8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126
PRiivhj^SKI DNEVNIK
Poitnina plačana v gotovini	>.
aw>. postale i gruppo Lena 4UU lir
Lelo XXX vn. Št. 254 (11.076)
TRST, torek, 27. oktobra 1981
i^rv, If ?apei ^hajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« p	-P US1, ocl 18, sePtembr& 1^44 do l. maja 194o v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MINISTRSKI PREDSEDNIK SPREJEL SINDIKALNE VODITELJE LAMO, CARNITIJA IN BENVENUTA
NA TISKOVNI KONFERENCI V MARIBORU
PREDSEDNIK KRAIGHER OB POVRATKU V DOMOVINO
Spadolini: po krajši umiritvi inflacija zopet močno narašča
VODSTVO SSG ORISALO TEŽKO STANJE NAŠE GLEDALIŠKE USTANOVE
Predsednik upravnega odbora Bogo Samsa poudaril pomembno vlogo našega gledališča v zamejski kulturni stvarnosti
Jugoslavija je pozitivno ocenila potek in izid konference v Cancunu
Potrebna globalna pogajanja za rešitev vprašanj odnosov med razvitimi in državami v razvoju
,je dejal Košuta, da smo letos masovno prisotni na Borštnikovem srečanju, potem naj bo to priložnost, da predstavimo novo upravno vodstvo. glavni razlog pa je — informirati slovensko javnost o našem delu. Košuta je glede tega dejal, da osrednji italijanski tisk sploh prezira SSG kot da ne bi bilo v
HO

posebej omenjajo mehiškega zu njega ministra Jorga Castanedo.
SSG prisiljeno opozoriti nase s tiskovnimi konferencami. ?
V nadaljevanju se j«! razživela krajša razprava, v katero je z zanosnimi in toplimi besedami Dosegel tudi akademik dr. Bratko Kreft, ki je poudaril izjemno kulturno vlogo Slovenskega stalnega gledališča v samem Trstu in celotnem italijanskem prostoru. Predstavniki tržaškega teatra pa so pri tem pojasnili še marsikatero odprto vprašanje. Tako je Miroslav Košuta opozoril na zakon o gledališču, ki je že preveč časa zaprt v kakih kritih predalih, kar seveda novzro-ča nemalo težav. Zakon, je dejal Košuta, ne bo rešil vseh proble mov SSG, kljub temu pa bi znal
RIM — Zaradi včerajšnje stavke gasilcev na letališčih ^o iz varnostnih razlogov ukinili več notranjih in mednarodnih poletov.
■ . f
^3


Vlada je vsekakor pripravljena izpolniti obljubo, da se cene javnih storitev in nadzorovane cene ne bodo spremenile do konca leta - Danes srečanje z delodajalci
RIM — Z včerajšnjim srečanjem s sindikalnimi voditelji je ministrski predsednik Spadolini začel nov krog pogovorov z vsemi gospodarskimi dejavniki za dosego čimširše-ga sporazuma o ukrepih za premostitev sedanje gospodarske krize v državi. Včerajšnjega srečanja so se udeležili vsi trije generalni tajniki sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL Lama, Carniti in Benvenuto. Spadolini je na njem obrazložil sedanje gospodarsko stanje in poudaril, da je inflacija zopet nevarno porasla po krajši poletni umiritvi. Spadolini je dejal, da je v Italiji že več kot 2 milijona brezpose'nih in da je treba sem dodati «skrito» brezposelnost tisoče delavcev v dopolnilni blagajni. Vsi gospodarski indikatorji, je dejal Spadolini. potrjujejo. da je stanje dramatično. Vlada si prizadeva, da bi se stopnja inf lacije v letu 1982 znižala na največ IG odstotkov in da bi se obenem zagotovila vsaj majhna rast gospodarstva, vsaj za 2 odstotka.
Kar zadeva ključno vprašanje sedanjega trenutka, to je «ceno delovne sde» je Spadobni ponovno pozval S"idikate naj skušajo doseči sporazum z delodajalci. Njihovim prizadevanjem je treba dodati prizadevali ia vlade, ki v tem trenutku niso majhna, saj bo vlada, tako je vsaj včeraj zagotovil Spadolini, izpolnila svoje obljube in se do konca lela ne bodo podražile cene javnih storitev in nadzorovane cene, blaga nujne potrošnje. Ministrski predsednik je tudi dejal, da je pripravljen sprejeti spremembe ali dopolnila vladnim ukrepom v zvezi z zdravstvom in skrbstvom, vendar pod pogojem, dl se globalni primanjkljaj državnega proračuna za leto 1982. ki zna-•	56 --tisoč, -milijard til. ne pove
ča. Z namen'm. da se sporazume jo o ustreznili spremembah, se bo do predstavniki vlade in sindikatov v bodočih dneh še nekajkrat sestali. Rrav tako bosta obe strani v prihodnjih dneh razpravljali o industrijskih podjetjih v krizi in o zaposlitveni ravni v javnih upravah.
Čeprav iorej ni mogoče govoriti n pozitivnih zaključkih včerajšnjega sestanka, saj je vendar treba u-gotoviti ugoden potek pogovora in zmerno zadovoljstvo na obeh straneh. Sindikati pa so predvsem izrazili svojo zaskrbljenost zaradi nevzdržnih stališč predstavnikov delodajalcev, to je Confindustrie in Intersihda, s katerimi so pogajanja prekinjena. Tako so včeraj Lama, Garniti in Benvenuto, seznanili Spa-dolinija z razlogi, ki so prisilili sindikate, da so prekinili pogajanja, kajti potreben je celokupni program ukrepov za zajezitev inflacije in ni mogoče zahtevati od de-
Predstavniki sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL na včerajšnjem srečanju s Spadolinijem (AP)
...................................................
PO USPELIH MANIFESTACIJAH V LONDONU, BONNU IN RIMU
V Dubrovniku simpozij «Dan!« in slovanski svct»
DUBROVNIK - V Dubrovniku se je včeraj pod pokroviteljstvom predsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja in predsednika italijanske republike Sandra Pertiniia začel mednarodni simpozij «Dante in slovanski svet«.
Udeležence tega srečanja predstavnikov iz 15 držav je na otvoritvi pozdravil predsednik predsedstva Hrvaške Jakob Blaževič. Poudaril je, da simpoziju pripisujejo velik pomen, saj je izjemen znanstveni, kulturni in družbeni dogodek v Jugoslaviji. Kot je dejal Blažič, bo znanstveno srečanje še obogatilo dela velikega pesjaka, katerega pisana beseda je stoletja prispevala in še prispeva k zbliževanju in krepitvi kultur in prijateljstva med narodi. (dd)
javcev, da bodo sami nosili vso breme. Sindikati so od vlade v zvezi s tem vprašanjem zahtevali Predvsem politiko nadzorstva nad venami, ki bi ji dala resnično upati na zmanjšanje inflacije, ukrepov
, bi preprečili' skokovito naraščanje stanarine in obrestne mere ter ukrepov davčnega značaja, ki bi že za leto 1981 vrnili odvisnim delavcem vsaj del kupne vrednosti njihove plače.
Danes se bo Spadolini sestal s Predstavniki delodajalcev, v večernih urah pa bo seznanil ministre gospodarskih resorjev s potekom o-beli pogovorov.
Sicer pa je o gospodarskem sta uju Spadolini včeraj razpravljal tudi na srečanju s tajnikom KD Fla-miniom Piccolijem. Na sestanku so, kot je rečeno v uradnem poročilu ugotovili soglasje o 'vladnih ukre-P'.i' za boj proti gospodarski krizi.
‘ iccoli je baje zagotovil Spadolini-Ju popolno podporo K D pri vodenju vladne gospodarske politike, «v o-, •viru sporazumov.* ,	,
Tudi Pariz in Bruselj izpričala odpor do jedrskega oboroževanja
Romunski predsednik Ceausescu podprl stališče pacifističnega
... •.	.	■	'' v,	.
BRUSELJ, PARK",	JmperitrHzfnaT' PeSkttT stru-
(Od našega poročevalca)
MARIBOR — Slovensko stalno gledališče je ljudski katalizator: in edina naša ustanova, ki je celotne skupnosti Slovencev v Ita-taliji. Tako je dejal včeraj dopoldne na tiskovni konferenci v okviru ■ Borštnikovega srečanja v Mariboru predsednik upravnega sveta SSG Bogo Samsa. Samsa ie skupaj s podpredsednikom upravnega sveta Sašo Rudolfom in ravnateljem ter umetniškim vodjo SSG Miroslavom Košuto podal veren prikaz stanja v našem j gledališču. To stanje je skušal osvetliti z zornega kota političnega in družbenega pomena, ki ga ima SSG za Slovence v Itaiiii.
Tako .ie seveda v skopih obrisih zarisal tudi zgodovinski okvir, v katerem deluje naše gledališče in neprekinjeno umetniško rast naše gledališke hiše. Bogo Samsa pa je bil tudi ostro polemičen, ko ie poudaril. da je SSG v Italiji grobo diskriminirano. Podpore so namreč neustrezne, zato pa so tu dolgovi in visoke obresti, ki vodijo v negotovost in težave. Kljub temu pa je Samsa svoje izvajanje Zaključil z j optimistično in zelo resnično mislijo, da je Slovensko stalno gledališče iz Trsta sestavni del celotnega kulturnega prostora, poleg iega pa ima še vlogo povezovalca kulture.
Ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta pa ie pojasnil razloge, ki bo botrovali sklicanju tiskovne konference. Najprej je treba vsekakor Doudariti. je dejal Košuta.
skega gledališča, ki mora slediti okusu izjemno heterogene publike. Kljub temu pa si SSG vedno priza-izraz! deva igrati slovenske avtorje in na novo valorizirati slovensko dramsko klasiko. Velik problem predstavlja tudi pomanjkanje mladih igralcev, čeprav se skuša ta vrzel odpraviti z gledališko šolo, ki je letos stekla tudi v Gorici. Seveda pa ni bilo mogoče obiti težkega finančnega stanja, v katerem se gledališče nahaja, čeprav je Samsa zagotovil, da bo letošnja sezona redno tekla.
Maribor je naše gledališče izjemno toplo sprejel, kar dokazuje tudi pozornost. Id mu ie bila naklonjena1. Po tiskovni konferenci je bil namreč tudi sprejem pri predsedniku 'mestne skupščine mesta Maribor.	MARIJ ČUK
— Prestolnica Belgije in sedež Evropske gospodarske skupnosti ter vrhovnega poveljstva NATO, so bili v nedeljo prizorišče množične manifestacije za mir in’ razorožitev. Udeležilo se je je najmanj 200 tisoč oseb. sprevod po mestnih ulicah so osnačili za največjega, kar jih pomnijo v povojnih letih. Podobno manifestacijo so uprizorili tudi v Parizu ob sicer nekoliko skromnejši udeležbi.
V	Bruslju so levičarske sile na-
stopile enotno. Na čelu sprevoda je bilo ilekaj ministrov, za njimi pa tajnika socialistične stranke in komunistične partije. S transparenti in vzkliki so demonstrantje protestirali zoper namestitve cevroraket* •:i	' g in ciuise ter sovjetskih
«SS-20». Sprevoda so se udeležili tudi predstavniki nizozemske vlade. Kot znano sta namreč Belgija in Nizozemska še edini članici NATO, ki se nista odločili za namestitev jedrskih raket na svojem1 ozemlju.
V	Parizu se je sprevoda udele-
žilo okrog 50 tisoč oseb. Sestavljali so ga v, glavnem pripadniki raznih pacifističnih gibanj in komunisti z vsedržavnim tajnikom Marcliaisom na čelu. Socialisti sc prireditve niso udeležili. Tajnm stranke Jospin je odsotnost opravičil, češ da je manifestacija nevtralističnega značaja, in' vse preveč pfotiameriška. Socialisti, je rekel Jospin, nasprotujejo enostranski' razorožitvi. Resnici na ljubo pa je bil glavni argument pariške 'manifestacije zahteva po čimprejšnjih pogajanjih za odpravo vseli raket, tako ameriških kot sovjetskih. ,	,
Medtem pa se še niso polegli odmevi na sobotno rimsko manifestacijo. Najzanimivejši je poseg predstavnikov ARCI, ki v tiskovni noti izredno ostro, kritizirajo poročanje o manifestaciji obeh italijanskih televizijskih dnevnikov. V noti je rečeno, da je TG2 poročal, da se je manifestacije udeležilo ne več kot sto tisoč oseb, medte,m ko so vse tiskovne agencije pisale o najmanj 300 tisoč udeležencih. Predstavniki ARCI dvomijo, da je šlo enostavno za nepoklicnost in govorijo o pravcati politični cenzuri.
Množični pohodi za mir v zahodni Evropi so naleteli na reakcije tudi iz Vzhoda. V intervjuju za nekatere zahodnonemške dnevnike je romunski predsednik Ceausescu dejal, da se je treba boriti proti namestitvi ameriških «evroraket» in za umaknitev sovjetskih. Ceausescu je dejal, da se pravi Evropejci ne morejo sprijazniti z možnostjo jedrskega konflikta na svojem ozemlju, pri čemer bi velesili prav gotovo utrpeli najmanjšo škodo. Ceau-sescova izjava je tik pred obiskom predsednika ZRN Carstcnsa v Romuniji, dokaj pomembna.
O manifestacijah za mir poročajo tudi iz Vzhodne Nemčije in sicer iz Potsdama. Okoli 50 demonstrantov pa je seveda protestiralo zgolj proti raketam atlantskega zavezništva. T^ko kot v Ptjrizu, Bruslju in Oslu, je rečeno v noti vzhodnonemške tiskovne agencije ADN, so tudi pri nas protestirali proti nevarni agre-
mentalizacije. ki pa ga je vsebina manifestacij na Zahodu v dobršni meri,' če ie ne povsod, preprečila.
Pred izvolitvijo novega tajnika OZN
NEW YORK — Manj kot 21 ur pred izvolitvijo novega generalnega tajnika OZN so včeraj latinskoameriški viri v Stekleni palači zatrjevali, da bi lahko bil novi tajnik kak diplomat tega območja sveta. Trenutno se za tajništvo potegujeta dosedanji generalni tajnik OZN Kurt Waldheim in kandidat Organizacije afriške enotnosti in gibanja neuvrščenih tanzanijski zunanji minister Ahmed Šalim. Ob morebitnem spopadu velesil ob teh dveh kandidatih je možno komoro-trlisno imenovanje kakega latinsko-
RIM -gasilcev
Dolar dražji: lira v težavah
RIM — Včeraj je bil za italijansko liro črn dan. Ne samo. da se je vrednost dolarja povzpela na 1.225,25 lire (v petek 1.207 lir), italijanska valuta se .je slabo obnesla tudi s funtom in francoskim frankom. Nov vzpon vrednosti etolarja še viša italijanski trgovinski primanjkljaj. saj skoraj ves uvoz surovin in tekočih goriv plačujemo z dolarji.
mov
dati novega elana vsem prizadevanjem.
Veliko govora je bilo tudi o repertoarni politiki tržaškega sloven-
LJUBLJANA — Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher se je v nedeljo vrnil s sestanka šefov držav in vlad 23 razvitih in dežel v razvoju v Cancunu, ki se je končal v soboto. Z njim je pripotoval tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Jugoslovansko delegacijo so na ljubljanskem letališču pozdravili predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik republiškega IS Janez Zemljarič, podpredsednik skupščine SRS Jože Globačnik ter predsednik skupščine občine Kranj, Stane Božič.
Predstavnikom tiska in RTV- je predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher na kratko ocenil potek in rezultate vrhunske konference v Cancunu. «Lakko rečemo, da smo z rezultati sestanka v Cancunu zadovoljni,* je dejal Sergej Kraigher, ki je med drugim poudaril, da sta oba podpredsednika ustrezno izrazila v sklepni izjavi to, o čemer so se na sestanku domenili. V; Cancunu so se strinjali, da so globalna pogajanja o najpomembnejših problemih današnjega mednarodnega gospodarskega položaja med razvitimi iin deželami v razvoju potrebna in da se morajo nujno domeniti tudi o načinu teh pogajanj.	•	■■■-.*•	* ■
Pogajanja med razvitimi in deželami v razvoju naj bi — prati Kraigher — zaobsegla vsa ključna področja od vprašanja surovin, gospodarskega protekcionizma prek energetskih vprašanj do mednarodnih finančnih inštitucij. To so namreč vprašanja, ki enako zadevajo vse razvite kot dežele v razvoju.	,	’
'(Razprava je bila odkrita in polna medsebojnega razumevanja,* je še dodal predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher ter menil, da bo sporazum iz Cancuna že sam po sebi vplival na razprave v Organizaciji združenih narodov. Na način njegovega dela, da .jo bo namreč razbremenil reševanja žgočih problemov. Kraigher je še omenil, da se je v Cancunu srečal z najpomembnejšimi državniki, ko je šlo za pripravo globalne razprave na sestanku ter da je jugoslovanska delegacija pri tem izkoristila za obravnavo bilateralnih problemov oziroma za predstavitev stališč SFRJ do posameznih odprtih vprašanj v mednarodnih odnosih, (dd)
............................................................
Bombni atentat IRA sredi Londona
PARIZ — Po štirinajstih dneh napetih pogajanj je francoska državna skupščina včeraj končno o-dobrila zakonski osnutek o podržavljanju nekaterih zasebnih usta-hov. Za odobritev načrta predsednika vlade Maurova je glasovalo 332 poslancev, proti pa 154. Zakonski osnutek bo moral sedaj odobriti tudi senat. Načrt predvideva podržavljanje štirih industrijskih družb in 36 bank.
V nekem javnem lokalu v središču Londona je včeraj eksplodirala bomba. Pri eksploziji je izgubil življenje policijski izvedenec, ki je hotel nevtralizirati naboj. Odgovornost za atentat si je prevzela severnoirska organizacija IRA	(Telefoto AP)
9aiA«iiai«iBi»a»iiiaci«iiafaar«i«a««ia»aiaiiia«avft>»i«>»iaaiiBiiiiafi«f«anv*ii»fia>iiai«««iiiiiiBii«Mitaiii«itaiiiaSiiii«sBiaiAi«iMftiaHi«iiiii«a«a«iBitiiiaiiitiiiaiiii»iiaaBiai«iiiiii>iiaiiaii*«niinr««iiiiitBi«iMiii«iiiiiiiiiiaifl«ii*iifliiiiiii«ii«iiitiiiiiiia««i«M«>«iiii«iti««iiifiiiii>a*«iaiiit«iaii«ai««a*i«sinifBBiii»«aatattii«fiii«tiMttifif«««at«if«tia«MaiaiauBtai««««M««»ii»i««iii«iii««aiff«
IZZIV IN PREVERJANJE MOČI SINDIKATA SOLIDARNOST
POLJSKA V ZNAMENJU PRIPRAV IN POLEMIK ZARADI JUTRIŠNJE ENOURNE SPLOŠNE STAVKE
Sindikat s strahom ugotavlja, da se članstvo radikalizira - Partija odložila plenum
VARŠAVA- — Na Poljskem se vse življenje> odvija v pričakovanju jutrišnje enourne splošne stavke, ki predstavlja novi izziv Solidarnosti oblastem .in preverjanje svojega vpliva med delavstvom. Prav zaradi stavke bo plenum centralnega komiteja PZDP v četrtek, dan po stavki in ne danes, kot so to predhodno napovedovali. Napadi vodilnih osebnosti poljske partije na Solidarnost se stopnjujejo, svobodni 'sindikat pa napada tudi ves vzhodnoevropski tisk.	• »	,*
Položaj na Poljskem se torej ponovno zaostruje. Ob tem pa je le tjosredno kriva Solidarnost. Napovedana stavka bo v praksi le malenkostno spremenila obstoječe stanje. Bolj zaskrbljujoča je ugotovitev, da vodstvo Solidarnosti nima več popolnega nadzorstva nad svojim članstvom. V nedeljo je namreč vsedržavna komisija Solidarnosti ponovno pozvala delavce, naj prekinejo krajevne stavke in druge oblike protesta, da bi z včerajšnjim dnem ponovno stekla nemotena proizvodnja. Delavci pa se niso odzvali pozivu svojih voditeljev. Včeraj so se stav ke nadaljevale kot prejšnje dni, marsikje pa je prišlo do novega zaostrovanja.
V takem položaju izpadejo obtožbe tajnika CK in člana politbiroja PZDP Kazimierza Barciko\vskega vodstvu Solidarnosti, da iz svojih političnih ambicij vsiljujejo delavcem noyc in nove stavke, kot neumestne in preuranjene. Članstvo Solidarnosti se namreč iz dneva v dan bolj radikalizira, a rje po zaslugi' svojega vodstva, tčmveč žara«
OBISK EGIPTOVSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V JERUZALEM
Zavlačevanje vprašanja palestinske avtonomije
0 tem vprašanju se bodo ponovno pogovarjali prihodnji mesec v Kairu
Neskončne vrste pred poljskimi bencinskimi črpalkami, kjer so žc uvedli racioniranje
(Telefoto AP)
di katastrofalnega gospodarskega položaja. Radikalizacija je opazna tudi v vrstah poljske partije, saj je bil osip zmernih članov cd avgusta do danes precejšen, da že za-skrblja partijsko vodstvo.
Do sedaj so tudi propadli vsi poskusi dialoga med Solidarnostjo in Vlado. Oblasti so zavrnile kot ne-
uresničljiv predlog sindikata o u-stanovitvi družbenega sveta ;za nacionalno gospodarstvo, j prav tako Solidarnost nasprotuje predlogu o ustanovitvi mešane komisije, ki bi nadzorovala tekočo gospodarsko de javnost.	i '■
Jutrišnja stavka in četrtkov plenum partije bosta torej 28 Poljsko
prelomnici, toliko bolj, ker so oblasti neposredno vpletle vojsko v reševanje težkega položaja. Včeraj so namreč postale operativne posebne vojaške enote, ki bodo odkrivale in preprečevale negativne pojave ter [Minagale prebivalstvu in organom oblasti pri varovanju ustavnosti in pravnega reda.
JERUZALEM — Izraelski obrambni minister Ariel Sharon in egiptovski zunanji minister Kamal Hassan Ali sta sinoči v Jeruzalemu podpisala sporazum o turističnem sodelovanju med državama. Ta sporazum, ki širi sodelovanje med Izraelom in E-giptom, je tudi nov korak k utrjevanju odnosov med državama, ki so jih vzpostavili s campdavidskim spo-razumom. Prav v tej luči sta včerajšnji dokument o turistični izmenjavi pozdravili obe vladi.
Kljub navdušenim izjavam obeh strani je bil turizem le obrobno vprašanje široke palete problemov, ki jih vsebuje dnevni red tridnevnega obiska egiptovskega zunanjega ministra v Izraelu, ki se bo končal danes zvečer. Osrednjo pozornost so egiptovski in izraelski državniki namenili umiku izraelskih sil s Sinajskega polotoka, ki bi ga morali dokončati aprila 1982. Strokovnjaki o beh držav so se pomenili o zadnjih podrobnostih prevzema vseh naprav na območju, ki ga bo Izrael prepustil Egiptu.
Večje težave so nastale pri dogovarjanju o palestinski avtonomiji, kjer državi še nista našli skupnega jezika. Zato so se domenili, da bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali na kairskem srečanju v začetku novembra, ki se ga bo udeležil t"'K izraelski ministrski predsednik B’gin. Na tem srečanju naj bi se dokončno domenili o stopnji palestinske avtonomije v okvirih izraelske ri"*nv«. Begin je v svoji včerajšnji izjavi poudaril, da je njeeova država pripravljena dati Palestincem av-
tonomijo, vendar to še ne pomeni, da dopušča možnost ustanovitve samostojne palestinske države.
V Egiptu so medtem potrdili, da so atentat na umrlega predsednika Sadata izvedli pripadniki verskih skrajnežev, ki se zgledujejo po iranskem voditelju Homeiniju. V Egiptu so hoteli izvesti islamsko revolucijo in vzpostaviti versko oblast, ja rečeno v včerajšnjih komentarjih e-giptovskih sredstev množičnega obveščanja.
Upor v Iranu izgublja ostrino
TEHERAN - Odpor proti teheranskemu režimu je v zadnjih dneh izgubil prpcej svoje začetne ostrine. S silovitostjo in krutostjo pa se nadaljuje o bračun sedanjih oblasti z vsemi uporniki. V zadnjih štiriindvajsetih urah so se nadaljevale usmrtitve številnih nasprotnikov in po nekaterih vestih naj bi se tokrat prvič pri tem posluževali tudi. vislic.
Osrednjim teheranskim oblastem povzročajo večje težave le žilavi Kurdi, ki so se uprli po neuspehu pogovorov z iransko vlado.. Vendar namerava iranska vojska tudi ta upor zatreti v krvi.
TRŽAŠKI DNEVNIK
CB PRISOTNOSTI ZUPANA IN ODBORNIKOV
POSEG J. GERBEC V ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI SENATA
Dr. Vittorio Siclari je včeraj prevzelK(lajho Par1"' obravnaivaJ posle listarskega občinskega odboravprahanje s°ane zascie
Predaja je bila brez vsake slovesnasti in je trajala le nekaj minut - Komisar «ad acta» se je nato sestal z načelniki raznih oddelkov občinske uprave in s predstavniki tiska
Senatorka za ovrednotenje finančnih nakazil za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov
Komisar dr. Vittorio Siclari in župan Manlio Cecovini podpisujeta listino ob predaji poslov na občini
PO TREH LETIH KONEC CECOVINIJEVE UPRA VE
Lista je obljubljala veliko a slabo vodila še redne posle
Občinskega odbora Liste za Trst, kateremu .je predsedoval odv. Cecovini, ni več. Zapustil je občinsko palačo ne po svoji volji, ampak ker je bil v to prisiljen z odlokom predsednika republike, ki je na njegovo mesto imenoval izrednega komisar;a. Leta bo vse do predčasnih volitev, ki naj bi bile proti koncu meseca ma:a, opravljal vse tiste funkcije, ki so jih doslej imeli župan, odbor in skupščina.
Cecovinijeva uprava je bila na krmilu tržaške občine nekaj več kot tri leta; bila je izvoljena 29. avgusta 1978 (Cecovini je bil sicer izvoljen že 28. junija, trinajst dni pozneje se .je odpovedal mandatu, potem pa se je zopet premislil in bil ponovno izvoljen) i glasovi Al-mirantejevih fašistov. Pannellovih radikalcev, indipendentista ter seveda svojih, skratka tistih sil, ki so se jasno, pa čeprav z različnimi utemeljitvami, izrekle proti osimskim sporazumom, ki so odprli novci poglavje v sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Z odločujočim vzdržan.jem KD je šla skozi dva proračuna, tretji pa ji je bil usoden; na tiho je sicer upala, da ii bo uspelo premostiti tudi to oviro, pri čemer pa se je zmotila.
Pred tremi leti se je predstavila z nerealističnim in demogoškim programom: že takrat smo zapisali, da bo prinesel Trstu in njegovemu prebivalstu. italijanskemu in slovenskemu, že v krajši uerspek tivi samo škodo; predvidevanja se postopoma uresničujejo, saj je tr žaško pokrajino že zajela huda družbenogospodarska kriza. Z zaskrbljenostjo smo se tudi spraševali, kakšen bo odnos Cecovinijeve u-prave do nas Slovencev in do na šip odprtih vprašanj, potem ko nas novoizvoljeni župan ni omenil niti z besedico v svojem nastopnem nagovoru; izkazalo se je, da ;e bila naša zaskrbljenost upravičena, o čemer dovolj zgovorno priča :o številni cdborovi sklepi, s katerimi je pokazal, kakšni so odnosi LpT do slovenske narodnostne skupnosti.
Od volitev nas sedal loči dobrih šest mesece; upati ie. da stranke ustavnega loka ne bodo do njih ponovile zgodovinske napake, ko so pred tremi leti listi dovolile prevzem oblasti, in da bodo tokrat na-š’e skupni .jezik, ki bi zagotovil mestu demokratično upravo, ki bi bi a spesebna na osnovi širokega poiitično-upravnega sporazuma lotiti se reševanja številnih odprtih vprašanj.
Kako pa ocenjujejo triletno delovanje občinskega odbora LpT nekatere politične sile in njihovi predstavniki?
«lire d vse m gre podčrtati*. pravi pokrajinski tajnik PSI Pittoni. «da je do imenovanja komisarja prišlo zaradi odgovornosti Liste za Trst, ki se je s tako nerazumrivo izbiro in proti volji večine navzela za to rešitev. Triletno upravPanje občine s strani LpT je bilo gotovo najslab-še med vsemi v teh zadnjih letih, zato ga je na administrativnem področju mogoče oceniti le kot negativno. To obdobje, v katerem je bila na krmilu občine* pravi še Pittoni, «ooleg tega gotovo nreri stavlja tudi korak nazaj v primer javi s prejšnjimi leti glede vzdušja v mestu in pa odnosov med slovensko in italiiansko narodnostno skupnostjo, ki živila v teh krajih. Sedaj je občino prevzel komisar, prepričani pa smo. da bo deloval v interesu prebivalstva in v tesnem sodelovanju s političnimi in družbenimi silami*
«Na splošno velja*, poudarja komunistični občinski svetovalec Spe tič, «da komisarji na občinah vodijo predvsem redne utiravne posle. pa še to birokratsko Zato se jih povsod izogibajo. Pri nas. v Trstu, pa ne bo velike razlike po treh letih Cecovinijeve uprave, ki je obljubljala veliko v resnici na vodila redne posle in še to slabo. Zanemarila je družbene smritve, poniževala kulturo, iskala z”olj priložnosti za propagando. Tudi mesto
ni nič manj umazano kot pre.i. Najhujše je, da je Cecovinijeva uprava pogazila tudi najpreprcsteiša načela o demokratičnih odnosih. S poskusom prepovedi dvoiezičnih transparentov v centi u mesta in prepovedjo dvojezičnega kataloga za razstavo ljubljanskih grafikov je pokazala svoje pravo lice uo Slovencev, veliko več kot z odprtjem vrtca v Bazovici. S tem da se je požvižgala na večino v občinskem svetu pa je pokazala*, zaključuje Spetič, «kolikšno vrednost pripisuje duhu ustave in zakonov. V tr,°h letih smo v Trstu zadihali ozračje «druge republike*, ki je v zamislih liste vsaj tako strpna in demokratična kot režim ajatulahov v Iranu.*	<
«Slovenska skupnost ne ocenjuje pozitivno triletnega upravljanja tržaške občine po Listi za. Trst*, pravi tiskovnn nota, '«ker se ni'izkazala boljša od prejšnjih uprav, ne na splošnem upravnem področju in še toliko manj v zadržanju do slovenskega prebivalstva v občini.
Do izraza je prišel posebno njen dvoumen odnos do celotne slovenske manjšine in njenih zahtev no zaščiti. Posebno značilno ie na primer v zadnjem času bilo dejstvo, da ob priliki razstave slovenskih grafikov iz LjubBane ni občinska uprava dcvolUa tiskati dvojezičnega kataloga in natopiti slovenskih lepakov na področju mesta, kjer pravzaprav živi naiveč Slovencev tržaške občine. Iz teh in drugih podobnih razlogov je SSk glasovala nrofi proračunom občinskega odbora Liste za Trst v vseh teh letih.
Po mnenju SSk je bilo zavlačevanje z razpustom občinskega in po kraiinskega sveta zgrešeno, ker ie pomenilo samo odlašanje z reževa-! iv-em problemov ki bi iih bilo tre-1 za čimprei rešiti. Komisarji so! končno imenovani in vo:itve bodo, spomladi. SSk z mirno dušo priča-1 ku’e te vohtve za obnovitev občinskega in nokraiinskeva sveta, ker > meni*, zakliučuie tiskovna nota, |
«da ie v tem zadntom obdobju sto ri’a vse kar je mogla, da bi ti ustanovi imeli trame- upravo ob enakopravnem ravnaniu s slovensko narodnostno skupnostjo.*
Boffa o nurovnfm gibanju v Evropi
Priznani izvedenec v mednarodni politiki, novinar in zgodovinar Giu seppe Boffa bo jutri ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19, govoril o tekmi za oboroževanje in mirovnem gibanju v Evropi. Preda vanju, ki ga prireja krožek za družbenopolitična vprašanja «Che Guevara*, bo sledila razprava.
VSA ZADEVA JE PRIŠLA NA DAN PRED TREMI LETI
Ob proračunski razpravi v senatu ie trža.š .a komunistična senatorka Jelka Gerbec v komisiji za zunanje zadeve ponovno postavila pereče vprašanje izvajanja dogovorov iz Osima. Potem ko je parlament te sporazume že itak ratificiral z dveletno zamudo, je dejala Gerb-čeva, so doslej minila že štiri leta, o izvajanju bistvenih točk meddržavnih dogovorov pa ne duha ne sluha. Onih 60 milijard lir, ki so bile nakazane za uresničitev gospodarskega dela sporazumov oz. za industrijski razvoj na Tržaškem, naglo izgublja na vrednosti zaradi inflacije, a medministrski komisiji za izvajanje osimskih dogovorov zapade mandat 31. decembra letos.
Senatorka zahteva spričo tega takojšnje ukrepan.je, da se finančna nakazila prikrojijo zdajšnjim inflacijskim razmeram, sploh pa, da se nemudoma pričnejo izvajati osimska določila. V tem sklopu gre razrešiti še odprti ozemeljski problem glede proste industrijske cone in vse ustrezne vprašaje infrastrukturne. prometne, carinske, tipolo-ško-proizvodne in drugačne narave. Obenem velja po senatorkini sodbi docela izvesti osimska vodila socialnega značaja — priznanje zavarovalniških dob za delo na območjih, ki so prešla pod jugoslovansko suverenost in hitrejše reševanje odškodninskih postopkov v korist tisočih prizadetih v zvezi z njihovo zapuščino onstran meie, ki že predolgo ležiio v zaprašenih ministrskih predalih v Rimu.
Sen. Jelka Gerbec se je še zlasti zaustavila ob problemu globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji; zadevni iter se še vedno ni sprožil, čeprav nekateri ustrezni zakonski osnutki ležijo v parlamentu že več kot deset let. Ko je bil med dekreti o izvajanju osimskih sporazumov izločen — na pobudo KPI in PSI in pod pritiskom slovenske narodnostne skupnosti — tisti, ki zadeva probleme Slovencev (v kolikor je za-
«Končalo se je zgodovinsko obdobje za tržaško občino*. S temi besedami, v katerih je bilo sicer mogoče zaznati določeno mero s težavo prikrite zadrege in skoraj prisiljene dobre volje, je včeraj, točno opoldne in ob prisotnosti skoraj vseh odbornikov, župan Cecovini (dzfneib občinsko upravo komisarju «ad aeta* dr. Vittoriu Siclari-ju, ki je bil istočasno z razpustom skupščine imenovan z odlokom predsednika republike dne 19. oktobra.
Predaja poslov med dosedanjo upravo in novim komisarjem je bila brez vsake slovesnosti in je trajala le nekaj minut. Potem ko je Cecovini dr. Siclariju predstavil dosedanje odbornike in ko sta nato podpisa'a ustrezne listine, je bila vsa zadeva pri k;aja, dr. Siclari se je nato še srečal z načelniki posameznih oddelkov občinske uprave, ki bodo z njim sodelovali pri upravljanju mesta v tem mesecih, ki nas ločijo od volitev, na katerih bomo poleg občinske skupščine obnovili tudi pokrajinski in rajonske svete.
Komisar dr. Siclari se je ob predaji poslov zadržal tudi s predstavniki* tiska in drugih sredstev množičnega obveščanja. V kratkem, a prjg^nL^ovoru se je zavzel za“tTOr resnefse sodelovanje, ki bi v obojestranskem interesu moralo zagotoviti konk etne sadove v korist celotne skupnosti. Poudaril je,
Ja bo predstavnikom teh medijev vedno na razpolago; za seboj nima strankarskih struktur, zato se bo z njimi lahko podrobneje seznanil — tako je dejal — z raznimi odprtimi vprašanji in jim obrazložil razloge, zaradi katerih je sprejel ta ali oni sklep. Podčrtal je tudi, da si želi tudi kritik, saj ga bo to spodbudilo pri njegovem novem delu, ki ga začenja z več kot tridesetletno prakso v javni upravi.
...........................................................
SINOČI V GLEDALIŠČU ROSSETTI
DECEMBRA V UMAGU
Sestanek mešane komisije
za videmski sporazum
Mešana italijansko - jugoslovanska; komisija za izvajanje videmskega sporazuma o maloobmejnem, osebnem protrtetu.^ bopOhovnor- sestala decembra letos v Umagu. Na sestanku bodo pregledali razvoj tega prometa, delovanje avtobusnih in pomorske zveze med obmejnimi območji ter delovanje mejnih prehodov druge kategorije. V tej zvezi ne izključujejo možnosti, da bi nekatere prehode prekvalificirali v pre-hede I. kategorije, se pravi v prehode za mednarodni promet. Za prehod pri Lipici je bil sklep o prekategorizaciji kakor znano sprejet že pred časom.
deval le njihovo tržaško stvarnost in jim tudi sicer omejeval že pridobljene pravice), se ie vlada formalno obvezala, da bo v parlamentu izbojevala zakon o globalni zaščiti. Minila so tri teta, komisija Cassandro .ie končala svoje delo pred letom dni, posameznih zakonskih osnutkov pa še proučevati niso začeli!
Senatorka se je dotaknila tudi še problema ribolovnega četverokota v Tržaškem zalivu in dejavnosti miramarskega Centra za teoretsko fiziko, ki mu je treba tudi na ravni državnega proračuna zagotoviti primerna finančna sredstva; center niti deloma še ni dobil sredstev, nakazanih za obdobje 1978-81. ko se že postavlja vprašanje financiranja za leto i.982 in naslednja leta.
Seja dolinskega občinskega sveta
V petek, 30. t.m., se bo ob 18.30 sestal dolinski občinski svet. Med drugim bo razpravljal o kaljenju omikanega sožitja v občini.
Za tesnejše sodelovanje
z Bavarsko
Včeraj se je mudilo v Munchnu gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele, ki ga je vodil deželni odbornik za načrtovanje Coloni in v katerem so bili še deželni odbornik za promet Rinaldi, predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Lupieri in predsednik tržaške pristaniške ustanove Zanetti. Odposlanstvo se je sestalo s podpredsednikom bavarske dežele Hillemeierjem, z bavarskim ministrom za gospodarstvo Jauman-nom in z glavnim ravnateljem ministrstva Bayerom. Razgovorom je prisostvoval tudi italijanski generalni konzul v Munchnu L. Koch.
Člani deželnega odposlanstva so predočili Bavarcem možnosti za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med našim pristaniščem in južno Nemčijo ter druge možne oblike kooperacije, tako zlasti na industrijskem področju in kar zadeva poddo-bave. Predstavniki bavarskih gospodarskih krogov so pokazali veliko zanimanje za zamisel o izgradnji premogovnega terminala v tržaškem pristanišču in za podobno zamisel o ureditvi posebnega terminala za dovoz utekočinjenega zemeljskega plina v Tržič. Kar zadeva delovanje tržaške luke, so Bavarci poudarili željo nekaterih proizvajalcev iz južne Nemčije, da bi v tržaškem pristanišču postavili svoja zasebna skladišča. To zadnje in nekatera druga vprašanja bodo poglobili na prihodnjih srečanjih, ki naj bi si odslej sledila po dvakrat na leto. Prihodnje srečanje bo v okviru tržaškega velesejma junija 1982.
IZJEMNO ZANIMANJE ZA TRADICIONALNO POBUDO ZTT
Jadranski koledar 1982: le še nekaj dni časa za prednaročila
Cena zbirke: do 31. oktobra 18.000, potem pa 23.000 lir
Še štiri dni in končala se bo akcija za zbiranje prednaročil za Jadranski koledar 1982 s priložnostno knjižno zbirko. Po podatkih komercialnega oddelka Založništva tržaškega tiska, ki je letos že 36-krat pripravilo paket knjig za zamejske bralce, je letošnje zanimanje za te knjige izredno veliko. Še posebno pričakovanje vlada za monografijo goriškega profesorja telesne vzgoje Alda Rupla o športu med Slovenci v Italiji. Omenjena knjiga ne bo vsebovala le sistematični oris dosedanje zgodovine našega zamejskega športa, ampak tudi celovit pregled vsega našega sedanjega športnega življenja. Profesor Rupel .je v svoji monografiji, ki vsebuje 160 fotografij, obdelal vsa zamejska športna društva.
Zbornik Jadranski koledar, ki se je med Slovenci v Italiji uveljavil predvsem kot vsakoletni pregled življenja in boja slovenske manjšine, bo tudi letos zelo bogat s sestavki, ki govorijo o aktualnih problemih in dosežkih naše skupnosti. V tem okviru velja še posebej opozoriti na politično oceno tega leta predsednika SKGZ, Borisa Raceta in na delo ravnatelja SLORI, Karla šiškoviča »Slovenci v Italiji v boju za svoje pravice 1945 - 1981». Zbornik, v katerem prevladujejo poljud-

Z VČERAJŠNJEGA SREČANJA V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Prof. De Ferra po devetih letih zapušča rektorat tržaške univerze
V začetku novembra bo njegovo mesto prevzel prof. Fusaroh' - Uspehi in problemi znanstvene ustanove - Akademski senat o tujih študentih
V dvorani časnikarskega krožka je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri sta dosedanji rektor tukajšnje univerze prof. Giampaolo De Ferra in novi rektor prof. Paolo Fusaroli predočila predstavnikom sredstev javnega obveščanja probleme in načrte naše osrednje znanstvene ustanove, ko prehaja njeno vodstvo v nove roke. Prof. Fusaroli bo formalno prevzel rektorske posle v začetku prihodnjega meseca.
Prof. De Ferra, ki je vodil tržaško univerzo devet let in ki na zadnjih volitvah .ni • .kandidiral,' je na konferenci naglasil, da je tržaška univerza v tem času zabeležila nekaj pozitivnjft premikov, med katere sodi predvsem uspešna vzpostavitev sodelovanja z raznimi drugimi univerzami v Evropi in na drugih celinah. Naša univerza je bila tudi glavni pobudnik novih o-blik kooperacije, ki so nastale in še vedno nastajajo med znanstvenimi ustanovami Vzhodne in Zahodne Evrope. V tej zvezi je De Ferra opozoril zlasti na sodelovanje z univerzami v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in na Dunaju ter z univerzo v mestu Ife v Nigeriji. V zadnjem času je prišla iz Peruja ponudba o sodelovanju s tamkajšnjimi znanstvenimi ustanovami, prav te dni pa se je vrnila iz Moskve delegacija tržaških docentov, ki se je s fakulteto za jezikp na tamkajš-
no - znanstvene razprave, bedo popestrili mladi slovenski zamejski u-stvarjalci s pesmimi in literarnimi sestavki.
Knjižna zbirka zajema še veren ponatis najbolj popularne pesniške zbirke goriškega slavčka Simona Gregorčiča, ki je izšla pred sto leti.
Posebnost je tudi roman - družinska kronika «Zadnja dolina* beneškega rojaka Romana Firmanija, ki sedaj biva v Belgiji. V tem prvem povojnem romanu, ki ga je napisal domačin, zaživijo usode številnih beneških ljudi in dolin iz začetka tega stoletja.
Zbirko dopolnjuje zdravstveni priročnik o alergijah, ki ga je sestavila dr. Draga Černelč.
Sedaj, ko smo omenili vseh pet knjig, velja povedati tudi to. da so letos prvič, odkar izhaja Jadranski koledar, vse priložene knjige izdaje naše založniške hiše, medtem ko so bile v prejšnjih letih večinoma publikacije drugih založnikov.
Vsi, ki se bodo naročili na Jadranski koledar 1982 do konca oktobra bodo deležni visokega popusta. Plačali bedo 18.000 lir. medtem ko bo cena zbornika po L novembru 23.000 lir (vrednost zbirke po knjigarniških cenah znaša 49 tisoč lir). Poleg tega bodo predna-ročniki prejeli kupon za poseben popust 8 tisoč Ur pri nakupu ene od treh izdaj ZTT: »Čebelica Maja* (šest velikih LP plošč z otroškimi zgodbicami), «Kras* (štirijezična izdaja Kosovelovih poezij in Spacalovih grafik) in dVlartin Krpan* (umetniška izdaja ob stoletnici Levstikove smrti).
Prednaročila na Jadranski koledar 1982 sprejemajo poleg v uradih Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici in v Tržaški knjigami tudi raznašalci našega dnevnika po vseh vaseh na Tržaškem in Goriškem.
Orkester «0rpheus» iz New Yorka odpri sezone Koncertnega društva
Briljantno muziciranje mladih instrumentalistov v delih Mozarta, Stravinskega in Brahmsa - Odličen pianist Richard Goode
Komorni orkester lOrpheus» iz Neu) Yorka je sinoči v nabito polnem gledališču Rossetti odprl koncertno sezono 1981/82 Tržaškega koncertnega društva. Z njim se je tržaškemu občinstvu predstavil tudi pianist Richard Goode.
Orkester «Orpheus», ki ga sestavljajo sami mladi virtuozi, je bil že pred dvema letoma gost Tržaškega koncertnega društva in tudi takrat za otvoritev sezone. Ustanovljen je bil leta 1972 in si je že v kratkem času svojega obstoja pridobil sloves imenitno uigranega ansambla polnega svežine in zanosa pa seveda vrhunske individualne tehnike.
Te vrline je potrdil tudi sinoči,
Afera istrske hranilnice: 19 obtoženih pred sodišče
Pri «Cassa di risparmio deU'lstria» ugotovili 9 milijurd lir primanjkljaja
Tržaški preiskovalni sodnik dr. Grassi je te dni izdal nalog za začetek sodnega postopka proti devetnajstim osebam, ki so vpletene v znano afero o tržaškem bančnem zavodu »Cassa di risparmio del-1’Istria*. Luigi Alberti (60 let, Ul. Mercadante 1), Paolo Montena (49 let, Ul. Elia 10), Giorgio Jaut (74 let, Ul. Franca 2), Giovanni Za van iz Thieneja, Luigi Toiano iz Vidma, Antonio Palmieri iz Pordenona, Antonio Scambia iz Reggio Calabrie, Claudio MicheL Mario Mustilli in Roberto Joubert (oba iz Milana) so obtoženi združevanja v zločinske namene in (vsi razen Jou-berta) izrabljanja javnih funkcij. O-stalih devet oseb je sodnik obtožil nekaterih drugih manjših prekrškov.
Alberti, Jaut, Palmieri in ostali so vpleteni v stečaj tržaškega kreditnega zavoda. Vsa zadeva se je začela konec septembra 1978, ko je zavod Italcasse odkril vrsto nekritih čekov za dokaj visoke vsote, ki so izhajali iz «Cassa di Risparmio dellTstria*. Na podlagi tega odkritja je Banca dTtalia uvedla preiskavo. Inšpekcija v tržaški banki je ugotovila da je denarno stanje istrske hranilnice katastrofalno, saj naj bi imela banka — zaradi poslov z Albertijevo skupino — od 12 milijard celotnega operativnega potenciala kar 9 milijard primanjkljaja. Albertija so za nekaj časa zaprli v zapor, prejšnji teden pa je preiskovalni sodnik tudi formalno vse domnevne zločince obtožil.
ko je izvedel najprej Mozartovo Simfonijo št. 33 v b-molu K 319, nato Stravinskega Koncert v D za godala, v drugem delu pa Brahmsova valčka iz njegovih «Liebeslie-der» op. 52 in op. 65 v izvirni verziji za godala in pihala, na koncu pa še Mozartov Koncert št. 17 v G-duru za klavir in orkester K 453.
V	Mozartovi Simfoniji je 25 članski orkester izredno lepo ponazoril njen pastoralni značaj, v Stravinskega Koncertu pa je podal visoko demonstracijo dogmnega muziciranja z barvitostjo orkestralnega stopnjevanja v skladbi, ki odraža lahkotno poplesujoči ritem z značilnimi skladateljevimi grotesknimi potezami.
Brahmsoma valčka sta bila zaigrana s prepričljivo gracioznostjo in nadrobno izdelanostjo s pristnim navdihom dunajskega in madžarskega kolorita, v zaključnem Mozartovem Koncertu za klavir in orkester pa je bil orkester imeniten soigralec izvrstnega pianista Goo-deja v izvedbi, ki je po eni uveljavila briljantno pianistovo tehniko, po drugi pa nudila poslušalcem izvedbo polno radosti, ki jo izžareva ta Mozartova skladba iz njegovega naibolj plodnega obdobja.
V	dodatku se je orkester še briljantno poigral z lahkotno uverturo iz Rossinijeve opere «Poročna menica».
Skratka lep, prijeten in kvaliteten uvod v nov n koncertno sezono v Rossettiju. (jk)
Avto podrl pešca
V Istrski ulici je sinoči ob 19. uri fiat 128 podrl pešca, ki je stekel čez cesto izven zebrastega prehoda. Ponesrečenec, 77-letni Giuseppe Ra de iz Ul. Universita 16, si je zlomil desno nogo in se hudo udaril v glavo. Z rešilcem so ga prepeljali na ortopedski oddelek glavne bolni šnice, kjer se bo zdravil 50 dni. Avtomobil je proti Sv. Jakobu u-pravljal 38-letni Rino Bertocchi iz Ul. Scalinata 19.
pozoru na ne,.atore pereče probleme, s katerimi se v tem času ubada univerza, tako zlasti na problem medicinske fakultete in nove bolnišnice na Katinari in na problem tujih študentov, o čemer je v teh dneh obširno poročalo tukajšnje časopisje. V zvezi s tpm vprašanjem se je včeraj sestal akademski se-
nji univerzi dogovorila o izmenjavi nat, ki je sklenil vprašati pristojne
J UnlNnnnlri f\rw i	O **1 1	11 , •	T* ■	. _ 1	1 * *
docentov za italijanski oziroma ruski jezik.
Med pozitivne premike spadajo nadalje akvizicija Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, prekategorizacija Višje šole za prevajalce v pravo fakulteto, (ki je e-dina te vrste v Italiji) ter izdelava desetletnega razvojnega načrta za tukajšnje univerzitetne strukture. V teh letih je nadalje nastala tudi nova univerza v Vidmu. ki pa ni v ničemer okrnila tržaške znanstvene ustanove, saj šteje slednja danes okrog 12.000 vpisanih študentov, to je nič manj kakor v času pred odprtjem novih fakultet v Vidmu. Končno si je u-univerza v zadnjem času zagotovila uporabo hotela »Regina* ter začela izvajati načrt za okrepitev struktur kemične fakultete. »Uspehi torej niso izostali — je na koncu dejal prof. De Ferra — žal pa moram reči, da sem se vseh devet let moral dan na dan boriti z birokracijo, na kar se mora pač moralno pripraviti tudi moj naslednik.*
Prof. Fasaroli pa je časnikarje o-
oblasti v Rimu za dovoljenje, da bi na univerzi smeli organizirati tečaje italijanskega jezika za tuje študente, ki niso opravili predpisanega sprejemnega izpita prav zaradi pomanjkljivega znanja italijanskega jezika. Decembra bi ti študentje lahko ponovili izpit, nakar bi se lahko vpisali na fakultete, ki še razpolagajo s prostimi mesti, ali pa na druge univerze v Italiji. Za tiste študente pa. ki so opravili sprejemni izpit in ki bi se radi vpi-1 šali na zdravstveno oziroma kemič i no fakulteto, pa bo akademski se-! nat po pristanku pristojnih dpka-1 nov vprašal ministrstvo za javno i vzgojo za dovoljenje, da bi jih vpi-1 šali tudi mimo prvotno postavljenih j številčnih omejitev. Prof. Fusaroli ] je na koncu opozoril še na druge težave, s katerimi se morajo soočati tuji študentje v našem mestu, zlasti tisti, ki izhajajo iz manj premožnih družin.	i
Na sliki: od leve proti desni prof. Fusaroli, prof. De Ferra in predsednik združenja kronistov G. Cesare.
Proti odpustom pri «Editoriak Libraria»
Vodstvo družbe »Editoriale Li-braria*. ki zaposluje okrog 60 delavcev, je te dni sporočilo sindikalnim organizacijam, da namerava odpustiti deset delovnih moči, ker da nima zagotovljenih dovolj naročil. Sindikati ugotavljajo, da družba oddaja številna dela zunanjim sodelavcem in da bi z drugačno proizvodno politiko lahko zagotovila redno delo vsem zaposlenim delavcem. Jutri bo o tem problemu stekla razprava na sedežu tukajšnje industrijske zveze.
Lastnik Filodrammatifa obsojen na poldrugo l:to zaradi ponarejanja vstopnic
Lastnik kinodvorane Filodramma-tico Eolo Maggiola je bil včeraj obsojen na poldrugo leto zapora in pol milijona lir globe zaradi ponarejanja vstopnic, z njim pa sta bila obsojena še dva obtoženca: 47-letni Giordano Depase (z Maggiolo solastnik kinodvoran Mignon in Radio) in Silvio Kuhar (tiskar ponarejenih vstopnic) na leto in 4 mesece zapora in 200.000 lir globe. Četrta obtoženka, 30-letna Marta Zu-dek (v kinu je prodajala listke), je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
Policija je prišla na sled Maggio-lu in tovarišem novembra lani, ko je opazila, da vstopnice treh kinodvoran nimajo pravega pečata Sl AE. Kuhar naj bi ponatisnil nekaj tisoč takih vstopnic, za »plačilo* pa naj bi prejel kakih 5 milijonov lir. Z goljufijo naj bi trojka opeharila davčni urad in SIAE za več milijonov lir.
Rajonski svet za Kjadin - Rocol se bo sestal 29. t.m. ob 20. uri na sedežu v Ul. dei Mille 16. Razpravljal bo o gradnji dveh balinarskih igrišč in o prometu po Ul. Porta in Ul. Chiadino.
Ob 6. obletnici smrti brata Pe-pija darujeta sestri Marija in Olga 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta.
Ob izgubi dragega brata Walter-ja izrekata sekcija KPI J. Pegan iskreno sožalje tov. Mariji Milič.

ZADNJA VEST
MLAD KRIŽAN UMRL V PROMETNI NESREČI
23 ■ letni sindikalist Patricij Košuta pri priči mrtev v trčenju na trbiški cesti blizu Proseka
Za vedno nas je zapustil naš predragi
ANTON ŠKABAR SCABRI
Pogreb bo danes, 27. t.m., cerkev v Križu.
ob 11.45 iz glavne bolnišnice v
Žalujoči žena Ana, sestri z družinama, nečaki in drugo sorodstvo
Koper, Križ, Trst, Sv. Peter - Celje, 27. oktobra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Mlado življenje zavednega slovenskega fanta, delavca in sindikalista, komaj 23-lctnega Patricija Košute iz Križa 12 je sinoči utrnilo v strahoviti prometni nesreči na trbiški cesti pri Proseku. Avtomobil, v katerem se je vračal iz mesta proti domu, se je silovito zagozdil pod tovornjak s prikolico, ki je prav v tistem trenutku neoprezno privozil z desne stranske ceste, ob kateri stoji gostišče Week - cnd. Mladenič je bil v nesreči pri priči mrtev.
Do tragedije je prišlo le nekaj minut pred 23. uro. Reševalcem, ki so prvi prispeli na kraj nesreče (tržaški in openski gasilci, bolničarji Rdečega križa, karabinjerji na-brežinske postaje), se je nudil srhljiv prizor. Patricijev rdeči renault
5 je bil stlačen med tovornjakom in prikolico, tako da najprej sploh niso mogli vedeti, ali je mladenič sploh še pri življenju in ali je poleg njega še kdo v avtomobilu. Na mesto so morali zato poklicati tudi žerjav tržaških gasilcev, ki je le s težavo dvignil tovornjak in omogočil reševalcem, da so lahko prišli do voznika. Trčenje pa je bilo tako silovito, da zanj ni bilo več nobene pomoči.
V petek, 30. t.m., se bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestal rajonski svet za Skedenj in Čarbolo. Razpravljal bo o premogovni luki, izdelal pa bo tudi svoje mnenje o pravilniku pokrite tržnice v Ulici Carducd.
Dne 26. t.m. nas je zapustila naša draga
NORMA MAVER roj. UMER
Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 11. naravnost v cerkev v Boljuncu.
uri iz glavne bolnišnice
Žalostno vest sporočajo: mož Alojz, hči Suzi, mati, sestra, brat z družino In vsi sorodniki
Boljunec, 27. oktobra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul, Zonta
Ob Izgubi sestrične Norme Cheber z družino
se pridružuje žalovanju Milka
Gledališča
S S G
Slovensko stalno gledališče gostuje v sklopu Borštnikovega srečanja: danes, 27. t.m., ob 12. uri — Da-cia Maraipi «zenski na podeželju* ' — Maribor; ob 19. uri William Shakespeare «Kar hočete* — Slovenska Bistrica; jutri, 28. t.m., ob 19.30 — Vtilliam Shakespare «Kar hočete* — Mestno gledališče ljubljansko; v četrtek, 29. t.m., ob 19.30 — Daniel L Coburn «Parlija remija* — Ptuj in v petek, 30. t.m.. ob 20. uri — Daniel L. Coburn «Partija remija* — Lendava.
VERDI
Danes, 27. t.m., ob 20. uri na spo redu v gledališču Verdi opera v treh dejanjih «Nabucco» (red A za parter in red E za galerije). Dirigira Oliviero de Fabritiis, orkester in zbor gledališča Verdi pa vodi An-drea Giorgi. Nastopajo Radmila Ba-kocevic v vlogi Abigaille, Kari Nur-niela Nabucco, Gaetano Scano Isma-ele, Eleonora Jankovič Fenena, Al-fredo Zanazzo bo igral Zaccario, poleg njih pa še Gianna Jenco, Gian franco Casarini in Dario Zerial. Za koreografijo je poskrbel Flavio Ben nati.
AVDITORIJ
Od jutri do prihodnjega ponedeljka
Dario Fo in Franca Rame: «Tutta časa, Jetto e chiesa*. Prenotacije pri osrednji blagajni. Abonenti imajo 20 procentov popusta.
Kino
Ariston 16.00—22.00 «1 cancelli del cielo*.
Rttz 16.00 «1 predatori dell’arca per-duta».
Eden 16.00 «1 predatori dellarca perduta*. ,
Grattacielo 16.00 «Scontro di titani*.
Eeniee 16.00 ^Atmosfera zero». Sean Connery.
Cristallo Danes zaprto.
Aurora 16.30 «Una moglie, due ami-ci, quattro amant’*.
Capitol 16.30 «L-uomo del confine*.
Moderno 16.00—22.00 «La cruna del-l’ago»..
Nazionale 16.00 «Luce rossa alTRock fever*.
Filodrammatico 15.00 «Le porno svedesi lo vogliono cosi». Prepovedan mladini pod 18. letom:
Vittorio Veneto 16.30 «Porno lesbo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Paradiso blu*.
Radio 16.00 «Orgie pomografiche*: Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «Selvaggina di passo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 27. oktobra ANTONIJA
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob
17.00	Dolžina dneva 10.22 —■ Luna vzide ob 5.52 in zatone ob 17.Iti.'
Jutri, SREDA, 28. oktobra SIMEON
'* Vfc S*>
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,8 stopinje, najnižja 9,4, ob 18. uri 16 stopinj, zračni tlak 1007,5 mb pada, veter vzhodnik 15 km na uro s posameznimi sunki do 38 km na uro, vlaga 62-odstotna, nebo o-blačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Cociani, Omar Zidarich, Sara Verbint, Fe-derico Patrono, Bruno Bertolini, Rubina Tarabocchia, Monica Amodeo, Serena Paduano.
UMRLI SO: 89-letna Luigia Do-naggio vd. Molinari, 74-letni Vitto-Uo Melon, 61-letni Romeo Donda, 73-letni Mario. Lenarduzzi, , 78-letrii Edoardo Raineri, 89-letna Maria Ar-della vd. Bergagna, 86-letna Anto-nietta Krejza vd. Parrini, 76detni Pietro Matassi, 78-letna Maria Mar-tinuzzi vd. Scocchi, 62-letni Luigi Marži, 74-letna Maria Ota por. Kla-bian, 83-letni Leoluca Riduldo, 75-letni Silvio Dossi, 31-letni Mariano Purgher.
BRALCI POZOR!
SAMO ŠE TA TEDEN
sprejemamo prednaročila za Jadranski koledar po ceni 18.000 lir (po L novembru cena 23.000 lir).
Prednaročila sprejemajo upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, Tržaška knjigarna in
VSI RAZNAŠALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Slovenski dijaški dom «SREčKO KOSOVEL* vabi na uprizoritev baletne pravljice
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV
v četrtek, 29. t.m., ob 16.30 — zadnjič v Kulturnem domu. Vse informacije dobite v Dijaškem domu — Telefon 573141/2.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN . (od 8.30 do 20.30) ttrg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. UL Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (•d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) pl. Rossetti 33 in Ul. Roma 16.
NOČNA služba lekarn
tod 20.30 dalje) y ■ pl. Rossetti 33 in‘ Ul. Roma 16.
»i
.;.;X;X;X;<:4;X;.';X;X;X;<:;XvX;X
X X%G'XvXvXvl'XvXvX'X'X .•.■.v.v.v.v.v.,.v.v.v.v.;.ww.
—liiiii!
TABOR 0pemE
OPENSKI
GLASBENI VEČERI
v četrtek,- 29. oktobra, ob 20.30 V mali dvorani Prosvetnega doma
koncert sopranistke Ljube Berce - Košuta Pri klavirju Anna Luci --Sanvitale
■V L. : v/
f Čestitke
Danes praznuje MARKO TUL 9. rojstni dan. Da bi bil vedno tako priden doma in v šoli mu iz srca želijo mama, očka in sestra Franka. Prav tako mu želijo še nona Emilia in nono Ivan.
MARKO TUL iz Mačkolj praznuje danes 9. rojstni dan. Vse najboljše in da bi ga sreča vedno spremljala mu želijo stric, i teta, sestrična' Srečka in bratranec Albert. 'V / Danes praznuje MONIKA i KOZINA rojstni dan. Vse najbolje, ter da bi bila- vedno pridna in vesela, ji želijo nona, nono, teta, stric, Liljana,, Pavia in Albert. V;
V Križu *Je? v,- nedeljo .praznoval rojstni dan/ LORENCO BOGATEČ. Da bi bil vedno tako vesel mu v o-
Razna obvestila
bo
prva vaja otroški folklore danes, 27. t.m., v prostorih osnovne šoJ,e. v Zgoniku: za-1. škupiftotob1 16.30', in za II. skupinp: ob, .17.39. •. • -f^
KIT .Slovan -sporoča, da bodo pevske vaje za sezono 1981-82 ob torkih ‘za ženske in ; ob petjih za mo-' ške y prostorih Gozdarske zadruge na Padričab ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
Mladinski odsek KD Vesna vabi kriške mjadinke in mladince na srečanje, ki bo jutri ob 20. uri v domu A. Sirk v Križu. Na srečanju bo tekel pogovor o dejavnosti mladih v vasi.
Aklivis^i za Ronkovo 70-Jetnico rojstva
Odbor Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem je čutil dolžnost, da počasti 70-letnico rojstva, ki jo je pred nedavnim slavil tov. Stanislav Renko, bivši dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika, vztrajen borec za pravice primorskega ljudstva.
Rad se je Renko odzval vabilu in prišel na tovariško srečanje z nekdanjimi in sedanjimi soborci. Predsednica združenja Neva Lukeš jc slavljenca pozdravila ter mu v imenu vseh čestitala k lepemu življenjskemu jubileju. Na prošnjo prisotnih je Renko prikazal nekaj zanimivih dogajanj iz svojega bo-.gatega časnikarskega delovanja, zlasti iz prvih povojnih let, ko je bilo treba zagovarjati naše pravice proti raznim političnim nasprotnikom. Zelo iskreno in lepo je tudi iorisal- like nekaterih sedaj: že pogojnih sodelavcev iz uredništva Primorskega dnevnika v času, ko je on vodil ta list.
Zanimivemu Renkovemu izvajanju je sledilo prijateljsko kramljanje in obujanje spominov. Ob koncu so vsi navzoči še enkrat srčno Voščili dragemu. gostu in slavljencu še mnogo zdravih in srečnih let.
'‘	V-. "	-*■	-L. Pf
.Vfl.UCfi 01 CRED1TO DJTRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA' S ANKA s/p.a.
PST ■-'lIUCAT. PIL2I'1CJ; - S? 64 ddE
■A
; .Vv
' 26. 10. 1981 v Amerišktrioiar, '■$'**•: . ij v. Kanadski dolar ‘	' .	1.000,-
' švicarski traafe3’'} " v 632.—; Danska k/ot'	,,161.-.
švedska krona .e - ■Holandski * !Wnf ir™ Francoski frank Belgijski frank . Funt šteriing * ‘ Irskl.šterling , Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski eseudo Pezeta Jen
Avstralski dolar Drahma Debeli dinar Srednji dinar Mali dinar
Žit
J§
2.200,—
1.800:-524.-" " 74,50 18,-11.— 4,50 1.250.— 16.—
27.40
26.40 26,-
Prosveta
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 29. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; -Sesljan; tfck «09-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure teL 732 627. predpraznična od 14. do 11. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
&\iochi
jport
VSI TA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESUAN (Center)
JEAN Super Jonny
POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO
TRG LIBERTA' 3/A TRST
*


MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
ZASKRBLJENOST SOVODENJSKIH UPRAVITELJEV
Do kdaj iz vodovoda neprimerna in zdravju škodljiva voda?
Zajetje pri Petovljah je že dalj časa precej okuženo - Kljub opozorilom upraviteljev, doslej ni bito konkretnih ukrepov - Kot najbolj primerna rešitev se zdi iskanje novega vira
Voda iz zajetja pri Petovljah, od koder napajajo vodovodno o-mrežje na področju celotne sovo-denjske in doberdobske občine in deloma na področju občine Zagraj, je precej okužena in pogostoma, kakor ugotavlja pokrajinski laboratorij. neprimerna za pitje. Ta u-gotovitev ni nova. saj so prve neugodne izvide zabeležili že pred leti. Zaskrbljujoče pa je pri tem dejstvo, da je kakovost vode zmeraj slabša in da narašča stopnja biološke okuženosti. Zaskrbljujoče je nadalje dejstvo, da so pristojne oblasti to vprašanje doslej precej zanemarjale in ukrenile bore malo.
Te dni je delegacija sovodenj-skih upraviteljev na sestanku s predsednikom konzorcija CAFO ter ravnateljem istega konzorcija ponovno zahtevala, da se takoj pristopi k reševanju, sicer zahtevnega vprašanja. Nesprejemljivo je namreč, da bi nekaj tisoč občanov še naprej uživalo neprimerno in zdravju škodljivo vodo. Do podobnega sestanka je prišlo že decembra lani (takrat so bili poleg tudi pred stavniki doberdobske občine ter goriški pokrajinski zdravnik), ko so vzeli v pretres nekaj možnih rešitev. Najbolj primerna, tako glede kakovosti, kakor glede količine vode, se zdi možnost povezave z zajetjem pri Fari, vendar bi bilo to združeno s precejšnjimi stroški zaradi gredrije norega, posebnega moštu-' čez Sočo. Takrat so omenili tudi možnost nekakšne začasne povezave z vodovodnim omrežjem v Zagraju, vendar se ob tem pojavlja Vprašanje ‘zadostite, oziroma nezadostne količine vode. Konzorcij, oziroma pristojni deželni uradi naj bi nadalje izvedli nekaj poskusnih vrtin na levem bregu Soče, oziroma opravili potrebne raziskave na obstoječem zajetju. Bilo pa je takrat domenjeno, da bodo kot prvi korak k izboljšanju kvalitete vode, namestili nove dozirne ■ naprave.
Čeprav, je od takrat poteklo že skoraj deset- mesecev, je bilo napravljenega bore malo. Novih dozirnih naprav še ni, delegacija ob: činskih upraviteljev pa je v po-
Dvojc umetniških del
/ rt k ul in rni dom V Gorici
• *•»<• • >■' ■
N6v Kulturni dom Slovencev • bogato likovno opremljen. Umetniške'stvaritve bodo organski del objekta. Med slednjimi bodo tudi dela posameznih umetnikov iz sosednjega obmejnega območja. Tako bo akademski kipar Negovan Nemec iz Bilj pri Novi Gorici prispeval eno izmed plastik, izdelanih iz carrarskega kamna. Akademski slikar Silvester Komel iz Šempetra pa bo za Kulturni dom namenil e-no izmed svojih olj. Gre za znana umetnika, ki bosta o-bjekt likovno obogatila ih hkrati ponazorila njuno umetniško ustvarjalnost in sloves.
govoru s predstavnikom konzorcija CAFO lahko ugotovila le, da je vprašanje oskrbe z zdravo pitno vodo ostalo le na izhodiščni stopnji. Dežela je menda podrobno seznanjena s težavami, ukrenila pa ni ničesar. Menda je vzrok v pomanjkanju finančnih sredstev, ni pa mogoče povsem izključiti tudi določene stopnje pasivnosti (nedelavnosti) deželnih uradov.
Vsekakor bodo, po dogovoru med upravitelji sovodenjske občine in konzorcija CAFO, v prihodnjih tednih skušali ugotoviti število obstoječih vodnjakov na področju občine (velika večina jih je že nekaj let neuporabnih) ter njih položaj za morebitne kasnejše analize, za u-gotavljanje stanja in kvalitete podtalnice na debeli prodnati trasi med Sočo, Vipavo in Biljskimi griči.
Glede zajetja pri Petovljah že sedaj velja ugotovitev, da ga bo treba slejkoprej zapreti, saj zaradi neposredne bližine soške struge obstaja stalna nevarnost neposredne infiltracije površinske vode. Zajetje samo pa je precej plitvo (o-krog osem metrov), poleg tega pa je zajetje še v nizko ležečem kraju, ki ga nekajkrat na leto poplavi Soča.
Iskati je torej drugih rešitev, vendar v razmeroma kratkem roku. Naj ob koncu omenimo, da je bila voda na vrtini pri Petovljah pred četrt stoletja, ko so načrtovali in pričeli graditi vodovodno omrežje, na podlagi takratnih izvidov, neoporečno čista in primerna za pitje. So se razmere res takp poslabšale? Odgovor je na žalost sila preprost. Da.
AVGUSTU DUGULINU -MAKSU POTOKARJU V SPOMIN
Prvoborec Avgust Dugulin ali kakor so ga partizanski borci in aktivisti poznali — Maks Potokar je umrl minulo soboto ponoči v šem-petrski bolnišnici. Sem se je poslednjič zatekel po pomoč zaradi bolezni, ki je zadnje letošnje mesece zrahljala njegovo zdravje, a ga vendar ni oropala za življenjsko vedrino in za tisto živahno kritičnost, kadarkoli je beseda nanesla na njegovo revolucionarno pot ali pa na sedanjost, ki jo je budno spremljal, in bil še vedno njen neutrudni soustvarjalec. Življenjske sile so se zlomile in tako nam danes preostaja žalostna dolžnost, da se v tem nekrološkem zapisu ob o-pozorilu, da je umrl zopet eden od veteranov našega narodnoosvobodU nega boja, spomnimo svojstvene, a obenem tudi tipične življenjske poti preprostega, pošteno mislečega in v pravičnost verujočega primorskega človeka, ki je iz proletarskega okolja kraškega sveta zrasel zaradi življenjske nuje . in spoznanj o svetu, ki nas obdaja, v enega prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega bqja m Primorskem, Videli smo ga‘še pred mesecem na otvoritvi zgodovinske razstave «Sred-
•iiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiifiiiiiiitiiiiiiiiKuiiitiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POGOVOR Z DR. BORUTOM SPACALOM
Med poklicnimi boleznimi naraščajo nevarne, celo rakaste oblike dihal
Sicer pa je komisija občine Tržič, ki je izključila ladjedelnica, ugotovila, da je za zdravje na delovnem mestu ropot najbolj nevaren
Skrb za zdravo okolje in v tem okviru tudi skrb za varno delovno mesto v industrijskih obratih je vedno bolj prisotna v zavesti tistih, ki ustvarjajo delovna mesta, in onih, ki jih potem zasedejo. Toda eno so besede, drugo pa dejanja. Ustvariti varno delovno mesto v zahtevnih proizvodnih panogah, v kemičnih, metalurških, tekstilnih in drugih o-bratih, povzroča dodatne investicije, na katere gospodarji, zasebni in javni, niso vedno pripravljeni. Od tod naraščanje števila poklicnih bolezni in vedno bolj odločna akcija proizvajalcev, da bi v okviru možnosti zavarovali zdravje na delovnem mestu. Raziskava posebne komisije, ki jo je ustanovila občina v Tržiču je pokazala, da je med vsemi kvarnimi posledicami v proizvodnem procesu za delavce Topot največ ja nevarnost Previsoko število decibelov povzroča večjo ali manjšo stopnjo naghJšnOSti''M sešteti še povečuje. (Mefftetgtth naj povemo‘tadt to.Ma so zaradi ogromne količine decibelov, ki v disco klubih udarjajo na mlada ušesa, zmanjšanje slušnosti ugotovili že pri mladih generacijah).
Ta komisija, ki je naglušnost postavilo na prvo mesto, pa svojih raziskav ni izvedla v ladjedelnici Italcantieri v Tržiču in v Trstu, ker je nadzorstvo nad poklicnimi boleznimi avtonomno organizirano že nekaj časa.
S poklicnimi boleznimi na delovnem mestu se že nekaj let sem u-kvarja ena iztned najmlajših zdravniških panog, imenovana medicina dela.
Med prvimi, ki je v naši deželi o-pravil specializacijo s tega področ-
UGODNO prodam mladiča - nemškega ovčarja, čiste pasme. Telefon 040/208373.
ZADRUŽNA kraška mlekarna išče vodjo obrata. Pogoji: diploma višje stednje šole in opravljen vojaški rok. Zainteresirani naj se javijo na sedežu konzorcija «Gf-mada*, Ul. Cicerone 8/b ali telefonsko 040/62754. Prošnje sprejemamo do srede, 4. novembra.
26-LETNO dekle s petletno hčerko išče partnerja — črnolasega, starega do 38 let z resnimi nameni. Telefon MO / 228-688 - vsak dan razen sobote in nedelje v jutranjih urah.
VAJENKA s prakso in znanjem slovenščine in hrvaščine išče zaposlitev v trgovini oblačil ali obutve. Telefon MO / 53-514.
VINOGRAD velik 800 kv. m v Pod-lcnjerju dajemo v najem. Telef. po 18. uri na št. MO / 417-M9.
NA VRHU je na prodaj enonadstropna hiša. približno 140 kv. metrov. Podrobnejša pojasnila po telefonu M81/78-022.
PODJETJE z nadomestninji deli za kmetijske stroje išče poslovodjo. Pogoji: komercialna ali trgovska izobrazba, nekajletna praksa, starost 35 - 45 let, sposobnosf vodenja personala. Poskusna doba 3 meseci. Osebni dohodek odvisen od sposobnosti in odgovornega mesta. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecclii 6. pod šifro «Poslovodja*.
JAPONSKE kreme, šminke in par-feme znamke SHISEIDO dobite na Opčinah po najugodnejših cenah. Kozmetika 90.
128 coupe 1100 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon M0/743071.
PRODAM moderno, novo pohištvo: spalnico, dnevno sobo, spalni diL van in predsobo. Telefon MO/ 811-186.
PRODAM zazidljivo zemliišče na Krmenki - 800 kv. m. Telefonirati od 13. do 15 ali od 20. do 21. ure na št MO/828866.
ŠTIRIČLANSKA družina išče enkrat tedensko pomoč v sodobnem gospodinjstvu. Telefonirati na št. Mf)/761302 od 13. do 14. ali v večernih urah.
UfiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiitiiiiMiiaitmumiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POVRATNO SREČANJE MALIH UMETNIKOV
V Medeji prisrčno srečanje z Italijani bivajočimi na Reki
Mladi reški pevci so navdušili zares številno furlansko publiko
Župnijska dvorom v Medeji je bila premajhna za vse tiste, ki so želeli vanjo v, soboto zvečer, da bi poslušali male pevce Skupnosti Italijanov na Reki, ki so prišli v Medejo na obisk, potem ko so mladi furlanski folkloristi iz tega kraja bili na Reki pred nekaj tedni in tam imeli uspešni nastop. Mladi pevci z Reke so svoj skoro dve uri trajajoči koncert začeli z zborovsko pesem «Jugoslavijo», ki so jo peli v italijanščini, zatem so na odru nastopali z najrazličnejšimi solo in zborovskimi pesmimi najrazličnejših narodov in časov ter seveda želi veliko aplavza. Pred njihovim nastopom so s furlanskim plesom nastopili mladi 'člani domače skupine «Sin furlans*, ob koncu pa sta dva domača recitatorja povedala'dve’ pesmi, od katerih je bila ena spisana nalašč za to priliko.
Publiko je pozaravil predsednik Skupnosti Italijanov Ettore Mazzie-ri, v imenu domačinov pa je spregovorila Natalina Lorenzut. Govorila sta tudi župan Medeje Franco Štacul in predsednik komisije za narodnosti občine Reka Albert Pe-trč. Prišlo je do izmenjave daril med zastopniki obeh otroških skupin.
Gostje z Reke so v Medejo prišli že. popoldne. Skupno z domačini so bili na medejskem griču in ob tamkajšnjem spomeniku Ara Pacis, zatem so obiskali županstvo kjer je prišlo do izmenjave daril med zastopniki občin in do prijateljskih pogovorov. Zastopniku občine Reka so domačini podarili kopijo medejske-ga grba, zastopnik Skupnosti Italijanov pa je občini daroval umetniško sliko s pogledom na Reko. Darifo so dobili tudi zastopniki domačega turističnega društva Pro Loco in sicer mapo 15 grafik.
Na srečanju je bil prisoten tudi jugoslovanski konzul v Trstu Benu-lič: Prisoten je bil tudi predsed-
nik krajevne skupnosti Vrtojba Peter Lapič, saj imajo Medejci stike s to krajevno skupnostjo. Po koncertu je bilo še enkrat med domačini in gosti prijateljsko srečanje na županstvu. Izražene so bile seveda želje, da bi se taki prisrčni stiki še večkrat ponavljali.
V Martinšcini odprtj« razstave risb o Krasu
Občinska knjižnica v Zagrebu je pod pokroviteljstvom Tržiškega večnamenskega kulturnega središča priredila v vrtcu v Martinščini razstavo risb o Krasu. Na njej je sodelovalo več kot 130 učencev osnovnih šol ter dijakov nižjih srednjih šol z Goriškega. Med njimi so bili tudi otroci sovodenjske in štever-janske osnovne šole ter dijaki nižje šole Ivan Trinko.
Odprtje razstave je bilo v nedeljskih dopoldanskih urah ob prisotnosti velikega števila otrok in njihovih staršev. Prisotnim je najprej spregovoril zagrajski župan Marino Visintin. ki je poudaril pomen takih in podobnih pobud občinske knjižnice. Podobne misli je v svojem posegu izrazila tudi odbornica za šolstvo in kulturo Annama-ria Candolf. O razstavi sami ter o njenem pomenu pri utrjevanju o-trokove zavesti o ljubezni do narave je spregovoril deželni odbornik za krajevne uprave Antonio Tri-pani.
Sledilo je nato podeljevanje diplom vsem otrokom, ki so sodelovali na razstavi. Prostori vrtca v Martinščini bodo odprti še v sredo v popoldanskih ter v nedeljo v dopoldanskih urah.
Specialist medicine dela dr. Borut Spacal
ja je dr. Spacal. Napisal je tezo o pljučnih obolenjih. Na tem sektorju se tudi poklicno udejstvuje na svojem delovnem mestu v sanatoriju pod Opčinami. V želji, da bi od njega izvedeli, kako je organizirana medicina dela in katere so danes za zdravje delavcev najbolj nevarne bolezni, smo ga obiskali v njegovi ambulanti v Doberdobu, kjer opravlja delo zdravnika splošne prakse.
«V sindikalnih bojih v letih 1968-1969 je bila jasno postavljena zahteva po zdravstveni zaščiti na delovnem mestu*, je dejal dr. Borut Spacal. «Delavci so si priborili pravico, dgt s pomočjo tehnikov, ki jim naj bolj zaupajo, preverjajo stopnjo o-nesnaženja in drugih nevarnosti za njihovo zdravje. S tem so odprli pot novim službam medicine dela, ki so bile spočetka občinske, pozneje so prešle pod zdravstvene konzorcije, sedaj pa prehajajo pod krajevne zdravstvene enote. Spremenjen druž-beno-gospodarski in tudi sindikalni položaj je v zadnjih letih postavil v ospredje delavskih bojev Obrambo delovnega mesta, v drugo vrsto pa .je potisnil zaščito okolja. Tudi to je pripomoglo k temu, da morajo službe medicine dela poslovati v slabših okoliščinah.*
Ko sem dr. Spacalu omenil izsledke raziskave občinske komisije v Tržiču, smo ga vprašali, kaj on kot strokovnjak sodi o njih in ali so še drugi vzroki za obolenja in kateri so. Odgovoril nam je, da je poklicna naglušnost zaradi ropota zelo pogostna, nič manj pa niso nevarne razne kožne bolezni. Težje je preveriti poklicna psihična in psihosomatska obolenja, do katerih prav tako prihaja na delu. Glavni problem pa so v tržiški občini, kot tudi v vseh ostalih občinah z razvito lad-jedelniško industrijo, bolezni dihal.
«Tako je prav ladjedelnica v Tržiču glavni vir pljučnih poklicnih obolenj. V njej zaposleni kovinarji so izpostavljeni plinom in dimom, ki se sproščajo pri električnem varjenju, in pa azbestnim vlaknom. Dol-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
GLEDALIŠKA ŠOLA SSG
Vodstvo gledališke šole Slovenskega stalnega gledališča v Gorici obvešča vse zainteresirane, da se bodo predavanja iz dramske igre pričela danes ob 18. url na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Ulici della Croce 3.
Obrazložili vam bomo naše načrte in programe za letošnjo gledališko šolo.
Na današnji pogovor vabimo vse, zlasti pa mlade, ki se iz takih ali drugačnih razlogov še niso vpisali v šolo.
gotrajna izpostavljenost privede do kroničnih bolezni kot so bronhitis, tako imenovana varilčeva pljuča, azbestoza. Zaskrbljujoče je naraščanje rakastih obolenj dihal. Rak na pljučni mreni (mezoteliom) je posledica vdihavanja azbesta.* je še pripomnil dr. Borut Spacal in nam postregel tudi z rezultati raziskav na tem sektorju, ki so pokazale vrtoglavo naraščanje pljučnega raka, celo do takšne mere, da je postal poglavitna bolezen v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Tudi ta rakasta o-blika je povezana z onesnaženjem okolja. Pri posebni študiji 609 primerov te bolezni so poklicno izpostavitev na kancerozne snovi ugotovili v 45 odstotkih.
Razstava
o oglejskem kondfu y državni knjižnici
V prostorih goriške državne knjižnice v Mamelijevi ulici bodo drevi, ob 18. uri, otvorili razstavo dokumentov in kniig o oglejskem koncilu v letu 381. Razstava sodi v o-kvir proslav ob 1.600-letnici tega koncila in je bila že na ogled v vidamski občinski knjižnici «V. Jop-tb. Pokrovitelja razstave sta gorička in videmska občina. Razstava v goriški državni knjižnici bo odprta do 14. novembra.
Na razstavi bo več zemljevidov, ki bodo orisali širši evrc?:ki pomen takratnega oglejskega koncila, razni dokumenti o oglejski baziliki, razna pisma in spisi škofov iz tistega časa ter seveda spisi in knjige iz kasnejših časov v raznih jezikih o pomenu takratnega koncila.
Ravnateljstvo knjižnice poziva šole, naj bi dijaki skupinsko obiskali razstavo.
Drevi odprtje Goršetove razstave
Drevi ob 18.30 bo v galeriji goričkega avditorija odprtje razstave z-naslovom rGorše na Primorskem». Gre za razstavo del tega več kot 80-letnega slovenskega slikarja, ki živi sedaj, po raznolikem vandranju po svetu, na Koroškem, kjer še vedno ustvarja. Ob koncu dvajsetih let je živel v Trstu in Gorici, v našem mestu je imel tudi dve samostojni razstavi. Nekaj let je živel v Trstu tudi po drugi svetovni vojni, potem se je preselil v ZDA, kjer je imel več pomembnih razstav.
Na njegovi goriški razstavi bodo prikazana predvsem dela, ki so v raznih zasebnih zbirkah na Primorskem. Zveza slovenske katoliške prosvete, ki je s pokroviteljstvom pokrajinske uprave, priredila razstavo, je izdala za to priliko tudi katalog Goršetovih del.
njepriniorsko okrožje 1941-45 — razstava je pomenila pravzaprav o-bračun "z Maksovim partizanskim delovanjem — bil je Živahen in kot vedno kritičen, kot da bi hotel -zče-sto slediti željam, ki smo mu jih izrekli pred letom dni ob njegovi življenjski ■ petinsedemdesetletnici. Danes so to le spornim, kot nam je to postalo tudi Maksovo življenje.
'Avgust Dugulin se je rodil 18. avgusta 1905. v Škrbini na Krasu. Mladi proletarec je že od 1934 deloval .v mladinskem .konjunišličnem gibanju',' ki-je bilo v tedanjih pogojih usmerjeno v protifašistično borijo. Doživljal in preživljal je vso tesnobo, časa. ki je bil krut ih neusmiljen. Komunizem, ki ga je še ne kot dvajsetletnik sprejemal, je ohranjeval in dograjeval njegovo življenjsko aktivnost in trdne odločitve, med katerimi je na pfvem mestu vstop v ljudskofrontovsko gibanje tik pred pričetkom druge svetovne vojne ter logični prerast tega gibanja v narodnoosvobodilni boj. Dugulin je bil med prvimi, ki so se v osrčju Primorske odzivali borbenim klicem okupirane Slovenije, zato je tudi prevzel pomembne naloge rajonskega oz: okrožnega sekretarja KPS za Kras. Bil je navzoč pri domala vseh začetnih odločitvah, ki vodijo od Kremanc nad Renčami poleti 1941, preko pomembnega sestanka na Sveti gori (april 1942) pa Vse do prve pokrajinske konference KPS za Primorsko (december istega leta). Vselej je v prvih vrstah, vselej dejaven pa naj deluje na terenu kot partijski aktivist ali pa kot načelnik pokrajinske komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njih sodelavcev.
Pokojni Dugulin ni bil med li-stimi, ki jim je bila osvoboditev tudi konec delovanja na neki življenjsko pomembni nalogi. Svojo življenjsko vlogo je imel za trajno soočanje z obveznostmi, pa naj jih ustvarja oboroženi boj ali pa mir z vso' svojo pestrostjo in težavnostjo. Zato so mu bile tudi po osvoboditvi zaupane mnoge naloge. Težke razmere povojne obnove so mu črpale energije toda preden bi lahko pridpbil pokoj, je želel biti še koristen. Leta 1954 je postal v novem Goriškem muzeju kustos za zgodovino narodnoosvobodilnega boja. V devetih letih je na Goriškem častno izpolnjeval naoge prvega profesionalnega raziskovalca zgodovine našega boja. Sledila so leta ustvarjalnega pokoja, prav na zadnje je deloval pri domicilnem odboru aktivistov srednjepiimorskega okrožja; pisal je tudi svoje spomine in sploh želel biti koristen č’an družbe. Družba je cenila njegova prizadevanja, večkrat ga je nagradila in še v letošnjem letu je predel republiško priznannje OF. Občutek za zgodovino, svež spomin in veliko poznavanje ljudi in časa sla mu pomagala, da je več utrinkov na svojo življenjsko pot objavil (Borec, Primorske novice itd.), bil je med prvimi, ki so še pred koncem vojne napisali spomine o svojih življenjskih odločitvah. Čast njegovemu delu in slava njegovemu spominu!
Pogreb pokojnika bo danes. Novogoričani se bodo od svojega krajana poslovili ob 14. uri pred Kidričevim spomenikom v Novi Gorici, pogreb se bo nato odvijal v Dugulinovi rodni Škrbini ob ‘ 16. uri.
B. MARUŠIČ
Razstave
JADRANSKI KOLEDAR in knjižno zbirko
lahko naročite še ta teden pri raznašalcih Primorskega dnevnika in poverjenikih ZTT. V Gorici je moč knjižno zbirko in koledar naročiti tudi v upravi Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1; v pisarni Zveze slovenskih kulturnih društev (Eli-jana Bensa), Ul. della Croce 3; v pisarni Slovenskega planinskega društva (Jožica Smet), ■Ul. Malta 2.
Kino
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini razstavlja svoja dela, plastike, akademski kipar Negovan Nemec. Razstava bo odprta do sobote, 31. oktobra.
V	galeriji Meblo v Novi Gorid je odprta razstava risb in grafik, slikarja Franca Duge iz Ločnika. Razstavo si je moč ogledati še do sobote, 31. oktobra.
Razna obvestila
Danes ob 15. uri se bodo pričele vaje otroške telovadbe, v priredbi kotalkarskega odseka PD Oton Župančič. Vaje bodo v občinski telo-vadnid v Mihaelovi ulici in ne v Domu Andreja Budala, kakor smo pred dnevi poročali.
županstvo v Sovodnjah obvešča, da je treba do 28, t.m. očistiti grobove, oziroma opraviti kakršnakoli preureditvena in obnovitvena dela na nagrobnikih.
.Na pokopališčih v goriški občini morajo občani poskrbeti za čiščenje grobov in vsa druga dela, prav tako do jutri 28. t.m.
C or n-a
VERDI 18.00—22 00 «Storie di ordi-naria follia*. O. Muti in B. Gaz-zara. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 «J. Bond 007, solo per i tuoi occhi*. R Moore in C. Bouchet. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Iršič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Le svedesi*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «11 pupazzo*.
Aoiu i,urico m okolico
SOČA 18.00—20.00 »Indijski poglavar Tekumseh*. Nemški film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 »Sedmerica seje smrt*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Rdeča maska*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorid dežurna lekarna Baldini, Korzo Vesdi 57, tel. 84-879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nico-16, Ul. 1, maja, tel. 73-328.
I " !'i!!
sl

27. oktobra 1981
Naše Kulturno dogajanje v slikah
S koncertom priznanega Trla Lorenz se je v petek pričela v Kulturnem domu nova sezona tržaške GM Pogled na udeležence petkovega rednega občnega zbora kulturnega društva «Jože Rapotec* iz Prebenega
V repentabrski cerkvi je bil v nedeljo na pobudo Odseka za staro glasbo pri GM koncert posvečen kiju-
nnctlm flnutnm
Občni zbor je te dni imel tudi Slovenski klub. Na posnetku predsedstvo kluba v Gregorčičevi dvorani
V Slovenskem šolskem centru v Miljah se |e mladina DSMO ob prijetni družabnosti domenila glede bodočega delovanja
' ..................................—
/druženje Italia Nostra je na pokrajini uredilo rozstavo o varstvu Krasa, tako tudi o ranah, ki mu jih prizadevajo vandali. Fotorazstava privablja lepo. število,,učencev in dijakov najrazličnejših šol

V prostorih kulturnega društva »Albert Sirk* v Križu so odprli razstavo sllkarla Atiliia Kralia
Gornji In spodnji posnetek kažeta, kako prodoren uspeh je doživel mladinski pevski zbor Campanella iz Olomouca (ČSSR). Nastopil |e v Mali dvorani Verdijevega gledališča (zgora|) in v našem Kulturnem domu (spodaj), kjer je koncertiral za dijake slovenskih nižjih srednjih šol
(SlMfiBM
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Obisk v muzejih, šolska vzgojna oddaja
13.00	Ital, kronjke
13.30	DNEVNIK
14.00	Dogodivščine Davida Bal-fourja — 10. epizoda
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pravljice:
Zlata goska in Pepelka
15.00	Italija dežela voda, šolska šolska vzgojna oddaja
15.30	Kapitan Futuro
16.00	Preživeli — 2. del
16.30	Buddy — 9. epizoda
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05 Živeti s plesom:
Na konicah
17.25 športna oddaja
17.45	Bugs Bunny
18.10 Glasba, glasba
18.30	Prosti čas
18.50	Craccodkova dolina — 10. epizoda
19.45	Almanah in Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.40	Življenje na zemlji Čeprav menimo, da je človeštvo polnoletno, saj da je znanost dosegla že vse vrhunce, se človek še vedno mota v mraku preteklosti in tudi če mu celo atomi-stika pomaga pri ugotavljanju razmer na zemlji pred davnimi dobami, še vedno ni niti od daleč prišel do konkretnejših dokazov, kako je nastalo življenje na svetu in po večini si pomaga z domnevami. Res je na primer, da je prvi vretenčar na svetu riba, toda riba se je razvila iz veliko manj razvitega prejšnjega bitja. O tem bo govoril David Ak-tenboroug, ki bo danes začel s ciklusom svojih prikazov življenja na zemlji. Govoril je o «predniku ribe* v davčni mračni dobi preteklosti, kot ga pač prikazujejo biologi.
21.35 Programi pristopanja
21.50	Muster fantasy
22.30	Adam Strange
23.20 DNEVNIK
23.45	Medicina danes
® r-.	^ >* m - -
8 podpičom ustrezne listine |e izredni komisar dr. Domemco Maz-aurco te dni prevzel posle pokra|inskego odbora, ki ga |e prej upravljala Lista za Trst
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.30	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30 Monografije
14.00	Popoldanski program:
«Le cinque giornate di Mi-
, lano*
15.25 Literatura in znanost
16.00	Program za otroke Opazovanje narave Bia, risanka
16.55 Starsky in Hutch - TV film
17.45	Dnevnik 2 - Flasji.
17.50	Dnevnik-,2 ^ športne vesti
18.05 Srečanje s kinematografijo
18.50	Dobgr, veper jfo.-m&lftoiBnift Carlom Giuffrejem
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40 Polvere di stelle - film
Smo v Rimu leta 1943. Mož in žena, Mimmo Adami in Dea Dani, imata svojo odrsko grupo, s katero nastopata brez večjega uspeha in ker nihče noče v Abruzzo, koder je v teku tudi partizanska vojna, se komik in njegova subretka odpravita v zakotne kraje in uspeta, toda ko se vrneta v Rim, ju tu fašisti zaprejo. Lepa Dea pa se prikupi nekemu fašističnemu funkcionarju in od njega izposluje, da vso grupo izpustijo, pa čeprav pod pogojem, da odpotujejo v Benetke, kjer bi morali nastopiti za «črne srajce*. Toda ladja, ki naj bi jih pripeljala v Benetke, krene pod poveljstvom partizanov proti jugu in se ustavi v Bariju. Tu pa so že «doma» zavezniki, prvenstveno Američani, ki glede umetnosti njso kdove kako zahtevni in grupa, ki i jo vodita, Mimmo
in Dea. žanje velike uspehe v slovitem gledališču Pe-truzzelli. Mimmo in Dea postavita na oder «Zvezdni prah* in uživata veliko sla vo, Dea pa je celo našla še drugo srečo, kajti vanjo se je zagledal ameriški Vojak John. Toda sreča jim ni dolgo naklonjena. Ko so zavezniki osvobodili Rim, so iz Rima prispeli v Bari po vsem drugačni, resnični odrski mojstri, ki so pripeljali s seboj svoje skupine in tedaj je bila razgaljena skromna raven Mimma in Dee. V začetku sta samo obstala, nato pa sta morala iskati kruha v Rimu. Vendar so ju tu dobro po znali in jima niso odprli vrat. Doživela sta pač popoln brodolom z vsemi posledicami.
23.00	Filmske novosti
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.20	L’Ambleto
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Dežele
20.05	Pobude in pogojevanja, vzgojna oddaja
20.40	Torkov koncert
21.50 Delta' - monografije
22.30	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05.10.00	in 15.50 TV v šoli: Poštni nabiralnik, Pot v neznano, Dnevnik 10, Doku mentami film... Književnost in jezik, Glasbeni pouk, Zadnje minute, Zasužnjeni, a nepokorjeni, Cepitev jeder
17.20	Poročila
17.25	Lolek in Bolek, risanka
17.35 Nihče kakor jaz
18.05	škotski ansambel dud
18.30	Obzornik
18.40	Mostovi - Hidak
18.55	Knjiga
V današnji oddaji bodo predstavili . najnovejše delo slovitega slovenskega psihologa prof. dr. Antona Trstenjaka. ki nosi naslov «Psi-hologija ustvarjalnosti*. De lo je pred nedavnim izšlo pri Slovenski matici. Avtor se v svojem delu posveča predvsem znanstvenemu in umetniškemu ustvarjanju in navaja pri tem vrsto značilnih primerov slovenskih u stvarjalcev. Knjigo odlikuje, poleg strokovnosti, tudi izredno berljiv in provladen način pisanje. Zato bo zanimiva tudi za bralce, ki se s temo ne ukvarjajo. V .pdd^ji Knjiga bo delo oce ,-nil prof. dr. Pečjak, ki sodeluje kot sogovornik sa .. mega. avtor ja.
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
20.00	Odprto za ustvarjalnost
20.55	Voltaire - ta vražji človek TV nadaljevanka
21.5d V znamenju
22.05	Za lahko noč z Milošem Mlejnikom
Koper
13.30	Odprta meja
16.00	Ansarpbel Franca Puharja
16.30	Kinonotes
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Film
19.50	Obzorja
21.15 TVD - stičišče
20.30	Tebi se posreči - film
22.00	TVD - danes 22.10 TV film
23.05	Vrnitev odpisanih
Zagreb
17.45 Pustolovščina
20.00	Čas spoznania
21.05	WUSA - film
ŠVICA
18.00	Program za otroke
18.50	Jennvievo razočaranje TV film
20.40 Proza
\ r >	v ,	. }fy ■'»»”	,
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00:
7.20	Debro jutro po naše; 8.10 Alrhanah:. Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?; 10.10 Koncert; 11.30 Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo;
13.20	Glasba po željah,; 14.10 O-
draslim prepovedano; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin: 16:00 Slovenci v miljskem okolišu; 17:10 Mi in glasba: Madrigalisti filipinske univerze 18.00 Ferdo Kozak:	«Punčka». Radijska
priredba; 19.00 Poročila in jutrišnji spored.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, ob jave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov;
14.00	Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Iz zborovskega arhiva: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave; 17.00 Zaključek.
KOPEP
(Slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
17.30.	18.30 Poročila; 8.32 Murat-ti mušic; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32-Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.10 šola, otroštvo in vzgoja; 10.20 Glasbeni Zig-Zag;
10.45	Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Made in Italy; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Superklasifika; 15.00 Kan tavtorji; 15.45 Poje zbor Castel di Conegliano; 16.15 Casadei; 16.32 Crash; 16.55 Iz sveta kul-
ture in umetnosti; 17.00 Jug. pop scena; 17.32'Poje Nicoletta Lar-son; 17.45 Radijska igra; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00	, 8.00, 9.00,	10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 15:00, 19.00 Poročila; 6.58, 7.58, 9.58, 10.55, 11.58 in 12.58 Zeleni val; 7.50 Glasbena kombi nacija; 9.02 in 10.03 Radio anch'-io; 11.00 Dan za dnem; 11.44 Moll Flanders, radij, priredba; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.35 Master; 15.03 Errepiuno; 16.00 Strani:
19.30	Jazz; 20.00 Otello, opera;
20.45	Srečanja z...; 21.30 Kronike umora; 22.0!) Dva na odru.
LJUBLJANA
6.30,	8.00, 9.00,	10.00,	11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci;!
7.00	Druga jutranja kronika; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Jz glasbenih šol - Glasbena šola Ribnica; 9.05 Z radiom na poti;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Z našimi opernimi umetniki; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz našili krajev;
13.20	Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	V korak z mladimi; 15.00 Dogcdki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, ra dio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočje;
18.45	Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.30	S solisti in ansambli JRT;
21.05	Radijska igra - John Ru ganda: Pogodba s smrtjo; 22.00 Našim rojakom po. svetu; 22.15 Informativna oddaja
IZVLEČKI IZ RAZPRAVE NA POSVETU SKGZ O VPRAŠANJIH PORAŠČAJOČE MLADINE
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je v soboto, 24. t.m. v okviru razširjene seje svojega glavnega odbora, priredila posvet o vprašanjih mladine v odraščajoči dobi. Uvodno poročilo je podal tajnik SKGZ Dušan Udovič, po poročilu pa se je razvila bogata in zanimiva razprava, ki je osvetlila marsikatero od vprašanj, ki se danes postavljajo v odnosu z mladino, predvsem v njeni predšolski in šolski dobi. Do izraza so prišle tako pozitivne kot pomanjkljive plati te problematike, predvsem pa spoznanje, da moramo kot organizacija in kot slovenska narodnostna skupnost narediti «kar je v naših močeh, da se mladi v odločilnem obdobju življenja vraščajo v našo stvarnost in se tudi kot posamezniki v njej uveljavijo kot ustvarjalen potencial, na katerega bo mogoče računati.*
Bazpravo, ki je posegla tako na strokovno kot na idejno področje dela z mladimi, je sklenil predsednik SKGZ Boris Race, njena vsebina pa bo dobra osnova za razvijanje nadaljnje dejavnosti tako v raznih organih zveze kot v njenih članicah.
V naslednjem podajamo sintezo raznih posegov v razpravi.
Boris Simoneta
otroška telovadba
V zadnjih treh letih je prišlo pri delu z doraščajočo mladino do kvalitetnega skoka in do novih oblik delovanja. V mislih imam zlasti otroško telovadbo, ki je začrtala nove možnosti sodelovanja med šolsko stvarnostjo in našimi športnimi društvi, ki posvečajo vse več pozornosti in organizacijskih zmogljivosti tej panogi. Glavni pobudniki takega konkretnega sodelovanja so nedvomno starši in njihovi predstavniki v šolskih zavodskih svetih. Vsekakor bo treba na tem področju v bodočnosti še več narediti in stremeti po ustanovitvi centrov za otroško telovadbo, kjer naj bi otrokom posredovali tako rekoč abecedo telesne kulture. Ti centri naj bi odražali homogeno celoto med starši, šolo in športnimi društvi. Tudi na področju otroške telovadbe obstajajo težave zaradi prostorske stiske in zlasti v zvezi s pomanjkanjem ustreznega strokovnega kadra, kateremu bo treba v bližnji bodočnosti posvečati večjo pozornost. V ta namen imajo naši vaditelji možnost, da se udeležijo vsakoletnega izpopolnjevalnega seminarja v Mozirju. Na področju o-troške telovadbe je treba poudariti poudariti bogato poslanstvo, ki ga uresničuje Športna šola v Trstu, ki zbira v svoji sredi trenutno nad petsto slovenskih otrok. Omeniti pa je treba tudi redno o-troško telovadbo v dolinski občini, na vzhodnem in zahodnem Krasu, v Nabrežini ter v repentdbrški in zgoniški občini. Povsod opažamo torej vse večje zanimanje za otroško telovadbo s strani društev, šol in staršev, zato je prišel čas, da se bolj načrtno in strokovno ukvarjamo s to dejavnostjo, ki igra bistveno vlogo pri telesnem in duševnem razvoju naših otrok.
Dušan Križman
Kar zadeva poletne pobude, zlasti Mlado briezo in Barčico mojo, pa se pojavljajo novi organizacijski in kadrovski problemi, ki predstavljajo nevarnost, da ta poletna letovanja izgubijo namen, ki je pritegnili beneške otroke v slovensko skupnost. V zadnjem času se nam odpirajo konkretne možnosti sodelovanja zlasti z občinskimi u-pravami v Grmeku in špetru, ki sta pokazali občutljivost za vprašanja naše doraščajoče mladine ter nam dala v ta namen na razpolago primerne prostore. V tem sklopu se je rodil tudi predlog, da bi slovenski otroci s Tržaškega in Goriškega v poletnem času preživeli morda dva tedna ali tudi več v Beneški Sloveniji in tako od blizu spoznaj to stvarnost.
iilan Pahor
Rod modrega vala
Govornik je osvetlil zlasti nekatere smernice in vsebinska izhodišča dejavnosti taborniške organizacije Rodu modrega va.a. Poudaril je zlasti, da interes za taborništvo med mladimi zamejci ni nikoli zbledel in je organizacija vedno ohranila svojo strukturo in pro-g.amske smernice, ki jo označujejo že od vsega začetka. Res da se je znižala starostna meja tabornikov, kar pa velja tudi za o-stale podobne organizacije in to še vsekakor ne pomeni, da se bo RMV razvijal v otroško organizacijo. Taborniška organizacija je in bo vedno ostala mladinska organizacija. Tudi nar tem področju je precej občuteno vprašanje pomanjkanja kadrov in voditeljev, katerih delo in prisotnost na teremu bi odločilno prispevalo, da se taborniška organizacija lahko organizira in razvije tudi na tistih področjih, kjer do sedaj ni bila prisotna in aktivna. Pri tem je Pahor omenil uspeli izpopolnjevalni seminar tabormkov. ki je bil pred kratkim v tržaškem Dijaškem domu in ki pomeni važen mejnik in
je bila vse doslej v ospredju «skrb za pravno - administrativno avtonomijo slovenske šole, vtem ko so se zanemarjala vprašanja o ciljih,' ki naj bi opredeljevali njeno družbeno vlogo. »Vprašati se je treba, ali ni pomanjkanje razprave o idejni pre-osnovi slovenske šole morebiti zaustavilo njen vsebinski razvoj*.
Kar se pa tiče društev samih, je Suzi Pertot - Legiša ugotovila, da se društva ubadajo z neštetimi problemi, z iskanjem novih poti v skladu z željami in potrebami današnjega mladega človeka. Nato je ugotovila, da polemika, ki z vrača krivdo zdaj na šolo, zdaj na društvo, ni produktivna.
Svoja izvajanja je Suzi Pertot -Legiša nadaljevala:	«Vprašljivo
je, v kolikšni meri lahko štejemo ta demonstrativni vidik za zrcalo organiziranega sodelovanja. Vprašljivo je, ali se smemo zadovoljiti s tem, da čedalje ostajamo pri tradicionalnih pobudah, ki so večkrat cilj same sebi.*
«Plod stvarnega sodelovanja med šolo in organizacijami, ki se u-kvarja.io s prostim časom mladine — šolarjev, so lahko samo tiste skupne dejavnosti, ki so vključene v pedagoško - didaktični program in ki se načrtno uresničujejo med šolskim letom. Priložnostno sodelovanje, ki ni sestavni e-lement učnega načrta, ne more dopolnjevati vzgojno izobraževalnega procesa ih nujno pade v prazno. Za uspešno organizacijo katerekch dejavnosti je potrebno predhodno načrtovanje. Najprej si moramo biti na jasnem, kaj hočemo doseči,- opredeliti moramo cilje in na podlagi teh gra-ditl naprej.*
V svojem izvajanju je ugotovila, da se v ustanevah, ki se ukvarjal z mladino, pa tudi v šoli premalo jeml ejo v poštev idejnost in specifični cilji. ^Deklarativne fraze kot so vzgajati zavednega Slovenca, koristnega člana družbe in ccdobno, so preveč splošne. Večkrat je glavni namen takih formulacij le ta, da se v uvodnih poglavjih raznih dokumentov. poročil in delovnih načrtov pojavijo kot dekorativni e-lement*
David Šišol
Dijaški, dom Gorita
David šešol je obširneje govoril o vlogi goriškega slovenskega dijaškega dcrna «Simon Gregorčič*. Podčrtal je, da njihov zaved daje streho. in nudi možnost šolanja vsem mladim iz Beneške Slovenije oziroma iz videmske pokrajine, kjer ni slovenskih šol. O-mogoči namreč obiskovanje slovenske šele tistim, ki se za to odločijo^ Dom nudi tej mladini
nije, 25, kolikor jih ni bilo še nikoli.
Tudi socialna struktura gojencev v dijaškem domu se je krepko spremenila, -kajti dom sprejme vsakogar, ki želi postati njegov gojenec in ne gleda se več na izrazito socialno potrebo. Ta različnost nedvomno pestri delo dijaškega doma, ga pa tudi hkrati otežkoča, je podčrtal Sošol. V domu je omogočeno spoznavanje razlik in podobnosti, tu se ustvarjajo trajne vezi tudi med mladino, ki izhaja iz socialno povsem različnih razmer.
Ob teh spremembah si je dijaški dom poiskal novo vlcgo na področju mladinskega delovanja med mestno mladino. S sodelovanjem domske skupnosti učencev v slovenskem mladinskem centru se je dom povezal z drugimi mestnimi mladinskimi organizacijami, s taborniki RMV, ŠZ Dem, MKG in tudi z Zvezo slovenske mladine v Novi Gorici. Delovanje SMC je uspešno in dijaški dom je zbirališče napredne slovenske mladine. Poleg tega je dijaški dom pobudnik nove oblike celodnevne poletne kolonije Slovenskega poletnega središča, ki je pritegnilo v svoj krog okoli 300 otrok iz goriške in sovodenjske občine.
Čeprav so bili uvedeni povsem sodobni vzgojni prijemi pri delu z gojenci, se je osip srednješolcev in višješolcev nadaljeval in dijaški dom zadobiva vedno bolj jasno podobno socialno - varnostne ustanove, kjer se otroci dobro počutijo. Da je dijaški dom. kot mladinska ustanova s tako vsebino dela, občutena potreba, dokazuje deNtvo. da ima še vedno od 70 do 80 gojencev, vtem ko druge podobne ustanove zapiral predvsem zaradi pomanjkanja gojencev.
Seveda se postavlja vprašanje, ali naj dom postane socialno združevalna ustanova aTi naj se mu dodeli nova funkcija v okviru celotne problematike delovanja na mladinskem področju. Na vsak način bo dom moral dobiti vso tisto pomoč, ki jo take razmere zahtevajo. Stremeti bi bilo treba tudi, da bi dijaški dem dobil ustrezno finančno podporo iz javnih sredstev.
Anamarij KsId
socialne delavke
Poudariti želimo, da smo operaterji in operaterke, ki delujemo na socialnem področju in se u-k var jamo predvsem, z otroško populacijo in njihovimi starši, z zadovoljstvom sprejeli vabilo, da povemo svoje misli na tem posvetu, ker imamo občutek, da se je o problematiki doraščajoče mladine doslej premalo govorilo
Predsedstvo sobotnega zasedanja v Dijaškem domu v Trstu
Dijaška matica
Sama vloga Dijaške matice je danes odprto vprašanje. O potrebi in podobi, ki naj bi jo ta zamejska ustanova zadobila. da bi lahko najuspešneje spremljala mladinsko problematiko, je bilo v preteklosti že več razprav. Ob sklepu le-teh pa so izostajali konkretni zaključki. Kako in v katere namere naj se torej Dijaška matica reformira? V kolikor bi se njen delokrog razširil na dejavnosti, ki presegajo in se razvijajo že izven njenih dobrodelnih in podporniških dejavnosti ter nadzorstva nad dejavnostjo goriškega in tržaškega dijaškega doma, pa bi bili nujno potrebni novi usposobljeni in izkušeni kadri. Žal pa v tem trenutku Dijaška matica skorajda ne raz-Po aga s temi kadri.
•	Kar se tiče dela in poslanstva Dijaških domov, pa Dnaška matica spremlja njuno življenje, materialne in organizacijske probleme in vsakodnevne stiske. Jemlje tudi na znanje pedagoške, vzgojne in narodnoobrambne prijeme v domovih ter njuno politiko kadrovanja, sama pa nima neposrednega pregleda v to vsakodnevno delo. Torej lahko le osvaja sugestije, ki redno prihajajo iz obeh Dijaških domov.
Živa G;uden
Beneška Slovenija
Na splošne probleme mladine v videmski pokr ajini je treba gotovo gledati čisto drugače kot na Tržaškem in Goriškem. V prvi vrsti je treba pristaviti, da v Benečiji ni slovenskih šol, kar gotovo pogojuje celotno delo z doraščajočo mladino, ki se mora torej v glavnem odvijati v prostem času. Izjema pri tem so le beneški otroci, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici,
*	so zaradi tega prikrajšani z vsakodnevnim odnosom z družinskim in splošno beneškim okoljem. V tem smislu bi bilo dobro in koristno, da bi pedagoška moč iz Be-Pečije kolikor toliko redno sledila šolanju beneških otrok v Gorici. V videmski pokrajini potrebujemo Pove oprijeme za delo z mladimi, tako na kulturnem kot na športnem področju, kjer je pomanjkanje kadrov in voditeljev zelo občuten problem.
V Benečiji je precej šol s celod nevnim poukom, ki pa odigravajo različno vlogo za formiranje naše mladine. V Klodiču smo npr. priča odprtosti učnega osebja do naših Problemov, ni pa povsod tako.
spodbudo za krepitev in obogatitev nadaljnje dejavnosti in vloge RMV med zamejsko mladino, ki gotovo potrebuje večjo pozornost in zanimanje s strani naših krovnih organizacij.
Suzi Pertot-Legiša
odnosi šola-društva
Suzi Pertot - Legiša je v imenu odbora za šolstvo pri SKGZ načela vprašanje sodelovanja ozi roma odnosov med obvezno šolo in kulturnimi ter športnimi orga nizacijami in ugotovila, da se večkrat s prizadevnostjo razpravlja o pomanjkljivem sodelovanju, glede česar pa da so mnenja deljena, ker eni menijo, da so za to krivi šolniki, ki da niso motivirani za kakršno koli angažiranost, drugi pa menijo, da so temu kriva društva, ki da ne iščejo globljih stikov s šolo.
Govornica je nato ugotovila, da je zavzeost šolnikov za pedagoške inovacije rharsikdaj skrom na, ker da se je težko odtrgati cd že preizkušenih učno - vzgojnih posegov. «Težko se je lotevati vsebinskih vprašanj pedagoško -didaktičnega poseganja, če širša javnost ne kaže posebne občutljivosti do tel* je podčrtala di-skutantka, ki je še dodala, da
urejene življenjske razmere, pomoč pri učenju in goji pri njih čut narodne zavesti in pripadnosti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
V dijaškem domu se je, kot je rekel šošol, v prvih desetletjih zbirala srednješolska mladina predvsem iz okoliških vasi, mladina iz zadevnih, predvsem kmečkih in delavskih družin, ki niso mogle svojim otrokom' dati najprimernejših pogojev za uspešno šolanje. V tem času je prisotnost gojencev nihala od 80 do 100. Gojenci dijaškega doma so se uveljavljali na raznih področjih, mi-md šolskega tudi na športnem, kulturnem in organizacijskem področju. In vse, kar je slovenska skupnost vložila v delovanje in nemoten obstoj dijaškega doma, se je obrestovalo z vključevanjem številnih bivših gojencev v aktivno delovanje .slovenskih prosvetnih, športnih in drugih društev.
Ob izboljšanju ekonomskih in socialnih ray.mer, ob dobri pove zavi med podeželjem in mestom, ob razvejani dejavnosti družbenega življenja po vaseh, se je po-pulacia doma spremenila. Višje-žolce in srednješolce so začeli na domeščati osnovnošolci. In tudi vedno več je zunanjih gojencev in manj notranjih Ob tem je vredno dodati, da je letos največ gojencev iz Beneške Slove-
in da se ta problematika ni vključevala v širšo politično programiranje. Vabilo smo sprejeli s tem več jim zadovoljstvom, ker smo prepričani, da se problemi, s katerimi se srečujemo, morejo rešiti le, če bo sodelovanje med našo strokovno službo in našimi krovnimi in teritorialnimi organizacijami tesno in programirano.
Družine, s katerimi prihajamo v stik, so v stanju, ko morajo reševati večje ali manjše probleme, ki trajajo dolgo in se nanašajo ali na vzgojo otrok ali na njihovo vključevanje v šolsko, oziroma širšo stvarnost Gre za ednose med družinskimi člani, za odnose med družino in okoljem, včasih tudi za probleme, ki so povezani s samim materialnim obstojem družine.
Pogosto se zgodi, da družina, ki se znajde v takšni stiski, ne najde poti iz razmer in se zato počasi s svojimi problemi zapira vase in izolira. Takšno stanje še težje občuti slovenska družina, ki zaradi jezikovne pregrade težje najde ustrezen stik ali pomoč. Ko se prob'emi nakopičilo, se kaj lahko zgodi, da se starši oprimejo kakršnekoli pomoči, pa čeprav ta vodi tudi v asimilacijo. Zato nas naše delo pogosto vodi v stik z družinami, ki niso takšne, kot 'tiste, ki jih vsi poznamo, ki so odprte in katerih člane srečuje*
mo po raznih naših organizacijah, pač pa so to družine, ki nekako tiho živijo svoje življenje s svojimi problemi in katerih otroci so morda dvakrat ogroženi, in sicer z nacionalnega in tudi socialnega vidika.
Vendar ne gre le za tako dvojno ogrožene družine in njihove o-troke. Gre tudi za druge slovenske družine s povsem navadnimi problemi, ki pa živijo nekako ob robu našega dogajanja in katerih otroci prav zato niso vključeni v razne izvenšolske strukture, kjer bi imeli možnost posebnega socialnega, in narodnostnega utrjevanja in grajenja.
S tega vidika opažamo nekatere probleme, ki še posebej izstopajo in ki niso vredni le strokovne obranvave, pač pa so tudi stvar primerne organiziranosti naše skupnosti. Treba bi bilo torej načrtovati takšno organizirano dejavnost, ki bi jih pritegnila k sodelovanju.
Če gledamo na primer problematiko z vidika prostega časa, ugotavljamo, da so v zadnjih letih slovenske organizacije razvile že zazidljivo široko mrežo organiziranih dejavnosti, v katere je vključeno veliko otrok. Ne bi hoteli na kakršen koli način zmanjševati pomembnost te dejavnosti, vendar čutimo potrebo, da nekatere značilnosti tudi kritično analiziramo :
Predvsem so te dejavnosti koncentrirane v glavnem v mestu in v večjih središčih, k.ier so otroci že itak deležni določenih stimulacij. Veliko pomanjkanje pa se glede tega opaža v bolj oddaljenih vaseh, od koder prihaja največje število otrok, s katerimi imamo mi stike. To predvideva drugačno vsebinsko in tudi prostorsko organizirano delo.
Drugič zahtevajo osveščenost staršev v smislu vključevanja o-trck v slovenske organizacije, da se torej starši zavejo pomembnosti, da je otrok deležen poleg vzgoje, ki mu jo da šola, še drugih oblik vzgoje.
Tretjič, večina organiziranih dejavnosti v prostem času zahteva cd otrok do določene mere razvite sposobnosti.
Do teh spoznanj nismo prišli iz neke abstraktne kritike, pač pa iz vsakdanjega dela. Vidimo nam-"ree,.«$da otrcatv s . katerimi delamo, ne morejo izkoristiti teh možnostih V tem smislu bi hoteli pouMria,-: da poleg pfoblema posameznega prizadetega otroka obstaja še širša nevarnost asimilacije ogroženega otioka in njegove družine. Kot operaterji na tem področju. čutimo zato potrebo po dodatnih oblikah prostega časa, ki bi razvijale celotno osebnost otrok, tudi takih, katerih razvoj ni bil skladen. Mislimo na dejavnosti, kjer se da otroku največ ja mežnost ustvarjalnosti in razvoja v bodočega osveščenega aktivnega člana družbe. Pri tem imamo v mislih novejše oblike ali koncepte prostega časa, v katerih ima otrok na voljo določen material, s katerim v igri, glasbi ali likovnem delu izraža svojo osebnost in razvija svoje odnose z vrstniki in odraslimi. V takšnem konceptu prostega časa je zamišljena aktivna prisotnost staršev, in to bodisi pri programiranju, kot tudi pri samem izvajanju prostega časa.
Da bi np bil poseg preveč teoretičen, bomo navedli nekaj konkretnih idej:
Prosvetna društva bi lahko sprejela take koncepte prostega časa ob sodelovanju svojih mlajših članov s starši otrok in s slovenskimi operaterji, ki smo pripravljeni sedelovati. Poleg problema prostega časa, se nam zdi u-mestno, da izpostavimo problem tistih socialnih primerov, za rešitev katerih nimamo ustreznih inštrumentov: mislimo na tiste o-troke, ki iz raznih razlogov ne morejo živeti v družini. V teh primerih smo kot operaterji dolžni otroku poiskati alternativno rešitev. Najbolj ustrezna je v rejniški družini, v takih primerih pa naletimo na največje težave, ker kaže, da med nami ni te tradicije. morda ker nismo dovolj o tem problemu informirani. Ker je ta potreba iz dneva v dan večja, potrebujemo pomoč krovnih organizacij pri informiranju, osveščanju in razvijanju teh oblik socialne pomoči.
Možne so tudi rešitve v obliki inštitucij, kot je dijaški dom, ki pa žal še ni tako organiziran, da bi zadostil tem potrebam. Novejše oblike reševanja takih problemov so družinske skupnosti, ki v primeru manjših otrok v večji meri zadoščajo potrebam po odnosih z odraslimi. To sicer spada v pristojnost lokalnih ustanov, vendar se nam zdi. da bi morali biti o tem načinu reševanja problemov osveščeni v prvi vrsti mi. ki smo se tu zbrali, da raz* previjamo o vprašanjih mladine.
Niko Sirk
kultura-mladina
Posredovanje kulture mlademu človeku in njegovo angažiranje v življenju vseh naših društev in organiziranih skupin, sta pri-primarni načeli Zveze slovenskih kulturnih društev in njenih članic. Pristop ZSKD in vanjo včlanjenih društev, je bil gotovo do sedaj vsebinsko tradicionalen in prepogostoma organizacijsko ne-
sistematičen. Seveda ne gre podcenjevati velikega števila otroških in mladinskih pevskih zborov ter folklornih in glasbenih skupin, ki so jih naša društva ustanovila v zadnjih petih letih in tako »fiziološko* in vsebinsko pomladila ter osvežila delovanje.
Pri vsem tem, pa se nas loti u-pravičen dvom, ali ni morda za o-blikovanje človeške osebnosti, kot si jo. mi predstavljamo iz naših političnih načel, naša kulturna dejavnost preomejena in kar je najvažnejše premalo privlačna, da bi lahko tekmovala z vsemi tistimi «psevdo» kulturnimi pobudami večinskega naroda, do katerih lahko dnevno otrok pristopi. Mislim v prvi vrsti na televizijo, ki dobesedno bombardira doraščajočo mladino z neumnimi zgodbicami primitivne ideološke vsebine. V
teh zgodbah so «naši» brezpogojno dobri, vsi ostali pa hudobni, vse skupaj pa se zaključi v znamenju skrajnega nasilja. Če se ne strinjamo s to logika-nektutosave . politike, moramo nakrep^tl- Kako pa to lahko naredimo? Brezpogojno s povezovaš^«w^iultur®i.i»izo-, „ braževanja. Mislim seveda na povezovanje med vsemi poklicnimi in nepoklicnimi kulturnimi ustanovami . in društvi in šolo. Mislim, da nihče ne dvomi, da sta kultura in izobraževanje nekaj neločljivega. S šolo se v zadnjih časih sicer neuradno da govoriti, kar je bilo pred leti popolnoma nemogoče. Vztrajno, pa je treba po tej poti naprej in odpraviti vse tiste ovire, ki sedaj onemogočajo konkretnejša sodelovanja.
Zadnja pobuda naše zveze je bila realizacija vrste seminarjev vzgojno-kulturne vsebine in pri tem nas je zelo razveselil pristop velikega števila šolnikov. Seveda je na področju mentorstva še precej pomanjkljivosti, ki pa jih bomo z vztrajnostjo premagali. Pri delu z doraščajočo mladino je to sicer toliko težje, saj mora mentor tudi biti pedagog, če hoče o-pravljati uspešno delo. Mentorjev primanjkuje predvsem za nove dejavnosti. ki naj bi jih začeli uvajati. Mislim na knjižničarsko dejavnost, na likovno, na literarno, na lutkovno in na fotografsko, skratka na karkoli lahko privabi mladega človeka v slovenski am-bient in v pošteno napredno društvo.
Pri tradicionalnih dejavnostih pa je gotovo nekoliko boljše. Po posvetovanju o športu, ki je bilo, če se ne motim pred dvema letoma, in današnjim o vprašanju do-raščaioče mladine, bi moral sedaj vsekakor priti na vrsto posvet o kulturi in mislim, da to ni želja le Zveze slovenskih kulturnih društev.
Sonja Pečar
Dijaški dom Trst
Z vpisom v otroški vrtec se otrok pričenja vključevati v širše druž-
beno okolje; takšno vključevanje se nadaljuje na osnovni in nižji ter višji srednji šoli. oziroma na delovnem mestu, če se dolični šolanju odpove. Pri oblikovanju človekove osebnosti je torej odločujoča doba odraščanja, a izredne važnosti je seveda kakovost osebnosti, in to ne le za posameznika, temveč tudi za obstoj in rast celovite naše narodnostne skupnosti.
Vzgojitelji mladih, ki. so v. našem Dijaškem domu, se lavnamo po treh osnovnih načelih: vzgoja gojenca v razgledanega, delavnega in svobodnega človeka, ki zna presojati pravice in dolžnosti posameznika in družbe; razvijanje narodne zavesti, ki temelji na poznavanju preteklosti in sedanjosti slovenskega, pa tudi drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti; aktivno poseganje gojenca v druž-
bena dogajanja v pogledu uveljavljanja interesov ljudstva in delovnega razreda. Če hočemo te smotre pri gojencih doseči, moramo aktivno posegati v vzgojo in. natanko poznati naš vpliv na doraščajoče.
Izrednega pomena pa je še na-.^slednje vprašanje: mladi se z ene strani vključujejo v kulturno, športno in drugačno družbeno dejavnost, toda kako je s tistimi, ki tega ne delajo, kako z onimi, ki so žrtve sogialn h razmer in kako s handikapiranimi? Tudi ti so vendar sestavni del naše narodnostne skupnosti!
Menim, da bi moral v Sklopu SKGZ delovati poseben organizem,
V debato so nato posegli še Samo Pahor, Edvin Švab, Karel šiškovič, Nadja Pahor in Mojca Švab. Samo Pahor se je zaustavil pri vprašanju dejavnosti in stvarne vloge tabbrniške organizacije RMV ter pri tem poudaril v prvi vrsti potrebo po kvalitetnih kadrih, ki bi usmerjali vlcgo in cilje te organizacije v naši stvarnosti. Dodal pa je tudi nekatere pripombe v zvezi z idejno - politično vzgojo mladih, ki delujejo v SKGZ in v včlanjenih organizacijah. Tudi Mojca Švab je osredotočila svoj posefi na problemu idejne in politične formacije mladih ter sama ponovno postavila v ospredje pomanjkanja u-sposcbljenega kadra, ki bi prevzemal odgovorne funkcije v organizacijah in ustanovah, ki se ukvarjajo ‘s problematiko m'adine v doraščajoči dobi. Ob koncu pa je izrek'a svoje mnenje o idejnih vrednotah, ki jih bi bilo treba posredovati današnji mladini. Nadja Pahor pa je poudarila nujnost in potrebo, da se mlademu človeku posreduje zanimanja za politično dogajanje in zlasti za boj za naše narodnostne pravice. Z učinkovitim delom in z jasnimi cilji, je pristavila Pahorjeva, moramo doseči, da mladi razumejo stvarnost, v kateri živimo
ki naj bi imel vpogled v celovito problematiko doraščajoče mladine in njenih vprašanj v luči gornj.h ugotovitev. Takšen organizem (odbor, komisi„a ali podobno) bi po mojem moral posegati še z ašli v prosti čas mladih.,Pri vzgoji slednjih nam, kot znano, primanjkuje mentorjev,, pa tudi večkrat materialnih sredstev. Omenjeni organizem bi lahko bil tudi most za zbliževanje in medsebojno spoznavanje naših 'in pa sorodnih organizacij, ki delujejo v okviru večinskega naioda oziroma za spoznavanje med slovensko in italijansko mladino.
Nazadnje bi bilo nujno treba Dijaškemu domu dati vse pogoje za njegovo kar najbolj učinkovito delovanje v korist naše narodnostne skupnosti, tako mu tudi omogočiti vzgojne, izobraževalne, sociale, družabr.ostne in druge storitve skozi vse leto, brez katerih to začrtane cilje pač težko doseči,
S&li/atore Vasisci
Kanalska dolina
V Kanalski dolini je v tem trenutku nedvomno najbolj pereče vprašanje pomanjkanja strokovnih kadrov, ki bi nadaljevali ali začeli delo z našo mladino in to na raznih področjih. V tej zvezi moram poudariti, da je prišlo do nekaterih neljubih dogodkov in nesporazumov zlasti kar zadeva scde'ova-nja s kulturnimi in kadrovskimi organizacijami z Jesenic. Pomoč se je prevečkrat torej omejita samo na besede in obljube. Ti kadrovski problemi nam ovirajo redno dejavnost glasbene šole in folklorne skupihe, za katere so naši otroci Dokazali veliko zanimanje.
Tudi kar zadeva letovanja otrok iz Kanalske doline v Savudriji Je prišlo do neljubih dogodkov, ki jh bo treba v bodočnosti odpraviti. Zavedaj se mo. amo, da so nemške organizacije pri nas v Kanalski dolini v polnem razmahu in skušajo na vse načine izkoristiti naše organizacije in druge težave. Zaradi tega bomo morali vsi skupaj žrtvovati in se potruditi če ho-čemp, da Slovenci v Kanalski dolini ne bodo ostali osamljeni in prepuščeni sami sebi. Kot primer naj navedem dejstvo, da se po naših dolinah ne sliši več oddai a-d a Trst 4, ki je bil zelo priljubljen med Slovenci v Kanalski dolini. Zadruge strani pa moram z veseljem podčrtati dejstvo, da naši ljudje sedaj lahko redneje sledijo odda lam koprske televizije. To našo osamljenost občuti torej v največ ji meri prav naša mladina, zato se morajo vse naše organizacije in ustanove odločno obvezati. da bodo tudi na tem področju učinkovito pomagale Slovencem v Kanalski dolini.
ter izdelati principe, da postanejo prizadevanja in cilji naše skupnosti vabljivi in privlačni tudi za m'adega človeka.
Edvin Švab je v svojem posegu sprožil vprašanje ideološkega tlela z mladimi in širše ideološkega dela v naši osrednji organizaciji. Njegov poseg je spodbudil Karla šiškoviča, da je spregovoril o značaju Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze kot gibanja na široki platformi združevanja Slovencev v zamejstvu.
Ob sklepu razprave pa je predsednik SKGZ Boris Race naglavil, da predsMvlja posvet o doraščajoči mladini ze'o važno in koristno vsebinsko izhodišče ter dobro vodilo za vse organe naše krovne organizacije Na njegov predlog je glavni odbor poveril izvršnemu odboru nalogo, da temeljito prouči vsa vprašan a in stališča. ki so prišla na dan v razpravi ter v tej zvezi izdela predlog ukrepov, o katerih bo nato sklepal glavni odbor SKGZ, Ti sklepi bodo morali nujno vsebovati tudi organizacijska sredstva in oblike delovanja, ki morajo priti v poštev pri vsakodnevnem delu z mladino in to na vseh področjih družbeno - političnega življenja naše narodnostne skupnosti.
Tajnik SKGZ Dušan Udovič med uvodnim poročilom
umum POSVETA
Pogled na dvorano Dijaškega doma med sobotnim zasedanjem
NOGOMET
/. ITALIJANSKA LIGA
Šesta zaporedna zmaga Juventusa
Inter premagal moštvo Milana ■ Roma odpravila Fioren-tino ■ Ud/nese praznih rok iz Genove - Napoli uspešen
Nadaljevanje italijanskega nogometnega prvenstva A lige je bilo izjemno zanimivo. V 6. kolu sta bila kar dva derbija. Roma pa je gostila Fiorentino. Vodeči Juventus je u-spešno premagal tudi šesto oviro, in sicer Torino v mestnem derbiju. Tako je enajsterica Trapattonija še naprej premočno na prvem mestu lestvice, saj je pospravila vseh dvanajst uvoznih točk in ima kar tri točke naskoka pred Romo in Interjem, ki sta bila v nedeljo tudi uspešna. Turinski derbi se je končal z 1:0, toda poudariti velja, da je Brady za-streljal enajstmetrovko.
Z istim izidom se je končal tudi neposredni obračun med Milanom in Interjem. Strelec zmagovitega gola je bil branilec Oriali, ki pa je moral zapustiti igrišče samo dve minuti pred koncem srečanja, ker ga je pri skoku Tassotti udaril s spodnjim delom čevlja v ličnico, da so ga morali od peljati v bolnišnico. Medtem ko je Inter pri vrhu, Milan drsi vse niže na lestvici in že ta podatek, da je ekipa Radiceja potresla nasprotnikovo mrežo samo enkrat in za nameček z avtogolom, pove vse, da je nekdaj slavna enajsterica v hudi krizi.
Roma je z 2:0 odpravila Fiorentino. ki je veljala vsaj na papirju za enega od favoritov za osvojitev naslova. S tem Antcgnoni in tovariši še niso izločeni iz boja, ker bodo jutri odigrali zaostalo tekmo z Aseo-liiam, toda nastop v Rimu je pokazal marsikatero slabost, katero bo moral trener De Sisti odpraviti.
Bologna se je vrnila z gostovanja v AveUinu z obema točkama, kot tudi Napoli iz Cesene. Poudariti pa ve-Fa/da je'bila zmaga Krola in tovari-š.M veliko bolj prepričljiva, saj šo bili. če štejemo še avtogol, kar štirikrat uspešni. Dve dragoceni točki je izbojeval Cagliari, ki se je povzpel na sredino lestvice.
Praznih rok je tokrat ostal Udinese, ki deli s Comom zadnje mesto, na gostovanju v Genovi. Domačini so povsem zasluženo slavili prvo letošnjo zmago na izredno težkem te-r nu. Poleg tega da so zgrešili 11-metrovko, se je poškodoval še Russo.
IZIDI 6. KOLA
IZIDI 7. KOLA
Bari - Reggiana	0:1
Bresica - Spal	2:0
Catania - Sampdoria	1:0
Cavese - Piša	0:0
Cremonese - Palermo	1:1
Lecce - Verona	0:1
Perugia - Lazio	1:0
Pistoiese - Pescara	1:0
Sambenedettese - Pescara 3:0 Varese - Foggia	1:0
LESTVICA
Varese 11, Sambenedettese, Cavese, Pistoiese in Catania 9, Piša. Palermo, Perugia in Verona 8, Lazio, Spal, Rimini in Lecce 7, Reggiana 6, Sampdoria, Bari, Brescia in Cremonese 3, Foggia 4, Pescara 3.
PRIHODNJE KOLO (1. 11.) Cavese - Varese, Foggia - Brescia, Lazio - Catania, Palermo - Perugia, Piša - Sambenedettese, Reggiana -Pistoiese, Rimini - Lecce, Sampdoria - Cremonese, Spal - Pescara, Verona - Bari.
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Triestini dragocena točka
Izborila jo je doma proti odlični Atalanli - Premoč gostov v prvem polčasu in zasluženo vodstvo z Magnocavallom - Schiraldi izenačil
KRASNODAR RO RA ZA NAŠE ČITATEUE
......— | > f.-v ^

Triestina - Atalanta 1:1 (0:1)
TRIESTINA: Nieri, Marlazzi, Schiraldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Za-nini, De Falco, Mitri, Dreolini (46’ Saporito), Doto, Štrukelj (83’ Fero-leto).
ATALANTA :	Benevelli, Bruno,
Magnocavallo (76' Zambetti), Rossi, Vavassori, Filisetti, De Bernardi, Magrin, Mutti, Foscarini, Moro.
SODNIK: Bruschini iz Firenc.
STRELCI: Magnocavallo v 30’ in Schiraldi v 60’.
KOTI: 8:6 za Triestino. Gledalcev 8.500. RUMENI KARTONI: Bruno, Marlazzi, Doto.
Triestini je uspelo skleniti tekmo z odlično enajsterico Atalante z neodločenim izidom (1:1) potem ko je v prvem polčasu kazalo, da bo spet izgubila na domačem igrišču.
Igralci Atalante so namreč v prvem polčasu igrali zelo učinkovito in samozavestno ter popolnoma zasluženo vodili z golom, ki ga je v 30. minuti dosegel bivši ^ljubljenček* tržaškega občinstva Magnocavallo, ki se je na svojstven način zahvalil za darilo, ki so mu ga s športno potezo pred tekmo poklonili predstavniki tržaških navijačev. Poleg gola je e-

VATERPOLO
V POKALU PRVAKOV
Jug in Bogliasco v nadaljnje kolo
Vaterpolisti Dinama iz Bukarešte izločeni
kipa iz Bergama imela še nekaj zrelih priložnosti in je pokazala izrazito premoč, predvsem glede tehnike. Gostje so pokazali odlično obrambo. saj je edino Bruno imel nekaj težav pri zaustavljanju nevarnega De Falca, dobro organizirano igro na sredini igrišča, v napadu pa je Mutti stalno povzročal preglavice obrambi domačinov. Kot rečeno, je Triestina v prvem polčasu imela nekoliko podrejeno vlogo.
V drugem polčasu se je slika na igrišču bistveno spremenila. Triestina je začela igrati zelo požrtvovalno na vse ali nič. Zanini, ki je odlično opravil svoj krstni nastop za novo ekipo, je prevzel vodilno vlogo pri igri domačinov. Triestina je, čeprav nekoliko zmedeno, silovito krenila v napad in dosegla izenačenje po zaslugi Schiraldija, ki je v gneči, ki je sledila prostemu strelu Zanini-ja v 60', spretno premagal vratarja gostov.
Po golu je Triestina nadaljevala z odlično igro in je proti koncu tekme zamudila dve odlični priložnosti za zadetek, tako da je po tekmi trener Buffoni upravičeno menil, da so njegovi varovanci zapravili zmago. Kot rečeno, je bil pri Triestini najboljši Zanini, ki' je, čeprav kondicijsko nekoliko v zaostanku, odlično premostil to pomanjkljivost z izredno požrtvovalnostjo. Od drugih naj omenimo dobro igro De Falca, Id je na svojih' ramenil nosil vso težo napada svoje ekipe zaradi odsotnosti kaznovanega Ascagnija.
IZIDI 6. KOLA
Avellino - Bologna	0:1
Cagliari - Ascoli	1:0
Cesena - Napoli	1:3
Como - Catanzaro	1:1
Genoa - Udinese	2:1
Milan - Inter	0:1
Roma - Fiorentina	2:0
Torino - Juventus	0:1
LESTVICA
Juventus 12, Roma in Inter 9, Na-poli in Fiorentina 7, Bologna in Catanzaro 6. Torino, Cagliari. Gmoa i.i Milan 5. Ascoli, Avellino in Cese na 4, Udinese in Como 3.
PRIHODNJE KOLO (1. 11.)
Ascoli - Como: Bologna - Cessna; Catanzaro - Milan: Fiorentina - To rmp; Inter - Genoa; Juventus ma- Napoli - Avellino; Udinese gliari. . c
2. ITALIJANSKA LIGA
Ro-
Ca-
Varese povečal svojo prednost
Poleg tega da je Varese še naprej na vrhu lestvice, je prednost še povečal, potem ko je premagal Foggio.
Delni spodrsljaj novinca Caveseja io izkoristili presenetljivi Sambenedettese, Pistoia in Catania, ki imajo sedaj vsi po 9 točk.
Prvi par točk je končno le pospravila tudi Reggiana in za nameček še v gosteh. Če nogometaši na igrišču niso bili najbolj spretni in točni (samo 13 golov in nekaj zastreljanih 11-metrovk), pa so bili gledalci veliko bolj delavni z rokami in to predvsem v Perugii in Pistoii, kjer je morala posredovati policija, da je pomirila razjarjene duhove.
GENOVA — Na turnirju pokalnih prvakov v vaterpolu v ligurskem mestu je prišlo do velikega presenečenja. Domača ekipa Bogliasco Ri Ri je bila po hudem porazu z Dinamom iz Bukarešte že praktično izločena iz polfinala, toda v zadnjem nastopu so Italijani premagali Jug iz Dubrovnika in so tako osvojili povsem nepričakovano prvo mesto v tej izločilni skupini.
Poudariti velja, da je bil Jug finalist že pred tem, zadnjim nastopom, toda zaradi slabše razlike v golih se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Enako število točk je zbral tudi Dinamo, toda pokopala ga .je slaba sgol-razlika*.
Tako avstrijski or v alt kot tudi turški v tej konkurenci nista imela kaj iskati. Njun neposredni obračun se je končal z zmago Yuzrae iz Istam-bula.
Izidi zadnjega dne
Bogliasco - Atse Gradec 26:1 (5:1, 8:0. 7:0); Dinamo - Yuzme 20:10 (6:5, 5:1, 3:2, 6:2), Dinamo - Atse Gradec 21:5 (6:1, 5:1, 5:2, 5:1); Bogliasco Jug Dubrovnik 11:10 (2:3, 3:1, 1:3, 5:3)..
Končna lestvica
Bogliasco
Jug Dubrovnik Dinamo Bukarešt Yuzme Istambul A*se Gradec
ROKOMET
3 0 1 63:28 3 0 1 64:29 3 0 1 67:39 1 0 3 28:60 0 0 4 15:81
sebno v prvem polčasu. V vrstah Cividina se je izkazal vratar Pušpan.
IZIDI 2. KOLA
Fabia - Fabbri 20:21, Conversano -Forst 22:24, Sasson - Cividin 17:40, Iornsa - Vampurri 21:25, Rovereto -Tor di Quinto 22:16, Volksbank -Tacca 24:29.
LESTVICA
Cividin Trst, Forst Brixen, Fabbri Rimini, Tacca Varese, Vampum Te-ramo 4, Rovereto, Volksbank Bočen 2, Tor di Quinto Rim, Iornsa Bologna. Acqua Fabia Gaeta, Conversano, Sasson Trst 0.	Max
Empoli -	Alessandria	1:1
Fano - Treviso		1:0
Vicenza -	Padova	0:0
Mantova	- Piacenza	1:0
Modena -	S. Angelo	2:2
Monza - Trento		3:0
Parma -	Forli	0:0
Rhodense	- Sanremese	2:1
Triestina	- Atalanta	1:1
KOŠARKA
TURNIR ČASA DEL FRIGO
Poraz borovcev
Stella Azzurra — Bor 89:77 (48:43)
BOR: Cosolini 9 (3'6). Ražem 5 (3:5), Bale, Pegan 15 (3-4), Kneipp 17 (3:3), čok 8, Canciani, Race 6 (0:2), Marsič 16 in Meneghetti 1 (1:3).
SODNIKA: Tamaro in Solazzo.
V prvi tekmi turnirja Časa del frigo, ki ga prireja društvo Ede-ra Časa del frigo (Milje) so borovci podlegli Stelli Azzurri. Tekma ni bila Uka. Naši fantje so zgrešili preveč v obrambi kjer so nasprotniki z lahkoto uhajali v prodore. Tudi napad proti organizirani obrambi ni bil zadovoljiv.
Pohvalo pa zaslužijo rmajši igralci. kot so Kneipp. Pegan in Čok, saj so se večkrat uspešno borili pod košem
MAX
*
Beograjski derbi Crveni zvezdi
Po 14-dnevnem predoru, med katerim je jugoslovanska reprezentanca igrala neodločeno z Italijo ter si zagotovila nastop na SP v Španiji in med katerim so jugoslovanska moštva v evropskih pokalih dosegla v glavnem zadovoljive rezultate, se torej vračamo k jugoslovanskemu prvenstvu.
Na vrhu lestvice je prišlo do spremembe: Dinamo je sedaj pni, Partizan pa drugi. Zagrebčani so namreč premagali moštvo Vardarja, medtem ko so Beograjčani v mestnem derbiju izgubit proti Crveni zvezdi.
V središču pozornosti nedeljskega kola je bil seveda obračun v Beogradu. 69. mestni derbi je odločil že v peti minuti mladi, 19-letni Milko Djurovski, ko je dosegel zmagoviti gol na tej tekmi. Ta zadetek je obenem postal tudi kamen spotike na tem, sicer kakovostno zelo dobrem srečanju. Partizanovi nogometaši menijo, da je bil zadetek neregularen, igralci Črve ne zvezde pa obratno. Naše mnenje je, da ta gol ni bil regularen. Tako ali drugače pa gotovo to ni opravičilo, da je zaradi tega zadetka prišlo med navijači do skrajno nešportnega vedenja.
ma med Zagrebom in Teleksom. Vprašanje pa je tudi, če bo'Di namo obdržal vodstvo na lestvici po zelo neugodnem gostovanju v Sarajevu proti Železničarju.
IZIDI 13. KOLA C. zvezda - Partizan Dinamo - Vardar Hajduk - Vojvcdina Sloboda - Zagreb Velež - Olimpija Budučnost - Osijek Teteks - Sarajevo Beograd - Rijeka Željezničar - Radnički
1:0
3:2
0:0
1:1
3:0
3:2
2:3
0:1
4:0
Splitki Hajduk igra odlično v evropskem pokalu UEFA, v prvenstvu pa povsem obratno. Spli-čani so namreč tudi v nedeljo povsem razočarali svoje navijače, saj so doma igrali le neodločeno brez zadetka proti Vojvodini.
Drugačno pot pa je ubral mostarski Velež, ki je bil uspešen tako v pokalu kot tudi v nedeljo v prvenstvu, saj je nasul ljub-
ljanski Olimpiji kar tri zadetke.
Od ostalih srečanj naj omenimo Visoko zmago Željezničarja nad Radničkim, prvo točko v gosteh Zagreba in*.prvi .domači poraz Beograda.
Prihodnje kolo bo na sporedu že jutri. V središču pozornosti bo srečanje v Beogradu med Partizanom in Hajdukom, «po svoje» pa bo seveda zanimiva tudi tek-
LESTVICA
Dinamo 18; Partizan in Crvena zvezda 17; Rijeka 16; Sloboda, Željezničar, Beograd. Osijek in Hajduk 14; Vojvcdina in Olimpi ja 13; Velež in Sarajevo 12: Vardar ih Budučnost 11; Radnički 10: Teteks in Zagreb 7.
PRIHODNJE KOLO (Jutri. 28. 10.)
Radnički - Sarajevo: Zagreb -Teteks; Vojvodina - Sloboda; Partizan - Hajduk; Rijeka - C. zvezda: Osijek - Beograd; Olimpija -Budučnost: Vardar - Velež. V četrtek (po TV): Željezničar - Dinamo.
...... m,,, mm,,,,, m,... onim...............................................................».iin.|iiiiiH*ui.l...mWiM.ni.tH>nmiouM«n...n.ii».un.ii....
ODBOJKA
V SOBOTO NA BOROVEM TURNIRJU
REČANKE ZANESLJIVO PRVE
Borovke druge - V malem finalu Sokol premagal šesterko Sloge
LESTVICA
Monza. Padova, Atalanta 9; Vicen-za in Mori ena 8: Alessandria, Rho-dense, Empoli. S&nremese, Trento 6: Forli, Fano, Parma, Mantova, Triestina 5; Treviso in Piacenza 4; S. Angelo 2.
PRIHODNJE KOl.0 (1.11.)
Alessandria - Triestina, Atalanta -S. Angelo, Forli - Vicenza, Mantova -Parma, Padova - Empoli, Piacenza -Modena, Sanremese - Monza, Trento - Fano, Treviso - Rhcdenso.
I. P.
V soboto je bil v Borovem športnem centru zanimiv ženski predpr-venstveni turnir, na katerem so nastopile šesterice Sokola, Sloge, Rijeke in Bora.
Turnir je služil našim trenerjem, da so preverili formo svojih ekip po /prvem delu priprav in da ugotovijo, kaj morajo v tem mesecu dni, ki jih še loči od pričetka prvenstva, še popraviti in izpopolniti.
Jugoslovanski prvoligaš Rijeka je seveda osvojil prvo mesto brez večjih težav. Rečanke pričnejo prvenstvo že v začetku novembra in so torej že v dobri formi, poleg tega pa imajo v svojih vrstah nekaj izkušenih igralk, ki so v ključnih delih seta odločilnega pomena. To je še posebno prišlo- do izraza na fi-

KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
S <4-
GORIČANI SE NAPREJ V VODSTVU
Po sobotni zmagi v derbiju proti tržaški ekipi OECE so prvi na lestvici skupno s Cidneom - Kičanovič 32 točk, Scavolini vseeno izgubil
1 ITALIJANSKA LIGA
Cividin po pričakovanju osvojil mestni derbi
Sasson - Cividin 17:40 (5:23)
SASSON TRST: Leghissa, Fabjančič 2, Palma 3. Voltolina 5. Nait, Polese, Bartole 4, Klobas, Grio, Zat-ti, Mura 3, Callegaris.
CIVIDIN TRST: Pušpan, Sivini 3, Calcina 4. Pischianz 12, Pipan, Scro petta 7, Varesano, Schina 8, Gitzl, Bozzola 8, Guštin, Brandolin.
V mestnem derbiju je pred 1.800 gledalci Cividin premagal ekipo Sas-sona z visokim izidom 40:17. Državni prvaki so bili očitno premočni za Kašteličeve varovance, in to po-
Prvenstvo A-2 lige
Po 6. kolu A-l lige so tri moštva na vrhu prvenstvene razpredelnice: Squibb, ki je v Benetkah tesno premagal Carrero brez Hay\vooda; Nikoličev Sinudyne, ki je le z dvema točkama razlike premagal v mestnem derbiju moštvo Latte Sole, in presenetljivi Recoaro iz Forli ja.
Skansijev Scavolini je tokrat gostoval v Turinu. Kičanovič je sicer odlično igral, dosegel je kar 32 točk, vse to pa ni pomagalo moštvu iz Pe-sara, da bi premagal Turinčane.
Od ostalih tekem naj omenimo, da je Cagiva iz Vareseja končno osvojila prvo zmago in da je Billy zopet izgubil.
IZIDI 6. KOLA
Bancoroma - Billy	73:63
Cagiva - Jesus	86:79
Berloni - Scavolini	86:83
Recoaro - Bcnetton	73:71
Sinudjne - Latte Sole	81:79
Carrera - Squibb	76:77
Bartolini - Fabia	75:72
IJ3STVICA
Squibb, Sinudvne, Recoaro 10; Berloni, Scavolini, Bcnetton 8; Fabia 6;
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
V 3. kolu nekaj velikih presenečenj
Že po tretjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je zagrebška Gibona sama na vrhu lestvice s polnim številom točk.
Zagrebčani pa v čačka niso imeli lahke naloge, saj so le s težavo premagali domačega Borca.
Da v letošnjem prvenstvu ni dahkih nasprotnikov» je pokazalo tudi 3. kolo. Novinec v ligi, moštvo tuzlanske Slobode je nam reč doma premagalo favorizirano Crveno zvezdo, ki je pred pričetkom prvenstva sodila v ožji krog favoritov za državni naslov. Varovanci Ranka Žeravice so tako v tref1 kolih zabeležili že tri poraze.
Enak obračun ima doslej tudi beograjski Partizan, prav tako eden glavnih favoritov za državni naslov. Beograjčani so namreč v tem za-vrtljaju kar doma izgubili proti Zadru. Sicer pa so bili Zadrčani že nekdaj neugoden nasprotnik za Partizana. To pravilo je obveljalo tudi tokrat.
Da je bilo to kolo presenečenj pa potrjuje tudi poraz ljubljanske Iskre Olimpije v Skopju proti Rabotničkemu. Ljubljančani So dokaj nerodno izgubili v tem srečanju in so zopet «od-krilip staro hibo, da v gosteh igrajo znatno slabše kot pred domačim občinstvom.
Prvič so v tem prvenstvu izgubili košarkarji Radničkega LMK, ki so bili proti Budučnosti brez moči. Naj omenimo še. da se je morala Bosna krepko potruditi, da je premagala Šibenko.
Prihodnje kolo bo na sporedu že jutri. Derbi kola bo gotovo t’ Zagrebu, kjer se bosta spoprijela domača Cibona in beograjski Partizan. V primeru, da bi jutri zmagali Zagrebčani, potem bi bili verjetno Beograjčani za letos dokončno odrezani od borbe za državni naslov.
IZIDI 3. KOLA
Rabotnički — Iskra Olimpija LJ	90:85
Borac — Cibona Zagreb	86:97
Partizan — Zadar	91:94
Bosna — Šibenka	91:87
Budučnost — Radnički LMK BG	95:79
Sloboda — Crvena zvezda BG	85:84
LESTVICA	
Cibona 6: Budučnost, Radnički LMK, Bosna in	
Zadar 4; Partizan, Crvena zvezda,	Šibenka, Bo-
rac, Iskra Olimpija, Rabotnički in Sloboda 2.
PRIHODNJE KOLO (jutri, 28. 10.)
Cibona -' Partizan (po TV), Radnički LMK * I-skra Olimpija, Zadar - Rabotnički, šibenka - Bo-rac, Crvena zvezda - Bosna, Budučnost - Sloboda. « • »
V prvi B ligi je ljubljanski Slovan doma, izgubil proti Metalcu (84:87), ki je skupno s Kvarnerom še naprej nepremagan na vrhu lestvice. Splitska Jugoplastika pa je brez težav v Dubrovniku premagala domače moštvo Juga s 108:84.
LESTVICA: Metalac in Kvarner 6. Monting, Jugoplastika, Željezničar in Slovan 4 itd.
Carrera, Bancoroma, Bartolini, Bil-ly, Latte Sole 4; Jesus in Cagiva 2.
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 28. 10.)
Cagiva -.Berloni, Billy - Sinudyne, Fabia - Squibb, Latte Sole - Scavolini, Recoaro - Bartolini, Jesus - Car: rera, Benetton - Bancoroma.
Prvenstvo A-1 lige
Po sobotni zmagi v derbiju 6. kola prvenstva A-2 lige je goriški San Be-nedetto še naprej prvi na lestvici skupno s Cidneom iz Brescie.
Prihodnje kolo bo na sporedu že jutri in Goričani bodo skoraj gotovo obdržali prvo mesto, saj bodo igrali doma, pa čeprav proti presenetljivemu Livornu.
Tržaški OECE pa bo jutri pred težko nalogo. Gostoval bo namreč v Fabrianu, kjer bo igral proti Honky-ju, ki ima enako število točk Kot Tržačani.
IZIDI 6. KOLA
OECE - San Benedetto	69:75
Honky - Latte Matese	74:68
Tropic - Sapori	92:91
Stella Azzurra - Rapident 100:83 Vigevano - Cidneo	86:88
Livorno - Lazio	99:93
Napoli - Sacramora	75:87
LESTVICA
San Benedetto in Cidneo 12; Livorno 8; Honky, Lazio, Tropic, OECE, Sacramora, Rapident 6; Sapori, Latte Matese, Stella Azzurra 4; Vigevano in Napoli 2.
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 28.10.)
Sapori - Cidneo, S. Benedetto - Livorno, Honky - OECE, Stella Azzurra - Lazio, Latte Matese - Sacramora, Vigevano - Tropic, Rapident -Napoli.
ATLETIKA
M ARATON V NEW YORKU
šala najboljši čas Grete \Vaitz, ki je tokrat po 31 km odstopila. Za veliko presenečenje pa je poskrbela Italijanka Foglijeva, ki je prišla skozi cilj kot četrta z odličnim časom dveh ur 34’48”.
TENIS
V FINALU V BRIGHTONU
nalni tekmi z Borom, ko so naše igralke že imele drugi set v rokah.
Borovke so na tem turnirju prijetno presenetile. ^ primerjavi z nekaterimi prejšnjimi nastopi so prav gotovo precej napredovale. Glede na to, da je ekipa tudi letos nekoliko prenovljena in še ni povsem uigrana, lahko računamo, da bo trenerju Brožiču uspelo do pričetka prvenstva odpraviti še marsikatero pomanjkljivost.
M'mi Jaušovec ni uspel podvig
BRIGITI ON — Na mednarodnem turnirju v Brightonu je Mirna Jaušovec dosegla velik uspeh, kljub temu da je v finalnem srečanju izgubila z domačinko Sue Barker.
Mariborčanka je dobila prvi set in igrala res odlično. V ostalih dveh pa ni bila več sposobna vzdržati takega tempa, ker so ji pošle moči in Barkerjeva je imela v nadaljevanju močno oljšano pot do končne in tudi zaslužene zmage.
Srečanje se je končalo s 4:6, 6:1, 6:1 v korist Angležinje.
Sokol je osvojil tretje mesto, vendar s prikazano igro trener Jurman ne more biti zadovoljen. Vprašanje je. koliko je k temu pripomogla od-‘ sotnost Škrkove in pa dejstvo, da je bila dvorana neogreta in pogoji za igro res niso bili idealni. Sicer pa za Sokol velja isto, kar smo zapisali za Bor, ker je do 21. novembra še . precej časa in važno je, kaly> ga v bodo znali "pri natjjjullNij. drugeliga [ šib izkorišuti.
Po tem, kar smo lahko videli v soboto, pa je ekipa Sloge že zelo blizu forme, ki jo potrebuje za uspešno orvenstvo: v C-2 ligi. Nekoliko bo treba še izboljšati igro ob mreži, obramba pa bo gotovo najmočnejše o"ožie slogašic, ki lahko letos z gotovostjo računajo na kakovostni skok.
IZIDI
Bor - Sloga 3:0 (15:9, 15:4, 15:7) Rijeka - Sokol 3:0 (15:6, 15:6, 15:1) za 3. mesto
Sokol - Slo?a 2:1 (15:9, 10:15, 15:9) za L mesto
Rij-ka - Boi- 2:1 (15:4, 15:13, 14:16) Postave
SLOGA: Kalan, čuk, N. in M. Grgič, Milič. Vidali, M. in T. Križ-mančič.
SOKOL: V., L. in G. Legiša, Kralj, Mervič. Lozar.
RIJEKA: Peseresi, Grbac, Petrovič, R-dolovič, škalic, Redžovič. Kovačevič, Oroz, Fadljevič. Grgurič.
BOR: Rauber, Kus. Fičur, Ger.gol. Debeniak, Glavina, Tomšič, M. in V. Klemše.
Alberto Sala/ar zopet najboljši
NEW YORK - Ameriški maratonec Alberto Salazar, ki je sicer kubanskega porekla, je že drugič zaporedoma dobil maraton v Ne\v Volku, ki je eden med najbolj obiskani mi in kakovostnimi na svetu sploh
najboljšim časom na progi, ki doiga 42 km in 195 metrov. Z di
..j___j	o .—j o’ 1
tako pa je Salnzar tudi držal ob ljubo, da bo tekel hitreje od Kanad čana. Drugi je bil Finec To tretji pa domačin Jones.
V ženski konkurenci je N< landka Roe pretekla progo v izred nem času 2.25’28”, ki je tako r1""
MLADINKE
OMA - Bor 3:1	(15:4, 15:8,
10:15, 15:12)
BOR: čač, Cergol, Ferluga, M. in V Klemše, Tomšič; •
V 2. kolu mladinskega prvenstva je okrnjena postava Bora doživela poraz v mestnem derbiju z OMA. Bila je to slaba tekma in zmaga je pripadla ekipi, ki je manj grešila. Borovke bi prav gotovo lahko do-
NOGOMET
2. JUGOSLOVANSKA LIGA - Zahod
Svobodi točka Rudar praznih rok
Dva slovenska drugoligaša niti v 12. kolu nista izbojevala kakšnega posebnega uspeha. Ljubljanska Svoboda je četrtič v letošnjem prvenstvu remizirala.
Praznih rok pa so tokrat spet ostali nogometaši iz Titovega Velenja. Z najslabšo igro v letošnjem prvenstvu Rudar kaj več kot poraza seveda ni mogel niti pričakovati. Primerno igri in uspehu je seveda tudi stanje na lestvici.
IZIDI 12. KOLA
segle povoljnejši izid, čeprav so bile povsem neuigrane, ker je ekipa sestavljena z igralkami, ki trenirajo v različnih skupinah.
Bor - Libertas Gorica 0:3 (12:15, 0:15, 13:15)
BOR: čač, Ferluga, Godina, Košuta, V. Klemše, Marušič, Monlana-ri, Tomšič, Taučer.
Tudi' v 3. kolu so mladinke Bora izgubile. Brez petih igralk iz standardne postave, «plave» res niso mogle doseči pozitivnega izida, čeprav gostje iz Gorice niso pokazale nič posebnega. Vsekakor pa so tudi take tekme koristne, saj imajo tako mlajše igralke možnost, da si naberejo dragocene izkušnje
Mig
»niiMuiimmuiimMiimitiiiiiMHiiiiMiiiuiiHUHmMMaiiiiiMiHiinimMiumiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiHHuiuHMMi
Jadran uspe^startal
Borač - Proleter	3:0
Iskra - Jedinstvo (Bi)	1:1
Svoboda - Jedinstvo iBr)	0:0
Leotar - AIK	4:1
Spartak - Solin	0:0
GOŠK Jug - Čelik	0:0
Rudar - Kozara	0:1
Kikinda - Dinamo	0:0
Posnetek s sobotne tekme Jadran - Lldo
													
TENIS
S PRIJATELJSKIM SREČANJEM PROTI SLOVANU
Gajevci sklenili letošnjo sezono
Ljubljančani visoko zmagali - Rudež: «Najbolj pereči vprašanji sta pomanjkanje objektov in kadrov» - Sezona dokaj uspešna
1 Teniška sekcija ŠZ Gaje je sklenila letošnjo dokaj uspešno sezono s prijateljskim srečanjem proti ljubljanskemu Slovanu. Sam izid je bil v nedeljskem srečanju manj pomemben (po predvidevanju so namreč visoko zmagali Ljubljančani), pomembnejše je bilo seveda, to, da ga-jevci uspešno nadaljujejo plodne pri jateljske stike z ljubljanskim društvom.
eS tem srečanjem končujemo le-
tošnjo teniško sezono», je dejal predsednik teniške sekcije pri ŠZ Gaja Rudež ip dodal: Sezona je bila dokaj uspešna, čeprav je bilq seveda več težav. Najbolj pereči vprašanji pa ostajata pomanjkanje objektov in kadrov. Že letos upamo, da bomo začeli graditi novo igrišče. Premostiti pa bomo morali še zadnjo birokratsko težavo. Z novim objektom pa se bo naša dejavnost seveda še povečala. Glede kadrov pa mislim,
Gaja	- Slovan Ljubljana 3:9	
MLADINCI		DVOJICE
Baldassin - Dt-nislič	3:6, 3:6	Gomizclj, Kralj - Simčič, Žerjal
ČLANI		5:7, 6:3, 7:9
E. Gomizclj - Veselku	4:6, 6:4	Čuk, Pregare Umek, Denlslič
	odstopil	6:1, 4:6, 5:7
Kralj - Ugrin	3:6, 2:6	Čorbo, Rudež - žižeka, Simonič 6:3
- Kalc Simčič	2:6, 1:6	prckinjenn zaradi dežja
R. Čorbo - Žerjal	5:7, 6:2, 6:1	
, E Daneu - Umek	4:6, 3:6	ŽENSKE
Rudež - Žižeka	3:6, 6:2, 6:1	Posega - Žižeka	2:6, 2:6
Pregare - Zorn	6:3, 4:6, 6:1	Sancin Žižeka 2:6 prekinjena zaradi
- M. Čuk - Simonič	3:6, 1:6	dežja ;		 	
da je bistveno, da se povežemo s klubi iz Slovenije in predvsem z ljubljanskim Slovanom, ki ima v tenisu bogato tradicijo.»	\ •«
cOstnja pa seveda odprto vprašanje: kje trenirati pozimi...»
«Pozimi seveda nimamo kje trenirati. Sicer pa smo programirali, da bomo tudi čimprej pokrili novo igrišče, kar bo seveda za nas velika pridobitev.*
«Koliko članov šteje vaša sekcija?»
«Članov je približno sto, ki so razdeljeni v tri skupine. Najštevilnejša je rekreacijska skupina; dvajset je igralcev, ki agonistično nastopa; mladincev pa je petnajst. Svojo sezono smo začeli s tečajem mladincev, Nastopili smo nato v italijanskem pokalu. Priredili smo turnir ob 10-letnici ZSŠDI. Imeli smo dve srečanji s Koprom, prejšnjo nedeljo smo gostovali v Tolminu. Danes pa končujemo sezono s povratnim srečanjem s Slovanom. Uradni zaključek sezone pa bo 13. novembra nn skupni večerji.* jc dejal predsednik teniške sekcije Rudež.,
B. Lakovič
76:71
93:82
75:58
81:88
80:75
V	soboto in nedeljo se je pričelo košarkarsko prvenstvo C-l lige.
Jadranovi košarkarji so uspešno začeli svoje prvenstvene nastope. Doma šo namreč premagali moštvo Lida iz Benetk.
V	tem prvem kolu je v gosteh zmagal le San Bonifacio. Naj omenimo, da bodo jadranovci v prihodnjem kolu igrali zopet doma, tokrat proti Vicenzi, ki je v prvem kolu tesno premagala moštvo Sacro Cuore iz Tre viša.
IZIDI L.KOLA
AuLo Piu Padova - It Mobile 87:73 Vicenza - Sacro Cuore Fornaciari - Cannella SITI P - Fiamma Bočen Interspar - San Bonifacio Jadran - Lido Benetke LESTVICA
Jadran, Vicenza, Fornaciari Reg-gio Emilia, SITIP Bergamo, San Bonifacio in Auto Pii) Padova 2; Lido Venezia, Sacro Cuore Treviso, II Mobile Codroipo, Cannella San Doiu), Fiamma Bočen, Interspar Padova.
PRIHODNJE KOLO (31.10.) Jadran - Vicenza (v tržaški športni palači ob 20,30): II Mobile - Fiamma: Lido - Interspar: Sacro Cuore-Fornaciari; S. Bonifacio - SITIP; Cannella - Auto Pifi.
OBVESTILO
ŠD Pole!
košarkarska sekcija sporočit, da so vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 16. ure treningi minlhasketa. Vabljeni so novi igralci, ki se lahko direktno vpišejo v Prosvetnem domu na Opčinah ob urah treningu.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LIGI
NA TEŽKEM GOSTOVANJU V BARIJU OBETAVEN NASTOP KRASOVE EKIPE
Naša dekleta so srečanje sicer izgubila s 3:2, vendar so pokazala res izvrstno igro
V tretjem kolu ženske namiznoteniške A lige se je v Bariju sicer zaključila zmagovita pot ekipe Krasa, vendar je kljub temu obračun tega najtežjega prvenstvenega gostovanja pozitiven in obetaven. Kraševke so namreč proti državnim prvakinjam ekipe Fiat klonile z minimalno razliko 2:3 in ob malo drugačnem razpletu bi se tekma lahko celo odločila v korist slovenskih zastopnic. Povsem na dlani je, da se Miličeva in tovarišice lahko enakovredno kosajo z najmočnejšimi tekmeci in še posežejo v borbo za sam vrh lestvice, le če bodo znale v povratnem delu preobrniti rezultat v svojo korist.
Če je bil sploh še potreben ponoven dokaz, je Sonja Milič potrdila, da prihaja v vse boljšo formo in je trenutno (po doseženih rezultatih v tem delu tekmovalne sezone) najuspešnejša igralka v državi, saj je po gladki zmagi pred tremi tedni nad državno prvakinjo Cergolovo tokrat prav tako z lahkoto ukanila prvokategornici Bevilacquo in Strino. Samozavest, izkušenost in vse tohnično znanje, ki si ga je nabrala v dolgi in uspešni karieri, dajejo sedaj svoje sadove. Če bo obdržala tak ritem in formo, se Miličevi obeta res blesteča sezona.
Druga igralka, ki je igrala v srečanju posameznic, je bila tokrat Damjana Sedmak. Nanjo je padla izbira tako iz tehničnega kot psihičnega vidika. Na skupnih pripravah državne reprezentance v Padovi je namreč Sedmakova pred tednom dni kar dvakrat premagala Strinovo, ki pa se kljub dobri igri Kraševka tokrat ni pustila ponovno presenetiti pred domačim občinstvom.
Slej ko prej je o končnem zmagovalcu odločala igra dvojic, domačinki sta igrali izredno učinkovito in napadalno, tako da Krasove mu paru ni uspel velik podvig.
IZIDI
Fiat Bari - Kras	3:2
Strino - Milič	1:2
Bevilacqua - Sedmak Bevilacqua in Strino -	2;0
Doljak in Milič	2;0
Bevilacqua - Milič	0:2
Strino - Sedmak	2:0
	B. S.
	
Stavka v A ligi	%m c i
MILAN — Vodstvo združenja ita-	
spet stopila za šahovnico v četrtek, glede na to, da je bil današnji dan posvečen podaljšku partije, če bi jo včeraj igrali in prekinili, jutrišnji pa rednemu počitku.
Trenutno vodi Karpov s 4:1 in Korčnoj ima le malo možnosti, da bi svoj že zelo velik zaostanek spremenil v vodstvo ali celo v svojo zmago.
Včeraj bi morala Korčnoj in zaročenka njegovega (v Sibiriji zaprtega) sina Igorja, ki je pred kratkim prispela iz SZ prirediti tiskovno konferenco, vendar sta jo odpovedala.
ROKOMET
Jugoslovanke druge
MONTREAL — V finalu svetovnega rokometnega prvenstva za
mladinke je Sovjetska zveza s težavo premagala Jugoslavijo s 25:23 (11:13).
V boju za 3. mesto je ZRN premagala Dansko s 17:11.
HOKEJ NA KOTALKAH
HUD PORAZ GORIČANOV
Am. Vercelli — Gor. Paloma 8:0 (3:0)
V 4. kolu prve lige v hokeju na kotalkah so goriški igralci, ki so na majicah nosili ime novega spon-sorja, Palome, težko izgubili proti Vercelli.ju. ki vodi na lestvici z 8 točkami.
Po tem neuspehu so mladi hokejisti s 3 točkami zdrknili niže na lestvici, (pr)
iiiiimiiiiiiitimiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiHiiiiiumiiuiiitifiiiiiiiiiiiimiiiiiiimitiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
NOGOMET
PRVA AMATERSKA LIGA
Poraz Vesne doma
Tokrat odpovedala zlasti sredina igrišča
Vesna -- Sangiorgina 0:1 (0:1)
VESNA: Bubnich, Schettini, Pere-sutti, Acquavita, Pribac, Zucca (Cicchese), Sodomaco, Pipan, Starc (Bruno), Germani, Košuta. SANGIORGINA: Mauro, Eernar-
sklenilo, da bo izvedlo stavkovno gibanje igralcev, ker vodstva klubov niso sprejela pogojev, ki so jih dali nogometaši. 8. novembra se bodo vse tekme začele s polurno zamudo, 22. novembra pa bo popolna stavka prvoligaških ekip.
V MERANU
Deseto partijo včeraj odgodili
MERAN — Desete partije za svetovno šahovsko prvenstvo v Mera-nu včeraj niso odigrali. Viktor Korčnoj je namreč zaprosil za drugi (od treh razpoložljivih) počitek, kot to dovoljuje pravilnik tega dvoboja.
Korčnoj In Karpov bosta tako
1. AMATERSKA LIGA
Vodeči Is. Turriaco je z zmago nad Portualejem še povišal prednost pred neposrednimi zasledovalci (S. Giovanni, Palmanova in Gradese).
Kriška Vesna je morala ponovno poražena z igrišča z že običajnim izidom 1:0. uPlavi» so tokrat v nezanimivi tekmi, ki jo je nekoliko oviralo blatno igrišče posebno v drugem delu igre, ko je močno deževalo, klonili proti Sangiorgini, ki je prišla do odločilnega zadetka tik pred koncem prvega polčasa in je nato ohranila prednost
* m & )tynca«	.
Vesna - Sangiorgina	0:1
Lupinigp - Palmanova	2:2
Portuaie - Is. Turriaco	0:1
Torviscosa - Costalunga 1:0 Gratjese -Lignano	2:1
Ronchi - Š. Giovanni	0:0
Fortitudo * Muggesana	1:4
Sovrana - S. Canzian 2:0
LESTVICA
Is. Turriaco 10, S. Giovanni, Palmanova in Gradese 7, Costalunga, Muggesana, Torvisco-sa, Sovrana in S. Canzian 6, Lucinico, Sangiorgina, Lignano in Portuaie 5, Vesna in Ronchi 3, Fortitudo L
PRIHODNJE KOLO (1.11.)
Lignano - Vesna, S. Canzian -Lucinico, Muggesana - Ronchi, Palmanova - Portuaie, Is. Turriaco - Torviscosa, Costalunga -Sovrana, Sangiorgina - Fortitudo, S. Giovanni - Gradese.
B. R.
Avellino - Bologna	2
Cagliari - Ascoli	1
Cescna - Napoli	2
Como - Catanzaro	X
Genoa - Udinesc	1
Milan - Inter	2
Roma - Fiorentina	1
Torino - Juventus	2
Catania - Sampdoria	1
Lecce - Verona	2
Rcrugia - Lazio	1
LR Vicenza - Padova	X
Trieslina - Atalanla	X
KVOTE 13 - 106.135.200 lir 12 -	3:476.800 lir
di, Sangion, Tomba, Favalessa, Cor-so, Canciani, Comand, Dreassi, Sa-bot, Anzolin.
STRELEC: v 37. min. Canciani
Sangiorgina je iz Križa odnesla ! obe točki ne zaradi svoje odlične igre, temveč zaradi izredno črnega dneva igralcev v plavem dresu. Tako slabe tekme letos Križani šc niso odigrali in to je res prvi letošnji zasluženi poraz.
V začetku so bili «plavi» sicer nekoliko nevarni in Košuti je celo u-spelo nekajkrat spraviti v zadrego nasprotnikovega vratarja, toda bil je vse preveč osamljen. V 17. minuti je prav Košuta na levem krilu preigral nasprotnikovega branilca ter podal na sredino, toda Pipan je prišel trenutek prepozno in je slabo zadel žogo. Malo zatem se je Starc ponesrečil in je moral z igrišča. Z njegovim odhodom je Ves-
ni zmanjkalo ofenzivne moči, saj od takrat Križani v napadu praktično niso obstajali. Nasprotno je Sangiorgina začela jemati pobudo v svoje roke. Solidno je držala sredino igrišča in v 37. min. tudi povedla s Cancianijem, s čimer se je praktično končal prvi polčas.
V drugem polčasu, ko so vsi pričakovali preporod Vesne, je prišlo do nepredvidenega »padca* domačinov. Gostje so bili boljši v vseh elementih igre. Kriška obramba je le težavo zadrževala nasprotnikove napadalce, srednjo vrsto so gostje popolnoma nadigrali, tako da napad ni mogel priti do uporabnih žog. Le sreča je rešila Vesno pred težjim porazom, ki bi gotovo negativno vplival na vzdušje v ekipi.
Fabio
NOGOMET
NAŠE EKIPE V DRUGI AMATERSKI LIGI
Dve dragoceni zmagi in dva neodločena izida
Obe točki sta osvojila Breg in Kras - Prosečani zadovoljni z remijem - Bazovci bi lahko iztržili več
Breg — Roianese 1:0 (1:0)
BREG: Micor, Albertini, Pregare, Peroša,' Ražem, Dazzara, Jurincich (v 55. min. Klun), Vižintin, Samec, Cigui (v 79. min. Pinzin), Strnad (12 Ghersinich, 13 Hrvatič).
ROIANESE:	Paulatto, Pezzaldi,
Coccoluto, Patrizi, Valvassori, Gnes-da (v 10. min. Dotti), Citta (y 75. min. Kolarič), Alfieri, Agnello, Ca-talan, Boccia.
SODNIK: Fabo iz Trsta
STRELEC: Cigui v 6. min.
IZKLJUČENA: Alfieri in Pinzin
Z igro, ki so jo pokazali in s priložnostmi, ki so se jim ponudile, bi Brežani po prvih dvajsetih minutah lahko že krepko vodili proti Roianeseju, tako pa so morali vse do kraja braniti tesno vodstvo, ki ga je že v 6. min. dosegel Cigui.
Breg je bil v uvodnih potezah o-dločno boljši. Že v 2. minuti je Jurincich za las zgrešil vrata, kmalu zatem pa je Cigui resno zaposlil nasprotnega vratarja Paulatta, ki je njegov strel odbil. Cigui pa je prišel spet do žoge ter jo diagonalno neubranljivo poslal v mrežo. Paulatto se je izkazal tudi v 20. min., ko je z veliko težavo odbil nad vratnico močan strel Pregarca.
Potem je prišlo na igrišču do precejšnjega preobrata. Roianese je domačine potisnil v obrambo, Brežani pa so nadaljevali tako. kot da so zadovoljni z rezultatom. Še sreča, da v vrstah nasprotnika ni bilo izrazitega strelca. -
Domačini so se s težavo branili še zlasti v drugem polčasu. Skupna igra je pešala, saj se je malokdo držal poverjenih mu nalog, tako da so nekateri igralci Poianese.ia imeli prosto pot. Proti kencu sta bila zaradi medsebojnega obračunavanja izkliučena Pinzin in Alfieri. k živčnosti med igralci pa je pripomogel tudi sodnik, ki je bil precej negotov.
Kras — Libertas 1:0 (1:0)
KRAS:	Paulin, Štoka, Terčon,
Puntar (15. min. p.p. Vascotto), Šu-gan, Salice, R. Purič, Vilalta (1. min. d.p. Lanza), Ferfolja, Olivo, L. Milič.
LIBERTAS:	Ulcigrai, Molino,
Bianco, Francolla, S. Paher, Soren-tino, Rodriguez, Raker, Corsi, Mauro, A. Paher.
STRELEC: v 31. min. p.p. Terčon
Varovanci trenerja Manzutta so izbojevali nadvse dragoceno zmago proti Libertasu. Čeprav je imel ne-
deljski nasprotnik »rdeče-belih* na lestvici le tri točke, pa je po mnenju mnogih mnogo boljša ekipa od tistih, ki zasedajo višja mesta na lestvici.
Prvi del srečanja se je pričel z rahlo premočjo gostov na sredini i-grišča. Žal je moral v 15. min. Puntar zapustiti igrišče in se zateči po prvo pomoč zaradi udarca v arkado. Do odločilnega zadetka je prišlo v 31. minuti, ko je Terčon s prostim strelom s kakih 25 metrov s silovitim udarcem premagal nemočnega Ulcigraja.
V 7. min. nadaljevanja bi Kraševci kmalu podvojili. Lanza je z desne strani podal odlično žogo in Ferfolja jo je takoj usmeril proti vratom. Ko je bil vratar že premagan pa se je strel odbil od vratnice. Gostje so imeli nato dve zreli priložnosti, a ju niso izkoristili. Od tedaj dalje, je postalo ozračje na igrišču precej napeto in tudi tokrat nezanesljivi sodnik je moral večkrat poseči po rumenem kartonu. Osem minut pred koncem srečanja je Libertasu dosodil neupravičeno 11-metrov-
ko. Nadaljnje minute so bile izredno dolge in mučne. Ob trikratnem sodnikovem žvižgu so tako «rdeče-beli» pospravili drugi letošnji par točk. Za ta uspeh moramo pohvaliti celotno ekipo, ki se je srčno borila na igrišču in dokazala, da s požrtvovalnostjo in trdim delom se 'lahko doseže marsikaj.	Z. S.
Zarja — Opiclna Supercaffe
0:0
ZARJA: Racman, Benčič, Grgič, Franco, Macor, Križmančič, F. Ražem, Mahnič (v 70. min. Damjan Fonda), Lenarduzzi, Žagar, Egon Fonda (v 74. min. Vojko Ražem).
OPICINA SUPERCAFFE': Pechia-ri, Volturno, Podda, Mezzalira, Škamperle, Savi, Manzin, Dinoi, Pi-trceo (v 80. min. Potto), Dagri.
Nedeljski nasprotnik Zarje se je proti pričakovanju izkazal zelo trd oreh, saj je prisilil Bazovce k neodločenemu izidu, kar jih ne zadovoljuje glede na to, da so bili večji del tekme v napadu. Tokrat pa so zarjani našli na svoji poti odličnega vratarja, kateremu gre največ
C.pi Elisi Prisco — Primorje
1:1 (0:1)
ČAMPI ELISI PRISCO Ravasi-ni, Bulang (v 20. min. Carmeli), Cozman, Suerzi, Fantina. Juricich, Ritossa, Pugliese, Cristofaro, D’AI-loia, Petri, 12. Bolich.
PRIMORJE:	Babuder, Tomizza,
zasluge, da je ekipa z Opčin odnesla domov točko.
Že takoj po uvodnih potezah je Zarja odločno prevzela pobudo in s hitro ter na trenutke tudi duhovito igro popolnoma zagospodarila na i-grišču. Že v 16. minuti je vratar
gostov odlično ubranil silovit Lenar- _______________ _________
duzzijev strel. Zarja je še naprej Zaccaria, Samese, Angileri. Pertot, silovito napadala in si ustvarila še Schipizza, Di Benedetto. De Ber-nekaj dobrih priložnosti.	j nart]i, Bortolotti (v 71. min Micus)
V drugem polčasu so se gostje, in Novel.
«prebudi!i» in poskušali presenetiti STRELCI: v 16. min. Cozman bazovsko obrambo, vendar brez u- (avtogol), v 74. min. Jurincich. speha. Kmalu zatem so zarjani ime- SODNIK: Basetti iz Trsta, li največ jo priložnost tekme, ko se GLEDALCI: 100. je Lenarduzzi znašel sam pred vra- V uvodnih minutah srečanja so tarjem. vendar je Pecchiari z nogo Prosečani pokazali več vneme od odbil žogo v kot. V 67. minuti je j nasprotnika in brez težav gospo-vratar gostov spet odlično posegel i darili na igrišču. Ta teritorialna ter odbil v kot Križmančičev strel. | premoč rdeče-rumenih ie obrodila Zadnja 'priložnost se je ponudila v j tudi zaželene sadove, saj so Pro-81. minuti, ko je Macor z močnim! sečani, čeprav z avtogolom brunil-strelom s precejšnje razdalje zadel | ca Cozmana, zasluženo povedli.
prečko. Ob koncu naj še povemo, da je tokrat opravil svoj krstni prvenstveni nastop vratar Racman, ki pa je bil le enkrat resneje zaposlen.
Big
2. amaterska liga na Tržaškem
Tudi šesto kolo je potekalo v veliki izenačenosti. Kar pet tekem se je končalo z neodločenim izidom, v treh srečanjih pa je le gol razlike odločal o zmagovalcu.
Na vrhu razpredelnice imamo še vedno enajsterico Stocka, za katero je s tremi točkami zaostanka kar pet enajsteric.
Dve zmagi in dva remija, to je nedeljski obračun za naše enajsterice.
Pod pričakovanjem je tokrat morda igrala Zarja, ki na domačih tleh ni šla preko belega izida proti Op. Supercaffe. Gostje so bili le na trenutke kos zarjanom, ki pa so si zapravili preveč ugodnih priložnosti.
S točko se z gostovanja vrača proseško Primorje, ki pa s prikazano igro nikakor ni zadovoljilo. Prosečani so tokrat dobesedno odpovedali v obrambi, kjer so naredili vse preveč napak, katere na srečo domačini niso znali izkoristiti.
Z drugim golom v tem prvenstvu je Breg istočasno prišel do druge zmage. S tem uspehom, ki pa je terjal ponovno izključitev v vrstah Brežanov (Pinzin), so se tplavi» pomaknili proti sredini začasne lestvice.
Do pomembne zmage, čeprav je bila v nevarnosti do poslednje minute igre, je prišel tudi
Kras. Potem ko je Kras prišel v - vodstvo, so Tržačani ostro reagirali in pet minut pred koncem tekme imeli na razpolago tudi U-metrovko, katero pa so zastreljali.
Zarja - Op. Supercaffe	0:0
Čampi Elisi - Primorje	1:1
Breg - Roianese	1:0
Opicina - S. Marco	2:2
Stock : Doniio	1:0
Campanelle - Zaule	0:0
Kras - Libertas	1:0
CGS - Olimpia	2:2
LESTVICA
Stock 11, CGS, Zarja, Opicina, Čampi Elisi in Campanelle 8, Olimpia 7. Kras, S. Marco in Breg 6, Op. Supercaffe 4, Domio, Zaule in Libertas 3, Primorje 2, Roianese 1.
PRIHODNJE KOLO
Domio - Zarja, Olimpia - Čampi Elisi, Libertas - Campanelle, Primorje - Breg, Roianese - Opicina, S. Marco - CGS, Op. Supercaffe - Kras, Zaule - Stock.
B. R.
fllMIIIIItfllllllllllllllllHIIIIIIIIMIIlilKlllllllllllllllllinilllllllllHIIIIIIIIMI
iitfMiiiiiiiiMMimiiiiimiiiHmuniiiiniiiiiimiiiiiMNtniMiiimiiiMftmmiiiiinnmNiiiHfiiHiiiiiiiiiiiuiMiiiimiimuiiiimiitiia
NOGOMET
1-TT

Sovodnje upravičile visoko uvrstitev
Klanjšček (Juventina) strelec štirih golov - Točka za Mladost - Prepričljiv uspeh Gaje
Audax — Sovodnje 1:2 (1:0)
SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Pahor, Marson, Kovic, Petejan, Šuligoj, Florenin, Butkovič (Kodrič), Milloch (Zearo), Gomišček.
STRELCI: Šuligoj, Milloch.
Sovodenjci so v nedeljo z zmago nad kvalitetno ekipo Audaxa dokazali, da je prvo mesto na lestvici po štirih kolih res zasluženo.
Marsonovi varovanci so precejšen del tekme povsem nadigrali Goričane. Res je, da je Audax s svojimi napadi večkrat spravil v težave so-vodenjsko obrambo, ki se je nekajkrat izkazala za negotovo, vendar je bilo nevarnih strelov na vrata Cabasa, razen gola, res malo.
Z druge strani pa je treba poudariti izredno učinkovitost sovodenj-ske napadalne črte, ki je ustvarila številne priložnosti za gol. Tu moramo pohvaliti obe krili, Šuligoja in Gomiščka, hitrega Butkoviča, Petejan in Florenin pa sta bila tokrat prava stebra na sredini igrišča, tako da sta večkrat uspešno preigrala nasprotnike in pričela učinkovite protinapade.
Prvi polčas, če izvzamemo Au-daxov gol, je pripadel sovodenjski enajsterici. Goričani so le z redkimi protinapadi ogrožali Cabasova vrata.
V drugem delu igre so Marsonovi varovanci povsem nadigrali nasprotnike. Najprej so izenačili s Šuligojem, ki je premagal vratarja s posrednim strelom v kazenskem prostoru. Po številnih napadih, ki se za las niso uspešno zaključili, je
............................................■■•■••■■»•.
NA DRŽAVNEM R0LKARSKEM PRVENSTVU V MAR0STIC1
Roberta Sardoč (Devin) spet prva
Sicer pa ta nastop Devincanov ni bil preveč uspešen
Zadnja preizkušnja za državno Prvenstvo v Marostici ni bila tokrat preveč uspešna za rolkarje SK Devin in upanje za osvojitev še kakega državnega naslova se ni u-
resničilo.
Diani Legiša se je namreč zelo dobro odrezal, saj je pretekel skozi cilj kot drugi, kar pa žal ni zadostovalo, da bi osvojil državni naslov.
Med pionirji je imel tokrat smo-•o Aleksander Sosič, saj mu je po enem kilometru zelo dobre in hitre vožnje odpadlo na rolki kolesce in moral se je tako zadovoljiti le s Četrtim mestom.
Za edino zmago na tem zadnjem tekmovanju je poskrbela Roberta Sardoč, ki si je sicer naslov državne prvakinje prisvojila že pred časom.
Zelo dobro se je tokrat izkazal tudi Pavel Antonič, ki je zasedel dobro tretje mesto.
Med cicibankami so se Elena Verč, Kristina Gabrovec in Rosana Gabrovec uvrstili na tretje, četrto oz. peto mesto.
Med cicibani je Aljoša Škabar zasedel četrto mesto, Mitja Pernarčič peto, Ervin lori in Žbogar Dimitri pa trinajsto, oz. triindvajseto mesto.
V kategoriji mladincev sta Boris in Alpš Gruden osvojila 20. oz. 21 me.-to.
Kljub se je uvrstil na 3. mesto.
Na tekmovanju je prišlo do nekaj nesporazumov med organizatorjem in nastopajočimi društvi. Namesto predpisane 3.500 m dolge proge za mladinske kategorije, je v resnici merila dolžina proge 700 m več in sicer 4200 m, kar je vidno oško-
dovalo vse tekače, razen domačinov.
Vsekakor pa je bilo letošnje tekmovanje za tekače SK Devin zelo uspešno. Osvojili so kar štiri državne naslove in to z Roberto Sardoč, Kristino Gabrovec, Mitjo Pernarčičem in z moško mladinsko štafeto, tri druga mesta z Gianijem Legišo, Eleno Verč in Aleksandrom Sosičem, dve tretji mesti z Aljošo Škabarjem in Pavlom Anloničem, eno četrto mesto z Dorino Terčon in eno peto mesto z Rosano Ga brovec.
Katja Škerk
TOKIO — Borgin McEnroe sta glavna favorita mednarodnega teniškega turnirja v Tokiu, kjer zna ša skupni Bklad nagrad 360 milijonov lir.
Milloch še drugič premagal Audaxo-vega vratarja in tako zapečatil rezultat na 2:1. Tudi ta zadetek gre v veliki meri pripisati Šuligoju, ki je izredno lepo preigral obrambo in podal žogo samemu Millochu.
Pred koncem srečanja so Sovodenjci s Floreninom zapravili 11-metrovko.
Juventina — Romana 6:1
(2:0)
JUVENTINA: Pusinelli, Varacchi, Di Palma, Medeot, Ligovich, Casar-sa, Radico (Acconcia), Devetak (Russo), Klanjšček, Lauri, Panico.
GOLE za Juventino: Klanjšček (4), Russo (1), Acconcia (1).
štandreška Juventina je v nedeljo dosegla svojo prvo prvenstveno zmago in to nadvse prepričljivo, saj je tržiški Romani nasula kar 6 golov. Že sam rezultat jasno pove, da gre za ekipi dveh različnih razredov, saj so Tržičani zadnji na lestvici, brez osvojene točke.
Srečanje se je za domačine precej dobro začelo, ko so s Klanjščkom prišli v vodstvo. Isti igralec je v prvi polovici srečanja dosegel še drugi zadetek. To je seveda dalo domačinom duška, da so v drugem polčasu odločneje zaigrali ter s Klanjščkom, ki je bil pravi junak srečanja, dosegli še dva gola. Za domačine sta dala dva zadetka Russo in Acconcia.
R. Pavšič
Mladost — Capriva 1:1 (0:1)
MLADOST: Silvan Ferfoglia Ge-rin, L. Frandolič, D. Frandolič. Ladi Gergolet, Černič, L. Pahor (Ivan Pahor), Marizza, E. Gergolet, Semolič, Kobal.
CAPRIVA: Pian, L. Brion, Sere-sin, Cancian, R. Grion, Zof, Ma-rangon, G. Grion, Braida, Cocetta, Vecchiat.
STRELCI: v 19. min. Vecchiat, v drugem polčasu v 16. min, Edvard Gergolet.
Delitev točk je izid srečanja med domačo enajsterico in ekipo iz Koprivnega, ki zadovoljuje oba tabora. Mladost je tokrat jurišala na zmago, vendar so (predvsem v prvem polčasu) gostje diktirali tempo igre. Start za Kraševce ni bil najboljši. Gostje so večkrat spravljali v težavo domačo enaisterico in po množičnih priložnostih končno z Vec-chiatom v 19. min. prišli v vodstvo.
Tudi po golu se slika igre v glavnem ni spremenila. Pred vrati Piana je bil najnevarnejši Kobal. Prav Kobal je v 24. min. po osebni akciji z lepim strelom resno zaposlil vratarja gostov. Pred zaključkom prvega dela srečanja pa so gostje zapravili (predvsem zaradi netočnosti napadalcev) več sto odstotnih priložnosti za podvojitev.
V nadaljevanju pa so vajeti igre prevzeli domačini. Po večkratnih poskusih na vrata Piana so domačini po dobro kombiniranem prostem strelu z Edvardom Gergoletom prišli do izenačenja. Po tem zadetku se je igra odvijala le na sredini igrišča, vratarja pa sta morala le redkokdaj posredovati.
Naslednje kolo bo Mladost igrala že v soboto in sicer v gosteh proti vodeči ekipi Isonzo.
D. G.
Gaja — Grandi Motor! 4:1
(2:0)
GAJA: Kante, Kalc, Maks Grgič, Križmančič, M. Rismondo, B. Ri-smondo, Branko Grgič, Vrše, Bol-cich, Zippo, Salvi.
STRELCI: v prvem polčasu Salvi in Vrše, v drugem Branko Grgič in Kalc.
Kot kaže po dosedanjih rezultatih se gajevci bolje znajdejo v gosteh kot pa na domačem igrišču, saj so na gostovanjih dosegli v dveh tekmah štiri točke, v dveh domačih pa le dve.
Proti poprečni ekipi Grandi Mo-tori «zeleno-rumeni» res niso imeli posebnih težav. Tudi brez kapetana Gabriellija so igrali res lepo in privlačno. Že v prvih minutah igre je bilo razvidno, da merijo gostje na celoten izkupiček. Z razpoloženim Salvijem, ki je v 25. min. z izredno osebno akcijo preigral celo vrsto nasprotnikovih branilcev ter nato še vratarja, so gajevci prišli v vodstvo. Minuto kasneje je Vr-
še z lepim strelom od daleč povišal izid.
V drugem polčasu so varovanci trenerja Kralja potrojili. Domačini so sicer skušali reagirati toda solidna obramba gajevcev je bila vedno na pravem mestu. Za svoj prvi letošnji prvenstveni gol je nato poskrbel še branilec Kalc, ki je z enim številnih protinapadov spet zaokrožil izid. Edini zadetek so domačini dosegli nekaj minut pred koncem srečanja, ko so «zeleno-ru-meni* že močno popustili.
S prikazano igro so gajevci res zadovoljili in upati je, da bodo s tako igro še nadaljevali.
M. D.
Primorec — Rabulese 3:1
(1:1)
PRIMOREC: Rončelj, Husu (v 52. min. P. Kralj), F. Milkovič, M. Kralj, B. Crissani, E. Kralj, M. Finessi, F. Kralj, B. Kralj, Bruni, D. Kralj (v 60. min. I. Milkovič), 12 Leone.
RABUIESE: Bertocchi, Vengust, Perossa, Susani, Cepak, Cavallieri (v 46. min. Ferrara), Morgan, Altin, Stani, Saporito, Masalf.
SODNIK: Grudina iz Trsta.
STRELCI: v 25. min. Stani, v 30. min. D. Kralj (enajstmetrovka), v 68. min. Bruni, v 76. min. I. Milkovič,
Glede na skromnost nasprotnika in na to, kar so potem pokazali v drugem polčasu, si. je težko razložiti, zakaj so Trebenci v prvih 45 minutah predvajali tako skromen
nogomet. V uvodnih potezah sta si bili ekipi sicer enakovredni, domačini so imeli tudi rahlo terensko premoč, vendar je bila njihova igra vse preveč razdrobljena in neučinkovito, tako da so gostje prvi povedli z močnim strelom od daleč, ki je presenetil na trenutke nekoliko negotovega Rončelia.
Po zadetku se je Rabuiese zaprl v obrambo in se v glavnem omejil na protinapade. Trebenci so sicer pokazali nekaj več vneme, vendar so gostje z lahkota zdržali njihov pritisk, dokler ni Vengust zakrivil najstrpžje kazni, ko se je v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko. Solidni sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko. Strel Darka Kralja je bil izredno šibak in Bertocchi ga le za las ni ubranil. Po izenačenju se je Rabuiese odprl in je bil do konca prvega polčasa gotovo boljši od domačinov.
V drugem polčasu pa je Primorec pokazal drugačno lice, večjo uigranost, vrsto učinkovitih kombinacij, lepo je odpiral igro zdaj na levi zdaj na desni, čeprav je bilo še vedno nekoliko nepotrebnega preigravanja. Sad te igre je bil zadetek Brunija po kotu Edvina Kralja. Vodstvo pa je znova povišal Igor Milkovič z močnim strelom tik pod prečko. Domačini so imeli še nekaj zrelih priložnosti, vendar se rezultat ni več spremenil. O njihovi premoči v drugem polčasu zadostuje podatek, da so se gostje še štirikrat prikazali pred Rončeljevimi vrati.
Vse je torej kazalo, da Proseča-ne čaka lažja naloga, toda do vodstvu se je njihova igra ncpolnoma spremenila in tako so domačini postajali vse nevarnejši, njihova napadalna vrsta pa ie imela vedno več priložnosti za gol.
Presing domačinov ie postajal vse bolj učinkovit v drugem delu igre, ko so tudi prišli do zasluženega remija z Jurincichem. V drugem polčasu so Prosečani nonol-noma prepustili pobudo nasprotniku, ki bi z malo več športne sreče lahko tudi osvojil obe točki, čeprav je neodločen izid morda naj-pravilnejši rezultat.	H. V.
TENIS
BOLOGNA — Na mednarodnem teniškem turnirju v Bologni (od 16. do 22. novembra) bo nastopila vrsta odličnih igralcev z vsega sveto.
Pisma uredništvu
Predsednik ŠD Polet nam je poslal s prošnjo za objavo nasiednie odprto pismo Boru in Kontovelu:
«Zaradi nepredvidene službene odsotnosti se nisem mogel udeležiti sestanka na italijanski federaciji za košarko, ki je bil dne 19 1 m. Na tem sestanku je bilo med drugim govora tudi o sprejemu Poleta in CUS v letošnje promocijsko prvenstvo, za kar so obstajale konkretne možnosti. Nekatera italijanska društva so se temu uprla. Pričakovati bi bilo. da bi se vsa i med-stavnik Bqra Štefan Pegan, ki je bil na sestanku prisoten, vsaj z besedico zavzel za Polet. To se žal ni zgodilo, nasprotno, predstavnik Bora ie tretji po vrstnem redu podpisal izjavo z zahtevo da Polet in CUS ne nastopata v letošnjem promocijskem prvenstvu.
Izjavo je po sestanku podpisal tudi predsednik Kontovela Marjan Pertot.»
Predsednik ŠD Polet Robi Hrovatin v nadaljevanju pravi, da «bi pričakoval več razumevanja in rahločutnosti od obeh slovenskih predstavnikov*.
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 28. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20 seja teritorialnega odbora za Trst. Dnevni red: 1. poročilo o tekočih zadevah raznih komisij; 2. osnutek in program predvidenih turnirjev in gostovanj v novi sezoni; 3. trenerski izpopolnjevalni tečaji.
Smučarska komisija ZSŠDI je na svoji zadnji seji dne 21. t.m. preverila možnosti ustanovitve skupne tekmovalne .ekipe, ki bi nastopala uradno na vseh tekmovanjih FISI. Zato sklicuje dne 4. novembra sestanek med društvi, ki so sodelovala na lanskoletnem slovenskem zamejskem smučarskem prvenstvu. Seja bo v domu »Albert Sirk* v Križu ob 20. uri. Na sestanek vabi tudi starše zainteresiranih tekmoval-
3. AL na Tržaškem
V četrtem kolu smo zabeležili pravo točo golov (3i), kar potrju je, da so bili tokrat napadalci res uspešni ali pa obrambe nezane sljive. Do večjih sprememb na le stvici pa ni prišlo.
Za obe naši enajsterici je bil nedeljski zavrtljaj povsem uspe šen. Trebenci so na domačih tleh z zgovornim 3:1 odpravili sicer povprečno enajsterico Rabuieseja in tako prišli do prve prvenstvene zmage.
Do obeh točk je prišla tudi Gaja. ki je v gosteh visoko premagala GMT in tako potrdila, da v letos njem prvenstvu ne namerava igra ti podrejene vloge.
IZIDI 4. KOLA Primorec - Rabuiese 3:1 Esp, S. Giovanni - S. Sergio 3:0 GMT - Gaja	1:4
S. Luigi - S. Anna	2:3
Edera - Aurisina	2:3
S. Andrea - Chiarbola 2:1 S. Vito - Union	5:1
LESTVICA
Aurisina 7; Esp, S. Giovanni, Gaja in S. Anna 6; S. Vito in S. Andrea 5; Giarizzole in S. Luigi 4;
S. Sergio in Primorec 3; GMT, E-dera in Chiarbola 2; Rabuiese 1; Union 0.
PRIHODNJE KOLO
Union - Giarizzole; Chiarbola -S. Vito; Aurisina - S. Andrea; S. Anna - Edera; Gaja - S. Luigi; S. Sergio - GMT; Rabuiese - Esp. S. Giovanni.
Počitek: Primorec
3. AL na Goriškem
Nadaljuje se zmagoviti tek Sovodenj in Isonza, ki sta v 4 tek mah zbrala 8 točk. Sovodenjci so tokrat zmagali v Gorici proti Ati daxu. Srečanje je bilo zelo nape lo in zanimivo, saj sta se pomerila prvi in drugouvrščeni na lestvici. Kljub nenaklonjenosti sodnika, so na koncu slavili zmago Sovodenj d, ki so v zadnjih minutah celo zapravili ll-metrovko.
Prvo prvenstveno zmago je v štandrežu dosegla domača Juven tim, samo njen srednji napadalec Klanjšček pa je tokrat dosegel kar 4 zadetke.
V Doberdobu je Mladost remizirala (1:1) s Caprivo in dosegla tako svoj prvi letošnji remi.
IZIDI 4. KOLA Azzurra - Sagrado	0:1
Poggio - Isonzo	0:2
Begliano - Vermeghano 0:0 Audax - Sovodnje	1:2
Juventina - Romana	6:1
San Lorenzo - Italcantieri 0:1 ' Mladost - Capriva	1:1
Brazzanese - Piedimonte 1:0 LESTVICA
Sovodnje, Isonzo 8, Capriva, Sagrado 6, Audax, Italcantieri 5, Brazzanese, Piedimonte 4, Mladost, Juventina, Vermegliano, Azzurra 3, Poggio, San Lorenzo, Begliano 2, Romana 0.
PRIHODNJE KOLO Italcantieri - Poggio, Romana Audax, Capriva - Brazzanese, Sa grado - Juventina, Piedimonte Azzurra, Sovodnje - Begliano, Ver megliano - San Lorenzo, Isonzo Mladost (v soboto, 31.11. ob 14.30) NAJBOLJŠI STRELCI 5 golov: Sammartino (Isonzo), 4 gole: Klanjšček (Juventina) in Tesolin (Audax), 3 gole: Kobal (Mladost) ter Lussu (San Lorenzo).
-pr-
OBVESTILA
.... iS
ŠZ Bor sporoča da bo seja glavnega odbora danes, 27. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu.
* # *
ŠD Polet
košarkarska sekcija sporoča, da so vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 16. nre treningi minibasketa. Vabljeni so novi igralci, ki se lahko direktno vpišejo v Prosvetnem domu na Opčinah ob urah treninga.
1.	— 1. Mastika
2. Neneid
2.	— 1. Pericles
2. Romano
3.	— 1. Zergan
2. Egypt
4.	— 1. Grolier
2. Nonmeia
5.	— 1. Finanza
2. Lavolda
6.	— 1. Offlimits
2. Cuvier
KVOTE 12 — 1.360.000 lir 11 —	74.000	lir
10 —	8,000	Ur
1 X
2
X
2
X
2
X
2
X
1
2
X
X
ŠZ Bor izreka Franki Koren ln njenim svojcem iskreno sožalje ob nenadni izgubi dragega očeta.
Košarkarska sekcija ŠZ Bor reka Franki ln Leotu Korenu in d gim sorodnikom iskreno sožalje izgubi očeta, oz. tasta Pavla Poul
Uredništvo uprava oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 8 57 23 Naročnina
Mesečno / 000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številko 5.50 diri. ob nedeljen 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00,
PRIMORSKI DNEVNIK
Postni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
Zo SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljutljono Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglas!	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 rmnr
27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih; povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
i r	član italijanske J
lz<Ja j a	ZTT 2veza časopisnih i
in t#*ka T ^Irst založnikov FIEG *
27. oktobro 1981 Odgovorni urednik Gorazd VhiI
TUDI MLADI IZ VRST CDU PODPIRAJO MIROVNO POLITIKO
SILOVITA EKSPLOZIJA PEKLENSKEGA STROJA V KRISTJANSKI ČETRTI BEJRUTA
MIROVNO GIBANJE VEDNO MOČNEJŠE Nov atentat v Libanonu TUDI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI po večdnevnem premoru
v™”"!
Prizadevanja za mir je občutili v vseh Ireh strankah zastopanih v parlamentu
(Dopisnik Dela <' za Primorski dnevnik)
BONN — Kaže, da bo 10 okto ber ib#l prišel v zgodovino Zvezne republike Nemčije kot eden izmed ključnih političnih datumov. Mirovna demonstracija v Bonnu se te za mnoge dokaj nepričakovano izkazana . kot f aza v razvoju giban ja ki v stremljenju k miru in k razorožitvi podila politične stalnice in vnaša nemajhno zmedo na lej tako čvrsto raz.meieno politično prizorišče. Vse tri v zveznem par lamentu zastopane stranke so prizadele spremembe. Čeprav najmoč ne je seveda socialne demokrate, ki so ciljem mirovnega gibanja nai bliže.
Pravo težo doga jan ia je mogoče oceniti po tem. kakšne posledice 'e manifestacija v korist mira pustila v kršeanskodemokratski uniji. Z j razliko od nenehno polemičnih no | banjih razmerij v SPD sta opazi tajski stranki veljali za vzor no j tranje enotnosti, solidarnosti ir. trdnosti navzeli, tudi teciai, ko je slo z.a občutljiva vprašanja o načinih, zagotavljanja varnosti Enotnost i '„''% mnenj je vključevala tud' podmla	1
tlek — mlade krščanske demokrate n/ ki matični organizaciji niso ponujali alternativ v nobenem izmed ključnih političnih vprašanj.
Od 10. oktobra letos ie tudi v CDU vse, drugače. «Ml;,da unija* se je na zadnjem kongresu v Kblnu spopadla z, odklonilnim stališčem matične stranke do mirovnega ei banja posebej značilno obračunala s predsednikom stranke Kohlom in pozvala k dialogu z. drugače rriisle timi. Vpiivni politiki v obeh unionističnih strankah (CDU jt pove žana z bavarsko krščanskosocialno unijo) so začeli razvijati zamisli, kako bi bilo mogoče stranko pri bližati privržencem novega gibanja } in zlasti mladi generaciji, takoj I nato so se v javnosti po javile notice o osebnih sporih. Bavarski ministrski predsednik Strauss še naprej vodi tisti del unije, ki šteje mirovno gibanje za delo sovjetske! propagande ali začetek »ljudske fronte* (pojem ima v /.R Nemčiji izraziti strašilni pomen, čeprav večina l.judi ne ve. kaj pomeni). Ge neralni sekretar krščanskih demo i b atov Geissler se ie na drugi strani razvil v zagovorniku razmisleka «■ »odpiranju* nasproti novostim v družbi, o pritegovanju vseh tistih, ki vidijo v sedanii usmeritvi CDU preveč vojaških prvin ravnotežja in premalo pripravljenosti na pogovore za znižanje ravni svetovne oboroženosti. Položaj v stranki se je zaostril zlasti za tu. ker ie pobuda za bonsko manifestacijo pri šla iz. vrst dveh evangeličank mi rovnih gibanj, ker so se z,borova n ja udeležili številni člani krščan-skodemokratske unije in ker ie na zborovanju govoril tudi mirovni •znanstvenik Machterseheimer Na stopi slednjega, ki z avtoriteto priznanega raziskovalca konfliktov in člana bavarske krščanskosocialne linije trdi da je v političnem pogledu treba storiti vse. da bi preprečili postavitev novih raket sred njega dosega v zahodni Evropi, so •že pred časom razburili stranko Da Machterseheimerja niso izključili. je pripisati samo preceni po litičnih posledic, ne nazadnje tudi možnega sklepa, da ie torei stranka za novo oboroževalno tekmo in proti miri, na nizki stopnji oboro-ženostl. če izključuj? mirovnega znanstvenika
Mirovno gibanje', ki v teku razvoja dobiva še druge značilne prvine, se ie izoblikovalo kljub izrecnemu odporu političnega esta-blishmenta v gibčno silo. ki se za riva v vse tri uveljavljene stran ke. Nekdo ie zapisai. da ima vsa-da stranka zdaj svetega Fpplerja (pobudnik mirovnega gibania med socialnimi demokrati) in svojo An-
nemarie Renger (socialnodemokrat ska podpredsednica parlamenta in govornik «trdega krila» v SPD). Vedno več privržencev imajo tudi nehote preroške besede Erharda Epplerja. ko je dejal, da «morda s tem gibanjem volitev ni mogoče dobiti, toda zanesljivo ni mogoče zmagati proti njemu*. Za krščan ske demokrate to sicer ne vel ja v taki meri kot za sociahie demokra c|os i te. ker so prvi med mladimi voliv-1 ci izrazito slabo zastopani, toda tudi oni še vprašujejo, ali stari pre-skušeni izračuni iz politične raču niče še veljajo. Kot konkretni de javnih negotovosti, ki deloma pooseblja odpor proti političnemu esta-blLsbmentu. se pojavliajo »zeleni* in drugi «alternativni» seznami. Ker so zvečine prešli preprosto fazo za-
nesenjaškega dobesednega varstva narave, se oblikujejo na sorodnih problemskih področjih kot oporišče vseh tistih, ki se v dosedanjem izboru političnih programov ne spoznajo več.
MOJCA DRČAR MURKO
BEOGRAD — Jugoslovanskega državljana, za katerega so po vrnitvi v domovino ugotovili, da je zbclel za kolero, o čemer je bila javnost obveščena 15. oktobra letos, so po uspešnem zdravljenju odpustili iz bolnišnice v Dobo ju. Zahvaljujoč se dobremu delovanju zdravstvene službe in sprejetim higien-sko-epidemioioškim ukrepom so. kot poudarjajo v zveznem komiteju za delo, zdravstvo in socialno varstvo, preprečili širjenje te bolezni.
Iti I **ll H Ml l*4t»l*MM*** •**•*•*•**•***••••***** l’'*®******* ••••***•* ***********H******* *•••••*••*•••*•*••••**•*•*** •*•••*•***•*'*•*
Mir največ ja dobrina
40 kilogramov trotila so baje nastavili arabski skrajneži kot povračilo za septembrske atentate
BEJRUT — Silovita eksplozija je včeraj dopoldne stresla kristjansko-maronitski predel Bejruta. Ob 10.15 po krajevnem času je v stanovanjski četrti Sin el Feil oksplodiral močnejši peklenski stroj, ki so ga neznanci skrili v avtomobil znamke bmvv parkiran pred prostori kinematografskega podjetja Baal-beck*. V eksploziji je bilo približno petnajst oseb huje ranjenih, zelo velika je tudi gmotna škoda. Po prvih ugotovitvah je uničenih najmanj petnajst avtomobilov, poškodovana so tudi pročelja bližnjih stavb in v širokem krogu so popokale vse šipe.
Izvedenci za streliva libanonske vojske, ki nadzoruje četrt, v katerem je eksplodiral peklenski stroj, menijo, da je bil le ta pripravljen s 40 kilogrami tritola. ki so ga obložili z železnimi ploščicami, kar je še povečalo razdiralno moč bombe. Glede na sr mo silovitost eksplozije je bilo število ranjenih med prebivalstvom presenetljivo majhno. To še posebej velja, če upoštevamo trditve preiskovalcev, ki so prepričani. da so teroristi nastavili in tudi pripravili peklenski stroj z namenom. da povzročijo pravi pokol med krajevnim prebivalstvom.
To je prvi bombni atentat po mesečnem premoru, bi je sledil številnim septembrskim eksplozijam v muslimanskih predelih, med katerimi je izgubilo življenje 137 oseb. 330 pa je bilo ranjenih. Odgovornost z.a te atentate ni prevzela posebfia oborožena skupina za izgon vseh tujcev iz Libanona. Ti agenti so bili zelo podobni včerajšnjemu, v vseh teh primerih so teroristi namreč skrili peklenske stroje v avtomobile. Zato številni politični opazovalci v Bejrutu ocenjujejo, da gre v tem primeru za povračilno akcijo muslimanskih oboroženih skupin Vsekakor ni mogoče izključiti tudi možnosti, da je vse atentate pripravila ista teroristična skupina, ki namerava ponovno razplamteti sovraštvo med libanonskimi kristjani in muslimani.
običajnim protestom zaradi orne jenega števila vpisov na krajevno univerzo. Tujcem, ki jih niso vpisali za to akademsko leto pa grozi, da se morajo vrniti v domovino. Precejšnji zaplet ob tem dejstvu predstavlja .ugotovitev, da jc večina iranskih študentov 'sovražna sedanjemu režimu, da bi ob povratku v domovino bržkone slabo končali.
VERONA — Iz še nepojasnjenih vzrokov je v včerajšnjih popoldanskih urah prišlo do hujše prometne nesreče na avtocesti »Seienissi-ma> pri Veroni. Tri osebe so izgubile življenje, več pa jih je bilo ranjenih. Avtocesto so za dali časa zaprli za ves promet.
Gost dim v maronitsko kristjanski četrti Bejruta po eksploziji peklenskega stroja	(Telefoto AP)
........................i......................................................................
NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU
Cankarjevi «Hlapci» v dveh postavitvah povsem različni, a obe vrhunski izvedbi
Eksperimentalna postavitev MGL in klasična uprizoritev Drame SNE ■ Prvi nastopi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta
(Od našega poročevalca)
n ah, Jermanovi politični na.-protni .	.	. ■ ki, pa seveda spremljalo dramo
MARIBOR - Cankarjevi Hlapci plavnepa junaka z različnimi občutki in natneni.
Jovanovičeva rezila ie
Gladovne stavke tujih študentov
Vlade zahodne Evrope bi najraje pozabile na mogočne pacifistične manifestacije preteklih dni, a zavest stotisočev in posnetki iz Rima. Londona in drugih mest ne bodo zbledeli	(Telefoto AP)
PESCARA — Še tri iranske študente so zaradi gladovne stavke sprejeli v bolnišnico v Chietiju. S tem je že petnajst študentov od štiridesetih stavkajočih v bolnišnici. Iranci so pred 10 dnevi pričeli z ne-
so temeljno delo slovenske drama-tifce in zato je vsako eksperimentiranje najbrž tvegano. Vsekakor pa jih je mogoče igrati tudi na drugačne, neklasične načine. O lem smo se prepričali v nedeljo na Borštnikovem srečanju v Mariboru, ko smo sledili Hlapcem v režiji Dušana Jovanoviča in v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega Srečali smo se s povsem svojevrstnim, tako rekoč dokumentarnim gledališčem. ki ie poskušalo Cankarjevega junaka Jermana skupaj s svetom njegovih oponentov in tragičnim polomom njegovega moralnopolitičnega aktivizma postavito še boli konkretne in jame okvire zgodovinske dobe. -kot jih ie mogoče razbirati v že ‘ako satirično nedvoumnem pisateljevem izvirni ku. Vse se doga ja v nekakšni športni areni, recimo v ljubljanskem Tivoliju. ko Jerman 'igra* svojo življenjsko vlogo, občinstvo na tribu-
Jt...........m,.......milili.........mi..............................
PO NEDELJSKIH IZGREDIH NA NOGOMETNIH IGRIŠČIH
Zajezitev nasilja ob množičnih prireditvah nerešljiva uganka za sociologe in policijo
Smrt nekega navijača pri Neaplju sprožila običajna, dokaj jalova razglabljanja
RIM — Imenujejo jih medeljske tolpe». zlasti zato. ker podivjajo predvsem ob praznikih, ko je na sporedu največ množičnih prireditev. Nogometna igrišča, diskoteke, javni'lokali, hipodromi so priložnosti kolektivnega razvedrila, ko najlažje pride do primerov izbruha nasilja, ki se zlahka spremenijo v prava pobalinska dejanja in prestopništvo.
V nedeljo je na primer na tribunali malega nogometnega igrišča v Somtni Vestiviani, kjer je bila na sporedu tekma amaterskega prvenstva. prišlo do hudih spopadov med navijači, kar je terjalo smrt neke-
..................
Orožje za upornike
Tajska policija je v Bangkoku zaplenila ogromne količine mupicije, ročnih bomb in avtomatskih pušk sovjetske izdelave, ki so bile bajt namenjene uporniškemu preenu Keren na severnem Tajskem
ga mladeniča, katerega ie v še nepojasnjenih okoliščinah ustrelil karabinjer. V Turinu so pred derbijem Juventus , Torino neznanci zabodli nekega mladeniča. V Perugii so razkačeni «ultras» obeh ekip uničili na desetine avtomobilov in avtobusov. Mestni prvoligaški derbi v Milanu se je še pred končnim sodnikovim žvižgom spremenil v pravcato korido. posledice katere so bile vidne tudi izven stadiona. Posamezne pojave nasilja so zabeležili tudi na drugih nogometnih igriščih, v dveh diskotekah in raznih zabaviščih širom po Italiji. Skratka, vsako nedeljo ista pesem. Nasilje, spopadi, ob koncu pa ne močno štetje škode in žrtev, ki so padle na »bojnem polju*.
Kje so vzroki za tako stanje? Kako odpraviti škodljiv družbeni pojav? Ponedeljkove časopisne strani so med »črno* in športno kroniko zelo radodarne s sociološkimi in podobnimi razglabljanji, kljub te mu pa ustreznih rešitev ni najti. Kako zajeziti pojav? Tega nihče ne zna povedati.
Poznavalci trdijo, da je to le po sledica prehitre rasti Italije, policija in karabinjerji pravijo, da je kljub preventivnim in varnostnim ukrepom, pojav zelo težko nadzorovati, sodstvo pa pravilno zatrjuje, da je sedanja zakonodaja lahko povsem kos »nedeljskemu nasilju*. Vsi pa soglašajo, da so neustrezne zlasti vzgojne inštitucije, kakršne so šola. družina in pa tudi sredstva množičnega obveščanja, ki so za medel j.ske tolpe*, vse prej kot primerni zgledi. Neki docent sociologije na rimski univerzi pravi: «V Italiji vlada stalna napetost med prebivalstvom, pri čemer niso iz vzeti niti stari niti otroci. Včasih, zlasti ko nastane gneča (kot na stadionih), ta napetost preseže obi čajno mero in |xistane obnašanje posameznika kolektivno, od tod pa sc poraja nasilje.*
Zakaj se nasilje pojavlja prav v Italiji, ue pa tudi v drugih državah, kjer je družbena rast mprda še večja? Rimski ,-sociolog daje eno slaven odgovor: v Italiji so pouianj
kljive zlasti tiste inštitucije, ki bi morale nasilje izkoreniniti. Pri tem ni prizanesel niti cerkvi in vsem drugim ustanovam, ki se bavijo s prostim časom državljanov.
Iskanje krivcev se nadaljuje tudi v vrstah športnih časnikarjev. Znani sodnik Gallucci, ki kljub zapo slenosti s preiskavo o loži P2 ali o petrolejskem škandalu, namenja del prostega časa nogometu pravi, da dnevno časopisje prerado pozablja na družbeno odgovorrost in vzgojno funkcijo in daje duška vsakovrstnim škodljivim polemikam, ki jih organizirane skupine nasilnežev izkoriščajo med nedeljskimi tekma-
mi kot pretvezo za spopade. Že res. vendar s'e nasilje ‘ne pojavlja samo med nogometnimi tekmami, temveč tudi ob množičnih glasbenih prireditvah in drugod. Pri tem pa seveda sredstva množičnega obveščanja nimajo nikakršne odgovornosti.
Kaj pa varnostne sile? Izgovorov je več. Preiščemo na tisoče navijačev ali sumljive obiskovalce rock koncertov, pravi neki funkcionar letečega oddelka rimske kvesture, vendar nasilja ne moremo kar tako omejiti. Izbruhne in razširi se povsem nepričakovano, tudi med najbolj miroljubnimi udeleženci prireditev.
nekaj povsem drugega od Hlapcev v Korunovi zamisli. ki smo iih gledali v soboto. Seveda se sama od sebe vsiljuje primerjava obeh uprizoritev. Tako o Cankarjevem tekstu v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane lahko rečemo leto, da ie bila veren odraz teksta vehkega slovenskega književnika. Igralci so na moč eksaktno in psihološko trdno uresničili dogajanje, ki se seveda vrti okrog znane zgodbe: volitve so. vsi mislijo, da bodo zmagali naprednjaki. pa so poraženi, zato sc ljudje spet n ognejo o konservativ nost, da bi bila koža čelu. Jerman kot neuklonljiva glava od kliubfi je naprej, da bi iz naroda hlapcev naredil narod Hudi.
Treba ie reči. da sta bili obe predstavi odlično podani Prva kol izrazito politično izpostavljena uprizoritev. druga pa kot malce spre menjen klasični mode! posredovanja Hlapcev. Igralci so ob tem znamenitem tekstu seveda prispevali in ustvarili like. ki bodo še naprej dajali užitka obiskovalcem gledališč.
Sočasno in vzporedno s Hlapci se je na malem odru -odvijala tud: nekakšna feministična bitka tržaških gledališčnikov 'Ženski na podeželju* v režiji Borisa Kobala. Občin sivo te'zelo toplo sprcieh igro Mirande Caharija in Lidije Kozlovič in seveda z veliko rečjo aleduiiško pripravljenostjo kot pri nas. S tem so se tudi začeli nekakšni «Dnevni SSG iz Trsta» na Borštnikovem sre Čanju, ki so sinoči imeli svoj vrhu nec z uprizoritvi jo Shakespearove komedije «Kar hočete.» v tekmovalnem programu in pa Coburnove <:Partije remija*, ki tu igrata jubilanta Zlata Rodoško ra in -Jožko Lukeš. Danes na bodo naši gledališčniki nastopali no raznih šolah, kjer bo igral tudi dobitnik lanski Borštnikovega prstana Rado Na-krst. kar bo seveda svojevrsten m pomemben dogodek. Danes bodo tržaški iaralci nastopili tudi v Slovenski Bistrici,
Sicer pa bo .današnji dan na Borštnikovem srečanju brez tekmovalnih predstav. Zato pa bo več nastopov del z drugih inaoslovan
s kih gledaliških festivalov. Tako bo Stcri ievo pozor ie na Borštnikovem srečanju 1981 predstavljala u-prizoritev, ki ie dobila nagrado za skratka. I najboljši dramski tekst — aSlike ža-
lostnih doživetij», Deane Leskovar v izvedbi beograjskega Ateljeja 212. Ob 23. uri pa bo v SNG Maribor svojevrstna montaža tekstov Shakespeara. Brechta. Borgesa. Zvona, Lainga in drugih avtorjev — tPra■ v-ijo, da je sova nekoč bila pekova hči* v izvedbi Zagrebške aledatišče skupine Acter "vod režijskim vodstvom (Radeta šerbeažiie*.
MARIJ ČUK
Prvo sneženje zamelo Alpe
ASCOLI PIČENO — Atentator na papeža Janeza Pavla U. Ali Agca je v zap'*‘U v kraju Marino del Trento pričel z gladovno stavko, ker hoče. da mu ga izročijo vatikanskim oblastem. Italijansko sodstvo ga je že obsodilo na dosmrtno ječo, Agca pa trdi. da ie razsodba neveljavna, da bi mu morali soditi vatikanski sodniki.
RIM — Prvi letošnji sneg je v teh dneh pobelil Alpe in najvišje vrhove Apeninov. Včeraj popoldne pa se je meja sneženja krepko pomaknila v doline, da je sinoči snežilo na Tridentinskem celo pod 51)0 metri. Na vseh gorskih cestah je obvezna zimska oprema, z gorskih prelazov pa že poročajo o prvih zastojih v prometu. V zimskošportnih središčih Veneta, Tridentinskega in Južne Tiiolske je zapadlo preko 30 centimetrov snega. Turistični operaterji upajo, da se bo sneženje nadaljevalo. Po izkušnjah zadnjih dveh let je tako zgodnemu sneženju sledilo daljše sušno obdobje, ki je hudo prizadelo smučarsko sezono. -
Obeti meteorologov za prihodnje dni opravičujejo optimizem in upanja turističnih operaterjev. Ta teden bo prišlo do razjasnitev šele v petek, v drugi polovici sobo!nega dne bo prišlo do novega poslabšanja. Že danes- bo po podatkih hidrometeorološkega zavoda Slovenije snežilo yse do 800 metrov nadmor-s-ke višine. Prvi sneg pa je že pobelil predgorja. Snežne kape sta si nadela tudi Nanos in Slavnik.
Kaže pa. da pri takih nenadnih prodorih izredno hladnega zraka, morje le malenkostno blaži nizke temperature. Včeraj je namreč snežilo v vsem genovskem zaledju. Dež pomešan s snegom je pestil celo obalo pri Savom. Po sedanjih podatkih ohladitve niso povzročile večje škode v kmetijstvu.
SIMPOZIJ OB ROBU BORŠTNIKOVIM SRCČANJA
NARODNOOSVOBODILNI BOJ V SLOVENSKI DRAMATIKI
MARIBOR — Ali dramatika oziroma tematika narodnoosvobodilne ga boja v slovenski dramatiki res zamira in zakaj? In zakaj je na to temo vendarle napisanih mnogo del. a je le skromno število izjemnih dosežkov? Ti dve vprašanji sta veljali za izhodišče referatu dr. Jožeta Koruze in diskusiji ob tem na simpoziju v mariborskem Domu družbenih organizacij na temo NOB v slovenski dramatiki. Dr. Koruza je o tem spregovoril s stališča literarne zgodovine hi teorije ter nanizal še vrsto oroblemov. ki jih poznejša diskusiia seveda ni mogla zapolniti, kvečiemu iih ie še razširila. Predavatelj ie tud> delal, da gre ob vsem tem še za specifično vprašanje snovi, ki ie prisotno v slovenski dramatiki iti ‘ie v niej odigrala vidno vlogo,’ čeprav mora-
18.000 lir
po 1. novembru 23.000 lir
vrednost zbirke po knjigarniških cenah	lir
Samo za prednaročnike Jadranskega koledarja
Letošnja zbirka;
JADRANSKI KOLEDAR ■ zbornik
Simon Gregorčič
POEZIJE 1882
Roman Firmani
ZADNJA DOLINA
Aldo Rupel
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJi
<
Dr. Draga Černelč
ALERGIJE
kupon-popust 8.000 lir
pri nakupu izdaj ZTT
mo na to snov gledati, iz več zornih kotov.
Res je. da najvidnejši dosežki se gaio v leta 1941-1913, teiuiar je tudi tam prihajala v dramatiko cela vrsta snovi in to na več načinov: gre za osebna doživetja in opažanja samih udeležencev: možne in prisotne pa so tudi vosreani-ške vloge, ki jih imajo memoarski zapisi udeležencev NOB: snov ie dostopna tudi v zgodovinskih obdelavah in arhiviranih dokumentih. Dramatika., hi ie nastajala med samim bojem, je bila naiboji neposredno in aktivno povezana s snovjo samo. V tem času se le zato moralo izoblikovati specifično gledališče. ki ie zgodovinsko najbolj dragocen dosežek in vrednota. Tako so nastajale enodejanke in skeči z ostro satiro in humorjem, ta čas na ie rodil, tudi gledališče naj-višiega formata na osvobojenem o-lemliu v Beli krajini, kar je dajalo možnost ustvarjanja večjih dramskih del. Aktivistična vloga gledališča pa je nu ina narekovala tudi poseben motiv, in sicer klic k angažiranju ljudstva, kar se na primer kaže v Hudi. uri Mateja Bo ra. Ob tem pa are opozorit: še na neki dru/ii rnkiv, ki ni samo poveličevanje boja partizano:	proti
okupatorju ampak are za motiv razkrinkavanja narodnega izdajalca. To sta centralna motiva, ki kažeta na takratno dramaturgijo.
Ta faza se narialime tudi v prvih povojnih letih, čeprav se intenzivnost le snovi sama v sebi razkolje. ker je aktivistična funkcija odpadla. Danes je tematika NOB v slovenski dramatiki močno zabrisana. nanjo gledajo pisci z distanco in ne udejanjajo več b'ia slovenskega ljudstva za svobodo, ampak stvar preraste v splošen človeški boj proti vojni. Koruza le tudi ugotovil. da bi bila za upodobitev o-bravvavane snovi na bol i primerna klasična drama, id se naslanja na Aristotelova izhodišča, vendar zaenkrat še ni videti premikov v tako ustvarjalnost.
V diskusiji ie bilo potem poudarjeno predvsem eno: dramatik mora biti v svojih pritadevanvh subjektivno in objektivno svoboden, brez zunanjih blokad in posegov, kajti \e tako bi lahko pisal o slavni epopeji slovenskega naroda in to tudi ua humoren način, s katerim bi obravnaval partizanstvo samo.
M. C.