev «Elio Vittorini*. udeležili pa so se ga tudi tržaški anarhisti, ki se vsekakor niso strinjali z u-radnimi gesli manifestacije, ki je zbrala okrog 200 - 300 mladincev in mladink.
Med sprevodom po mestnih uli cah so mladi s skandiranimi gesli izpričali protest in obscdbo nad ravnanjem sodnih organov, ki so že itak z Valpredovim primerom jasno dokazali, da jim ni do resnice. Pokol na Trgu Fontana je do danes jasna priča, kako se misli država boriti proti delavskemu, študentskemu in splošno naprednemu gibanju, ki se je začelo leta 1938. Trg Fontana je začetni člen spirale nasilja, ki je lani dosegla svoj vrhunec s pokolom v Bologni: vanjo so vpleteni državni voditelji tistih let. visoki funkcionarji tajnih služb, italijanski neofašisti: ki imajo vsekakor mednarodne povezave Nad vsem tem je sodišče v Catanzaru zaprlo oči, še enkrat je bilo njegovo delovanje le v »posmeh pravici*. To so bile nekako skupne misli, ki so jih na neformalnem zborovanju na Trgu Goldoni nato izrekli predstavniki organizatorjev manifestacije Caceia (ZSMI) Bus-dachin v imenu radikalcev, Doven na za DP in anarhist Peter.
Resnici na ljubo je treba poveda ti, da je bil sklepni del manifesta cije precej ohlapen, morda tudi za-
radi odmaknjenosti ZKMI, ki ni predstavila svojega govornika. Sprva sta vsekakor bila najavljena Valpreda in odvetnik Battello za govornika, ker se pa nista mogla udeležiti manifestacije, se je ZKMI, kot rečeno, odpovedala sklepnemu delu. Ob tem je treba tudi pripomniti, da je razsodba v Catanzaru prizadela vse demokratične državljane in ne samo mladih, zato se nam zdi vsekakor čudno, da se je niso udeležile tudi druge politične i- družbene komponente, (nf)
• Tržaška občina sporoča, da je treba prošnje za sprejem v poletne kolonije izpolniti čimprej in izročiti šolskim zdravstvenim asistentom. Rok za vložitev prošenj zapade namreč 15. aprila.
• Danes ob 18.30 bo v Ul. del Pra to javni shod, ki ga prireja sekcija KPI «Pratolongo» in na katerem bodo govorili o vladnih ukrepih za zajezitev gospodarske krize.
RAZSODBA PRETORJA REINOTTUA ‘
I	. r . . J»tvr«-V\ ....» . ■ ■♦-.'■■' UtriM. '
Dr. Špehar bo lahko še naprej ordiniral tudi v našem mestu
Mednarodno znani slovenski travmatolog dr. Aleksander Špehar bo lahko še naprej nemoteno ordiniral tudi v našem mestu, čeprav mu je tržaška zdravniška zbornica skušala to preprečiti s sodnim postopkom. Marsikateri Tržačan se je doslej zatekal k dr. Špeharju kot izvrstnemu ortopedu, to pa je očitno zbodlo tržaške zdravnike oziroma njihovo zbornico, ki je dr. Špeharja prijavila sodišču pod obtožbo nedovoljenega opravljanja zdravniškega poklica, ker seveda, kot jugoslovanski državljan, ni bil vpisan v italijansko zdravniško zbornico. Sicer se dr. Špehar lahko ponaša kar s tremi univerzitetnimi diplomami, od katerih je eno dobil na turinski univerzi, drugo v Parizu, tretjo pa v Jugoslaviji. Toda tri diplome nič ne zaležejo, vsaj v očeh tržaške zdravniške zbornice ne: e-dini pogoj za opravljanje zdravniškega poklica — po njihovem mnenju — je prav vpis v zbornico.
Toda tržaški pretor dr. Reinotti je to neupravičeno prijavo odločno
zavrnil in dr. Špeharja oprostil vsake krivde, češ da kaznivega dejanja v tem primeru sploh ni. Zdravstvena določila namreč jasno določajo. da ni potreben vpis v zbornico, če gre za zdravnika, ki je tuj državljan in ki samo občasno ordi-nira v Italiji.
Priprave KPI na volilno kampanjo o referendumih
Vodstvo tržaške federacije KPI se je sestalo v prejšnjih dneh in na osnovi poročila J. Cancianija razpravljalo o angažiranju partije v volilni kampanji pred šestimi referendumi. Potem ko je bila poudarjena nujnost angažiranja vseh sekcij, da bi prišlo do racionalne in odgovorne razprave z državljani, je bilo tudi ugotovljeno, da morajo biti referendumi priložnost za soočanje, usmerjanje in široko enotne pobude v mestnih četrtih, na delovnih mestih in v šolah.
ništva za industrijo se bo torej to vprašanje ponovno postavilo čez e-no, ali pa čez dve leti, zaradi česar naj bi bila trenutna zaskrbljenost vaščanov popolnoma odveč.
Res pa je tudi, da slovenska strokovna organizacija Kmečka zveza, po skoraj enem letu, še ni prejela nobenega odgovora na pismo, ki ga je odposlala na deželno odborništvo za industrijo in v katerem je, upoštevajoč upravičeno zaskrbljenost domačinov, izrazila mnenje, da bi se moralo pristojno odborništvo nujno posvetovati tudi z neposredno prizadetim prebivalstvom in organizacijami,- ko gre za tako važne odločitve, kot je odprtje novega kamnoloma. Kmečka zveza zato še sedaj pričakuje, da bi jo zastopniki pristojnega deželnega odborništva uradno seznanili z zadevo in s tem omogočili boljše usklajevanje raz-Lih družbenih in gospodarskih potreb ha teritoriju. Ne gre namreč podcenjevati dejstva, da bi odprtje novega kamnoloma v neposredni bližini Bazovice povzročilo veliko škodo, ne samo krajevnemu kmetijstvu, ampak tudi drugim produktivnim dejavnostim.
Celotna zadeva je bila torej zaenkrat odložena. Sicer pa je za odprtje kamnoloma dovolj, da odbornik za industrijo, ki je obenem podpredsednik deželne vlade, socialist De Carli, podpiše dekret, na osnovi katerega bi družba SICAT lahko torej takoj začela z deli. Slednja je
V NEDELJO NA OPČINAH
Komemoracija 71 talcev
Ob 37. obletnici mučeniške smrti 71 talcev, ki so jih nacisti postrelili na openskem strelišču, bo v nedeljo, 5. aprila, ob 15.30 na samem strelišču slavnostna komemoracija, ki jo organizirajo odporniška združenja VZPI - ANPI, ANPPIA ir ANED. Govorila bosta Claudio Tonel in Vojko Kocman, nastopil pa bo tudi moški in ženski pevski zbor »Tabor* z Opčin.
jniiiiiiiiiBf n«m«»imii»Bf ••i»i»aiiiiiiit(it«»*«ni»ni»i»iiniiHiBi*i»niiiiiin»ii,i»ii»»Biiiinniii»si»iiiiii»»,,ii»iii»*iB<iii»»i*<Bii»Bii«i»iii«i,,»ii,B,ii*Bii*,»i*Bif *i*ibi»**biibbbib®bbib,biiibb**i»,iiibbi*b»i**,b*bbb"*»***ibi»*bb»,b**bii*i**
Eksperimentiranje na šolah zakaj in kake
Daiu*s okrogla miza o reformi višje srednje šole
Tržaška pokrajinska uprava prireja v sodelovanju s Sindi katom slovenske šole ciklus razprav o eksperimentaciji in reformi višje srednje šole. Prva taka okrogla miza bo danes ob 18. uri v veliki dvorani liceja «Dante Alighieri*. na kateri bodo razpravljali nrav o eksperimentaciji na višjih srednjih šolah Na okrogli mizi bodo sodelovali izvedenci iz naše dežele, pa tudi iz Lombardije in Emili.je.
Čeprav počasi pa kljub temu vztrajno gremo naproti prenovi višjih srednjih šol. Stranke so že predložile svoje osnutke, prav tako ima izdelana svoja stališča sindikalna zveza, med izvedenci je razprava že dolgo v teku. Toda kaj vemo mi kot manjšina o novi šoli, ki bo tudi naša šola?
Kot je na žalost navada, precej zaostajamo za dogodki tudi ob tej priliki. Preti nam nevarnost, da se bomo znašli z reformo pred vrati — z reformo, ki bo zahtevala od nas veliko informiranosti, znanja in ustvarjalnosti — brez priprave, in da bomo prav lahko zapravili dragocene možnosti in se znašli v nepotrebnih težavah. V tem je tudi razlog da Sindikat slovenske šole prireja vrsto srečanj na temo eksperimentiranja, zlasti tistega, ki je v teku na mnogih italijanskih šolah že nekaj let. V kratkem bo namreč to tudi naš problem.
Eksperimentiranje je izraz, ki pomeni kritično preizkušanje novih metod vsebin in odnosov v višjem šolstvu, na kratko povedano lahko rečemo tudi, da gre za preizkušanje nove šolt. To pomeni, da ne moremo skočili kar iz dneva v dan v popolnoma nov način poučevanja brez vsake priprave in brez izkušenj. Potrebno je temeljito razpravljanje o možnostih, ki so dane, poznavanje reform in šolstva drugih dežel in podobno načrtovanje. O vsem tem pa ni potrebno samo razmisliti, ampak je potrebno tudi v praksi to načrtno in vestno preizkušali, se iz tega naučiti, katere novosti je potrebno ohranjati, katere zavračati. Eksperimentiranje orej ni preizkušanje v prazno, preizkušanje zaradi novosti, zametavanje starega, ker je staro. Eksperimentiranje predvsem pomeni, da smo stalno pripravljeni spoznavati napake in izpopolnjevati svoja spoznavanja.
V praksi to pomeni, da nam izkušnje šol, ki že nekaj let eksperimentalno delujejo, zelo pomagajo k temu, da si izdelamo vsaj približno predstavo o tem, kakšno šolo si želimo z reformo doseči za našo manjšino. Nekatere točke, v glavnem bistvo reforme, naj tukaj strnemo v nekaj točk.
1.	Ves sistem licejev, tehničnih in drugih zavodov, skratka razdrobljeno višje srednje šolstvo je potrebno po eni strani poenotiti, zato da šola nudi mladini čim širšo in enako bogato razčlenjeno izobrazbo. S tem se izognemo na primer dejstvu, da je danes med znanjem in kulturo dijaka učiteljišča, strokovnega zavoda in liceja taka velika razlika. Ne gre le za količino znanja, ampak predvsem za to, da določene šole popolnoma zanemarijo nekatere vsebine, druge pat isto vsebino preveč poudarjajo. Nekatere šole zanemarjajo znanstveno vzgojo, druge popolnoma zanemarijo tehnično vzgojo, tretje pa humanistično. Vsaj dveleten poenoten študij za vse dijake bi dal vsem podobne možnosti, da si na podlagi skupne širše izobrazbe usmerjajo svoj študij v zadnjih tre letih. To je tudi osnova demokratičnega šolstva, to je garancija, da nekateri predmeti in šole izgubijo pečat odličnosti drugi pa pečat manjvrednosti in nekulturnosti.
2.	Predmetnik (seznam predmetov, ki jih šola nudi dijakom) se močno razširi. Ostanejo nekateri osnovni predmeti, ki so obvezni, vpeljani pa so tudi novi predmeti, med katerimi dijak lahko izbira in se pozneje vanje tudi poglobi in na podlagi tega tudi izbere poklic in se nanj pripravi. To ima več posledic: dijaki razširijo svojo izobrazbo in poleg znanja pridobijo tudi zavest o možnih poklicih, ki obstajajo in se nanje zavestno pripravijo. Vsi vemo, da danes pri nas večina dijakov gre v vedno iste poklice in celo ob maturi ne ve, kaj bo
potem, šola s tem postane dosti bolj živa in pa koristen člen družbenega in gospodarskega življenja, ker vključuje mladino na zelo široke področje zaposlitve. To bi bilo zlasti važno za nas Slovence, ki imamo skrajno omejeno možnost za izobraževanje v slovenščini in nudimo svoji mladini izredno ozko izbiro poklicev.
Prav tako je bistven del eksperimentiranja in nove šole nov ncčin dela med profesorji in dijaki. Reforma predvideva veliko ekipnega dela, tesno sodelovanje, prepletanje predmetov. Delo posameznega profesorja postane manj važno, oziroma je važno kot del enote, ker so v ospredju profesorji kot raziskovalna skupnost, ki skupno išče nove pristope, metode in vsebine za čim učinkovitejši razvoj šole. S tem tudi profesorji najdejo več osebnega zadoščenja v vzgojiteljskem delu. Tak tip poučevanja jim nudi več veselja pri delu, več spodbud in odkritij. Tudi dijak pridobi zavest, da ne dela zase ali za oceno, ampak da je del šolske skupnosti. Problem eksperimentiranja prinaša tudi zelo tehtna vprašanja, kot so finančna sredstva, ker eksperimentacija zahteva prenovitev prostorov, laboratorije, knjižnice, prostore za skupinska dela. Prav tako gre za vprašanje, kdaj in kako naj imajo profesorji možnost, da se na svoje delo pripravljajo, kje dobijo potrebno dokumentacijo, pomoč, ker brez rešitve teh vprašanj tako zapleteno in zahtevno delo ne more dobro steči.
Važno je da se v razpravo o eksperimentiranju vključimo prav vsi, ki nam je šolstvo pri srcu, saj ima manjšina veliko potrebo po izredno kvalitetnem, modernem in prenavljajočem se šolstvu, ki ji edino lahko zagotavlja perspektive za razvoj na kulturnem področju pa tudi na družbenem.
A. R.
že odkupila približno devet hektarov zemlje, ves kamnolom pa bi »pokril* skoraj še enkrat toliko površine. (as)
Trije ranjeni v železarni Italsider
Ognjeni zublji, ki so se včeraj popoldne nepričakovano razplamteli v prostorih železarne Italsider, so lažje ranili tri osebe, ki so bile v neposredni bližini. To so vodja oddelka Claudio Carubolo iz Ulice Giu-liani 9, delavec Gianfranco Giostra iz Ul. Piccardi 62 ter uradnik Franco Di Bernardo iz Ul. Guardiella 2. Vse tri so sprejeli na dermatološkem oddelku tržaške bolnice, kjer se bodo morali zdraviti zaradi opeklin prve in druge stopnje.
OD JUTRI DALJE
V TRŽAŠKI KNJIGARNI RAZPRODAJA VSEH KNJIG
Razprodaja bo trajala do 18. t.m. dni popusti, ki dosežejo tudi 70 od
- Ugo-sto
V zadnjih časih je veliko govora o slovenski knjigi. In to ne toliko o vsebini določenih knjig, temveč prav o ceni, ki seveda ni dosegljiva prav vsakemu žepu. Priča smo namreč vrtoglavemu naraščanju cen knjig, za katere je treba odšteti tudi po več desettisočakov, kar seveda odvrača od nakupa še tako zagrizenega in strastnega bralca. Pa vendar brez knjige sodobni človek skorajda ne more, saj je knjiga med glavnimi gonili napredka posameznikov in skupnosti. Knjiga je dragocena sopotnica našega vsakdanjega življenja, čeprav je povpraševanje po njej iz dneva v dan manjše, seveda tudi zaradi pretirano visokih cen, o katerih smo že spregovorili.
Vsekakor gre pozdraviti pobudo Tržaške knjigarne, ki bo imela od jutri pa do 18. aprila razprodajo knjig. Tržaška knjigarna se tako še enkrat postavlja kot središčna institucija Slovencev v Trstu in njena vloga bo v bodoče vsekakor še bolj okrepljena, saj je končno prišla do novih prostorov. Razprodaja knjig bo tako priložnost, da se stari obiskovalci knjigarne spet vrnejo v svoj »dom*, po drugi strani pa bo seveda spodbuda k nakupu knjige in to po izjemno ugodnih cenah. Naj povemo samo to, da gre popust pri posameznih knjigah od 10 od sto do 70 od sto. Skratka, v prihodnjih štirinajstih dnevih se ponuja enkratna priložnost, da s skromnim izkupičkom pridemo do tudi najbolj dragocene knjige, (mč)
Pagninijev portret bodo odstranili
Protestno pismo VZPI - ANPI,
ANPPIA in ANED tržaškemu županu Cecovini ju
Portret bivšega tržaškega »podesta* Cesareja Pagninija, ki je vodil tržaško občino v tragičnih dneh nacistične zasedbe mesta, bodo odstranili iz občinske galerije, kjer so tazobešeni portreti bivših tržaških županov. Občinski odbor se je odločil za odstranitev slike ne toliko zaradi številnih ogorčenih protestov demokratičnih organizacij in ustanov, pač pa potem ko je prejel brzojavko samega Pagninija, ki pravi, da noče biti predmet polemik med tržaškim javnim mnenjem.
uifiiiiimiiiiiiiiiuiiiiMiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiMiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii
TRŽAŠKI ZAPUT ZADEVI »7, APRIL*
DOCENTA ZAMBONI IN SEREN0 OBTOŽENA PREVRATNIŠTVA
Namestnik državnega tožilca v Trstu dr. Roberto Staffa je včeraj izrazil svoje zadovoljstvo v zvezi z razsodbo preiskovalnega sodnika Amata iz Rima, ki je v preteklin dneh sklenil poslati pred sodnike 70 pripadnikov gibanja «Autonomia organizzata*, med katerimi sta tudi dva docenta tržaškega vseučilišča — Giovanni Zamboni in Giano Sereno. Slednja sta obtožena, da sta v okviru ilegalne organizacije Potere operaio sodelovala pri organizaciji oborožene tolpe in združevanju v prevratniške namene. V zadevo, ki je splošno znana pod imenom «7. april*, je bila vpletena tudi znanstvena raziskovalka Marj na Cattaruzza, ki pa jo je sodnik Amato oprostil vsakršne krivde.
Oba obtoženca sta že 14 mesecev, od takrat, ko je Staffa izdal zaporna naloga, na tujem. Za enega on, njiju se vedno bolj uveljavlja vest da ga .je skesani terorist Fioron; obtožil posredništva pri «operaciji* za nakup orožja v Avstriji. Marina Cattaruzza pa .je za prihodnji po nedel.jek napovedala javno srečanje v Cappelli underground, na katerem bo s pričevanjem odvetnika Maniacca posredovala javnosti in tisku svoje izkušnje v tržaškem za pletu zadeve «7. april*.
Zaplenili 12 ton tujih cigaret
Finančnim stražnikom iz Trsta je pred dnevi uspel pravi podvig. Na morju v bližini Gradeža so namreč zadnjega marca ob približno 19.30 zapazili večjo jahto z panamsko zastavo, ki je plula proti otoku Porto Budo. Finančnim stražnikom se je ladja zdela sumljiva in so se ji približali ter zaukazali, naj se ustavi. Posadka ladje pa je naredila gluha ušesa in pognala motorje na vso moč ter skušala zbežati proti laguni Finančni stražniki so jahti seveda takoj sledili, pa čeprav je le ta zapeljala na plitko morje in je nekaterim članom posadke uspelo pobegniti.
V mrežo pravice pa sta padla poveljnik jahte (jugoslovanske narod nosti) in neki italijanski član posad ke, ki so ju nemudoma prepeljali v koronejske zapore.
niče in komolca, hude udarce v prsni koš z verjetnim zlomom reber ter rane in udarce po čelu in lo banji.
V poznih nrah smo izvedeli, da je Portuesejeva nekaj minut po polnoči podlegla poškodbam na oddelku za oživljanje.
Se včeraj je župan Cecovini prejel protestno pismo, ki so mu ga naslovile odporniške organizacije VZPI - ANPI, ANPPIA in ANED s pozivom, naj Pagninijev portret odstrani iz občinske palače. Omenjene organizacije so v pismu poudarjale, da je bil Pagnini aktiven sodelavec nacistov v najbolj temačnem obdobju tržaške zgodovine, ko je nacistični teror vladal v mestu in še posebno v zloglasni Rižarni. Pagnini pa je bil tudi ustanovitelj in voditelj polvojaške organizacije «Guardia civica*, ki je med drugim spremljala, skupaj z drugimi kola-boračionističnimi oddelki, deportirance v nacistična uničevalna taborišča, kot se dobro spominjajo številni člani ANED, organizacije bivših deportirancev.
• Svetoivanski rajonski svet se bo sestal na redni seji dne 8. aprila ob 19.30. Na dnevnem redu, med drugim, mnenje o predlogu za poletne centre ter uporaba telovadnice v bivšem begunskem taborišču v Ul. delle Docce.
Primorska poje drevi na Opčinah
Openski Prosvetni dom bo danes prvič gostoval pevske zbore, ki nastopajo v okviru revije Primorska poje. Drevi ob 20.30 bo namreč pred openskim občinstvom nastopilo 12 primorskih pevskih zborov, ki bo pokazalo svoje znanje in prepričani smo, da bodo zadovoljili poslušalce, saj dobr» vemo, kako naš človek z zanimanjem in rad sledi lepemu petju.
Drevi se bo torej v Prosvetnem domu predstavilo 12 zborov, in sicer zbori iz Gorice, Bertokov, Saleža, Komna, Mač-kolj, Dvorov nad Izolo, Dutovelj, Deskel, Nove Gorice, Pirana, Kopra in Vrtojbe.
Ob težki izgubi drage mame izrekajo Nadji Benčič-Laine delovni tovariši Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika globoko sožalje.
Tržaška folklorna skupina «Stu ledi* izreka iskreno sožalje Pferu Lameju in družini ob izgube drage tašče Cvetke Benčič.
Ob prerani smrti gospe
Cvetke Komar por. Benčič
izrekata svoje iskreno sožalje užaloščenim svojcem
družini Resinovič in Valenčič
Trst, 3. aprila 1981
Smrtna nesreča
Na oddelku za oživljanje se bori s smrtjo 43-letna Antonina Portue-se iz Ul. Valentini 19, ki ,io ie vče raj nekaj po 20. uri povozil na Ul. Revoltella avto fiat 127, ki ga je upravljal 67-letni Antonio Bogatin iz Ul. D'Alviano 68. Do nesreče je prišlo v višini Ulice D'Angeli. kjer je Portuesejeva prečkala cesto izven prehoda za pešce. V bolnici so ji ugotovili zlom obeh nog in des nega kolka, verjetna zloma mede-
Nenadoma nas je zapustila naša preljuba
CVETKA KOMAR por. BENČIČ
Žalujoči mož Vinko, mama Urška, hčerki Lilijana in Nadja z možema ter vnuki Aljoša, Igor in Giada.
Žalovanju se pridružujeta družini Dobrila in Bartoli. Datum in uro pogreba bomo sporočili.
Trst, Ricmanje, Hrpelje, 3. aprila 1981
Za predrago
CVETKO
žalujejo sestra Milka z možem ter nečakinji Nadja in Neva z družinama.
Ricmanje, 3. aprila 1981
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama
IVANKA KALC
Pogreb bo danes, 3. t.m., v Kopru ob 16. uri.
Žalostno vest sporočajo: hči Leda z možem in drugo sorodstvo
Koper, Opčine, Padriče, 3. aprila 1981
SLOVENSKO , STALNO „ l-* GLEDALIŠČE V TRSTU
PETINTRIDESETLETNICA GLEDALIŠKEGA DELA ZLATE RODOŠEK in JOŽKA LUKEŠA
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
tragikomedija v dveh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR
danes, 3. aprila, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski jutri, 4. aprila, ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri
v nedeljo, 5. aprila, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
PRIMORSKA POJE 81
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH DANES, 3. APRILA, OB 20.30 (po italijanskem času)
Nastopajo: mladinski oktet Primož Trubar - Gorica, mešani zbor KS Bertoki, moški zbor Rdeča zvezda - Salež, moški zbor 15. februarja - Komen, mešani zbor Mačkolje, moški zbor Janko Premrl Vojko - Dvori nad Izolo, moški zbor Venček - Dutovlje, mešani zbor Jože Srebrnič - Deskle, moški zbor Meblo - Nova Gorica, moški zbor Karol Pahor - Piran, dekliški oktet Koper, moški zbor Ciril Silič - Vrtojba.
Razna obvestila
KD Lonjer - Katinara, ŠD Adria
prirejata večer z diapozitivi Damjane Ota o potovanju po Šri Lanki in Nepalu v ponedeljek, 6. aprila, ob
20.30	v društvenih prostorih v Lon-jerju.
Dom «A. Sirk« v Križu je dobil telefon s številko 220-505.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan moj dragi nono MARIO PETAROS iz Boršta. Vse najboljše, posebno pa mnogo zdravja, mu želi Monika. Voščilu se pridružujejo vsi domači.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 3. aprila
ŽARKO
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob
18.35	— Dolžina dneva 12.54 — Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 16.53
Jutri, SOBOTA, 4. aprila IZIDOR
Vreme včeraj: naj višja temperatura i7|8 stopinje, najnižja 13, ob 18. uri 16 stopinj, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstot-na, nebo malo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Simone Candias.
UMRLI SO: 52-letni Vincenzo Gr gič, 46-letna Maria Rossi por. Bo-nazza, 83-letni Luciano Calogiorgio, 54-letni Angelo Carletti, 65-letni Angelo Danieli, 75-letni Felice Boz, 53-letni Servolo Coslovich, 96-letna Ben-venuta Dobrigna vd. Percossi, 70 letna Teresa Zacchigna, 84-letna Giovanna Iacofcich vd. Corsari, 70-letna Carmen Cane vd. Masotti, 42-letni Mario Cociani, 80-letna Rosa Pellasehiar por. Castellaneta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (nd 8 30 do 20.30)
Trg Ospeda>e 8, Ul. DellTstria 35. Miramarski drevored 117, IJI. Com-bi 19
(od 8.30 do 13. in nd 16. do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (nd 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
?D«*AVSTVKNf DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 211 (KI do 8 ure tri 732 627. predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 8 do 20 ure. tel 68 441
Gledališča
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124: Bazovica: el 226 165: Opčine: tel 211001: Vosek: tel 225 141; Božje polje Igonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 00 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: M 213137; M lie: tel 271 124
OBČINA TRST
Oddelek XIII Urbanistika in Promet Uprava Prot. XIII - 78/114/15 PREDMET: Podrobnostni načrt za bolniško področje in okrepitev javnih uslug na Katinari.
ŽUPAN
Glede na dekret predsednika deželnega odbora št. 0595/Pres. - 106/ P.U. z dne 27. 11. 1980, izvleček katerega je bil objavljen v Urad j nem listu avtonomne dežele Furla ni je - Julijske krajine št. 38 z dne
19.	1. 1981 in s katerim je bil odobren Podrobnostni načrt za bolniško področje in okrepitev javnih uslug na Katinari;
glede na člen 16. zakona z dne 17. avgusta 1942, št. 1150;
. obvešča
da je od dneva objave tega obvestila Podrobnostni načrt za bolniško Področje in okrepitev javnih uslug na Katinari na ogled skupaj z dekretom, za celotno obdobje veljavnosti, v tajništvu občine, soba 607, Oddelek XIII. - Urbanistika in Pro-n)et. Prehod Costanzi št. 2, VI. nadstropje.
Kdorkoli je zainteresiran, si ga lahko ogleda v uradnih urah (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
ŽUPAN
(odv. dr. Manlio Cecovini)
GENERALNI TAJNIK (dr. Beniamino Rava)
^WWWWWWVNA/>A/>^f'
KOSSETTI
Danes ob 20.30 gostuje Stalno gledališče iz Turina z VVedekindovim delom «Musik». V abonmaju odrezek 7. Rezervacije pri osrednji bla gajni. Red: red prost.
« 'S *
Od ponedeljka, 6. t.m., recital Ser-gia Endriga. Rezervacije vstopnic pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Od 6. aprila gostuje The Living Theatre s Tollerjevim delom «Uomo massa* (v italijanščini). Rezervacija vstopnic pri glavni blagajni.
Kino
Cappella Underground 18.00—20.00—
22.00	«A1 primo chiarore delTal-ba». Režija Ken Hannam.
Ariston 15.30—22.00 «A11 that jazz — Lo spettacolo comincia». Režija: Bob Fosse. R. Scheider, A. Rein-king, E. Foldi, L. Palmer in J. Lange.
Eden 17.30 »Gente comune*. Režija Robert Redford. Donald Suther-land, Mary ,Tyler Moore.
Ritz 17.00—22.15 »Caroera d’a)ber: go». V. Gassman, M. Vitti in E. Montesano.
Excelsior 17.00 tlncontri ravvicinati del terzo tipo».
Grattacielo i6.30 »Uno contro Tal-tro, praticamente amici». R. Poz-zetto, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenicc 16.00 »Ricomincio da tre*.
Aurora 17.00 «The Blues brothers — I fratelli Blues*.
Cristallo 16.00 «Toro scatenato*. R. De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vitlorio Veneto 16.30 «Squadra spe-ciale 44 magnum*.
Capitol 16.30 «Fuga dairinferno*.
VN-Vrno 16.30 »Oggetti smarriti*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Bel Arni, il mondo delle donne*. Prepovedan mladini pnd 18 letom.
Mignon 16.30 «Questa č l’America, parte seeonda*. Prepovedan mla dinj pod 18. letom.
Nazionale 15.30—22.00 «L’ultima por-no moglie». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammalico 14.30 «BOcche vizio-se». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16 30 »Dolce gola*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta 17.00 «Le confessioni di una porno hostes*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Razstave
V galeriji «Sala d’arte moderna*
v Rossonijevi pasaži je odprla razstavo svojih del tržaška slovenska slikarka Mihaela Velikonja, ki je pravzaprav edina slovenska slikarka naivne tehnike v našem zamejstvu, jutri, 4. t.m., pa bo slikarka Velikonja razstavljala v krožku »La Navetta* v Ul. Torrebianca 4.
Razstava kočevskih likovnikov bo
odprta do 10. aprila v srenjski hiši v Mačkoljah s sledečim urnikom: ob delavnikih od 18. do 21. ob praznikih pa od 10. do 13. in od 15. do 21. ure.
Predavanja
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 12. aprila, avtobusni pomladanski izlet na Belopeška jezera z vzponom po vertikali na Peč. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/2 v jutranjih urah (od 10. do 11. ure). Vabljeni!
SPDT prireja v nedeljo, 5. t.m., v okviru programa izletov športne šole Trst spomladanski izlet po Krasu za osnovnošolsko mladino. Izlet, ki bo potekal v zgoniški okolici, bo združen s tekmovalnim orientacijskim pohodom. Zbirališče ob 9. uri na Oberdankovem trgu, povratek ob
18.30	spet na Trg Oberdank.
SPDT prireja v okviru programa izletov Športne šole Trst v nedeljo, 5 t.m., spomladanski sprehod za predšolske otroke s starši v dolino Drage. Tam bodo na sporedu otroški poligon in razne igre, poskrbljeno bo tudi za topel čaj za vse udeležence izleta. Zbirališče ob 9.30 v Repniču pred gostilno Batič.
VZPI-ANPI Sekcija v Križu, or ganizira od 21. do 24. maja avtobusni izlet v Beograd preko Biha-ča, Drvarja, Jajca in Sarajeva. Cena 160.000 lir. Vpisovanje pri tov. Zofi Sedmak, Križ, tel. 220251, kjer boste dobili tudi točen opis potovanja. Na razpolago je še nekaj pro štorov v drugem avtobusu. Vpišejo se lahko tudi interesenti iz okolice in iz mesta. Vpisovanje do 13. a-prila.
ŠK Kras, KD Kraški dom, KD Rdeča zvezda in VZPI - ANPI občin Zgonik in Repentabor organizirajo avto1 bušni izlet 24., 25. in 26. aprila na grob tov. Tita in ogled Beograda. Cena izleta 125.000 lir. Vpisovanje: Srečko Budin - Salež, tel. 229-252, Anica Kralj - Briščiki, tel. 227-327 ter Sonja Lazar Repen, tel. 227-229.
Sekcija partizanov in aktivistov z Opčin prireja tridnevni izlet v Beograd od 1. do 3. maja z obiskom hiše cvetja, muzeja 25. maja in ogled kul-turno-zgodovinskih spomenikov v Beogradu. Povratek bo preko Novega Sada, Sremske Karlovce — ogled trdnjave Petrovaradin, Slavonskega Broda, Zagreba, Ljubljane na Opčine. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener vsak dan od 17. do 19. ure do vključno 11. aprila — pri vpisu vpla čilo.
Združenje Union Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 2. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov. Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Valdirivo 30, telefon 64459.
Zveza borcev VZPI - ANPI Bolju-nec priredi ob obletnici smrti tovariša Tita, od 7. do 10. maja avtobusni izlet v Beograd.
Spored: 7. maja odhod iz Bol junca, 8. maja ogled hiše cvetja muzeja, Avale in mesta, 9. maja odhod iz Beograda z gliserjem po Do navi v Djerdap — ogled mesta in muzeja, kosilo in povratek v Beograd. 10. maja odhod iz Beograda.
Vpisovanje vsak dan (razen ponedeljka) od 18. do 21.. ure v baru Marija v Boljuncu, do vključno 15. aprila. Za informacije telefonirati na štev. 228229 (Jože Starc). Cena izleta je 140.000 lir.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM aparat Enureile, ki preprečuje nočno močenje postelje otrok starih od 5 let dalje. Telefon 209-782.
PRODAM dnevno sobo in spalnico v zelo dobrem stanju. Telefon 55711 ali 55804.
JUTRI bo odprl osmico Lado Kocjan Dolina 147. Točil bo belo in črno domačo kapljico.
PRODAM dnevno sobo v stilu »sta-ra Amerika*, moderno spalnico in razne kose pohištva po zelo ugodni ceni. Telefon 543-90.
FRIZERSKI salon Sonja v Nabrežini nujno išče delavko. Tel. 200-605.
PRODAM enostanovanjsko hišo s kletjo, garažo ter 600 kv. m vrta. Telefon 70143 — Boljunska cesta 280. Lakotišče.
ČISTILKO išče podjetje v industrijskem predelu mesta. Telefonirati od 16. do 17. ure na št. 823-000.
PREMOŽEN upokojenec išče v Trstu slovensko družino ali osebo, ki bi mu bila pripravljena nuditi stanovanje in hrano. Pisati na Fermo posta centrale Trst — osebna izkaznica št. 42530106.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerovljah. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ivan Kuzmič -Prebeneg 37. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Mirko Bandi - Dolina 110. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
.....S5&S-'	.	. .
BANCA Dl CREDlTO Dl TRIESfE TRŽAŠKA KREDITNA BAN k A
-i 6	S. P. A.
TRST - UUCAlF. PlLZMO -	"3* 6V*3rie
2. 4. 1981
SED! prireja v okviru svoje predavateljske sezone predavanje dipl. ing. Florjana Hvale o ekspediciji na Durmitor v Črni gori ter o delovni akciji za postavitev koče pri Krnskem jezeru. Predavanje, ki bo o-premljeno z barvnimi diapozitivi, bo v četrtek, 9. aprila, s pričetkom točno ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Vabljeni! Tu bodo odborniki SPDT razdeljevali tu<i program izletov
Šolske vesti
V soboto, 11. aprila, ob 18. uri, bo srednja šola F. Erjavec v Rojanu priredila proslavo 150-letnice I-evsti-kovega rojstva. Proslava bo v Marijinem domu-, Ul. Cordaroli 29. Na programu je nastop šolskega pevskega zbora, Levstikov Martin Krpan ter vesele melodije v izvedbi ansambla Modri slap. Vabljenj.
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski Lorint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
1043,—
2.345,-
1800,—
545,-
208,-
29.50 495.—
69.50 875,-445.— 156,— 225,-193 —
17.-
28,75
28,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevajte zn
DIJAŠKO MA 11(0
VPRAŠAN.K BO SIL ZUPAN RAZČIŠČEVAT V RIM
Goriška občinska uprava v skrbeh kako upravljati mednarodni prehod
ir	v1
Mednarodni mejni prehod Standrež (MMPS) je edini italijanski mejni prehodl ki ni last države ■ Zgrajen je s sredstvi za osimske objekte, dežele in goriškega sklada - Teren je last občine
Na mednarodni ravni sklenjeni dogovor o odprtju mednarodnega mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba v letošnji pomladi, odpira za gori-ško občinsko upravo celo vrsto vprašanj. Da bi italijanska delegacija v mešani komisiji izvedela za mnenje občinske uprave, lastnice tega objekta, kako ho z njegovo u-pravo, stroški itd., bo goriški župan Scarano prihodnji teden odšel v Rim na pogovor s to komisijo, skoraj gotovo pa bo moral rešiti tudi drugo težavno vprašanje, ki zadeva usposobitev mejnega prehoda za u-voz blaga. Pri tem mislimo na rimsko prepoved carinjenja uvoženih železarskih izdelkov, ki jih ne bodo carinili v Gorici, ampak v Benetkah.
V pogovoru z goriškim županom dr. Antoniom Scaranom smo želeli izvedeti, zakaj ima občina Gorica težave z upravljanjem mednarodnega mejnega prehoda, zakaj se z njim sploh ukvarja, ko pa gre vendarle za mejni prehod, ki bi moral biti — tako je z vsemi prehodi na italijanski meji — last države. Župan Scarano nam je pojasnil, da z mednarodnim mejnim prehodom Štandrež ni tako. Ta objekt se je zgradil s sredstvi iz osimskega sporazuma, z deželnim prispevkom in s sredstvi iz goriškega sklada. Zemljišče je občinska last. prav tako tudi številne zgradbe. Njena poglavitna skrb so stroški, ki bedo nastaiali z razsvetljavo, čiščenjem in sploh z upravljanjem te javne storitve. Enostavno gre za kondo-minialne stroške za funkcioniranje nekega objekta. Mednarodna mejna postaja Štandrež (MMPŠ) pa ni e-konomski organizem, ki bo prinašal denar.
»Povedati moram, je dejal Scarano, da se okoli mednarodnega mejnega prehoda in avtoporta počen ia velika zmeda in da se zamenjuje njun zelo specifičen značai. MMPŠ bo sicer tudi imel skladišče za carino, toda ta skladišča so po zakonu o carini namenjena samo za blago, ki ga carina hoče pregledati ali pa za zaplenjeno blago. Prava skladišča, kjer bo blago mogoče tudi predelovati, bodo v avtoportu, torej v objektu, ki bo deloval po ekonomskih zakonitostih*.
Kakor nam je povedal župan Scarano, bi se morda z ekonomskega vidika izplačalo da bi družba z večinskim deležem javnih ustanov, kot je svoj čas sklenil občinski svet. upravljala poleg avtoporta tudi MMPŠ, ker bi preprečila nastajanje dvojnih enakih trgovin, nesmiselno konkurenco in podobno.
Še najpomembnejše v sedanjem trenutku za goriško občinsko upravo je to, kako bo upravljala MMPŠ, zlasti ob upoštevanju omejitev, ki jih občini predpisuje zakon o financah lokalnih ustanov. Država namreč jamči samo kritje primanjkljaja. Če občina doseže večje prihodke, se državni delež zmanjša. Pri tem pa mora občina uvajati državne predpise o poviških določenih storitev (smetarska služba, pristojbina na zasedbo javnega prostora itd.). Občina bo v vsakem primeru morala ustanoviti ..družbo, ki bo skrbela za vse te storitve. Če bo to skrb prevzela ista družba, ki bo u-pravljala tudi avtoport, bo to omogočilo bolj smotrno delo in tudi večjo koordinacijo pri sprejemanju odločitev na dveh objektih.
O pričetku gradnje avtoporta se zaenkrat še ne govori, zato smo od župana želeli izvedeti, če je ta objekt še aktualen, zlasti, smo to želeli slišati zato, ker so na sestanku o-simskih komisij možnost pričetka gradnje postavili v dvom.
Kakor nam je odgovoril župan Scarano, je za prvo fazo avtoporta denar zagotovljen, 4,5 milijarde lir, kar zadostuje za razlastitev zemlje in izgradnjo hale s pokrito površino 9.600 tisoč kv. metrov. Gre za denar, ki ga zagotavlja osimski sporazum. Občinska uprava bo v kratkem razpisala natečaj kateremu se bo lahko odzvalo eno ali tudi več podjetij, ki bodo pripravila
načrte in jih tudi izvedla. Občina se usmerja na domače izvajalce, ker v sedanji gospodarski krizi ni mogoče dovoliti, da bi denar odtekal iz naših krajev. Prva faza bo predstavljala eno četrtino celotnega načrta. Le ta namreč predvideva, da bodo v avtoportu štirje veliki magazini.
Spregovorili smo tudi o udeležbi zasebnikov v družbi z večinskim paketom javnega sektorja, ki naj upravlja avtoport. Po županovih besedah zasebniki ne bodo pokazali interesa za vstop v družbo, ki ne bo imela pridobitniškega značaja.
«Grg za vprašanja, ki jih je potrebno razčistiti med političnimi silami. Vsekakor pa bi bila zelo potrebna tudi javna razprava, na kateri bi morali med drugim pojasniti značilnosti MMPŠ in značilnosti avtoporta, dveh povsem različnih objektov, ki sta v tesni medsebojni odvisnosti MMPŠ bo služil za prehajanje meje, avtoport, ki bo na drugi strani Tržaške ceste pa bo gospodarska organizacija, kjer se bo plačevala vstopnina, ležarina,
storitve itd. V avtoportu bo potrebno odpreti mednarodni blagovni center, prav takšen center za promet, za popravilo vozil itd.*, je še pristavil župan.
Mednarodni dnevi na Espomegu
Na goriški blagovni razstavi E-spomego, ki bo na razstavnem prostoru pri ločniškem mostu od 24. aprila do 3. maja, bodo tudi kot že v prejšnjih letih, nekateri dnevi posvečeni gospodarstvu tujih držav, ki bodo s svojimi paviljoni sodelovale na tem sejmu. 28. aprila bo dan Jugoslavije, 30. aprila Avstrije, oziroma Koroške, 2. maja dan Madžarske.
V nedeljo, 3. maja, bo v kongresni dvorani na razstavišču srečanje o prevozih in komunikacijskih zvezah.
Tudi letos bodo prireditelji poskrbeli, da bodo v večernih urah nastopale razne kulturno-umetniške skupine.

V GORIŠKEM AVDITORIJU
RAZSTAVLJENI LEPAKI KRMINSKEGA GLEDALIŠČA
Bili so časi, sredi sedemdesetih let, kc se je skupina navdušenih ljubiteljev gledališča, slikarstva in tudi drugih zvrsti umetnosti, oprijela krožka ARCI «Sfiligoi» v Krmi-nu in vnašala v kulturo avantgard ne oblike dela ter to svoje zavzemanje pokazala prav v izbiri repertoarja gledališke sezone v Krmim, ki ga je omenjeni krožek pri rejal v sodelovanju z občinsko u pravo. Ta repertoarna politika ni morda prijala vsem, ki bi želeli v gledališče, prihajali pa so v Krmili mladi, željni novosti, iz drugih krajev. Lani so to skupino iz že omenjenega krožka cSfiligoi* zaradi političnih razlogov enostavno izločili. gledališka sezona je spet šla v normalne tire, avantgardniti poizkusov v Krminu ni več.
Rezultate ■ večletnega dela so pobudniki krminskega , poizkusa, qe ga smemo tako imenovali, tokrat slikarji, razstavili v teh dneh v dvorani goriškega avditorija. Razstavljeni so predvsem lepaki, ki so jih pripravili nekateri mladi slikarji za takratne gledališke prireditve. Gre seveda za čisto svojstvene in različne tehnike, za različne umetnostne okuse in prijeme. Poleg teh lepakov, ki so jih v sitotisku pripravili v goriški delavnici, so razstavljeni tudi številni lepaki za filmske sezone tPiccolo cineforum». za razne druge prireditve, predavanja, razstave, itd Poleg tega razstavljajo umetniki tudi nekaj drugih slik, lepaki pa so najbolj značilni in si jih je vredno ogledati, saj bo razstava odprta do 14. aprila. Ob otvoritvi je o vlogi te mlade rkrminske skupine* spregovoril Renato Fiorelli, pel pa je goriški zbor «Ars nova*.
Uspeh naslednikov Glenn Millerja
Malokrat je bila velika dvorana UGG tako natrpana z ljudmi kot v sredo zvečer, ko je več tisoč Goričanov prišlo poslušat godbo a meriškega vojnega letalstva v Evropi, ki je imela na sporedu razne skladbe ameriških in evropskih sodobnejših skladateljev Godbo vodi dirigent polkovnik Kuzminski. pravijo da je naslednik druge, bolj znane letalske godbe, ki jo je ta koj po vojni vodil znani skladatelj Glenn Miller.' Prav zaradi tega je prišlo v dvorano UGG toliko ljucn starejše generacije, ki so se v šti-
ridesetih in petdesetih letih navduševali za Millerjevo glasbo. Ti niso bili razočarani, mlajšim poslušalcem pa se je najbrž ta glasba zdela «prestara», saj je bilo videti, da jih ni preveč navdušila.
V DOBER DOBSKI OBČINI
DVOJEZIČNI NAPISI NA ULIČNIH TABLICAH
Na Manderju v Doberdobu so namestili tabli za ulici, ki spominjata na pobrateno Prvačino in na pesnika Srečka Kosovela
Kmečkemu uporniku Matiju Gubcu in pesniku Francetu Prešernu sta posvečeni dve ulici na Poljanah
Na izrpdni seji rajonske skupščine za Svetogorsko četrt - Placuto so počastili spomin nedavno umrlega predsednika skupščine prof. Giorgia Massija. Njegov lik je orisal najstarejši svetovalec Giovanni Podbersig, poudaril je tudi zanimanje, ki ga je pokojni predsednik pokazal za reševanje vprašanj, ki so zanimala prebivalstvo tega mestnega predela. Njegovim besedam so se pridružili tudi svetovalci — zastopniki drugih političnih skupin. Svetovalci so tudi zbrali denarne prispevke za center za borbo proti raku pri goriški Jaolnišnici. Na sejo so prišli tudi nekateri občinski svetovalci.
Državna cesta skozi Jamlje je dobila naziv Prvomajska, ena ulic, ki pelje v sredino vasi pa nosi ime pesnika Otona Župančiča
že prejšnji občinski svet je sklenil poimenovati na področju dober-dobske občine1 tiste novo nastale u-lice, ki dotlej niso imele naziva, z najrazličnejšimi osebnostmi in tre'-' nutki iz slovenske kulturne zgodovine ter splošnega demokratičnega
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiuiuunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiNiiii
DREVI V GORIŠKEM VERDIJU
KRSTNA PREDSTAVA GLASBENE KOMEDIJE
«Un sial per Carlotta* režira Francesro Mueedonio,
V goriškem Verdijevem gledališču bo drevi na sporedu glasbena komedija z naslovom tVn sial per Carlot-ta* Ninija Perne. Gre za izreden kulturni dogodek, saj bo ta glasbena komedija doživela drevi v Gorici svoj krst
Za režijo je poskrbel Goričan Francesco Macedonio, v njej nastopata Sergio Endrigo (bolj znan širši publiki kot kantavtor) in Tonino Micheluzzi (znani protagonist številnih Goldonijevih del v beneškem dialektu), nastopajo igralci tržaške skupine »La contrada*.
Predstava ne sodi v abonma, sodi pa v goriško italijansko gledališko sezono. Začela se bo ob 21. uri.
Kako odpraviti pse ki nimajo lastnika
Goriška sekcija vsedržavne u-stanove za zaščito živali načenja
..............iiiiiiiHiiimininiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiitiiuit
VČERAJ POPOLDNE NA PLEŠIVEM PRI KRMINU
Pogovori med SSk in SZDL potekali v prijateljskem in odkritem vzdušju
Poudarek na vlogi SSk pri boju Slovencev za zakonsko zaščito Ja na aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji
Včeraj se je mudila na Goriškem, gost pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, delegacija občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Nove Gorice. Zastopniki obeh strank so se najprej sestali na Plešivem pri Krminu, kjer so bili politični pogovori, ogledali pa so si tudi dve vinski kleti, Gradnikovo na Plešivem, kjer so ravnokar ustekleničevali vino, in klet Marčeta Humarja znanega vinogradnika z Valerišča v števerjanu.
V delegaciji SSk so bili predsednik Miro Gradnik, tajnik Marjan Terpin. župan števerjana Slavko Klanjšček, Andrej Bratuž, Damijan Paulin. Marija Ferletič, Emil Valentinčič, Hadrijan Koršič, Jožko Kosič, Jože Ferfolja, Franc Kenda, Božidar Vabaj. V delegaciji SZ DL, ki jo je vodil predsednik Loj-
ze Lah, pa so bili sekretar Davorin Škarabot, Cvetka Marušič, Boris Kovšca, Sergej Koglot, Andrej Kompara in Valentin Golob.
O srečanju obeh delegacij so o-bjavili naslednje skupno uradno obvestilo, v katerem je med drugim rečeno, da sodi obisk v okvir rednih srečanj med obema organizacijama.
Srečanje je potekalo v prijateljskem in obojestransko odkritem vzdušju. Delegacija Slovenske skupnosti je goste seznanila s trenutnim političnim položajem na Goriškem, s poudarkom na borbi Slovencev za priznanje narodnostnih pravic in njihovo širšo uveljavitev v italijanski družbi.
Vodstvo Slovenske skupnosti je tudi podrobno analiziralo prisotnost in delovanje njenih predstavnikov,
tako v občinski kot tudi v pokrajinski upravi. Predstavniki občinske konference Socialistične zveze iz Nove Gorice so delegacijo Slovenske skupnosti informirali o aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji ter še posebej v občini Nova Gorica. V živi diskusiji so bila razjasnjena nekatera vprašanja obojestranskega interesa. Delegaciji sta ugotovili, da je bilo srečanje za obe strani zelo koristno v luči medsebojnega spoznavanja in sodelovanja. Ob tej priložnosti je delegacija občinske konference Socialistične zveze iz Nove Gorice povabila pokrajinski svet Slovenske skupnosti, da vrne obisk, ki naj bi pomenil nadaljnji napredek stikov med obema organizacijama. Povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto.
vprašanje divjega razmnoževanja domačih živali, psov in mačk- Načenja ga predvsem v zvezi s pretečo nevarnostjo stekline, za katero lahko obolijo te živali in postanejo tako nevarne tudi za človeka. Če bi se to zgodilo, govorimo o urbani steklini.
Ustanova predlaga, da bi morali potepuške pse in mačke sterilizirati, mladiče pa pokončati z evtanazijo.. To bi bil najbolj omi kan poseg. Ustanova se namreč boji, da bojazen pred okužbo s steklino ne bi sprožila «lov na čarovnice* in da bi se pri lem ljudje pričeli izživljati.
Ustanova opozarja občane, da je pripravljena odpraviti nezaželene mladiče, pa naj se skotijo doma ali pa kje drugje. Dovolj je, da telefonirajo na številko 82173. UL Diaz 1.
in antifašističnega gibanja. Prav tako so dah imena ulicam na Poljanah in v Jamljah, kjer so dotlej hiše označevali samo z enotnimi številkami. Postopek za imenovanje teh novih ulic je bil zelo enostaven, niso pa mogli uresničiti želje, da bi nova imena dah tudi tistim ulicam, ki so že poimenovane, kajti postopek za spremembo imena ulice je zelo dolg in naleti na Celo vrsto težav. To seveda velja za vse občine.	*
Pred nekaj dnevi pa je dober-debska občinska uprava dala namestiti nove ulične tablice v vaselj v občini, tako v tistih kjer so l-mena ulic nova kot tara, kjer so ostala stara imena. Tablice sa izdelane po najnovejših pravilih. Kar je omembe vredno je, poleg tega, da vidimo nazive ulic s števhnimi našimi literati in zaslužnimi možmi, tudi vse napise dvojezične, kar je zelo jasno razvidno tudi na naših fotografijah.
Koncerti
V Verdijevem gledališču bosta jutri, v soboto, ob 16.30 in ob 21. uri dva nastopa črnomorske baletne skupine iz mesta Kostanca v Romuniji. Prireja pokrajinska uprava.
Razna obvestila
Smučarji SPD se bodo jutri zvečer zbrali v Domu Andreja Budala v štandrežu na zaključno večerjo letošnje smučarske sezone. Na programu bo tudi podeljevanje priznanj najboljšim društvenim smučarjem.
V	gostilni Devetak na Vrhu bo danes zvečer ustanovni občni zbor športnega združenja «Soča*, na katerega vabi pripravljalni odbor športnike iz sovodenjske občine.
Pokrajinsko združenje obrtnikov (Ul. 24. maja 1) vabi estetistke naj se udeležijo 1. deželnega srečanja estetistk, ki bo, združeno z večerjo, v Vili Manin v Passarianu v soboto, 11. aprila.
V	avditoriju nižje srednje šole »Perco* v Ločniku bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo furlanskih pesmi Celsa Macorja.
Na povabilo PD »F. B. Sedej* bo jutri ob 20.30 nastopil v Župnijskem domu v Števerjanu dramski odsek PD »Štandrež* s kriminalko Agathe Christie »Deset zamorčkov*.
^SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE V TRSTU
IVAN MRAK
PROCES
v ponedeljek, 6. aprila, ob 19.30 v cerkvi v Doberdobu v torek, 7. aprila, ob 17. in 20.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu v Gorici
v sredo, 8. aprila, ob 20.30 v cerkvi v štandr. žil v četrtek, 9. aprila, ob 20.30 v cerkvi v Sovodnjah v petek, 10. aprila, ob 20.30 v cerkvi v Števerjanu v soboto, 11. aprila, ob 20.30 v cerkvi na Plešivem pri Sv. Subidi
Gledališča
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan In ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84-268.
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 19,30 — p. Hare »Molči in bodi lepa*. Predstava bo v gledališki dvorani v Aj: dovščini.
Kino
Gorivu
VERDI 21.00 Italijanska gledališka predstava.
CORSO 17.30-22.00 »Camera d'al-bergo*. V. Gassmann, M. Vitti, E. Montesano. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Le porno viziose del šexy shop*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
I rž id
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’oca sel-vaggia colpisce ancora*.
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »Laguna blu*.
Mora Goriva in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Gledališka zveza*. Jugoslovanski film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Roka smrti*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 »Silvija v carstvu strasti*. Nemški film.
Nccoj v Kulturnem domu premiera Coburnove komedije Partija remija
Petintridesetletnica gledališkega dela Zlate Rodošek in Jožka Lukeša
Haitija remija, predstava, s katero besta Zlata Rodošek in Jožko I-ukeš v režiji Dušana Mlakarja proslavljala petintridesetletnico svojega gledališkega ustvarjanja, je delo sodobnega ameriškega pisatelja Daniela L. Cobuma.
Daniel L. Coburn se je za gledališče začel zanimati šele v sedemdesetih letih. V tem času je imel tudi lastno dramsko skupino, Tom Troupe, in z njo uprizoril številne dramske tekste. Prav gotovo si je tu nabral tistih dragocenih izkušenj, ki so pripomogle, da se je z velikim uspehom posvetil tudi pisanju za gledališče.
S svojim prvencem The Gin Game (Partija remija) je namreč zaslovel izven meja svoje domovine in številni dramski umetniki po evropskih gledališčih so se že spoprijeli z vlogami v njem. Delo so najprej uprizorili v Hollywoodu, nato v Louisvillu in, končno, na Brodwayu, kjer je predstava dosegla največji uspeh. Leta 1978 so tekst proglasili za tekst leta, predstava pa je bila izbrana za najboljšo na Brodwayu. Tri leta po premieri je ta predstava še živa
in se z največjim uspehom javlja na brodwayskem odru.
Tema, ki jo delo Partija remija obravnava, je silno aktualna. Stalno se namreč v današnjem svetu veča število ostarelih ljudi, takih, ki jih je življenje pahnilo v strah, takih, ki jim družba omejuje življenjski prostor in možnost obstaja. Vedno več je med temi ljudmi otožnosti in osamljenosti, ki se pogos torna prelivata v zagrenjenost, zaprtost in končno v obup. In domovi za ostarele postajajo tako zadnja postaja pred krutim koncem, pred nepoznano grozljivo prostranostjo, pred večno temo, na katero je preko smrti obsojeno vsako življenje.
Coburnova junaka, Fonsia Dor-sey in Weller Martin, se tudi sama znajdeta v enem izmed takih domov in skušata ob svojem prvem srečanju drug drugemu prikriti vse notranje tegobe in težave. Prikriti skušata zapuščenost in osamljenost, nezadovoljstvo, celo gnus do življenja. Oba sta strastna igralca kart in skušata zato prav s kartanjem zapolniti praznino svojega obstoja in si v njem poiskati
vsaj banalen smisel za nadaljnje življenje. Med številnimi partijami remija pa si nesrečneža polagoma trgata masko z obraza.
Druga za drugo prihajajo namreč na dan notranje bolečine, neizpolnjene želje in pa strasti ali hudobije, ki jih v življenju nikakor nista premagala. Ob koncu se le še sovražno zaganjata drug v drugega, Weller brutalno, Fonsia nekoliko bolj prisiljeno, in stikata za najglobljimi plastmi svoje o-sebnosti. Nič več se ne slepita z iluzijami, drug pred drugim stojita razgaljena in zbegana zaradi svoje odkritosti. Končno se le morata podrediti neizogibnosti minevanja, sprejeti morata zakon življenja in se sprijazniti z neusmiljeno stvarnostjo grenkega vsakdana.
V svojem delu je Coburn skušal prikazati življenje takšno, kakršno je, brez olepšav in pritiklin. V njem ni hotel spreminjati sveta, pač pa je s to jasno in povsem razumljivo zgodbo hotel zgraditi prav tako jasno in razumljivo sliko naše eksistence.
f.f.
Ženska in njena stvarnost
Kaj je povedala Eambarottijeva anketa o enakopravnosti ženske
Smo ob koncu prejšnjega stoletja - Le redki veliki ljudje priznavajo, da bi morala ženska imeti enake pravice kot moški «Zenska kvari možu značaj»
»Mnenja sem, da je ženska nad povprečnim moškim, kar zadeva spoštovanja vrednih srčnih in miselnih vrlin. Iz tega izhaja — vsaj sam tako sodim — da bi morali ženski dati vse pravice in privilegije, ki jih moški lahko zahteva in so mu priznane, in da je ne bi smeli oprostiti vseh tistih bremen, ki jih nosijo moški. Ne da bi pri tem izvzeli niti vojaško službo. Povprečna ženska je močnejša in, odpornejša od povprečnega moškega: če še nima izkušenj, si jih bo pridobila tam, kjer se valorizira tudi moški — v središču dogajanja, kamor tudi gre vsak moški, ne da bi bil prej kdo ve tako cenjen*.
Tako in še marsikaj zanimivega je leta 1899 znani ameriški pisatelj Mark Tvvain pisal italijanskemu pravniku in novinarju anarho - socialističnega prepriča-
nja Guglielmu Gambarotti, ki je bil komaj prišel iz zapora. Ker je pretresen zaradi dogodkov zadnjih tednov — zaprli so ga zaradi udeležbe na pouličnih manifestacijah — Gambarotta sklene, da se bo umaknil v svoj dom v Ceranu in se posvetil preučevanju vloge ženske v družbi.
Izkušnje je imel že s pisanjem knjige «Adulterio» (Prešuštvo), zaradi katere ga je marsikdo o-stro kritiziral. Zato, je kakor sam pravi, hotel preveriti, kdo izmed uveljavljenih osebnosti bo zavzel feministična in kdo antifeministič-na stališča.
Zato je Gambarotta izdelal poseben vprašalnik in ker ga ni mogel zaupati raziskovalnemu inštitutu za preverjanje javnega mnenja, ga jg v pismih razposlal raznim italijanskim in tujim osebnostim.
•niimiiiiminmiiiimiiiminniulH.........................................mn..
PRED NAPADOM NEMČIJE IN ITALIJE Nfl JUGOSLAVIJO (3)
Razvoj dogodkov pred štiridesetimi leti
Šepiceva odkritja o Gavrilovičevi zahtevi za revizijo meje med Italijo in Jugoslavijo - Dedijerjeve beležke o istem vprašanju; kaj so dejali Angleži in kaj Sovjeti - Italijanski sumi o anglo-jugoslovanskih tajnih sporazumih
20.	MAREC 1941: kronski svet in nato še vlada skleneta, da Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu. — V «Zgodovini Slovencev* se Izrecno poudarja: «V vladi je sklep kronskega sveta o pristopu k trojnemu paktu najprej podprl Maček, za njim Kulovec (Koroščev naslednik v vladi, predsednik vsemogočne klerikalne stranke SLS (Slovenske ljudske stranke), je umrl 6. aprila kot žrtev bombardiranja Beograda, prav tako duhovnik in politik) in potem še drugi mipistri razen treh.
25. MAREC 1941: podpis trojnega pakta na Dunaju. Ribbentrop je tedaj izročil Cvetkoviču tri note: »V prvi so zagotovili, da sili osi ne bosta zahtevali prevoza svojih čet preko Jugoslavije, v drugi * izjavili, da bosta spoštovali šu-,,^(jrenost Jugoslavije, v tretji pa sta se Italija in Nemčija obvezali, da ne bosta zahtevali od Jugo slavije vojaške pomoči. Podobne note je izročil tudi italijanski zunanji minister grof Ciano, vendar so italijanske note govorile tudi o Solunu, ki naj bi ga dobila Jugoslavija*.
(Cianov dnevnik ne vsebuje o Jugoslaviji nobenega podatka, ker kaže, da ga od 26. januarja do 27. aprila 1941 ni pisal).
FEBRVAR 1941:
BRITANSKA VLADA SKLENE PONUDITI JUGOSLAVIJI
POVOJNO REVIZIJO MEJE Z ITALIJO
S PRIKLJUČITVIJO ISTRE, TRSTA, GORIŠKE, REKE, Z\DRA IN KVARNERSKIH OTOKOV
Toda s podpisom pakta 25. marca je tesno povezan zgodovinski vojni puč 27, marca v Beogradu, kar pa terja posebno obravnavo, saj ga zgodovinar Metod Mikuž v
svojem «Pregledu zgodovine NOB» označuje celo kot prvi začetek NOB v Jugoslaviji. Takoj pa se postavlja vprašanje, kaj vse so storili zahodni zavezniki in tudi ZSSR, da bi kapitulantski podpis pakta preprečili.
Vse kaže, da je odgovor na to vprašanje izostajal še dolga leta po vojni, šele leta 1975 je hrvaški (istrski) zgodovinar prof. Drago-van šepič objavil v «Časopisu za suvremenu povijest* štev. 1 razpravo z naslovom »Velika Britanija in vprašanje revizije jugoslovansko - italijanske meje 1941». Gre torej za vprašanje državne pripadnosti naših krajev in za nji hovo osvoboditev z revizijo krivične rapalske pogodbe in je za naše bralce še prav posebno zanimivo. Zato ga bomo v naslednjih odstavkih poskušali s poudarkom obravnavati, seveda brez jamstva glede popolnosti obravnave.
Šepič piše, na podlagi diplomatskih dokumentov Foreign Officea, da je zahtevo po reviziji meje z Italijo postavil jugoslovanski poslanik v Moskvi Milan Gavrilovič in jo izročil britanskemu veleposlaniku v Moskvi R. Staffordu Crippsu, ki jo je poslal v London. Foreign Office je nato naročil specializiranemu raziskovalnemu uradu «Foreign Research and Press Service pri oksfordskem «Balliol College« posebno študijo o Julijski krajini. Ta študija je bila pripravljena že v mesecu februarju 1941 in je zagovarjala «predlož-ljivost* jugoslovanskih zahtev, da se priključijo Jugoslaviji iz etničnih razlogov ozemlja bivšega avstrijskega Primorja (Istra, Trst, in Goriška - Gradiščanska) razen ravnine zahodno od Tržiča, ter Reka, Zadar in kvarnerski otoki. Predlog poudarja tudi nasilno poitalijančevanje, zaradi katerega ti
Z GORIŠKE PRIREDITVE «PRIMORSKA POJE 1981»
Na nedavnem koncertu v gorlškcm avditoriju v okviru pevske mani festacije «Primorska poje* sta nastopila tudi mešani pevski zbor iz Štmavra pri Gorici (gornja slika) ter moški pevski zbor »Valentin Vodnik* iz Doline (spodnja slika)
kraji ne morejo ostati več pod Italijo. Memorandum znanstvenikov omenjenega raziskovalnega urada priporoča tako spremembo meje spričo ne le etničnih razlogov, ampak tudi gospodarskih in strateških, da bi Italiji ostal le pas od Tržiča do Pulja, vključno Gorico, Gradiško, Trst in Rovinj. Nato je Foreign Office memorandum u-godno ocenil že 27. februarja 1941 in britanska vlada je sklenila, da bo revizijo meje podprla ped pogojem, da se bi Jugoslavija uprla
PIŠE:
STANISLAV RENKO
nemškim nakanam na Balkanu in se priključila Grčiji in Turčiji, da se prepreči nemški napad na Grčijo preko Bolgarije. Angleži so vtijavoosj,,.svpje ponudbe ponovili tudi po aprilskem porazu Jugoslavije emigrantski vladi, toda vedno brez navajanja drugih podrobnosti in brez konkretizacije z uradnimi sporazumi, šepič razlaga to angleško previdnost z željo Foreign Officea, da se izogne sporu z ZDA, ki poleti 1941 še niso vstopile v vojno in ki prav gotovo ne bi pristale na morebitne tajne obveznosti.
Toda že pred objavo Šepičeve razprave je moč zaslediti vsaj še dve manj oprijemljivi omembi vprašanja revizije jugoslovanske meje z Italijo 1. 1941.
Že leta 1954 omenja verjetnost obstoja podobnega angleško - jugoslovanskega dogovarjanja J. B. Duroselle v svoji obsežni publikaciji »Le conflit de Trieste*.
Šele po 16 letih - 1970/71 - je objavil o tej angleški ponudbi Jugoslaviji angleški zgodovinar Sir Llewellyn Wowlward v svoji knji-ki »British Foreign Policy in the Second VVorld War» bolj otipljive podatke. Woodward namreč izrecno Mnenja sklep britanske vlade od 3. marca 1941, s katerim se pooblašča zunanji minister Eden, da sporoči regentu Pavlu, da Anglija s simpatijo preučuje »možnost revizije jugoslovanske meje z Italijo in da je pripravljena tak predlog podpirati na mirovni konferenci*. Pri tem se omenja le »etnična podlaga na istrskem polotoku in severno od Gorice* kakor tudi na otokih ob jugoslovanski obali.
Cez sedem let — leta 1978 — je sledila obširna knjiga italijanskega zgodovinarja: Alfred« Brec-cia »Jugoslavia 1939 - 1941. Diplo-mazia della neutralita* (Universi-ta di Roma - Facolta di scienze politiche), (Giuffrč Editore). Brec-cia ugotavlja med drugim, da E-denu ni uspelo, da bi se sestal s regentom Pavlom, ki je takrat že sklenil, da bo pristopil k trojnemu paktu. Toda obširnejše bo o vsebini te knjige govor pozneje.
Čez eno leto — 1979 — pa je o angleški ponudbi pisal jugoslovanski zgodovinar dr. Vladimir Dedijer v svoji razpravi »Jugoslavija in interesne sfere*, ki jo je objavljalo ljubljansko »Delo* v a-prilu 1979, kjer je med drugim zapisal:
«. .. Churchill je 2. marca 1941 (po Wodwardu šele 3. marca op.u.) poslal princu Pavlu odlok britanske vlade, da bo Jugoslavija po končani vojni razširila svoje meje na Italijo, dobila Istro in Trst, če se seveda ne bo pridružila trojnemu paktu. Roosevelt je za vse to zvedel šele julija. 14. julija je poslal brzojavko Churchillu in mu predlagal, naj pri priči javno izjavi, da ni britanska vlada ničesar obljubila, kar bi se nanašalo na povojno ureditev, ozemlje, prebivalstvo ali gospodarstvo ... 'Zatem pa bi vam lahko priskočil na pomoč s svojo izjavo,’ je še pristavil Roosevelt*.
Glede sovjetskega zadržanja do Jugoslavije pa Dedijer piše, da je Molotov prek agencije TASS zanikal — že leta 1940 — vsa po-
ročila, da bi se «na pobudo ZSSR odločili za nove korake — da bi sklenili trdnejši pakt med Romunijo, Jugoslavijo in Turčijo v bran proti italijansko - nemškemu prodiranju na vzhod*. «. . . Stalin pa je istega leta rekel, da ne namerava vladati na Balkanu in da bi takšna politika utegnila postati zelo nevarna za ZSSR . . .».
Istega leta 1979 je 27-letni trža ški zgodovinar Raoul Pupo v glasilu tržaškega Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJ-K «Qualestoria» štev. 1/79 objavil članek «Gli accordi segreti anglo - jugoslavi della pri-mavera 1941». Pupo trdi, da datirajo «prvi italijanski sumi o obstoju morebitnih tajnik anglo - jugoslovanskih" sporazumih .iz poletja 1941. ko je 27. junija general-Simovič, tedaj predsednik emigrantske .vlade. na londonskem ,ra-> diu izjavil, da bo Jugoslavija ob koncu vojne pridobila «Istro, Trst, Gorico in vse druge jugoslovanske nacionalne predele*. Zato so italijanski emigranti takoj protestirali pri londonski in ameriški vladi, med njimi zlasti Salvemini in Sfor-za. Britanska vlada se je nato ogradila od Simovičevega govora, toda tako megleno, da italijanskih predstavnikov nikakor ni prepričala. Raoul Pupo dodaja, da je to zadevo zgodovinopisje različno presojalo in navaja pri tem De Castra, že omenjenega Durosella in druge. Dalje Pupo dodaja še, da so «nekatere novejše dokumentarne pridobitve omogočile večjo o-svetlitev dejanskega obstoja* tajnih sporazumov med Veliko Britanijo in Jugoslavijo ter navaja pri tem šepičev članek in Wood-wardovo knjigo in pravilno zaključuje, da se je končno leta 1944 vprašanje meje postavljalo v o-kviru interesnih sfer med velesila-
mi. O tem pa je Dedijer objavil že posebno knjigo. Pač pa se nam zdi prav, da omenimo tudi posebno knjigo istega Raoula Pupa — tudi iz leta 1979 — »La rifondazio-ne della politica estera giuliana (1944 - 1946)», v kateri med drugim trdi, da je omenjena Breccio-va knjiga «bistvena» za razumevanje vprašanj v zvezi s pristopom Jugoslavije k trojnemu paktu, ne da bi pri tem objektivnega bralca te knjige prepričal.
Omeniti moramo tudi — poleg vsega povedanega o stanju v Jugoslaviji in Italiji ter tudi Nemčiji in drugod — tudi sicer že dobro znane razmere v naših krajih v tistih dveh letih pred kapitulantskim jugoslovanskim podpisom dunajskega Protokola. Takratne naše razmere je opisala na kratko zgodovinarka Milica Kacin v zborniku »Siovenci v zamejstvu* iz leta 1974. Iz njenega opisa povzemamo samo podatek, da je OVRA «od marca do novembra 1940 postopno aretirala 300 Slovencev iz Trsta, s Krasa, Divače, Gorice in okolice ter obmejnih krajev Bovec, Baška grapa, Pivka in Ilirska Bistrica*, od katerih je bilo nato 1941 v decembru 60 sojenih na drugem tržaškem procesu. Nekatere podrobnosti o delovanju primorskih komunistov pod vodstvom Pinka Tomažiča je objavil v lanskem avgustu v tedniku »Komunist* Ivan Gašperšič (ki je bil na procesu obsojen na 30 let ječe), in sicer pod naslovi «Kako smo de<ali», »Tipkali smo svoj časopis*, ((Dob-li smo orožje*. — Značilne za leto 1940 so tudi akcije, ki jih je temeljito obdelal zgodovinar Tone Ferenc v posebni kniigi iz leta 1977 ped nasloven! «Akci,ie T5GR v Avstriji in Italiji spomladi 1940».
(Nadaljevanje sledi)
Vprašanja so bila zelo jasno zastavljena: ali je «ženska pravno enakopravna z moškim in ima zato iste pravice kot moški; ali je «ženska pravno enakopravna z moškim, toda ima različne pravice cd moškega, ki pa so enakovredne pravicam moškega in, končno, ali je «ženska neenakopravna z moškim in uživa zato manjše pravice od moškega*. Tri vprašanja torej, ki sintetizirajo tri različna gledanja in različne politične programe.
Ob tem temeljnem vprašanju so bila še nekatera bolj «otipljiva» vprašanja. Na primer: ima ženska enako «pravico do ljubezni kot moški*, z drugimi besedami, so lahko ljubezenska razmerja žensk podvržena istim moralnim pravilom, kakor ljubezni moških? In še: ima poročena ženska pravico do samostojnega dela izven družine ali pa ima pravico, da jo vzdržuje mož? Kot zadnje vprašanje, ki je med drugim vzbudilo precej polemik, pa je Gambarotta zapisal: «Ko bi vaša ženska imela enake pravice kot vi. bi menili, da je manj privlačna. manj prikupna?*
Veliko iih na vprašalnik odgovori, vendar pa se večina najslavnejših «imen» na razne načine izgovori. Tako se odločite Spencer, Fogazzaro, Ardigo, Lieb-necht, Clemenceau, celo Ibsen, ki je žensko vprašanje vnesel v svoje dramaturško ustvarja n le.
Nekateri pa kratkomalo odklonijo: za nepristojnega se označi astronom Schiaparelli, diskusijo o družbenih vprašanjih odklanja zgodovinar Mommsen, pesnik Gio-sue Carducci pa se čuti vzvišenega nad takšnim vprašanjem.
Boli dovzetne do vprašanja so nekoliko manj znane osebnosti, ki v glavnem pripišejo ženski iste pravice kot moškemu, vendar vežejo njihovo praktično izvajanje na zahtevo po enotnosti družine. (Če pogledamo, se takšna teza poavpa še danes).
Čeprav je paleta odgovorov precej pisana, je iz vseh razvidno, da se vsi vprašani neradi spuščajo v obravnavo tega vprašanja. predvsem pa, da s precejšnjimi predsodki gledajo na enakopravnost, pa čeprav zgolj načelno, med spoloma.
Največ dvomeči!) izjav je sprožilo zadnje vprašanje, ki se je nanašalo na večjo ali manjšo privlačnost enakopravne ženske. Pisatelj Enrico je v odgovoru zapisal, da mu je «ženska - moški prav v enaki meri odvratna kakor moški - ženska*. Celo Mark Twain. ki je bil do tega vprašanja zelo odprt, je pripomnil, da bi tisti, ki bi hotel odgovoriti na to vprašanje, moral imeti preroške sposobnosti. »In sam jih nimam*. je dodal.
Tako torej moški, kaj pa ženske? V poštev jih .je seveda prišlo malo, kolikor jih je pač takrat bilo med uveljavljenimi o-sebnostmi. V glavnem so bile antifeministke k a 'ti to je bila cena za irihovo družbeno veljavo: markiza Colombi. ki ie piša teljevala, je odvrnila, da se ne fbp po prispevku Luciana Santina)
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Pedagog o vzgoji «edinčka»
V družini pride včasih, do navzkrižij tudi zaradi otrok, včasih celo zaradi položaja, ki ga v neki družini zavzema otrok. Če je v družini več otrok, morejo nastati nesoglasja zaradi tega, ker da starši ne ravnajo z vsemi otroki enako. Nič manj zapleteni pa niso ti odnosi, ko je v družini en sam otrok. O razmerah z več otroki bomo spregovorili kdaj drugič, danes je ustavimo v družini z enim otrokom.
Se v začetku tega stoletja je bil v bogatejših meščanskih družinah «v modi* en sam otrok, najbolj zaželen seveda sin, ki naj bi podedoval bogastvo, da bi ne prešlo »v tuje* roke. Pri delavskih in kmečkih družinah pa je bilo več otrok, posebno na kmetih zato, ker so polja potrebovala več delovnih rok. Vsi ti koncepti so danes zastareli in »v modi* je po en otrok, pa naj gre za bogatejše meščanske ali preproste delavske družine, celo za kmete. K temu prispevajo sodobne življenjske razmere, med katere moramo prišteti tudi dejstvo, da je vedno več družin, kjer sta zaposlena oba, oče in mati.
Že v začetku smo rekli, da tudi en sam otrok, da «edinček» nosi s seboj vrsto problemov, celo zapletov v družini. Sicer pa se že v samem začetku postavlja vprašanje, ali so tudi najboljše družinske razmere tisto «idealno o-kolje*, v katerem se bo «edin-ček* povsem realiziral in ali bo uresničil težnje in želje svojih staršev? Še več, ali je edinček zares najbolj pameten otrok in najbolj sposoben za razvoj in življenje, da ne bo razočaral staršev? Ne glede na to, da pri edinčku ne moremo govoriti o
tem, ko pa nima primerjave, na kateri bi dokazal svoje višje ali tudi manjše sposobnosti, drži, kar pravijo pedagogi, psihologi, sociologi in drugi strokovnjaki, ki menijo, da je vzgoja edinčka zelo težavna, kajti v sinu edincu ali hčerki se strnejo vse negativne tendence egoizma, ggocentriz-, ma, asocialnosti in še marsičesa.
To je tudi razumljivo, saj se otroku zdi, da je ves svet njegov, da se ves svet vrti okoli njega, celo da jp bil svet ustvarjen samo zanj. Seveda ni do tega prepričanja prišel sam, to so mu vsadili v možgane njegovi starši, ki ga v svoji slepi ljubezni, popolni nekritičnosti in neobjektivnosti tako »negujejo*, da ga celo bremenijo s udobjem in nekontrolirano samozavestjo, da mu pokvarijo značaj, saj mu mora biti na voljo vse, kar se mu zljubi, pa naj bo to objektivno prav ali ne.
S tem sicer nočemo reči, da je tako povsod, kjer je v družini en sam otrok. Nasprotno, v zdravi, v harmonično upeljani družini se more tudi sinček edinček lepo razviti v socialno in humano normalno čuteče in misleče bitje. To pa je, seveda, odvisno od staršev, od ambienta. Družina namreč ne sme svojega edinčka postaviti pod tako imenovani »stekleni zvon*, da bi ga zavarovala pred vsemi nevarnostmi, pred vsemi vplivi. Nasprotno, vključiti ga mora v normalno življenje skupnosti, družbe, vključiti ga mora v družbo vrstnikov in širše skupnosti, kot vsakega normalnega člana družbe, kajti brez tega «dom» to se pravi starši in ožji sorodniki ne bodo pravilno spoznali otrokovega značaja, njegovih pozitivnih in ne-
gativnih lastnosti, konkretno celo ne njegove osebnosti. Dom, otrokovo okolie, pa bi moralo čim-prej in čim temeljiteje spoznati vse lastnosti, še posebej vse napake sina edinca oziroma hčerke edinke, da bi moglo te napake popraviti, vzpodbujajoč pri njem lepe lastnosti ali pa vzbujajoč v njem težnje po človekoljubju, ljubezni do bližnjega itd.
In še nekaj: pretirana, že bo-' lestna ljubezen staršev do svojega edinca ga bo preveč vezala na njih in take vezi so lahko tudi osnova določenih, včasih celo patoloških psihičnih stanj, kajti. tak otrok postane lahko hudo labilna osebnost,, da pe govorimo o njegovi lehobi, ’ samozadovoljstvu, agresivnosti' in asocialnosti, kar vedno pogosteje srečujemo med mladimi. To pa se more u-spešno preprečiti tedaj, če starši svojega sina edinca ali hčer edinko, pač svojega «edinčka» čim-prej vključijo v neko skupnost, na primer v otroški vrtec ali še prej v jaslice, da ne govorimo o normalni šoli. Čimbolj naj se otrok druži in igra s svojimi vrstniki, s svoiimi tovariši, pa naj gre za otroke iz soseščine ali za otroke, ki se zbirajo v javnem parku, oziroma igrišču. Tu se bo otrok navzel socialnih tendenc, družbene vzgoje in po dobnih elementov, ki naj dopolni io družinsko vzgojo. Šele v tem primeru bomo lahko dosegli optimalne uspehe. In ti uspehi bodo potem vplivali tudi na boljše rezultate v šoli, v poznejših letih, v zreli dobi na življenjske rezultate. To namreč osvobodi človeka tako imenovane traume edinčka, ki je zelo nevarna posledica bolestne ljubezni, pretirane popustljivosti	Prof. V, Č.
ITALIJANSKA TV
, Prvi kanal
12.25	Šolska oddaja: De Gasperi
13.00	Hišna beležnica
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Kapetani in kralj
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Posebne oddaje Dnevnika 1
15.30	Raziskovalci:
Henry Morton Stanley
16.30	Happy days — TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	3, 2, 1. . . Kontakt!
Game. velika igra, vmes: Raziskave inšpektorja Na-syja, risani film
18.00	Kinoteka: Gandhi
18.30	DNEVNIK 1 — Kronike Severe kliče Jug —
Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja
19.20	Eischied: Zasledite Evo,
1. del TV filma
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Alcide De Gasperi:
Država in spomini
21.30	Telefonistka, film
22.45	Srečanje z umetnino DNEVNIK — Danes v parlamentu — Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Obvarujmo si zdravje, tedenska rubrika
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Osnovni tečaj v ekonomiji
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Zgodovina družine Strauss
15.30	DNEVNIK 2 - Replay
16.15	Vabilo k glasbi
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05	Popoldan
17.05	Mnenja Giulia Nascimbenija Program za mladino
17.30	Čarovnica Bia, risani film
18.00	Šolska oddaja:
Moderna umetnost
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport
18.50	Dober večer s. .. Supergulpom!
19.45	DNEVNIK 2 — Poročila
20.40	Grancanal, glasbena oddaja,
ki jo vodi Corrado 21.55 «Prparazzo»
22.50	Trepet ob nepredvidenem, po povesti Roalda Dahla Nekdo, ki se je predal kaki razvadi, se ji v življenju težko odreče. Vzemimo primer človeka, ki rad stavi. Včasih je takemu človeku ta razvada celo usodna. In to bomo videli tudi nocoj v zanimivi zgodbi, ki nosi naslov «11 brivido delTim-previsto*. Med nekim križarjenjem neki čuden turist, Batibol, živi v prepričanju, da bo edino njemu pripadla nagrada stave, ki jo v velikem salonu uprizarjajo vsak večer. In ne gre za majhno stavo, pač pa za čedno vsoto 14 tisoč dolarjev, to se pravi 15 milijonov lir v naši sedanji valuti. Gre za čedno vsoto torej in Batibol računa, da bo stavo' dobil in da si bo s tem denarjem kupil lep avtomobil, kar je že dolgo časa njegov življenjski cilj. Toda. . .
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Trp’ii kanal
19.00	DNEVNIK 3
Vmes risanke s Tomom in Jerryjem
19.35	Skaloviti tempe! gore Sella
20.05	Šolska oddaja:
Krajevne ustanove
20.40	«Tuttogovi»: Kdo je na vrsti? — komedija
V tretjem nadaljevanju od daje Tuttogovi bomo ponovno uživali v čudoviti komiki. Kot v prejšnjih nadaljeva njih. bomo najprej priča kratki biografiji, anekdetiki in intervjuju z Rino Govi, ki nam bo v obliki svojih spominov in pričanj prikazala podobo Gilberta Goviia, slovitega genovskega odr skega človeka, ki ga pravzaprav šele sedaj nonovno odkriva'o in uveljavljajo Osrednii del oddaje pa bo komedija, v kateri ima glavno besedo seveda Gilberto Govi. Gre za občajno na prvi pogled banalno zgodbo, ki pa jo je znal Govi tako spremeniti, da ie poslala vsebinsko močnejša, boli polna. Ob koncu pa bo' go vor o tehnični plati genov skega gledališča, v katerem je bil Gilberto Govi osred n.ia osebnost, tako da je govor že o Govi ie vem ali govitevskem gledališču.
22.40	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.45	- 11.00 in 15.55 TV v šoli
18.20	Poročila
18.25	Družina Smola, risana serija
18.50	Domači ansambli:
Štirje kovači
19.20	Obzornik
19.30	Šah v svetu
19.50	Varčevanje z elektriko, izobraževalna oddaja
20.00	Ne prezrite
20.15	Risanka
20.24 TV nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK
in Vremenska slika
21.00	Ustvarjanje Titove Jugosla vije, dck.
22.00	A. Christie: Zakaj ne Evans, nadaljevanka
22.45	V znamenju
23.00	Nočni kino: Vzemi denar in zbeži, film
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Aktualna tema
19 30 Otroški kotiček
20.00	Programi za naslednji teden
20.15	Stičišče
20.35	Podstrešna soba. film Igrajo: Leslie Caron, Tom Bell
22.00	DNEVNIK danes
22.10	Sonce vzhaja na vzhodu, nadaljevanka
23.10	Baletna oddaja
Zagreb
18.45	Z našega zornega kota ,
19.Ž5 Kronika občine Reka
19.45	Mladinski ekran
21.C0 Ustvarjanje Titove Jug.
2.2.00	Komisar Moulin, serijski film
23.20	Revija tujih pevcev na dnevnih slovenske zabavne glasbe
ŠVICA
18.50	Star Blazers, risanke
19.20	Soglasja
20.40	Reporter, tednik
21.40	The Cheryl Ladd Special, glasbeni variete
22.40	Bikoborba, TV film iz serije «McCloud»
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Zimske slike; 9 00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Za ljubitelje operne glasbe; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka;
11.40	Zimzelene melodije; 12.00 Na goriškem vabi; 12 30 Melodije; 13.20 Zborovska glasba: Medna rodno tekmovanje «Segh:zzi» 1980;
13,45 Inštrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?;
14.30	Roman v nadaljevanjih — Fulvio Tomizza: «Boljše življenje* — šesti del; 15.00 Postni govor;
15.15	Doba kantavtor jev;	16.00
»Mesečnik*, variete; 17.10 Mi in glasba; Pomladanski seminarji;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev.
KOPER
(Italijanski programi
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30,
20.30	Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Folk glasba; 10.32 Glasbeni odmor; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušamo; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12,05 Glasba po željah; 14.33 Li-šcio hits; 15.00 Za naju dva: 15.33 Plošče; 15.45 Ghinasši; 16.00 Samoupravlja lec; 16.10 Italijanski zbori; 15.45 La Vera Romagna;
17.00	Kultura in družba; 17.10 S simpatijo; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18 00 Poslušajmo jih skupaj: 18.32 Glasovi in zvoki; 19.00 V svetu plošč; 19.32 Petkov koncert; J. S. Bach in H. Berlioz.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila; i 00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave;
8.15	Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 To smo mi; 14.40 Svirac svira, kolo igra: 15.00 S polnimi jadri: 15.37 Glasbeni notes: 1G.OO Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Kulturni relief: 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba in objave.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21 (KI Poročila; 6,00 Almanah; 6.08, 7.25,
7.40	in 8.45 Kombinacija; 6.44 Vče-
raj v parlamentu; 6.58 Informacije za potnike; 9.02 Radio anch'io 81; 11.10 Zabavajmo se skupaj;
11.30	Golda Meir; od Kieva do Je ruzalema, radijska priredba, 11. epizoda; 12.03 Nekoč ko .. . mi sli, trenutki itd.; 12.30 Ul. Asiago Tenda, oddaja z obč.nstvom; 13.25 Kočija; 13.22 Master, glasba z vsega sveta; 14.30 Glasba 20. sto letja; 15.03 Popoldanski radijski spored; 16.10 Rally; 16.30 Fonosfe ra; 17.03 Patchwork, za mlade poslušalce: Star gags, Big Pop, Glas bena kombinacija; 18.30 Italijanske povesti: Hudič v seminarju: 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Vrtiljak: kultura in družba; 20.30 Strah, radijska drama; 20.50 Glasbeni od mor; 21.03 Pomladna ljudska sim fon ena sezona 81; 21.45 Pesniška antologija; 22 50 Glasbeni odmor; Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.J0, 10.00, 11.30, 12 30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30,
19.30	Poročila; 6.00	8.45 Dnevi;
7.20 Minuta zate; 9.05 Romantična prigoda J. Conrada, 11. epizoda; 9 32 Radio 2 3131; 1132 Tisoč po pevk; 12.10 Deželni programi; 12.45 Hit Parade; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 14 00 Deželni pro grami; 15 00 Radio 2 - 3131 - 2. dal; 16.32 Disko klub; 17.32 Mali star svet, roman'; > Čas glasbe: 18.32; Petito Story, radijska pri redba; 19 00 Vse o filmu; 19.50 Posebna kulturna o’daja; 20.05 Glasbeni prostor; 22 00 Nočni čas.
LJUBLJANA
7.00, 7.39, 9.00, 10.00, 11 00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.50 Do bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 19.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Otroške igre; 9.45 Iz otroškega glasbenega sveta; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za . . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije: 13 30 Kmetij ski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 človek in zdravte; 15.05 Mihovil Logar: «Zla ta ribica*: 15.25 Glasba po željah; 16.(K) Dogodki in odmevi; 16.30 Na potki za turiste: 16.35 Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 19.07) Po slo venski glasbeni literaturi; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja; 21.00 Uganite, p« vam zaigramo. . .: 22.05 Oddaja o morju in pomorščakih.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
VČERAJ NA MEDNARODNIH INVALIDSKIH IGRAH « RIMU
Z eno samo nogo skočil višje od dveh metrov
Triindvajsetletni kanadski bogoslovec Boldt je preskočil kar 204 cm visoko letvico - Vrsta drugih odličnih rezultatov
RIM — Včeraj zjutraj so se s posebno svečanostjo na Marmornatem stadionu v Rimu začele letošnje mednarodne invalidske igre, na katerih invalidni športniki tekmujejo v atletiki, plavanju, košarki in sabljanju. Igre je odprl predsednik Italijanskega olimpijskega odbora Franco Carraro.
Že v prvem dnevu atietskega tekmovanja je bilo doseženih več novih svetovnih invalidskih rekordov. Najbolj »zvenečega* je postavil gotovo 23-letni kanadski študent bogoslovja Amie Boldt, ki je v kategoriji invalidov z amputirano nogo skočil v višino nič manj kot 2,04 m in je s tem popravil svoj lastni dosedanji svetovni rekord kar za 8 cm.
V	isti kategoriji je postavil svetovni rekord tudi Poljak Piatkovvski, ki je vrgel kopje 35,96 m daleč.
V	kategoriji slepih je najboljši rezultat na svetu dosegel tudi Kanadčan Lambier, ki je preskočil 158 cm visoko letvico.
Zadnji včerajšnji svetovni rekord je postavila predstavnica mehiške reprezentance, ki je pretekla 60 m v 14 ”2.
V	košarkarskem turnirju je že prišlo do prvega velikega presenečenja: Nizozemska je namreč pre magala z 42:40, zmagovalca invalidskih olimpijskih iger, Izrael.
V	množici teh odličnih rezultatov se Italija v prvem dnevu ni posebno izkazala, saj je osvojila le eno zmago in sicer v ženskem metu kija.
V	popoldanskih urah je udeležence mednarodnih invalidskih iger in zasedanja o invalidskem športu sprejel v Vatikanu papež Janez Pavel 2.
KOLESARSTVO
AMSTEL GOLD RACE
Hinault
zmagal v sprintu
MEERSEN — Francoz Bernard Hinault je zmagal na klasični kolesarski dirki Amstel Gold Race na
Novo o prehrani
športnikov
Francoski zdravnik dr. Albert Creff, specialist za športno dietetiko pri bolnišnici Saint Michel v Parizu, je ugotovil, da je povsem zgrešeno, če tekmovalci v dneh pred svojimi nastopi spreminjajo režim prehrane. Doslej je bilo v navadi, da so v tednu dni pred nastopom obogatili njihovo prehrano s sladkorji, proteini (meso, ribe) in maščobami (maslo in druge maščobne jedi). Po mnenju dr. Creffa pa so take die-letne manipulacije lahko škodljive za človeški organizem, istočasno pa ni nikjer nobenega dokaza o tem. da taka sprememba izboljšuje športne storitve.
Pred spreminjanjem prehrambenega režima športnikov bi morali zalo najprej opraviti natančen *check um tekmovalče-ve presnove, da bi natančno ugotovili, katerih snovi mu primanjkuje. V idealni prehrani naj bi bilo 15 odstotkov proteinov, 30 odstotkov maščob in 55 odstotkov sladkorjev. Ob tem tudi ne bi smeli spregledati dejstva, da imajo živalski proteini in rastlinske maščobe najvišjo biološko vrednost, prečiščeni sladkorji pa le malo vitamina BI.
Da bi bila presnova hrane čim boljša, bi moral tekmovalec jesti trikrat dnevno, na dan ko tekmuje, pa bi moral zadnji lažji obrok použiti tri ure pred nastopom, nato pa do tekmovanja ničesar več.
Nizozemskem, ki je nekakšno predtekmovanje tradicionalnih dirk v Flandriji.
Hinault je na 237 km dolgi progi dosegel čas 5.57'49”. V njegovem času pa so prispeli na cilj še De Vlaeminck (Bel.), De Wolf (Bel.), Pevenage (Bel.), Raas (Niz.), Kel-
ly (Irs.), Anderson (Avstralija), Ga-vazzi (It.) in drugi.
Hinault si je zagotovil zmago v zaključnem sprintu, ko je bil najhitrejši med vsemi ostalimi udeleženci dirke in je jasno pokazal, da bo treba letos nanj resno računati na vseh cestnih dirkah.
Letošnja mednarodna kolesarska dirka «Bergamski teden* za amaterje bo trajala od 14. do 20. aprila. Imela bo 6 etap, nastopilo pa bo 70 tekmovalcev iz 14 držav (po pet kolesarjev v vsaki ekipi). Sodelovala bo tudi Jugoslavija.
KOŠARKA
Billy polfinalist
MESTRE — V sinočnjem drugem četrtfinalnem srečanju je milanski
Billy nepričakovano visoko premagal Supergo z 91:58 (45:29) in milansko moštvo se je tako uvrstilo v polfinale «play-off» za italijanski državni naslov.
TENIS
TURNIR V LINZU
Američan Edmondson premagal Franulovica
LINZ — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Linzu je Avstralec Edmondson premagala Jugoslovana Franuloviča s 6:2 in 6:2; Američan Nick Saviano pa je odpravil Italijana Claudia Panatto s 6:3, 6:2.
Tako je včeraj na mednarodnih invalidskih' igrah Kanadčan Arnold Bondt z eno samo nogo preskočil letvico na višini 185 cm. Bondt pa je nato celo preskočil neverjetno višino 204 cm	(Telefoto AP)
NOGOMET
V boju za napredovanje v 2. AL
V nedeljo Gaja v važni tekmi proti Olimpii
Dodatno nogometno tekmo med Gajo in Olimpio, ki bi jo morali o-digrati že pred časom, so prenesli na to nedeljo in bo na sporedu ob
10.30	v Trstu, v Ul. Flavia.
Tekma z Olimpio bo odločala o ekipi, ki se bo iz M skupine 3. a-materske lige v boju z drugouvrščeno ekipo iz N skupine potegovala za napredovanje v 2. amatersko ligo. Zmagovalca obeh skupin sta se namreč že uvrstila v 2. amatersko ligo, za tretje mesto pa so trenutno še trije kandidati in eden od teh je tudi Gaja.
Odveč je pripomniti, da bo srečanje za Gajo izredno pomembno in bo zato gotovo privabilo ob rob i-grišča v Ul. Flavia veliko število njenih navijačev in ljubiteljev našega nogometa sploh.
AVTOMOBILIZEM
Na mednarodnem avtomobilskem rallyju po Smaragdni obali na Sardiniji vodi po prvi etapi finska posadka Alen - Kivimaki na fiatu 131 abarth.
NOGOMET
Prvenstvo začetnikov
V nedeljo derbi Primorje-Gaja
Tudi v ostalih prvenstvih nekaj zanimivih tekem
V nedeljskem zavrtljaju v mladinskih prvenstvih je nedvomno v o-spredju zanimanja slovenski derbi v prvenstvu začetnikov med Primorjem in Gajo. Rahlo prednost za končno zmago imajo seveda Prosečani, ki kljub temu, da razpolagajo z bolj izkušeno ekipo, bodo imeli tudi to prednost, da bodo igrali na lastnem igrišču. V prvenstvu naraščajnikov, ki se je končalo že pred dvema ko-lama, bo trebenski Primorec igral zaostalo srečanje proti ekipi Stocka. Zanimivi srečanji bosta tudi v prvenstvih cicibanov in mlajših cicibanov, saj bodo Brežani igrali z ekipama Domia, medtem ko proseš-ko Primorje v prvenstvu cicibanov v tem kolu ne bo igralo.
KADETI
12. povratno kolo (4. 4.)
Costalunga - Edile Adriatica; Supercaffe - Rosandra; Libertas -Stock; Fortitudo - Zaule; Roianese

SMUČANJE
SLALOM NA PIANCAVALLU
PREMOČ ITALIJANOV BENEDIK ZADOVOLJIL
Zmagal je Riccardo Foppa pred Tonazzijem - Benedik je šesti
PIANCAVALLO — Z včerajšnjim slalomom za FIS točke, ki se ga j’ udeležilo 140 tekmovalcev iz 14 držav, se je uradno končala tekmovalna smučarska sezona na Pian-cavallu.
Kot dan prej, ko je zmagal Bruno Nockler, so tudi včeraj Italijani dosegli popolno zmagoslavje. Včeraj je bil prvi Riccardo Foppa pred rojakoma Tonazzijem in Gior-gijem.
Od Jugoslovanov je bil zopet najboljši Grega Benedik, ki sicer ni ponovil odličnega tretjega mesta iz dneva prej. vseeno pa je tokrat osvojil povsem zadovoljivo šesto mesto.
Vrstni red včerajšnjega slaloma 94”81 95”05 95"27 95"76 96”14 96”27 96' '29 96"70 96”85 96''99 100"33 101”60 105”44
1.	Foppa (It.)
2.	Tonazzi (It.)
3.	Giorgi (It.j
4.	Rungalldier (It.)
5.	Merelli (It.)
61 Benedik (Jug.)
7.	Camozzi (It.)
8.	Costa (It.)
9.	Totsch (It.)
10. Mair (It.)
29. Oblak (Jug.)
36. Lavtižar (Jug.) 59”Naglio (Jug.)
naravnost idealne pogoje za navtični turizem. To seveda ne drži, saj s pravilno pripravo lahko to storimo z manjšim tveganjem, kot če bi šli na počitnice z avtomobilom.
Tečaj Čupe ne bo spremenil preko noči «zelencev» v prave morske volkove, vlil pa bo nedvomno dokajšnjo samozavest
Nemogoče je zaobjeti v kratkem članku vse gradivo, ki ga bo kapetan Lisjak posredoval tečajnikom, omenimo pa lahko, da bo predavatelj govoril o meteorologiji, o navigaciji, o obalni kartografiji, o varnostni opremi plovil, o vseh mornariških veščinah, kot so sidrenje, vozli, o načinu jadranja v nevihti, o razpoznavanju vseh pomorskih znakov in o vsem tem, kar služi človeku, ki se poda na morje.
NOGOMET
Magnocavallo ni dobil kazni
FIRENCE - V taboru Triestine so z dokajšnjim «strahom» čakali na včerajšnje disciplinske ukrepe italijanske nogometne zveze. Predvsem so se bali za usodo Giorgia Magnocavalla, ki mu je pretila izključitev. Vse pa se je izteklo v najboljšem redu. Magnocavallo bo torej v nedeljo lahko igral.
Hudo kazen pa je v C-l ligi B skupine prislužila Salernitana. Zaradi znanih in hudih izgredov med tekmo Salernitana - Sambenedette-se je disciplinska komisija prepovedala Salernitana nastop na svojem domačem igrišču vse do 15. oktobra letos ,
NAMIZNI TENIS
V	deželnem odboru (udi slovenski zastopnik
V	ponedeljek je bil v Trstu občni zbor deželne namiznoteniške zveze FITET, na katerem so izvolili de želni odbor za štiriletno mandatno dobo.
V	bistvu je bila potrjena dosedanja sestava in med odborniki je tudi
Med drugim posreduje tečaj tudi načelnik namiznoteniškega odseka
vse tisto znanje, ki je potrebno za izpit pri pristaniških poveljstvih, obenem pa tudi tisto pomorsko znanje, ki bi ga vsak ob morju živeči človek moral poznati, posebno še naša mladina, za katero bo tečaj brezplačen
ŠK Kras Zvonko Simoneta, ki zastopa šlovtfriska ‘zamejska društva. Prisotnost v deželnem odboru je za naš namizni tenis zelo pomembna uveljavitev, kar odraža obenem tudi težo, ki jo ima predvsem slovenski ženski namizni tenis.	B. S.
ATLETIKA
NA STADIONU «GREZAR» V TRSTU
Jutri začetek tekmovalne sezone
Na startu tudi nekaj slovenskih atletov • Težave glede razpoložljivosti stadiona ■Kakovostnega skoka tržaške atletike tudi letos verjetno ne bo
Jutri popoldan se bo na stadionu »Grezar* začela letošnja atletska sezona.
Začetek je vedno zanimiv in bo nedvomno nudil vrsto odličnih dosežkov, saj je žeja po tekmovanjih po nekajmesečni prekinitvi udejstvovanja povsem razumljiva. Zimski treningi pa so navadno tako naporni, da se zaradi prehitevanja vadbenega programa in precenjevanja rezerv, najboljši rezultati navadno pokažejo že nekje do polovice junija, medtem ko začne nato raven znatno upadati.
Tržaška atletika se že vrsto let pripravlja na kakovosten skok, ki bi jo privedel v državno elito, do tega pa očitno tudi letos ne bo prišlo, ker so šle na višji ravni po vodi nekatere namere, da bi najboljše tekmovalce združili pod eno streho. Poleg razlogov politične narave, ki so botrovali takemu neuspehu, je med združevalno akcijo prišla do izraza tudi težnja, da vsakdo obdrži to, kar ima in da so predvsem .. važni osebni interesi. Skratka malomeščanska miselnost, ki potiska nazaj naše mesto in ki tudi na športnem ali atletskem polju ne zasluži in ne zmore elite.
Ker so atletska tekmovanja (že zgodovinsko) stvar skoraj samih izvedencev, je nameravala atletska zveza sezono popestriti z bolje orga-
niziranimi in manj pogostimi prireditvami. Čas je mineval, storjenega pa ni bilo ničesar. Celo koledar je bil sestavljen v zadnjem trenutku in odslej naprej do konca prvega dela sezone nihče ne bo imel več časa misliti na izboljšave, popočitnicah pa itak ne bo imelo več smisla.
Atletika se bo tudi letos sprla z občinsko upravo melonarjev, kajti občina bo »Grezar* zaprla od prvega junija do konca avgusta zaradi obnovitve travnate površine nogometnega igrišča. Sklep je hitro prodrl, ko je Triestina še vodila na lestvici C-lige in obljubljala tudi Trstu «velik» nogomet v prihodnji sezoni. Ob hujskanju nogometnih poročevalcev v krajevnem časopisju se uprava ni hotela zameriti nedeljskim «športnikom» in tako naj bi atleti za tri mesece ostali brez stadiona. Tržaška društva so že februarja naslovila na župana Cecovi-nija pismo z zahtevo po sestanku in o zadevi seznanila tudi politične sile, ki so zastopane v občinskem svetu, doslej pa se ni še nihče oglasil za pomoč in tudi tajništvo župana ni še sporočilo datum sestanka.
Sezona se bo torej začela pod mučnim vtisom?**ia bo razplet ne samo enak lanskemu, temveč zelo verjetno slabši, to pa za atletske delavce ni preveč vzpodbudno.

JADRANJE
V TRSTU APRILA IN MAJA
Jadralni tečaj Čupe
Čupa bo v četrtek, 9. aprila, zabela v Gregorčičevi dvorani s tečajem o praktičnem pomorstvu. Po teoretičnem tečaju, za katerega je predvidenih sedem lekcij, bo še praktični del tečaja na jadrnicah v Sesljanskem zalivu. Tudi letos bo tečaj vodil kapetan Bruno Lisjak.
V zadnjih letih se vedno več primorskih Slovencev odloča za pomorske športe in pomorsko rekreacijo. Nakup malo večje jadrnice zahteva sicer precejšnje finančno breme, za katero se je težko odločiti. Z druge strani pa je treba upoštevati, da lahko vsa družina preživi na čolnu poletne počitnice ob malenkostnih stroških in, kar je najvažnejše, vrednost dobre jadrnice nikoli ne pada, ampak nasprotno v dobi inflacije narašča, ter lahko zato brez skrbi trdimo, da je dobra jadrnica tudi zelo dober način investicije.
Prav gotovo pa je pri nakupu plovila zelo velika ovira nepoznavanje morja in pomorskih veščin. Mnogim se bo zdela že sama zamisel, da bi spravili družino na malo, plastično lupino in odpotovali na počitnice, prava norost, čeprav imamo v bližnji Dalmaciji
ODBOJKA
SLOVENSKE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
Sokol in Bor JIK Banka še naprej v nevarnosti
Nabrežinke izgubile že četrti pokrajinski derbi ■ Kontovelke na pragu velikega presenečenja
Končni izid preteklega nastopa naših šesterk v višjih ligah je izenačen. Štiri so namreč zmagale, prav toliko pa jih je moralo z igrišča poraženih.
Pretekli kcnec tedna je bilo osrednje srečanje v Nabrežini med domačim Sokolom in Borom Intereuropa. Po ne preveč lepi igri so drugič v letošnjem prvenstvu slavile borov-ke, ki so pokazale predvsem boljšo skupno igro in to predvsem v obrambi. Sama tekma je bila zelo izenačena, polna preobratov, nepričakovanih razpletov tako na eni kot tudi drugi, strani mreže. To je bil derbi v pravem smislu besede. Če k temu dodamo še izredno bučno navijanje, je bilo za gledalce res lepo doživetje. Za Bor Intereuropo osvojeni točki pomenita skoraj gotovo igranje v tej konkurenci tudi v prihodnjem prvenstvu. Po prepričljivi zmagi II Pellicana pa je položaj Sokola vse bolj zaskrbljujoč.
Na pragu velikega presenečenja so bili zastopniki Bora JIK Banke. Le škoda, da so odličnim gostom iz

OBVESTILA
ŠD Mladina
SMUČARSKI IN PLANINSKI ODSEK vabita v nedeljo, 5. t.m., na kratek popoldanski razvedrilni pohod po Krasu. Zbirališč' pri spomeniku v Križu z odhodom ob 14. uri. Zagotovljene pečene klobase. Iz organizacijskih razlogov naj se zainteresirani javijo čimprej v društvu A. Sirk.
• • •
ŠD Mladina
SMUČARSKI ODSEK organizra v nedeljo, 12. t.m., društveno tek movanje, ki bo na Nevcjskem sedlu (Prevala). Vabljeni vsi člani društva. Oh priliki bo organiziran avtobusni izlet. S tem izletom se zaključi smučarska sezona.
• • •
SPDT
vabi v soboto, 11., in v nedeljo, 12. t.m., vse ljubitelje smučanja na izlet
TURNEGA SMUČANJA Id bo potekal v okolici Komne In
Krna. Vse informacije in vpisovanje pri odborniku SPDT Pavlu Fa-chinu vsak dan ob večernih urah (tel. 742488). Vabljeni!
• * •
YC čupa iz Sesljana
sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu v četrtek,
9.	aprila. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Lisjak. Teoretični del tečaja bo ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v mali Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20, praktični del tečaja pa na jadrnicah v Sesljanskem zalivu v maju In sicer ob sobotah popoldne in oh nedeljah zjutraj.
Vpisnina je 70.000 lir, za člane 40.000. mladina do 18 let In dijaki brezplačno.
Vpisovali ie (tudi dijaki in mladina) na ZSŠDI.
• • •
YC Čupn
sporoča, da bo danes, 3. aprila, ob 20. uri v mali Gregorčičevi dvorani v Trstu seja vseh odbornikov.
Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo danes, 3. aprila, ob 20. uri na stadionu »Prvi maj*
seja odbora sekcije.
• • «
ŠD Mladina - baletni odsek
priredi v soboto, 4. aprila, ob 20. uri v domn Albert Sirk v Križu •Baletni nastop gojenk*. Vljudno vabljeni.
• • •
SPDT
prireja v nedeljo, 12. aprila, avtobusni pomladanski izlet na Belo peška jezera z vzponom po vertikali na Peč. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11.
ŠK Kras, UD Kratki dom
In KD Rdeča zvezda
organizirajo za otroke od 4, do 12. leta stnrosti »Pomladanski sprehod v naravo* v nedeljo, 5. aprila. Zbirališče v Zagradcu ob 8.50: zaključek oh 12. url. V primeru slabega vremena »sprehod* odpade.
Bergama prepustili tretji niz. Tako je Olimpia povedla z 2:0, ker po i-zenačenju so našim fantom povsem pošle moči. Za borovce je ostal še žarek upanja — izgubil je tudi Re-dentore — žal, pa ti upi koprnijo kot spomladanski sneg.
V C-2 ligi sta Sloga in Breg pospravila še dve točki, Kontovelke bi v Gorici skoraj pripravile veliko presenečenje. Vrsta poraaov 01ym-pie se nadaljuje. V D ligi je Bor izbojeval drugo zmago samo po treh nizih igre, Juventina se je, kljub porazu, povsem enakovredno kosala z vodečim Rozzolom.
MOŠKA B LIGA Izidi 19. kola
Redentore - Calzaturificio 3 A 1:3, Mantova - S. Giorgio 3:1, Bor JIK Banka - Olimpia Bergamo 2:3, Vol-ley Videm - Solaris 3:0, Isola Sca-la - Apies Fiume Veneto 3:2, Legna-go - Montecchio 3:1.
Lestvica
Olimpia Karmak Bergamo 36, Calzaturificio 3 A Verona 32, Pallavolo Mantova in S. Giorgio Mestre 26, Legnago 24, Volley Videm 20, Apies Fiume Veneto 18, Pallavolo Isola Scala 16, Montecchio 12, Redentore Este 10, Bor JIK Banka 8, Solaris Trst 0.
Prihodnje kolo
Apies Fiume Veneto - Redentore, Mohtecchio - Mantova, Calzaturificio 3 A - Bor JIK Banka. Olimpia Karmak - S. Giorgio, Volley Videm - Legnago, Solaris - Isola Scala.
ŽENSKA B LIGA Izidi 16. kola
II Pellicano - Barribi Brescia 3:0, Pallavolo Schio - Don Bosco Padova 2:3, Pielle Immobiliare - Moglia-no Veneto 3:0, Sokol - Bor Intereuropa 2:3, Spinea - OMA Zanardo 3:0.
Lestvica
Pielle Immobiliare Cenate Sotto 28, Spinea 24, Mogliano Veneto 22, Don Bosco Padova 20, Barribi Brescia in Bor Intereuropa 14, II Pellicano Fratte 12, Sokol 10, Pallavolo Schio in Orna Zanardo 8 Prihodnje kolo
Barribi Brescia - Orna Zanardo, Don Bosco - II Pellicano, Mogliano Veneto - Pallavolo Schio, Bor Intereuropa . Pielle Immobiliare, Sokol -Spinea.
ŽENSKA C-2 LIGA Izidi 16. kola
Breg - Virtus Volley 3:0, Rivignano - Juiia 1:3, Sloga - Celima 3:2, Vivil - CUS Trst 0:3, Fontanafredda
-	Intrepida 0:3, Fiat Comolli - Konto vel 3:2.
Lestvica
Fiat Comolli Gorica 30, CUS Trst 26, Breg in Sloga 24, Intrepida 18, Juiia 16, Kontovel in Fontanafredda 12, Vivil in Virtus Volley 8, Celinia in Rivignano 6.
Prihodnje kolo
Kontovel - Fontanafredda, Intrepida - Vivil, CUS Trst - Sloga, Celinia
-	Rivignano, Juiia - Breg, Virtus Volley - Fiat Comolli.
MOŠKA C-2 LIGA Izidi 16. kola
Rojalese - 01ympia Gorica 3:1, Intrepida - Vivil 3:0, Libertas Šarile - Libertas Turjak 3:1, Gasilci Pordenon - Ginnastica Spilimbergo 0:3, Fiat Comolli - Consuledil 3:1, US Friuli - Torriana Gradišče 3:1,
Lestvica
Intrepida 28, Fiat Comolli Gorica 26, Vivil, Rojalese in US Friuli 20, Torriana Gradišče 18, Libertas Šarile 16, Gasilci Pordenon in Ginnastica Spilimbergo 14, Libertas Turjak 10, Consuledil 6, 01ympia Gorica 0.
Prihodnje kolo
Torriana - Fiat Comolli, Consuledil - Gasilci Pordenon, Ginnastica Spilimbergo - Libertas Sacile, Libertas Turjak - Intrepida, Vivil -Rojalese, 01ympia Gorica - US Friuli.
MOŠKA D LIGA Izidi 14. kola
CUS Trst - Libertas Krmin 1:3, La Talpa - Volley Club 1:3, Rozzol -Juventina 3:1, Lucinico - Solaris 3:1, Pro Cervignano - II Modulo 0:3.
Lestvica
Rozzol Trst 28, Volley club 24, Juventina 16, Pro Cervignano 14, La Talpa, II Modulo in Libertas Krmin 12, CUS Trst in Lucinico 8, Solaris 6.
Prihodnje kolo
n Modulo - Lucinico, Solaris -Rozzol, Juventina - La Talpa, Vol-ley club - CUS Trst, Libertas Krmin - Pro Cervignano.
ŽENSKA D LIGA Izidi 14. kola
Inter t904 - Bor 0:3, Juiia - AUSA Pav 0:3, Lucinico - 01ympic 3:1, Pieris - Solaris 3:0.
Lestvica
AUSA Pav 28, Volley club 22, Bor 20, Solaris in Lucinico 14, Juiia 12, Pieris 10, Sloga 8, 01ympič 6, Inter 1904 4 (Sloga in Volley club imata tekmo manj.)
Prihodnje kolo
Solaris - Lucinico, 01ympic - Juiia, AUSA Pav - Sloga, Volley club - Inter 1904, Bor - Pieris.
G. F.
Prešeren zmagal
Odbojkarice liceja Prešeren iz Trsta so v torek slavile v okviru pokrajinskega dela mladinskih iger še eno zmago: v domačem derbiju na stadionu «1. maj* v Trstu so premagale učiteljišče Slomšek z 2:1 (11:15, 15:7, 15:7).
Tekma sama je bila sicer napeta, vendar pa tehnično dokaj poprečna, saj zaradi letošnjih novih določil mladinskih iger lahko nastopata v vsaki ekipi le po dve igralki, ki se 'udeležujeta tudi raznih tekmovanj FIPAV, ostale pa ne smejo biti registrirane za nobeno društvo. Račun za to določilo pa je najbolj plačala kakovost igre.
Prešernovke morajo odigrati v svoji kvalifikacijski skupini še eno tekmo, in če jo bodo osvojile, si bodo priborile pravico do nastopa v pokrajinskem finalu med zmagovalkama obeh kvalifikacijskih skupin.
V 1. ŽENSKI DIVIZIJI
Prvi domači poraz Brega
Breg — II Modulo	1:3
(13:15, 9:1*5, 15:8, 13:15)
BREG: Vilma in Ksenija Kocjančič, Žerjal, Pečenik, Švab, Fonta-not. Ota, Maver in Smotlak.
Brežanke so odigrale zadnjo tekmo v prvenstvu 1. ženske divizije. Bile so prvič poražene na domačem igrišču in sicer proti ekipi II Mcdu-lo, ki se je s to zmago uvrstila na prvo mesto te skupine. Kljub porazu so se tudi Brežanke uvrstile na drugo mesto in si priborile pravico do nadaljnjih tekmovanj za prestop v višjo ligo.
Tekma je bila precej borbena zlasti v prvem in četrtem setu. Obe ekipi sta igrali razmeroma dobro domačinke pa so igrale nekoliko pod svojimi sposobnostmi. Pri domači ekipi je manjkala predvsem zagrizenost v ključnih trenutkih. Drugi vzrok poraza so bili tudi številni zgrešeni servisi, predvsem v ključnih trenutkih,
Mrs.
V	soboto bodo v Trstu tekmovali samo moški, in sicer po naslednjem sporedu: 110 m čez ovire, višina, krogla, 100 m, 400 m, daljina, 1500 m, kopje, 10000 m, štafeta 4x100 m in hoja 5 km.
Na startu bo tudi nekaj slovenskih atletov, posebnih rezultatov pa verjetno še ne bo.
Otvoritveno žensko tekmovanje bo v nedeljo zjutraj v Gorici in zaradi popolnega tehničnega programa se od njega pričakuje boljši izkupiček. Tudi na tej prireditvi bodo na startu slovenske atletinje, glavnina pa bo z nastopi začela nekoliko kasneje.
V	nedeljo bo preostali moški tehnični spored v Pordenonu.
Tekmovanje v Trstu se bo v soboto začelo ob 15. uri, v Gorici nedeljsko pa ob 9. uri.
kb
TENIS
Lendl izločen
FRANKFURT - V 3. kolu mednarodnega teniškega turnirja je prišlo do velikega presenečenja. Če hoslovak Šmid je namreč nepričakovano premagal rojaka Ivana Len-dla s 6:3, 3:6, 7:5.
OSTALI IZIDI
Gerulaitis (ZDA) - Soerensen (Irska) 6:7, 6:4, 6:4; Tanner (ZDA) -Maurer (ZRN) 6:1, 6:2; Thatcher (ZDA) - VVilkinson (ZDA) 6:4, 3:6, 6:2; Lutz (ZDA) - Denton (ZDA) 6:4 in 7:6; Smith (ZDA) - Fibak (Pol.) 1:6, 6:4. 6:2
JADRANJE
V SOBOTO IN NEDELJO
Deskarski vikend v Koprskem zalivu
KOPER — V soboto in nedeljo bodo jugoslovanski deskarji spet zajadrali po Koprskem zalivu v mednarodni regati, ki hkrati prinaša prve kriterijske točke za letošnji državni pokal. Regato v odprti klasi organizira ob strokovni in materialni pomoči jadralnega in plavalnega koprskega kluba, mladi koprski klub jadralcev na deskah, ki so ga poimenovali Bum in ima že na samem začetku kar 60 nadebudnih članov.
Jadralci na deskah (prišli bodo iz Italije in Avstrije) naj bi opravili tri regate v soboto in dve v nedeljo. Začetek pa bo ob 10. uri pri kopališču Žusterna pri Kopru. Uro pred startom je zadnji čas za prijavo.
V Kopru računajo na močno udeležbo, saj vedo, da si nobeden od resnejših deskarjev ne bi rad že na začetku prislužil preveč negativnih točk. Da bi bilo tekmovanje regularno, morate izpeljati do konca vsai tri regate.
Naj na kratko povemo še to, da je klub Bum nastal na pobudo koprskih zanesenjakov, ki si želijo, da bi ta šport kmalu navdušil čim-več ljudi, Članarina za zaposlene je 150 dinarjev, za učence, dijake in študente pa 20 dinarjev. Njihova dejavnost je usmerjena v šolo jadranja, rekreacijo, popularizacijo tega športa in v tekmovanja. Da bi lahko izpeljali svoje načrte iščejo pomoči pri različnih delovnih organizacijah, navezali pa bi radi tudi stik z zamejci, ki jih bo nekaj že jadralo to soboto in nedeljo pred Koprom.
B. S.
Delovanje ZSŠDI
rsšDi
obvešča, da se bo jutri, 4., in v nedeljo, 5. aprila, nadaljeval lokostrelski tečaj. Tečaj bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, in sicer jutri s pričetkom ob 15. uri in v nedeljo pe ob 9.30. Vsa morebitna pojasnila nudi urad ZSŠDI, Ul. Malta 2 - tel. 33-029. • • «
ZSŠDI
obvešča, da bo zaradi legalne tire urnik plavalnega tečaja v Lipici naslednji: L skupina ob 16.00, 2. skupina ob 17.00 in 3. skupina ob 18. uri.
-	San Marco; Breg - Portuale (Dolina ob 16.30); Opicina prosta.
NARAŠČAJNIKI Skupina B
Zaostalo srečanje (5. 4.) Primorec - Stock (Bazovica ob 8.30)
NAJMLAJŠI Skup'na A
10.	povratno kolo (5. 4.)
San Luigi - Breg (Trst Ul. Flavte ob 15.00); Campgn2lle - Blue Star; Libertas - Costalunga; Portuale -Montebello; Zaule - Ponziana; Primorje - Chiarbola (Prosek ob 10.30); Supercaffe - Giarizzole; Esperia San Giovanni - Olimpia: Zarja - Roianese (Bazovica ob 12.00); Inter TS -Triestina.
ZAČETNIKI Skup na A
11.	povratno kolo (5. 4.) Ponziana A - Domio; Costalunga -
Muggesana; Portuale - Rosandra; Breg - Soneini B (Dolina ob 10.30); Fortitudo - San Sergio.
Skupina C
CGS - Chiarbola B; Primorje -Gaja (Prosek ob 9.30); Esperia A
-	Opicina; Ponziana B - SanCAndrea A; Supercaffe - San Luigi.
CICIBANI Skupina A
II. povratno kolo (4. 4.) Rosandra - Portuale; Ponziana A
-	Zaule A; Muggesana - Fortitutdo; Costalunga - Chiarbola; Domio -Breg.
MLAJŠI CICIBANI II. povratno kolo (4. 4.)
Giarizzole - San Luigi; CGS - Ca-ve; Campanelle - Fortitudo; SanCAndrea - Chiarbola; Domio - Breg (Domio ob 17.35); Soneini - Esperia San Giovanni.
V. H.
Še ena tehnična novost v športu
Nove Elanove skakalne smuči
Največji jugoslovanski proizvajalec športne opreme, begunjski Elan, je v pravkar minuli sezoni predstavil povsem nove smuči, namenjene skakalnemu športu, vendar Mednarodna smučarska zveza še ni dovolila nastopati z njimi na mednarodnih nastopih. Nove smuči imajo vrsto novosti, najbolj opazne pa so na krivinah, ki so višje od dosedanjih in tudi dvakrat zavite, razen tega pa so tudi vsi robovi zaobljeni.
Ravnatelja razvojnega inštituta Elana Petra Petrička smo vprašali, kdaj je Elan začel razmišljati o novih smučeh.
«Z razvojem teh smuči se ukvarjamo že od leta 1965. Že v prejšnjih letih smo uvedli nekaj novosti, lani pa smo tudi začrtali novo krivino.*
»Pred leti je mnogo tekmovalcev
skakalo z elankami, kasneje pa so prešli h konkurenčnim podjetjem..%» »To se .je zgodilo zato; ker Elfin ni bil kos finančni dirki pri vlaganjih v servisno službo. Kljub temu pa smo ves čas še naprej razvijali skakalne smuči.*
»Ali bo Elan zdaj, ob pojavu iio-vih smuči, vse to zmogel?*
»Letos bomtj postavili nov stabilizacijski program sodelovanja s tekmovalci, vendar menim, da ti morali odslej več denarja nameniti razvoju skakalnih smuči in manj tekmovalnim servisom, torej obratno kot konkurenčna Dodietja. Tekmovalce naj privabi kakovost naših smuči.*
Branko Dolhar, nekdanji skakalec in danes vodja tekmovalne službe pri Elanu, je takorekoč »oče* novih smuči. O tem, kaj nOve smuči pomenijo za tekmovalca, je dejal naslednje:
»Nove smuči so varneiše in omogočajo (z nekoliko spremenjeno tehniko) daljše skoke. So pa tudi rezultat . sodelovanja med njihovimi konstruktorji in tekmovalci, ki so posredovali svoje izkušnje.*
»Bomo v prihodnji sezoni videli te smuči tudi na uradnih tekmovanjih?*
«Menim. da bomo. Visoki funkcionarji FIS so se o atih izrazili pohvalno. Tudi vsi tekmovalci, ki so doslej skakali z. n.iimi. so bili zelo zadovoljni in zanimanje zanje le med najboljšimi skakalci res veliko.*	M. ŠUŠTERŠIČ
Na sliki: nove Elanove skakalne smuči PC 200.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — vnaprej plačano celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 <tADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., viš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPi.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
3. aprila 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
im
iTrst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PO TRIDNEVNIH TEŽAVNIH POGAJANJIH V BRUSLJU
Kmetijski ministri EGS dosegli kompromis o 9,5-odstotnem povišanju con pridelkov
Upoštevajoč razvrednotenje lire, bo povišek v Italiji dosegel 15,5 odstotka Cene na drobno mesa in mlečnih izdelkov bodo bržkone narasle za 5 odstotkov
BRUSELJ — Po treh dneh maratonskega pogajanja so kmetijski ministri 10 držav Evropske gospodarske skupnosti vendar dosegli sporazum o novili cenah kmetijskih pridelkov. Sporazum je seveda sad težkega kompromisa v sporu okrog ravni poviškov, ki naj bi jih priznali evropskim kmetom, pri katerem sta se Francija in Italija potegovali za večje poviške, Nemčija in Velika Britanija pa za omejevanje kmetijskega bremena v proračunu EGS. Dogovorjena povprečna raven poviškov kmetijskih cen je 9,5 odstotka, torej nekaj več od 7,8 odstotka, ki jih je predlagala izvršna komisija skupnosti, mnogo manj pa od 15 odstotkov, ki so jih zahtevala strokovna združenja evropskih kmetov za kritje naraščajočih proizvodnih stroškov.
Kot delen uspeh morejo kmetje Šteti tudi vsaj začasno opustitev namere, da bi jih tako rekoč »obdavčili* za proizvodnjo pridelkov, ki jih je v EGS preveč, predvsem mleka in mlečnih izdelkov. Italijanskemu ministru Bartolomeiju je vendar treba priznati, 'da mu je uspelo preprečiti nevarnost, da bi rAorali. italijanski živinorejci plače-
vati po 100 lir »kazni* pri vsakem litru prirejenega mleka, pa čeprav niso nič krivi za presežke, saj je Italija prisiljena uvažati poleg mesa prav največ mleka in mlečnih izdelkov za kritje potrošnje. Določen napredek, pa čeprav majhen, so dosegli tudi pri omejevanju podpor, ki jih Nemčija in Velika Britanija nudita izvozu svojih kmetijskih pridelkov.
Upoštevajoč nedavno razvrednotenje lire, bo za italijanske kmete znašal dejanski povišek, ki bo stopil v veljavo 6. t.m., 15,5 odstotka v povprečju, kar je vsekakor še vedno malo, ker niti ne krije inflacijske stopnje, ki presega 20 odstotkov. Bartolomeiju je tudi uspelo o-hrar.iti prispevke EGS za olivno o-lje (730 lir za kilogram), ter (a sapo za letos) nagrade za teleta, ki so sicer znižane od 50.000 na 38.000 lir na glavo in za žito (KH.C00 lir na hektar). Ni mu pa uspelo zvišati količine sladkorja, ki naj bi ga smela Italija proizvajati.
Komentarji k težko sklenjenemu sporazumu so različni in na različnih ravneh. Na politični ravni ugotavljajo v krogih EGS, da gre za «darilo» nemškega kanclerja
•iMHIHMIHUMltlllllllllUlllllirillltltllUlllllllllltllllllllllilllllliinillllllllilllltllllllllfllllllllllllllllllllllllllllll
Obletnica iranske revolucije
Schmidta francoskemu predsedniku Giscardu, ki se pripravlja na volitve, saj sta tako večje povišanje cen, kot zmanjšanje podpor nemškim kmetom pri izvozu, nedvomno v korist francoskih obdelovalcev. V krogih kmetijskih zadružnih in kmetijskih organizacij so pa ocene v glavnem negativne, ker ugotavljajo, da se v bistvu ni nič spremenilo, da kmetijska politika EGS še nadalje favorizira bogata kmetijstva severnih držav na škodo manj razvitih sredozemskih kultur.
V Italiji so izrazili zmerno zadovoljstvo le Coldiretli, veleposestniki in strokovna zveza CISL, medtem ko so napredna Confeoltivatori (h kateri sta pričlanjeni tudi Kmečki zvezi iz Trsta in Gorice) in zadružne organizacije ocenile sporazum negativno. Vsi pa zahtevajo korenito preobrazbo kmetijske politike EGS. ki naj ne temelji zgolj na uravnavanju cen, ampak posega k preu-stroju kmetijskih struktur in k zbliževanju med razvitejšimi in manj razvitimi področji. Združenji trgovcev in potrošnikov j.....ugotavlja-
ta, da bo dogovor iz Br >. povzročil vsaj 5 odstotno podi«.,itev mesa, mlečnih izdelkov in sladkoria.
(Iv)
Radikalski zakonski osnutek o umetnem osemenjevanju
RIM — Radikalski poslanci so predložili zakonski osnutek glede urejevanja vprašanja umetnega o-semenjevanja. Radikalni poslanci menijo, da se mora država čim manj vmešavati v odnose med zakonci, v njihove izbire o potomstvu ter sredstvih izvajanja teh njihovih izbir. To velja tudi za posamezno žensko. Država, naj poseže vmes samo kadar gre za obveznosti, pravice in dolžnosti drugih. Po mnenju radikalcev mora to vprašanje o-stati v izključni domeni osebe, ali oseb.
V tej zvezi radikalci menijo, da je v Italiji zakonodajna praznina. To bi bilo v določeni meri prav, če ne bi umetno osemenjevanje, ki se vedno bolj širi, ne povzročalo nekaterih nevšečnosti in zlorabe, ki so še najbolj škodljive osebam, ki se poslužujejo teh metod.
Zato zakonski osnutek predvideva:	1. prepoved evgenetskih po-
stopkov in biološke inženjerije, 2. zdravnikovo odgovornost, 3. brezplačno oddajanje semena, 4. pristanek ženske na umetno osemenjevanje in morebitni pristanek moža (če je poročena), 5. zdravstvena jamstva za ohranjevanje semena, 6. poklicna tajnost, 7. različni načini o-semenjevanja poročenih in neporočenih žensk, 8. jamstva za posmrtno osemenjevanje. 9. pravice moža, ki je dovolil umetno osemenjevanje in lCt prepoved odnosov med darovalcem in rejencem.
njuje kot povsem normalne za o-brate z visoko tehnologijo. Poslanec PSI Luigi Covatta pa ni tega mnenja, saj je vložil na ministrstvo za industrijo vprašanje, v katerem zahteva jasna pojasnila o vzrokih nesreč in jamstva o tehnološki sposobnosti vodilnega kadra elektrarne.
Genscher v Moskvi
MOSKVA — Zahcdnonemški zunanji minister Hans - Dietrich Genscher je včeraj prispel na dvodnevni uradni obisk v Moskvo. Genscher je tako prvi zahodnoevropski minister, ki se bo pogovarjal s kremeljskim: voditelji, potem ko je Brež-njev predlagal svoj mirovni načrt. In prav prcolem medsebojnega zaupanja in problema raket srednjega dometa sta bili giavni temi včerajšnjega srečanja med Genscher-jem in Gromikcm. Nemški zunanji minister bi se moral danes sestati tudi z Brežnjevom. Poleg «evroiž-strelkov* bo Genscher razpravljal o vprašanju plinovoda SZ — zahodna Evropa in o poljski krizi.
Tudi kompjuter pomagal pri osvoboditvi industrijca
SEREGNO (Milan) — Luigi Mariani, 74-letni industrijec, lastnik železarskega podjetja «Mariani fra-telli* se je predsinočnjim zadrževal s prijatelji v baru, kjer so i-grali na karte. Nekaj pred polnočjo se je vračal domov. Tik pred vilo ga je napadel neki neznanec ter vrgel na tla. Na pomoč mu .je pri skočil še neki drug pajdaš. Oba sta ga odvlekla v neki avto (pozneje so avto našli in ugotovili, da je bil ukraden) ter odpeljala. Policija pa domneva, da je bilo ugrabiteljev več. Pri napadu je bil Mariani rahlo ranjen.
To pot pa je sreča obrnila ugrabiteljem hrbet. Takoj so policija in karabinjerji sprožili preiskavo ter se poslužili tudi kompjuter ja. ki ga imajo na razpolago v Rimu. Že po nekaj urah so stisnili obroč okoli nekega omejenega področja. Policisti so pri mimohodu posvetili nekaj več pozornosti zapuščeni stavbi, za katero pa so že sumili, da utegne služiti v nezakonite namene. Ker so opazili, da se je v prvem nadstropju najprej prižgala in takoj nato ugasnila luč, so vdrli v poslopje ter našli Marianija. Njegov ječar, star 23 let, se je skušal upreti, toda brez uspeha. Policija išče sokrivce, katerih istovetnost so že ugotovili.
BANGKOKU SE PRIBLIŽUJEJO LOJALNE VLADNE ENOTE
Odločilne ure za puciste
BONN — Petdeset pripadnikov zahodnonemške levičarske organizacije «Spartakus» je včeraj dopoldne zasedlo bonski sedež zahodnonemške tiskovne agencije «DPA» v znak protesta proti sklepu o namestitvi ameriških jedrskih raket srednjega dometa v ZRN.
BANGKOK — Položaj na Tajskem je po državnem udaru namestnika poveljnika oboroženih sil gen. Sam Chipatima še vedno neodločen. Predsednik vlade gen. Prem Tinsulanonda je v mestu Korat (200 km od Bangkoka) skupaj s kraljem in njegovo družino. Kraljevska hiša je obsodila udar. Proti Bangkoku se pomikajo vojaške enote verne zakoniti vladi. V zadnjih urah je pučistični general spet sklical parlament in obnovil ustavo. Poslal je tudi svoje poslance v Korat. ZDA pravijo, da bodo priznale vlado, ki jo bo imenoval kralj. Na sliki: gen. Chipatima (drugi * leve) na tiskovni konferenci	(Telefoto AP)
.....................................................................................................min.lunini..............................................................................................................iiii.iiiiiii.Hliiiiiiium.iiiin.ii.iiiiimiiiiiiiiilui.iii..................ima
OB PREDSTAVITVI NEMŠKEGA PREVODA LIPUŠEVEGfl ROMANA
Avstrijski kancler Bruno Kreisky o reševanju manjšinskega vprašanja
Kreisky je podčrtal, da morajo veljati načela, ki so veljala, ko je šlo za južnotirolsko vprašanje
Kljub dežju je včeraj množica Jrančanov proslavila obletnico revolucije	(Telefoto AP)
JE Caorso obratuje i vso zmogljivostjo
RIM —- Državna ustanova za e-lektrično energijo ENEL je sporočila, da je jedrska elektrarna v Caorsu pričela obratovati s polno zmogljivostjo, ki bo dajala italijanskemu električnemu omrežju letno 5 milijard in 500 milijonov kilovatnih ur električne energije. Dosedanje zaplete in okvare ENEL oce-
CELOVEC — Literarni večer v Celovcu ni že dolgo privabil toliko ljudi kot predstavitev nemškega prevoda romana Florijana Lipuša «Zmo-te dijaka TjaŽ&V Roman, ki' Je v izvirniku izšel 1972 pri mariborskih Obzorjih, je izdala renomirana salzburška založba «Residenz», ki je s tem delom prekinila tudi s svojim praviloni, da objavlja le izvirno avstrijsko slovstvo v nemščini. Brez dvoma je privabilo občinstvo na literarni večer, ki ga je priredila neka celovška knjigama, tudi promi-nentno ime prevajalca Lipuševega dela. Gre za Petra Handkeja, ki je
roman prevajal v nemščino ob pomoči svoje učiteljice slovenščine Helge Mračni kar.
Lipušev roman, katerega izid naj bi bil samo prvi začetek pogostejšega prevajanja slovenskih literarnih del iz Koroške, je v avstrijski javnosti izzval izreden odmev. Vsi večji avstrijski časniki in magazini so knjigo in avtorja bolj ali manj obširno predstavili, ob predstavitvi romana na Dunaju pa so spričo izjav kanclerja Kreiskega zabeležili že kar začetek »velike ofenzive za manjšine*.
Prvo prozno delo koroškega Slo-
miMlinmMiimillllMHIMMiHMMMMIIMIIIIIIIMnilimillimiinilllllHIMIIUMIIIIIIIIIIIMIIHIIHIMIMMMIHIin«
PO DEŽEVJU ZADNJIH DNI
V PIEMONTU SE VODE POSTOPOMA UMIKAJO
TURIN — Položaj v Piemontu se le postopoma normalizira. Padavine so prenehale, reke upadajo, a še vedno so ogromne površine pod vodo. Zastoji so tudi v prometu, saj narasle vode ogrožajo varnost številnih mstov preko Pada in njegovih pritokov. Z izboljšanjem vremena je steklo ocenjevanje materialne škode, ki so jo povzročile poplave v Piemontu. Škoda je najhujša na cestnem in železniškem omrežju, kjer so poplave in razmočena zemlja povzročile številne
O splavu bomo glasovali dvakrat: izrekli se bomo o predlogu radikalcev in o predlogu Gibanja za življenje. Oba sta pravno zelo zapleteno zastavljena, saj predvidevata odpravo številnih členov ali delov členov zakona o splavu. Človek, ki ni pravno podkovan, bo kaj težko razumel, za kaj gre. V pomoč mu bo le barva glasovnic. Glasovnica za predlog radikalcev bo oranžne barve, glasovnica za predlog Gibanja za življenje pa zelene barve.
To je prvič, da se bomo morali istočasno izreči o dveh predlogih za delno odpravo nekega zakona. Predloga pa gresta v popolnoma nasprotni smeri. Medtem ko po eni strani predlog radikal cev teži k čimvečji liberalizaciji splava, namerava Gibanje za življenje s svojim referendumom o-mejiti možnost splava na zgolj terapevtski splav.
Li beralizacija ali omejevanje?
Kaj pa se zgodi, če bosta prejela večino oba referenduma? Možnost obstaja sicer samo teoretično, vendar bi v tem primeru v bistvu prevladoval predlog gibanja za življenje, saj bi bili odpravljeni tisti deli zakona, ki dovoljujejo splav, odpravljeni pa bi bili tudi nekateri drugi členi, kot predlagajo radikalci, ki pa bi ne imeli nobenega praktičnega učinka. Če je splav prepovedan, potem je pa že vseeno, če o tem odloča ženska ali zdravnik....
Danes poglejmo predlog radi kalcev, torej «oranžno glasovnico. Kot rečeno, me za predlog o liberalizaciji ' splava, vendar z nekaterimi bistvenimi »spodrsljaji*. Radikalci predlagajo odpravo splošnih načel, po katerih država ščit’ družbene vrednote materinstva. Iz tega izhajajo dejansko številni drugi predlogi, s katerimi naj bi odpravili določila o splavu v prvih 90 dneh nosečnosti. Če bi bil ta predlog sprejet, bi ženska ne bila več dolžna pred staviti zdravniškega spričevala, ampak bi lahko splavila na osnovi svoje odločitve. Gre torej za načelo samoodločbe ženske, ki ga sedanji zakon o splavu omejuje,
v kolikor predvideva tudi zdravnikovo potrdilo. S tem pa odpadejo vsa določila, ki obvezujejo socialne in zdravstvene strukture, od družinskih posvetovalnic do bolnišnic, da nudijo ženski vso potrebno pomoč, obenem pa odpade določilo, po katerem je splav možen samo v javnih ali pogodbeno vezanih bolnišnicah: to pa pomeni, da ni več nobenega jamstva, da bo splav brezplačen, kajti zelo lahko bi se zgodilo, da bi kar naenkrat začeli opravljati splav samo v zasebnih klinikah, v bolnišnicah pa bi morale ženske szaradi prezaposlenosti» dolgo čakati na poseg.
Predlog radikalcev pa se ne ustavlja tu. Odpravlja tudi statistike, ki jih predvideva zakon in ki jih mora po podatkih bolnišnic voditi ministrstvo za zdravstvo (prav c teh dneh vodijo radikalci polemiko z ministrom Aniasijem, ker še ni objavil statistik za leto 1980). Nadalje predlog odpravlja določila o mladoletnicah, ki osla ne jo tako podvržene redni zakonodaji: o njih odločajo starši in nimajo več možnosti, da se. v primeru nasprotovanja staršev, obrnejo na sodnika za mladolet-
nike. Končno pa radikalci predlagajo odpravo člena, ki obvezuje zdravnika, ki opravi splav, da seznani žensko s kontracepcijskimi sredstvi in z možnostmi nadzorstva nad rojstvi.
Če torej strnemo bistvene točke tega predloga, lahko rečemo, da je predlog radikalcev sicer pozitiven v tistem delu, ki prepušča vso odločitev ženski, negativen pa je v odpravljanju omejitve o-pravljanja splava na javne strukture, kar pomeni v bistvu odpravo brezplačnosti splava, v odpravljanju določil o mladoletnicah in v odpravljanju obveznosti za zdravnike, da obveščajo žen ske o možnostih nadzorstva nad rojstvi. Negativen je tudi v tem, da ohranja «vprašanje vesth. kot je bilo zastavljeno v prvotnem zakonu, kar pomeni, da se bo dejansko zmanjšalo število zdravnikov, ki bodo opravljali splav v javnih bolnišnicah, «vest» pa ne bo tako pekla v zasebnih klinikah, kjer bo treba za splav drago plačali.
Vsi ti razlogi sfo osnova za od ločitev vseh levičarskih in laičnih strank, da se izrečejo proti predlogu radikalcev. Proti se bodo izrekli tudi demokristjani in fašisti, pa čeprav s povsem drugačno utemeljitvijo. To pomeni, da bi moral ta predlog prejeti zelo majhno število glasov, saj se zanj zavzemajo samo radikalci.
Prihodnjič: Cerkev, država in referendum.
usade. Povsem razumljivo je škoda precejšnja tudi v kmetijstvu, prizadeti pa so bili tudi manjši industrijski obrati, obrtniške delavnice in pritlične trgovine.
Če so se v Piemontu za sedaj oddahnili je še vedno skrajno kritično v goratem območju Doline Aoste in v vseh Zahodnih Alpah, kjer se iz ure v uro veča nevarnost snežnih plazov. V zadnjih dneh je zapadlo tudi do 3 metre vlažnega spomladanskega snega, ki se zaradi visokih temperatur ni prijel na podlago.
Vremenska napoved za prihodnje dni je skrajno nezanesljiva, saj je nad Italijo spomladi vreme izredno muhasto. Meteorologi predvidevajo za danes še razmeroma dobro vreme, a že drevi napovedujejo od zahoda povečano oblačnost. Nov frontalni val pa bo baje prizadel predvsem srednjo in južno Italijo, medtem ko bo severno le delno o-plazil.
Podpora za okrepitev čebelarstva v videmski
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Italijanski javnosti predstavili knjige ZTT
Na tiskovni konferenci so predstavniki naše založbe orisali program delovanja in pomen izdajanja knjig v italijanščini
pokrajini
ŠPETER — Predsednik združenja videmskih čebelarjev Roberto Jus-sa je v pismu, ki ga je naslovil na videmsko pokrajinsko upravo, prosil za finančno podporo za vzdrževanje in okrepitev dejavnosti te pomembne organizacije. Združenje namreč šteje že preko 500 članov, v pokrajini pa je še vsaj tisoč čebelarjev, ki še niso včlanjeni.
V pismu je rečeno, da je čebelarstvo dandanes temeljne važnosti za celotno kmetijstvo, saj čebele odločilno pripomorejo k rasti proizvodnje sadjarstva in okrepitvi naravnega okolja, ki sloni na ohranjevanju rastlinstva. Med, cvetni prah. matični mleček, propolis, čebelni strup in vosek, ki jili prodobivajo čebelarji se vse bolj uveljavljajo na tržiščih zaradi njihovih naravnih značilnosti, ki koristijo človeškemu zdravju.
Jussa je s svojo pobudo seznanil pokrajinska svetovalca Petričiča in Melisso ter odbornika . Pelizza.
venca, ki je po vojni izšlo v nemškem prevodu pri avstrijski založbi, pripoveduje zgodbo gojenca neke škofijske verske trdnjave, figuro Tjaža in njegovo zgodbo pa je mogoče razumeti tudi kot prispodobo koroškega slovenskega življa, ki se mora spopadati z utesnjeno, klerikalno miselnostjo «internata», zaprtega sistema oz. koroške družbene stvarnosti, in si iskati prav svoje izhode iz konflikta s tem «intema-tom». Prevajalec Handke imenuje Lipušev roman «epsko pesnitev*, in res delo, ne samo zaradi svojevrstne literarne tehnike suhoparnega poročanja, kljub temu pa barvitega risanja, izstopa iz siceršnjega slovenskega pripovednega dela na Koroškem.
Na predstavitvi je Lipuš, ki je prebral odlomek v izvirniku, tudi orisal položaj slovenske literature na Koroškem po vojni, Peter Handke pa je poleg poglavja, ki ga je prebral iz prevoda, predstavil tudi tri pesmi Gustava Januša.
Poleg vsega drugega, kar bo marsikdo pripisoval temu literarnemu dogodku, bo prevod Lipuševega Tjaža in njegova predstavitev v Celovcu brez dvoma veliko prispeval k afirmaciji slovenske literature na Koroškem in v Avstriji.
V torek zvečer so Lipušev roman predstavili tudi na Dunaju in predstavitve se je udeležil tudi zvezni kancler Bruno Kreisky, ki se je dva dni pred začetkom uradnega obiska predsednika jugoslovanskega izvršnega sveta dotaknil tudi manjšinskega vprašanja.
Kreisky je izrazil svoje globoko prepričanje, da glede manjšinskih pravic še vedno čakajo izpolnitve nekatere obveznosti. Zahvalil se je prevajalcu Handkeju, da pomaga tistim, ki se zavzemajo za to, da bi bile manjšine deležne tistih pravic, ki jim jih na formalnem področju sicer ne odrekajo, ki pa jih tam, kjer pravica šele postane faktična, ne uresničujejo vedno. Kreisky je dodal, da je Avstrija na tem, da te obveznosti uresniči, da pa še ni pri kraju. Poudaril je, da manjšina nima pravice do enakopravnosti; temveč do posebnih pravic, kjer pa bo treba še precej narediti. Podčrtal pa je tudi, da morajo ta načela, ki so veljala tedaj, ko je šlo za južnotirolsko vprašanje, veljati tudi danes.
Danes zvečer bodo knjigo predstavili tudi v Celovcu, kjer bosta — kakor tudi že na Dunaju — nekaj odlomkov prebrala tako avtor (v izvirniku) kot tudi prevajalec (v prevodu). (Sindok)
Stroga razsodba proti disidentki Tatjani Osipovi
MOSKVA — Pet let prisilnega dela in nadaljnjih pet let izgona v Sibiriji je kazen, ki jo je izreklo moskovsko sodišče proti sovjetski disidentki Tatjani Osipovi. Obsodba ni presenetila nikogar, saj je celo njen branilec pred sodiščem trdil, da je obtožnica pravilna. 32-letno Tatjano Osipovo so namreč obtožili »protisovjetskega delovanja ii blatenja države in družbe*. Disidentko so aretirali maja lani, ker je razpečevala dokumente o kršenju človeških pravic v Sovjetski zvezi.
Problematika slovenske narodnostne skupnosti mora zanimati tudi italijanskega sodeželana, zaradi tega je nujna informacija o vseh aspektih življenja manjšine tudi v italijanščini. Založništvo tržaškega tiska skuša tej potrebi zadostiti s tem, da letno izda nekaj naslovov v zbirki Slovenci v Italiji, ki jo urejuje Slovenski raziskovalni institut, pa tudi z drugimi publikacijami, ki so namenjene predvsem italijanskemu bralcu. In prav o delu in izdajah ZTT je bil govor včeraj v časnikarskem krožku, ko so predstavniki našega založništva sklicali tiskovno konferenco, da bi informirali predvsem italijansko javnost o svojem delovanju.
Glavni urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos je tako prisotnim obrazložil izdajateljsko politiko založništva, ki posveča posebno skrb domačim avtorjem in domači kulturi, skuša pa zadostiti tudi posebnemu «poslanstvu», ki ga taka ustanova ima na ozemlju, ki je stičišče kultur in okno v mednarodno kulturno dogajanje. Ravnatelj SLORI Karel šiškovič pa je spregovoril o zbirki Slovenci v Italiji ter opozoril na pomembnost te pobude, ki je namenjena predvsem Italijanom.
Sicer pa so včeraj predstavili pred vsem pet knjig, in sicer «La posi-zione giuridica internazionale della minoranza slovena in Italia* Erne sta Petriča, «La questione nazionale a Trieste in un'inchiesta tra gli o-perai sloveni* Alenke Rebule-Tute, «Longera — lineamenti sociogeogra-fici* Ksenije Levakove in Gojmira Budala, «Corrispondenza in sloveno tra le nobili Marenzi e Coraduzzi* Pavleta Merkuja ter «Atti del con-vegno di Passariano: Linee per la rinascita ed un diverso sviluppo della Slavia Friulana*. Na tiskovni konferenci so bili prisotni tudi nekateri avtorji zgoraj omenjenih raziskav. Alenka Rebula-Tuta, Gojmir Budal in Pavle Merku so opozorili na glav ne vsebinske kroge svojih knjig in na posebne značilnosti le-teh, potem pa se je razvila še kratka razprava o bodočih pobudah ZTT in o razširitvi Primorskega dnevnika, (mč)
deželno ustanovo za pospeševanje turizma. Sledji ukrep je deželni svet že pred nedavnim odobril, vendar ga je vlada zavrnila, tako da so ga sedaj delno spremenili.
Deželni svet se bo ponovno sestal 14. aprila, medtem ko bodo prihodnji teden zasedale številne svetovalske komisije.
O Kaj je povedala
(Nadaljevanje s 4. strani)
Deželni svet odobnl dva zakona
Deželni svet je na včerajšnji seji odobril dva zakonska osnutka Prvi namenja 14 milijard lir v razdobju od 1981 do leta 2000 za gradnjo, razširitev in popravilo športnih objektov v deželi, drugi pa ustanavlja
bo spuščala v družbena vprašanja, ki zahtevajo tehten premislek, znana pisateljica Neera (predvsem so žnani in so šli v promet tako imenovani roza romani izpod njenega plodnega peresa) pa je odločno odgovorila, da »ženska greši, če išče izboljšanje svojega položaja izven intimnega in duševno zbranega doživljanja*.
Gambarotta je seveda prejel tudi vrsto odgovorov, ki so ženski pripisovali dedno in prirojeno neoodpravljivo manjvrednost. Grobo jasen je bil v svojem utemeljevanju Alfredo Nicoforo, ki je ženski pripisoval vsesplošno man jvrednost: fiziološko — že v sa-merr tkivu — intelektualno — ker ne premore samostojne osnovne izdelave in formulacije misli — in, končno, še čustvene, ker izraža samo negativne plati posameznih čustev.
Po mnenju tega globokega misleca naj bi bila ženska tudi kriva, da se je «pokvaril moški značaj, ker se moški posveča ženski več kot bi ona zaslužila*. In zaključuje: »Vendar ne mislite, da trdim, da je treba žensko zaničevati. Ne, toda žensko je treba upoštevati in ravnati z njo kakor upoštevamo in ravnamo z otroci, ne da bi se ozirali na vsako njeno dejanje posebej*.
Prejeta mnenja je že leto kasneje, ob nastopu novega stoletja, Guglielmo Gambarotta objavil v knjigi «Inchiesta sulla don-na» (Raziskava o ženski), ki jo je izdal založnik Bocca. Za knjigo. ki je izredno zanimiva, pa je značilno že posvetilo avtorja: »Ne tebi, o Maria, simbol popolnosti, ki živiš v mojem obeževanju, ne posvečam te knjige tebi, temveč vsem ženskam, ki morajo od samih sebe, od te družbe, ki jim galantno nasprotuje, zahtevati lastno prihodnost*.