GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „ E L K R O J" MOZIRJE Številka 3 Leto 1979 Glavni urednik: Vera Pečnik Naklada: 420 izvodov Tisk: Kinegraf Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. AKCIJA „NIČ NAS NE SME PRESENETITI” Tudi v naši DO smo se uspešno vključili v sklepno vajo akcije NNNP dne 29. 9. 1979, katera ni zajela samo ožje področje — KS ali občine, ampak celotno Slovenijo. Vsi so se zavedali, da je vaja učinkovala priprava ali preizkus pripravljenosti na tisto, kar se lahko zgodi vsak dan. Nemirna zemeljska krogla znotraj in zunaj vse pogosteje kaže svoje zobe. Svojo nemirnost dostikrat izraža s tem, da nas straši s potresi, saj so se v nekaj letih nazaj zvrstili kar štirje katastrofalni samo v naši državi. Pogoste poplave, drsenje tal, vulkani in druge nesreče, vznemirjajo ljudstvo cele zemeljske oble in v mnogih primerih zahtevajo ogromno materialno škodo in tudi ljudske žrtve. Toda to še ni vse; še večje strahote povzroča včasih človek. T o edino razumno bitje na zemlji lahko postane v hipu strašnej-še od vseh dosedanjih naravnih nesreč. Zemljo lahko spremeni v pekel ali ba-kljo z nekaj pritiski na gumb, ne zavedajo se posledic, katere niso nikoli ozdravljive. Takih primerov je bilo že veliko, žal so še tudi danes v svetu, povzročitelj je pa zopet človek — to edino razumno bitje sveta. O akciji NNNP imamo v delovni organizaciji ELKROJ izdelan "NAČRT AKTIVNOSTI", ki je bil sprejet na OLO in DS. Z njim so bili seznanjeni tudi samoupravni organi in družbeno politične organizacije ter KS Rečica, kamor spada naša DO, ravno tako pa tudi občinska konferenca SZDL Mozirje. Angažirali smo infor- mativna sredstva pri popularizaciji akcije preko našega glasila "KROJ" v številki 2/79 , kjer so bile podane osnovne besede in namen te akcije. Mislim, da ni bilo člana kolektiva, ki o akciji NNNP ne bi vedel popolnoma ničesar. To pa že zaradi tega, ker smo v DO že pred 29. 9. 1979, natanko 19. 9. 1979, organizirali in pripravili požar v proizvodnih prostorih, ki je imel isto obeležje, kakor bombni napad 29. 9. 1979. Na tej preizkusni akciji, ki ni bila v naprej pripravljena, je sodelovalo okrog 230 delavcev ( B izmena in režija ). Narodna zaščita je opravljala svojo dolžnost že vso noč, v ranih jutranjih urah pa je bila aktivirana kurirska služba, kateri je uspelo sklicati vse vodilne delavce v 40 minutah. Ob 8,40 uri se je začel valiti gost dim skozi proizvodnje prostore. Na znak zvonca in z besedo GORI, so ljudje nemudoma zapustili delovne mesta. Zunaj se je takoj formirala gasilska enota in skupina za pvro pomoč, kateri sta kljub gostemu dimu takoj stopili v akcijo. Morali so odklopiti vse izvore energije, omejiti požar ter nuditi prvo pomoč ponesrečenim. Moram poudariti tudi to, da je ta preizkusna akcija kljub vsemu rodila sadove. Na njej so se pokazale nekatere nepravilnosti, katere smo med posamezniki in še posebej z vodji enot dobro predisku-tirali in naredili podrobni plan za vsako enoto ali skupino za izvajanje skupne akcije NNNP 29. 9. 1979. Na ta dan je v dopoldanskem času delala A izmena (okrog 230 ljudi), katera je slišala od svojih sodelavk iz izmene B, kako je potekala akcija pri njih. Delovni dan, kakor vsak drugi, vendar poln skrbi in pričakovanja trenutka, v Ekipa, ki je pridno delovala v akciji NNNP katerem bo zatulila sirena. Vsak je po svoji dolžnosti že prej premislil, kaj bo storil ob sireni ali znaku za začetek zračnega napada. No, končno je nestrpno pričakovanje pretrgala sirena — začel se je bombni napad. Nastala je zmeda in enak prizor, katerega smo že enkrat videli, vendar tokrat je teklo vse bolj organizirano in brez napak. Proizvodni prostori, delno tudi ostali, so bili v momentu polni dima. Ni se zdržalo brez zaščitne maske. V eni minuti in 9 sekundah so bili prostori popolnoma prazni. Narodna zaščita je takoj prevzela nadzor nad objektom ter usmerjala ljudi in promet. Gasilska enota se je tokrat formirala nekoliko drugače in sicer v enoto za preprečevanje in nevtraliziranje požara ter v enoto za reševanje izpod ruševin. Delo je bilo zelo naporno, saj so morali uporabiti gasilne aparate, seveda vse pod zaščitno masko, katero so nekatere delavke nadele na obraz prvikrat. V enako težavnem položaju je bila ekipa za nudenje prve pomoči. Ranjeni so ostali v prostorih in jih je bilo treba najprej najti, nato pazljivo prenesti na dogovorjeno mesto in nuditi prvo pomoč. Solidarnost, enakopravnost in vzajemna odgovornost so temeljna načela, na podlagi katerih delavci uresničujemo samoupravo. Zavedati se moramo, da je dohodek, ki smo ga ustvarili, v denarni obliki priznanje za rezultate vloženega dela. Odvisen je od produktivnosti posameznega živega dela, kot tudi od mi- J. Dograjeno v srednjeročnem razdobju Ta skupina je štela 6 ljudi in dvoje nosil. Uspela je prenesti 4 ponesrečence iz prostorov v rekordnem času — 2 minuti in 24 sekund. Že v osmih minutah in 42 sekundah so bili ponesrečenci obvezani in pripravljeni za prevoz do najbližje zdravstvene postaje. Ob tej priliki so bile formirane še nekatere druge enote CZ, katere sicer niso praktično delale, vendar se je opazil tudi njihov vpliv in pripravljenost, da bi pristopile k izvajanju svojih nalog v dani situaciji. Sedaj, ko je akcija NNNP za nami, nam še preostane edino to, da resnično temeljito pretresemo vse nevšečnosti, katere so se pojavile pri prvi akciji, kije bila nepričakovana. Pri naprej predvi1 deni akciji nismo grešili, vemo, da bi vsak resničen zračni napad ali druga elemtarna nesreča bila ravno tako nepričakovana, zato mora biti vsak, vsak trenutek pripravljen, da ponovimo to, kar smo se naučili 29. 9. 1979. Predvsem lahko ugotavljamo, da je akcija v naši DO zelo uspela ter dala veliko pozitivnih presenečenj. Predsednik OLO in DS: Milan GABERC nulega dela. Vsi, ki delamo, moramo vedeti, da je dohodek osnova, da odločamo o pogojih in rezultatih svojega dela. Naše glavno merilo za uspešnost proizvodnje in celotnega poslovanja delovne organizacije je ravno delo. Od uspeha je odvisno tudi zadovoljevanje vseh osebnih in družbenih potreb ter osnova nadaljnjega načrtovanja. Ko ugotavljamo, da se izteka srednjeročno obdobje, lahko z veseljem ugotovimo, da smo z vestnim načrtovanjem (ki bi bilo lahko še boljše), s spremljanjem in analiziranjem poslovnih dogodkov, pripomogli k skladnemu in dinamičnemu razvoju naše delovne organizacije. S tem smo vsekakor prispevali svoj delež k boljšim rezultatom panoge kot celote pa čeprav smo po številu zaposlenih pravzaprav med manjšimi konfekcionarji (naša delovna organizacija je delovno in ne kapitalno intenzivna). S sprejetjem novega Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe, smo približali delitev sredstev za osebne dohodke, kolikor je zaenkrat sploh mogoče stvarnosti. Nagrajeni oziroma nenagrajeni naj bodo vsi — delavci v režiji in delavci v proizvodnji. Uravnilovke, ki je včasih bila prisotna, ne sme biti več. Vsak naj bo plačan po vloženem delu in po svojem trudu. Z začrtano poslovno politiko in z vestnim načrtovanjem, bomo omogočili resnično socialno varsnost vsem zaposlenim, Dobro gospodarjenje s sredstvi, ki so last vseh zajposelnih, nam b.o omogočalo, da bomo poskrbeli za vsakega delovnega človeka. Vse cilje, ki smo si jih zadali v našem srednjeročnem in nato letnih načrtih, ki so izhajali iz srednjeročnega načrta, toda so bili delno korigirani zaradi delnih sprememb ciljev poslovne politike naše DO, smo dosegli ali celo presegli. Pojdimo lepo po vrsti: 1. Za leto 1976 smo načrtovane količine presegli za 8 %, v letu 1977, kar za 36 %, 1978. za 6 % (z načrtom smo postali bolj ambiciozni in načrtovali z delom pri kooperantih), v letu 1979 pa smo do 30/6—1979 izpolnili fizični obseg proizvodnje točno 50 % — ravno toliko, kot zahteva naš plan. 2. Število zaposlenih seje povečevalo iz leta v leto po načrtu: skupno število zaposlenih smo presegli v letu 1976 za 1 %, 1977 spet za 1 %, v letu 1978 za 5 %, v letošnjem letu pa smo s številom zaposlenih v skladu z načrtom. Razveseljivo pri vseh teh podatkih je dejstvo, da se je naša produktivnost dvigala hitreje, kot je naraščalo število zaposlenih. Poudarila pa bi predvsem to, da načrtovanega števila delavcev v neposredni proizvodnji nismo dosegli v nobenem planskem letu in sicer se MIAIMI/MMIAIMIAIMIAlAAlAlAAlAIMlAIMlAIMiAlMIAlAAlAIMIAIMIAlAAlAlAAlAlA/llAlAAlAIMIMAAlAlAAlAlAA AAIAIAAIAIAAIAIAAIAIAAIAIAAIAI/VMMAAIAIAAIAIMIMAAIMAAIMAAIAIAAIAIAAIAIMIAIMIAIAAIAIAAIAIMIAIAAIAIAA Načrti, ki so se uresničili giblje od 1 — 6 % pod načrtovanim številom. Ta podatek nam dokazuje, da naši produktivni delavci iz leta v leto ustvarjajo precej več, kot smo od njih pričakovali. 3. Sredstva za osebne dohodke načrtujemo v skladu z resolucijo ter v skladu z letnimi in srednjeročnimi načrti ter samoupravnim sporazumom konfekcionarjev. Vsak delavec za večje vloženo delo dobi tudi večje plačilo, zato so v naši OD naraščali glede na večanje produktivnosti ter glede na doseženi dohodek iz leta v leto. Povprečni OD v letu 1976 — 4.188 din, v letu 1977 — 4.604 din, 1978 - 5.931 din; za letošnje leto načrtujemo povprečen OD 7.100'din. 4. Delo s kooperanti smo okrepili. Vse, kar nam uspe prodati na domačem in tujem tržišču ne uspemo narediti doma, zato moramo iskati kooperante. V letošnjem letu nam bodo predvidoma naredili okoli 400.000 kom od skupno načrtovanih 1.050.000 kom; v preteklih planskih letih smo obseg dela povečali nad vsa načrtovana pričakovanja. 5. Pri ugotavljanju celotnega prihodka je v posameznih planskih letih prišlo do večjih sprememb, zato so primerljivosti (čeprav smo jih prilagodili v kolikor je bilo mogoče) nekoliko nerealne. V letu 1976 smo presegli celotni prihodek za 4 %, dohodek za 10 % in čisti dohodek kar za 64 %. Delitev ČD je bila: za osebne dohodke in osebne prejemke za 28 % več kot smo načrtovali, za sredstva rezerv kar za 93 % več, za sklad skupne porabe 47 % nad načrtom in za poslovni sklad 87 % nad načrtovanim. Podobna slika se pojavlja v vseh ostalih letih. Leto 1977 : celotni prihodek za 28 % nad načrtom, dohodek za 22 %, čisti dohodek za 14 %. V letu 1978 — celotni prihodek je znašal že 226.663 tisoč din ali za 27 % več kot smo načrtovali. Dohodek je bil večji kar za 62 % in tudi čisti dohodek za 62 %. Delitev čistega dohodka v primerjavi s planom je bila naslednja: za osebne dohodke in prejemke 34 % več kot je v načrtu, za stanovanjsko izgradnjo je indeks 132, za neposredno svobodno menjavo dela 102, za sredstva rezerv 128, za sklad skupne porabe 110 in za poslovni sklad kar 312. Tudi v letu 1979 srednjeročni in letni načrt uresničujemo tako, da bomo konec leta lahko ponovno rekli, da smo vse, kar smo planirali dosegli — ne samo dosegli, temveč tudi presegli. 6. In še nekaj o načrtovani investicijski dejavnosti. Vse smo resnično realizirali — nič ni ostalo samo na papirju. Omenila bi le nekaj večjih stvari, ki so v korist nam vsem, vsem delovnim ljudem Elkroja. Zgradili smo upravno zgradbo z objektom družbene prehrane in organizirali tako, da se lahko prehranjujejo vsi zaposleni ter njihovi družinski člani (kosila). Nabavili smo osebni avto, kombije, pisarniško opremo. V letu 1979 smo začeli z izgradnjo nove, moderne proizvodne hale z vgrajenimi klimatskimi napravami, industrijske prodajalne in prizidka k upravni zgradbi. Vgrajene klimatske naprave in viseči transport Gradnja naše nove industrijske prodajalne na vseh proizvodnih trakovih naj bi omogočal delavcem čim lažje in tim bolj zdrave pogoje dela. Da bo nova investicija dokončana pa se moramo truditi vsi, da bomo 1. maj 1980. slavili delovno in zmagoslavno. Vera PEČNIK NOVEMU DIREKTORJU... Direktor IVAN KRAMER dipl. oec. S prvim oktobrom je prevzel dolžnosti direktorja naše delovne organizacije tov. Ivan Kramer, dipl. ekonomist. Tov. Kramer je Savinjčan, doma iz Ljubnega ob Savinji in izhaja iz delavsko kmečke družine. Kot izučen trgovec je nadaljeval študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani in diplomiral 1966 leta. Deset let je bil vodja finančno—računovodskega sektorja pri Lesni industriji Nazarje, nato krajši čas pri Trgovskem podjetju "Savinja" Mozirje in nazadnje v "GORENJE" Velenje kot direktor sektorja za ekonomiko in finance. V vseh letih je bil poleg svojega poklicnega dela tudi družbeno politično zelo aktiven. Že 20 let je član ZK, eno mandatno dobo je bil član ZKS občine Mozirje in predsednik Občinske konference SZDL Mozirje. Ob prihodu mu želimo, da bi se v naši delovni organizaciji dobro počutil, da bi skupaj s sodelavci uspešno in smelo zakrmaril v nova obzorja z jasnimi cilji in z zavestjo, da je kolektiv "Elkroja" sposoben uresničiti še tako težke naloge, saj pozna pota in cilje. UREDNIŠTVO NAŠA INVESTICIJA Dela na naši investiciji tečejo nekoliko počasneje, kot smo načrtovali. Kasni predvsem nabava strojne opreme zaradi uvoznih omejitev. Če lahko trdimo, da so uvozne omejitve nekaj, na kar nimamo dovolj vpliva, moramo priznati da tudi sami nismo storili vsega, kar bi morali, da bi bila investicija končana v predvidenem roku. Novi postavljeni roki nas zato tembolj obvezujejo. Za cilj smo si zadali, da bomo za delavski praznik 1. maj 1980 investicijo vključno z zunanjo ureditvijo končali tako, da bo že maja stekla proizvodnja v novih prostorih. Sklepi DS nas torej vse zavezujejo, še prav posebej strokovne službe. Za prvi maj bomo torej slavili novo delovno zmago! Le kakšna bo nova proizvodna hala ? DELO ID OOZS Za nami je nekaj več kot 6 mesecev odkar je bil izvoljen nov IO OOZS "El-kroj" Mozirje p.o. Prav je, da pregledamo in ocenimo, kakšno delo je bilo opravljeno v teh šestih mesecih (program dela OOZS je bil objavljen v zadnji številki KROJA), obenem pa si je pametno osvežiti spomin o nalogah, ki naj bi bile v ospredju zanimanja v zadnjih mesecih tega leta. Na vprašanje "kaj smo storili? " si moramo žal odgovoriti, da ne dovolj. Marsikaj zastavljenega se je zataknilo na pol poti, sem in tja pa je začrtana pot zavila vstran. In vzroki? Teh je več. Glavni vzrok je prav gotovo pomanjkanje časa, kajti naša DO zaposluje predvsem žensko delovno silo, ki pa ima v popoldanskem oz. dopoldanskem času še precej drugih obveznosti. Drugi faktor, ki negativno vpliva na večjo aktivnost OOZS je prav gotovo premajhna uspo- sobljenost sindikalnega delavca. V prihodnje se bomo morali bolj posvetiti vprašanju: kako usposobiti sindikalnega delavca, da bo lažje in bolj kvalificirano opravljal svoje delo? Večkrat ugotavljam, da se najpogosteje vrtimo ob ugotavljanju istih problemov. Pri samem ugotavljanju smo sicer še kar uspešni, težave pa nastanejo, ko bi se morali prav organizirati, da bi bili kos vsem zadevam, ki nam niso pogodu. Zdi se mi, da bomo morali biti v prihodnje še bolj pozorni do tega, da bomo sposobni izoblikovati svoja stališča do najbolj življenskih vprašanj naših delavk in delavcev. To pa seveda zahteva polno mero odgovornosti, strokovnosti in poznavanja problemov. Če bomo hoteli doseči večjo učinkovitost svojega dela, bomo o teh stvareh morali tudi več razmišljati. OB ODHODU... Zadnjega septembra je odšel od nas dolgoletni član naše delovne organizacije, direktor tov. Alfred BOŽIČ. Vseh 13 let je uspešno vodil delovno organizacijo in odšel je na lastno željo, da lahko nastopi novo službeno dolžnost. Ob slovesu ni težko izbirati pravih besed, da bi lahko prikazali vse tisto, kar je v teh letih storil za kolektiv kot dober gospodar. Njegovo delovno uspešnost in zavzetost je kazala delovna organizacija sama s svojo nenehno rastjo v vseh teh letih, ko se je iz majhnega kolektiva razvilo sodobno konfekcijsko podjetje, ki je po rezultatih dela na vrhu slovenskih konfekcionarjev. Resje, da je ta uspeh odraz dela, zavzetosti in trdne volje celotnega kolektiva. Pa vendar smo pri tem poletu potrebovali dobrega vodiča, ki ni izgubil vajeti iz rok, pa čeprav je bilo treba večkrat krepkeje pritegniti in se ne ozirati. Ob odhodu mu želimo, da bi tudi v novi delovni sredini pokazal svoje znanje in sposobnosti. UREDNIŠTVO g5g5g5g5g5g3g5g5g5gSg5§5g5g; :gggggg§ggg§ggg§ggg§ggg§gggg; :oo0o0o0o0o0o0o0o0o0o0o0o°o0< liiiliilSili! lllllllllliil MM Kako lahko OOZS vpliva k uresničevanju življenjskih in delovnih interesov delavca? Odgovor je eden: z množično in konkretno dejavnostjo. Konkretnost kot načelo sindikalne organiziranosti in delovanja pomeni, da moramo pri vsaki nalogi odgovoriti na več konkretnih vprašanj: 1. KAJ hočemo ali moramo storiti? 2. KAKO bomo opravili to nalogo? 3. KDO bo opravil to nalogo (organ ali posameznik)? 4. KDAJ bo naloga opravljena? Ob vseh teh vprašanjih moramo vedno imeti še odgovor na vprašanje: 5. ZAKAJ, da bomo vedeli, ali smo izbrali najboljšo rešitev. In katere naloge iz svojega programa dela za leto 1979 je OOZS v teh šestih mesecih uresničila? — razprava o dokumentih republiškega sveta ZS: Pridobivanje in razpo- rej a nje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela — sodelovanje pri obravnavi periodičnega obračuna po delovnih enotah, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Podajanje predlogov in pobud. — sodelovanje pri javni razpravi o predlogu usmerjenega izobraževanja — tekoče je spremljala gospodarsko gibanje — sodelovanje v postopku kadrovanja delavca s posebnimi pooblastili in nalogami (individualni poslovodni organ) — sodelovanje pri razreševanju stanovanjske problematike delavcev — organizacija in sodelovanje v različnih sindikalnih in športnih igrah — organizacija operne predstave "DON PASCOUALL" — organizacija izleta — sodelovanje pri nabavi ozimnice Kako smo zavestni? ZK ima svojo zgodovinsko vrednost ne samo pri nas, temveč tudi v velikem delu sveta. Če se vrnemo samo malo nazaj lahko vidimo, kakšne sledove pušča za sabo ZK s svojim delovanjem, kaj je vse žrtvovala, da bi mi danes mogli v miru in svobodi nadaljevati, kar so pred nekaj desetletji začeli. Napredek, ki smo ga dosegli, najbrž ne bi bil ust-varljiv, če pri teh ljudeh ne bi bila prisotna maksimalna zavest, visoka morala in karakter. Današnji komunisti in tudi vsi ostali državljani naše socialistične in neodvisne države bi morali spoštovati ime ZK, in s svojo vestjo in delom morali dokazati, da se zavedamo pomembnosti imena ZK. Ni dovolj biti samo član ZK in imeti izkaznico, ter plačati članarino ampak je to nekaj večjega, kar se ne da meriti z materialno osnovo. Vsi naši delovni ljudje, a posebej člani ZK bi morali biti zvesti sami sebi in drugim, morali bi biti širše razgledani, humani, borbeni za pravice ter ostro in dosledno negirati krivice. Na žalost večina naših članov ZK ni toliko zavestna, ali je zavestna, pa je melanholična do dogajanj okrog nas. S to razlago nimam namena koga žaliti ali poimensko kritizirati, ampak cilj tega je, da bi v bodoče vsi člani ZK bili — organizacija raznih drugih sindikalnih akcij Temeljne naloge našega dela, ki naj bi bile v ospredju zanimanja v zadnjih mesecih tega leta pa so: 1. Nadaljevati z uresničevanjem pomembnih družbenih nalog, ki so že sprejete v programu dela 2. Pravočasno vključevati nove aktualne družbene naloge, pomembne za utrjevanje družbenoekonom-' skega položaja delavca ter za celovito uresničevanje vseh njegovih pra-vic.obveznosti in odgovornosti. 3. Nadaljnje utrjevanje demokratizacije našega delovanja ter s tem tudi povečanje naše odgovornosti in učinkovitosti pri uresničevanju sprejetih nalog. Dela, kakor vidimo, ne bo zmanjkalo. Veliko časa in naporov bomo morali še vložiti, če bomo hoteli uresničiti naloge, ki smo si jih zadali. Alenka ŽAGAR bolj aktivni, da se udeležujejo sestankov, da so prisotni na celi fronti dogajanj, da bodo za vzgled svoji sredini v kateri se nahajajo. Verjamem, da bo teh nekaj vrst, napisanih v Kroju, vzpodbudilo ne samo člane ZK, ampak tudi ostale delavce našega kolektiva, da razmislijo o svoji zavesti do sebe, svojega sodelavca, do svojega dela na svojem delovnem mestu, do vsega tistega, kar je koristno in dobro za človeka in za naš kolektiv. Sekretar Z K Drago Šaponjič Beseda urednice PRED VAMI leži nova številka KROJA. Upam, pravzaprav trdim, da bo odslej vsak mesec med vami. Spet pov-darjam, da je ta časopis vaš, da se oglašate vanj, ali pa nam zastavljate vprašanja, da bomo vam nanje odgovorili. Glasilo mora biti orožje v rokah delavcev! To so besede, ki jih često slišimo. Zato še enkrat: SODELUJTE V VAŠEM GLASILU ! VAŠA UREDNICA VSI NA IZLET Petek 21. 9. Ura je glasno zabrnela in še isti trenutek sem bila pokonci. Še petnajst minut in ura bo štiri! Z vso naglico, kolikor jo pač premoreš v tistih zgodnjih jutranjih urah, sem se oblekla (za vse ostalo že ni bilo več časa), zgrabila prtljago in že tekla proti avtobusni postaji. Bilo je to temno in tiho jutro. Tudi mraz nam ni prizanesel. Jutranjo tišino dveh dolin je pretrgalo avtobusno brnenje od Nazarij do Gornjega Grada, preko Radmirja do Ljubnega ter nazaj do Mozirja. Tu so še vstopili naši zadnji potniki, med njimi tudi vodič Matjaž in že smo se peljali proti Celju. Promet je postajal vse gostejši. Postajalo pa je tudi vse svetlejše in prvi sončni žarki so se začeli prebujati in upirati v šipe našega avtobusa. Med tem časom, ko smo se vozili skozi Radeče proti Krškem, se je v zadnjem delu avtobusa prikazala steklenica vinjaka in naši obrazi so ob pogledu nanjo postali nasmejani. Kmalu za tem je zadonela lepa slovenska pesem, nato druga, tretja, četrta ... vse do prijetne gostilne ob cesti proti Plitvicam. Tam smo si ob „ špricerju" nabrali novih moči, v avtobusu zapeli še nekaj pesmi in že smo se znašli v nacionalnem parku Plitvice. Tu smo si ogledali zgornja jezera tega parka, ki so za vsakega obiskovalca zares zanimiva. Po kosilu v samopostrežni restavraciji smo nadaljevali pot do Jablanca. V avtobusu je postajalo vse bolj vroče (nevem ali zaradi sonca ali ......) tako, da smo nekateri že začeli slačiti zgornje dele obleke. Še bolj vroče pa nam je postalo na trajektu v Jablancu, ko je za naš avtobus skoraj zmanjkalo prostora. ..Počakali boste, da se vrne trajekt nazaj po vas" nam je povedal tamkajšnji uslužbenec kljub temu, da smo bili tam že peti po vrstnem redu. S pomočjo vrlih ravenskih dimnikarjev, ki so ravno tako potovali na Rab, smo se le uspeli vkrcati. Kmalu za tem smo se ustavili v Loparju, v hotelskem naselju SAN MARINO in se utrujeni od dolge vožnje namestili v svoje sobe. Sprva smo bili nekoliko razočarani, ker ni bilo v hotelu glasbe, potem pa se nam je miren spanec le dobro prilegel. Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali v Kampor in si ogledali znano grobišče, kjer je med II. svetovno vojno padlo več kot 150.000 Slovencev. Škoda le, da je deževalo. Nazaj grede smo se ustavili v mestu Rabu, kjer smo lahko kupili tudi nekaj spominkov za svojce in prijatelje. Sobotni popoldan In naslednje leto ? je bil nato prost in vsak pa svoje si je krajšal čas. Nekateri so se kljub slabemu vremenu kopali, drugi so ta čas porabili za sprehode ob zares čudoviti obali, tretji pa so se zabavali ob kozarčku primorskega vina. Zvečer smo se vsi skupaj odpeljali nazaj v mesto Rab in zaplesali ob prijetnih zvokih melodij. Da je naše vzdušje bilo popolnejše, so veseli muzikantje zaigrali tudi naše domače pesmi. Ob pozni.večerni uri smo se željni počitka vrnili v naš hotel in sladko zaspali. Nedelja. Lepo, sončno jutro je bilo. Le veter je kdaj pa kdaj rahlo zapihal, kakor da nas bi hotel spomniti, da je prišel čas našega odhoda domov. Da, domov. Tam nas čakajo mame, očetje, možje, otroci...... Da, vsi nas tam čakajo. I n že je bila ura dvanajst, ko se je naš avtobus počasi spuščal po bregu navzdol proti Mišnja-ku, kjer smo se vkrcali na trajekt in nadaljevali vožnjo domov. Lepo je bilo. ,,Še bomo šli na tak in podoben sindikalni izlet", so se slišale besede na avtobusu, ko smo se bližali Mozirju. ŽAGAR Alenka RAB — koncentracijsko taborišče IN KAKO JE BILO S TISTIMI, KI SO BILI NA ENODNEVNEM IZLETU? Budilke so nas nesrečnike zbudile 22. septembra v zgodnjih jutranjih urah. Bilo je hladno; mislili smo le na to, da bi bilo lepo vreme, da nas ne bi zeblo, in še in še. Sicer pa si je najbrž vsak rekel: ,,En dan bom že zdržal pa če še je, oziroma bo tako hudo". Bili so kar trije avtobusi z dvema prijetnima vodičkama in vodičem. Vsi so se potrudili (ne smemo pozabiti šoferjev), daje bilo na izletu resnično lepo. Ko smo vstali, je bilo še temno; v avtobusih se je oglašalo petje, tu in tam je kdo povedal kakšen dober ,,vic" in že se je zdanilo. Sindikat je medtem preskrbel za oživljanje z osvežilnimi jutranjimi ,,sokovi", kar je kmalu obrodilo sadove: vse v avtobusu je postalo bolj živahno in glasno. Po prihodu na grad Štatenberg (bil je čudovit, čeprav smo nekaj turistov pregnali iz postelj, ki so bile še kar tople — in žal izdelek sodobne dobe, ki nikakor ni sovpadalo s starinskim slogom stoletja, v katerem je zgrajen grad) smo si malce oddahnili (uganite kje? ), nato nadaljevali pot na Ptujsko goro. Po ogledu čudovite cerkve, so se naši vrli možje — in tudi dekleta — malce podprli v gostilnici ob vznožju obzidja, nato spet pesem, smeh in šale, vožnja v avtobusu in na pokušnjo vina in malico v kopališče TERME v bližini Lendave. Malica in vino — vsega je bilo dovolj — kdor ni bil s tistim zadovoljen, kar je bilo zastonj, si je dokupil po ugodnih cenah kaj tekočega v beli ali črni barvi. Steklenice so se lahko odnesle domov — seveda, če so dom dočakale, saj se je v avtobusih tudi,.točilo". In nato odhod v gostišče BOBRI, ki je zgrajeno na kolišču na mrtvem rokavu Mure. Romantika, da ji ni para, kosilo pa tudi tako dobro, da je bilo skoraj v naših želodcih „romantič-no", posebno, če je človek dolil kaj tekočega. Tam se je pričelo splošno rajanje; muzikantje nam niso dali miru — najbrž so kar vse srbele pete. Z družabnimi igrami so še popestrili veselo razpoloženje. Popoldan je minil tako hitro, da se še zavedeli nismo, ko smo morali povečerjati in počasi oditi proti avtobusom in domov med naše redne, dnevne skrbi. Bil je lep dan, da smo pozabili na težave in zaživeli brezskrbno in veselo. Še bomo šli, zato organizacija sindikata: že danes razmišljaj, kam nas boš peljala prihodnje leto! Vera PEČNIK Nekaj vprašanj o izletu INTERVJU Z UDELEŽENCI IZLETA VODILA ALENKA ŽAGAR Zakaj ste se odločili za trodnevni oz. enodnevni izlet? Ali vam je bil izlet všeč in kako ste bili zadovoljni z organizacijo izleta? Kakšen izlet želite v naslednjem letu? MREVLJE Linko — upokojenec I Vedno sem bil zadovoljen z vašimi izleti in sem se jih vedno tudi udeleževal, predvsem trodnevne izlete. Večdnevnih izletov se udeležujem predvsem zato, ker me zanimajo kraji in ljudje v domovini in tujini. Moram reči, da mi je bil izlet zelo všeč. Zadovoljen sem bil tako z organizacijo vašega sindikata kot z organizacijo turistične agencije ,,Izletnik" Celje. Kljub temu, da ne delam več v vaši DO sem bil o vsemu pravočasno obveščen. In kam drugo leto? Rad grem povsod. Če me boste drugo leto še povabili se bom izleta zelo rad udeležil, kajti še vedno imam rad ,,svoj" kolektiv. POLAK Breda Enodnevnega izleta sem se udeležila predvsem zaradi pomanjkanja časa. Dokler sem bila še sama sem se vedno udeleževala trodnevnih izletov in bila vedno zadovoljnja. Všeč mi je bila predvsem relacija, pa tudi organizacija izleta je bila zelo dobra. Tudi drugo leto se bom izleta sigurno udeležila, če ne trodnevnega pa enodnevnega. Želim, da bi organizirali izlet po Jugoslaviji. izletov še udeleževala. Predvsem enodnevnih in sicer po domovini, saj za tujino je en dan premalo. JERAJ Anica Kadar potuješ dlje časa, vidiš več zanimivosti, spoznaš več ljudi in njih življenja. To je bil tudi vzrok, da sem se odločila za 3—dnevni izlet. Letošnji izlet mi je bil zelo všeč in želim, da bi bilo še več takih izletov. Z organizacijo sem bila zadovoljna. Tudi drugo leto se bom udeležila 3—dnevnega izleta, bodi si po domovini ali tujini. Rada pa bi, da bi bil izlet po Jugoslaviji, saj je še mnogo zanimivih stvari, ki jih ne poznamo. REMIC Anica Varstvo sina je bil glavni vzrok, da sem se udeležila enodnevnega izleta, ki pa mi je bil zelo všeč. Vzdušje je bilo čudovito in nikjer ni manjkalo naše dobre volje. Takih izletov si še želim. Organizacija našega sindikata in Izletnika je bila zelo dobra. T udi v bodoče se bom MAROVT llona Za trodnevni izlet sem se odločila predvsem zato, da sem vsaj za nekaj časa spremenila okolje in se popolnoma izključila od dela doma in v službi. Odkar sem zaposlena v Elkroju je to moj drugi sindikalni izlet in bil mi je zelo všeč. Tudi z organizacijo izleta sem bila zadovoljna in odslej naprej se bom izletov vedno udeleževala. Želim, da bi drugo leto organizirali izlet bolj zgodaj in v tujino — Madžarsko. Tudi tam je mnogo zanimivega. Čeprav sem po rodu madžarka, svoje domovine še nisem videla. BELE Milan Ker so se vse sodelavke iz likalnice udeležile enodnevnega izleta sem se zanj odločil tudi jaz. V današnjem tempu življenja si en dan človek že še privošči za izlet, več dni pa je že bolj težko. Letošnji izlet mi je bil zelo všeč. Zadovoljen sem bil z organizacijo našega sindikata, pravtako z organizacijo Izletnika vsa pohvala pa gre tudi dobremu šoferju in vodiču. Verjetno se bom izletov še udeleževal, predvsem enodnevnih, zato želim, da bi tudi drugo leto organizirali prijeten enodnevni izlet po domovini. DAN, TEDEN IN LETO OTROKA Šest milijonov otrok živi v bedi in pomanjkanju, dvesto milijonov jih gladu-je, sto milijonov nima možnosti obiskovati šolo. Deset milijonov otrok umre od lakote vsako leto. Pošastne številke, ki nam govorijo, da je na svetu treba le miru in otroci bi bili lahko srečni. Zato pa je treba spremeniti svet. Ali je res problem naših otrok samo v tem, da poskrbimo za njihov gmotni položaj in da ga česa naučimo? Geslo „Za mirno in srečno prihodnost vseh otrok" vključuje res to, da bomo v miru in sreči živeli. Toda kaj ostane v nas človeškega, če smo sami izgubljeni v množici prav tako izgubljenih posameznikov, ki nimajo možnosti, da bi bili sami sebi gospodarji. Mirna in srečna prihodnost otrok bo le tedaj, kadar bo že danes vključeno prizadevanje za polnost človeka in njegovo svobodo vred. Kako smo aktivni? Slavka PLANOVŠEK SKLEPI 9. SEJE POSLOVNEGA SVETA 1. SKLEP Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje PS. 2. SKLEP Odobrijo se stanovanjski krediti za posameznika v višini, kot sledi: pod točko a): 1. Pavlin Janez 200.000 din 2. Gurman Josip 100.000 din 3. Milanov Kosta 100.000 din 4. Štrucl Zora 200.000 din 5. Zavolovšek T oni 40.000 din 6. Mandelc Ivanka 30.000 din Skupaj 670.000 din pod točko b): 1. Slemenšek Franc 150.000 din 2. Štiglic Janez 200.000 din 3. Atelšek Marica 100.000 din 4. Cigale Marta 180.000 din 5. Krivec Marija 180.000 din 6. Žunter Milena 180.000 din 7. Reberčnik Jelka 150.000 din 8. Kopušar Berta 40 000 din 9. Toplak Darinka 100.000 din 10. Grlica Marija 120.000 din 11. Remic Tatjana 100.000 din Skupaj 1.500,000 din pod točko c): 1. Benedik Slavka 50 000 din 2. Čeplak Francka 50.000 din 3. Dešman Jana 120.000 din 4. Planovšek Slavka 50.000 din 5. Bevc Fanika 40.000 din 6 Brezovnik Marija 30.000 din 7. Brezovnik Tončka 30.000 din 8. Britovšek Lojzka 40.000 din 9. Cajner Marija 40.000 din 10. Fludernik Marija 30.000 din 11. Forštner Nande 30.000 din 12. Govek Ela 30 000 din 13. Jeraj Olga 30.000 din 14. Kašuba Marija 70.000 din 15. Kolenc Francka 30.000 din 16. Kos Vera 60.000 din 17 Kotnik Ida 40 000 din 18. Letojno Cveta 50.000 din 19. Levar Franc 40.000 din 20. Marovt Angela 30.000 din 21 Pečnik Dora 30 000 din 22. Planovšek Magda 40 000 din 23. Rajter Janez 30.000 din 24. Usar Majda 40.000 din 25. Završnik Rozika 40 000 din 26. Bele Marija — 27 40 000 din 27. Blekač Olga 60.000 din 28. Farbaš Vera 40.000 din 29. Hriberšek Kristina 50.000 din 30. Kolar Berta 40.000 din 31. Mikek Fanika 50.000 din 32. Potočnik Branka 50.000 din 33. Trbovšek Marija 40.000 din 16. Grudnik Erna 34. Ugovšek Zofka 40.000 din 17. Klančnik Ana 35. Završnik Ljudmila 30.000 din 18. Mrazovič Marija 36. Žvipelj Pepca 40.000 din 19. Pečnik Danica 37. Žunter Marija 40.000 din 20. T rbovšek Olga Skupaj 1.590.000 din 21. Turk Pepca 22 VVeiss Jožica 23. Vrhovnik Marija SKUPAJ: a+b+c 3.760.000 din 24. Čopar Poldica 25. Fajdiga Fanika 26. Kovačič Mirko Iz sredstev za stanovanjske kredite, ki 27. Rebič Ana niso bila izkoriščena v letu 1978 pa prejmejo: I 1. Krsnik Milena 100.000 din LB Mozirje 2. Novak Ivanka 50.000 din LB Mozirje 3. Ogradi Francka 70.000 din Elkroj 4. Podsedenšek M iha 30.000 din Elkroj 5. Steblovnik Marija 27.500 din LB Mozirje 6. Tiršek Ana 20.000 din Elkroj 7. Laznik Agica 20.000 din Elkroj Skupaj 317.500 din 3. SKLEP 28. Štrukelj Ludvik Prošnjam za stanovanjski kredit nas- 29. Urbanc Marija lednjih delavcev se ne ugodi: 30. Zager Alojzija 1. Romih Vili 4. SKLEP 2. Mandelc Zvonka 3. Nadlučnik Vera Prošnjam za stanovanjske kredite nas- 4. Poznič Cvetka lednjih delavcev se ne ugodi, ker niso 5. Zagradišnik Ivanka predložili zahtevane dokumentacije: 6. F iršt Marjana 1. Atelšek Jožica 7. Gornik Jožica 2. Čeplak Ana 8. Potočnik Anica 3. G loj ek Marta 9. Praznik Olga 4. Fludernik Marjeta 10. Skornšek Mija 5. Navodnik Francka 11. Vrhovnik Greta 6. Semprimožnik Angela 12. Bele Vida 7. Velam Marta 13. Berzelak Vida 8. Zagožen Anton 14. Bezovšek Malika 9. Žagar Majda 15. Goltnik Marija 10. Železnik Majda Strošek Plan Absol. poveč. Rebalans Porabljen drug material — skladišče Porabljen drug material — režija 100.000 50.000 20.000 30.000 120.000 80.000 Stroški za naročnino časopisov, revij 35.000 40.000 75.000 Dnevnice za služb, pot v Jugoslaviji 600.000 132.000 732.000 Stroški nočnin v Jugoslaviji 200.000 70.000 270.000 Dnevnice za sl. potov, v tujino 45.000 45.000 90.000 Poročilo stroškov prevoza na delo 400.000 40.000 440.000 Nadomestilo za osebni avto 1.000.000 500.000 1.500.000 Nadomestilo stroš. pot. v tujino 50.000 100.000 150.000 SKLEPI 10. SEJE POSLOVNEGA SVETA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z 9. seje PS, kot je bilo podano na seji PS. 2. SKLEP: Delavskemu svetu se predlaga, da spremeni plan kadrov v tem smislu, da se poveča število delavcev za enega na delovnem mestu kuharice in na delovnem mestu komisionar v skladišču surovin. 3. SKLEP: Vodja PAIS naj pripravi skupaj z vodji sektorjev rebalans tistih fiksnih stroškov, ki so upravičeno porasli. 4. SKLEP: Od 1/9—1979 dalje se poveča cena za kosila od 25,00 na 35,00 din. 5. SKLEP: S 1/10—1979 mora kuhinja zaračunati malice, ki jih izdaja delavcem izven rednega delovnega časa po ceni, ki je določena za malice, ker pripada regres za malice samo za redni delovni čas. 6. SKLEP: Tov. Antonu Napotniku se odobri službeno potovanje v Zahodno Nemčijo v Bielefeld v času od 8. do 29/9—1979. Tam bo na specializaciji v firmi Diir-kopp. DO Elkroj Mozirje p. o. mu bo plačala potne stroške in dnevnice v višini 30 % od cele dnevnice v devizah. 7. SKLEP: Tov. Milanu Gabercu, Janezu Rajterju in Antonu Zavolovšku se odobri službeno potovanje v Zahodno Nemčijo v Koln in Hanover v času od 28/9—1979 do 3/10—1979, kjer si bodo ogledali razstavi strojev IMB in ITMA. 8. SKLEP: Sprejme se osnutek spremembe in dopolnitve pravilnika o ugotavljanju in sistemizaciji del in nalog v delovni organizaciji in se daje kot predlog v javno razpravo. SKLEPI 11. SEJE POSLOVNEGA SVETA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z 10. seje PS v besedilu, kot je bilo podano na seji PS. 2. SKLEP: DS se predlaga, da sprejme predlog za spremembo plana naslednjih fiksnih stroškov: 3. SKLEP: Osnutek spremembe pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe se sprejme kot predlog in se daje v javno razpravo. 4. SKLEP: Neizkoriščena kreditna sredstva za sta- novanjsko izgradnjo v višini 140.000 din pri LB in 100.000 pri E Ikroju se razdelijo delavcem, ki so že prosili za stanovanjski kredit po zadnjem razpisu. 5. SKLEP: Spodaj navedenim delavcem se dodeli stanovanjski kredit, kot sledi:^ 6. SKLEP: Imenuje se komisija za pregled namenskega koriščenja stanovanjskih kreditov v naslednjem sestavu: 1. Rojten Jelka — predsednik 2. Pintarič Gizela — član 3. Šimenc Alojz — član SKLEPI 20. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje DS. 2. SKLEP: Spremeni se razdelitev kreditov za st. izgradnjo za naslednje delavce: Priimek in ime Kredit Obrestna mera Doba vračanja v letih Kredit odobren pri Vrhovnik Marija 30.000 4 % 19 LB Gornik Joža 30.000 4% 19 LB Firšt Marjana 30.000' 4 % 6 Elkroj Bezovšek Malika 30.000 4 % 6 E Ikroj Štrukelj Ludvik 30.000 4% 19 LB Turk Pepca 20.000 4% 19 LB 10.000 4% 6 Elkroj Vrhovnik Greta 30.000 4 % 19 LB Urbanc Marija . 30.000 4 % 19 LB SKLEPI 19. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje DS. 2. SKLEP: Plan koriščenja sredstev za reklamo se spremeni v toliko, da se črta postavka sejmi, ker ne spada k sredstvom za reklamo. 3. SKLEP: Predlog za zazidavo dodatnih prostorov za skladišče pomožnega materiala in likalnice ter prestavitev strojnice za klima naprave se ne osvoji. Osvoji pa se dodatna investicija v kotlovnico za nov kotel, cisterno in vode v znesku 1,200.000,00 din. 4. SKLEP: Sprejme se predlog sklepa za izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1980 - 1985. Za p. št. Priimek in ime Po sklepu PS Po sklepu DS 1. Cigale Marta 180.000 170.000 2. Krivec Marija 180.000 170.000 3. Žunter Milena 180.000 170.000 4. Čeplak Francka 50.000 110.000 5. Brezovnik Marija 30.000 20.000 6. Brezovnik Tončka 30.000 20.000 7. Fludernik Marija 30.000 20.000 8. Forštner Nande 30.000 20.000 9. Govek Ela 30.000 20.000 10. Grudnik Erna — 30.000 11. Jeraj Olga 30.000 20.000 12. Kolenc Francka 30.000 20.000 13. Marovt Angela 30.000 20.000 14. Nadlučnik Vera — 50.000 15. Pečnik Dora 30.000 20.000 16. Raj ter Janez 30.000 20.000 17. Završnik Ljudmila 30.000 20.000 Pri izdelavi izkustvenih norm bodo sodelovali tov. Marija Franko, Martina Rebe rčnik, Ludvik Štrukelj, Janez Robnik. 3. SKLEP: Zahteva za varstvo pravic Marije Urbanc se zavrne, Ludvika Štruklja pa zavrže kot prepozno vložena. 5. SKLEP: Odobri se pomoč prizadetim v Črni gori v višini 106.079,00 din v breme rezervnega sklada. 6. SKLEP: Hali Golovec se odobri 10.000 din za reklamni pano. 7. SKLEP: Odobri se finančna pomoč tov. Dragi Puncer in tov. Tatjani Remic za zdravljenje v zdravilišču po kriteriji, ki jih je izdelal IO OOS. 8. SKLEP: V krojilnici se uvedejo izkustvene norme, ki bodo veljale do 29/2—1980. 9. SKLEP: Tov. Zorka Štrucl, ref. za kadre in socialo se imenuje v komisijo za sprejem otrok v vrtec. 10. SKLEP: Tov. Šaponjič Dragoslav se ponovno imenuje za v. d. vodje sektorja kooperacije za dobo 6 mesecev. 11. SKLEP: Trgovskemu podjetju Ateks Beograd se dodatno odobri investicijski kredit v znesku 500.000 din, skupaj torej 1.000.000,00 din za dobo 7 let po 8 % obrestni meri s tem, da prične odplačevati anuitete po 3 letih. 4. SKLEP: V komisijo za norme se imenujeta tov. Ivanka Bric in Štefka Farčnik. 5. SKLEP: Razveljavi se stara komisija za VZD in se imenuje nova v sestavi: Martina Reberčnik — predsednik Darinka Kolenc — tajnik Vera Pečnik — član Jožica Špeh — član Ela Marovt —član 6. SKLEP; Prosta dela in naloge direktorja delovne organizacije se ponovno razpišejo v časopisu Delo. 7. SKLEP: Občinsko zdravstveno skupnost se zaprosi, da posreduje še podatke o odhodkih po strukturi vplačnikov. SKLEPI 21. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje DS 2. Določi se predlog formiranja in delitve dohodka 30. 6. 1979 kot sledi: 8. SKLEP: Tov. Alojz Šimenc se imenuje kot predstavnik Elkroja v delovno skupino za pripravo akcije NNNP pri KS Rečica ob Savinji. za financiranje izgradnje specializirane blagovnice v Ljubljani v višini 5.000.000,00 din z dinamiko: - leto 1979 1.000.000,00 din - leto 1980 3.000.000,00 din - leto 1981 1.000.000,00 din pod običajnimi pogoji ( doba vračanja, obrestna mera). 3. SKLEP: V kolikor si bo tov. Janez Pavlin pridobil gradbeno dovoljenje do 30/9— 1979, se mu dodeli stanovanjski kredit v znesku 200.000 din tako, da se iz poslovnega sklada da 60.000 din v sklad skupne porabe namensko za stanovanjske kredite. Teh 60.000 din stanovanjskega kredita se mu dodeli po pogojih, ki jih določa pravilnik o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe Elkroj Mozirje. SKLEPI 23. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročjlo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje DS. 2. Ivan Kramer, dipl. oec. Iz Mozirja št. 250 se imenuje za individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne eorganizacije ELKROJ Mozirje p. o. za mandatno dobo 4 let s 1. 10. 1979. 3. Viljem — Dušan Kovač, ing. tekstilne konfekcije, stanujoč v Žalcu, Soseska 5, se ne imenuje za individualnega poslovodnega organa EIkroj Mozirje. 4. Dosedanjemu direktorju Alfredu Božiču, mgr. oec. se podaljša delovno razmerje za en mesec tako, da mu preneha s 30. 9. 1979. 5. Vodjo plansko—analitsko—informativnega sektorja se zadolži, da pripravi skupaj z vodji sektorjev rebalans plana fiksnih stroškov. Za 7 mesecev je treba obrazložiti tiste postavke, ki presegajo plan. 6. Vse vodje sektorjev je treba pismeno opozoriti, naj pri svojem delu upoštevajo načrt poslovnih ciljev za leto 1979. 7. Vsi delovni nalogi, ki se dajo v proizvodnjo, morajo vsebovati najmanj 500 kosov hlač. Ni dovoljeno izdelovati hlač v manjših serijah. 8. Vse službe, ki pripravljajo delo za proizvodnjo, si morajo prizadevati, da bodo delale po planu. Če pride do odstopanj 10 in več %, je treba takoj obvestiti PAIS. Kdor ne bo delal po navodilih in dogovorih, bo predlagan v disciplinski postopek. 9. Nadurno delo je treba preanalizi-rati in ugotoviti, ali se odobrava v upravičenih primerih ali ne. 10. Vodjo komercialnega sektorja je treba pismeno obvestiti, da je tu- Zap. št. ELEMENTI PLAN 79 REALIZACIJA 30/6-79 1. Celotni prihodek 260.413.340,00 126.030.996,65 2. Porabljena sredstva 173.001.500,00 74.717.683,14 3. Doseženi dohodek 84.411.840,00 51.313.313,51 4. Porabljeno za prispevke 5. in davke Čisti dohodek Razporeditev ČD 17.111.020,00 9.402.489,85 — za O D — za stanovanjsko iz- 18.076.512,00 20.683.118,20 gradnjo - 1.206.321,25 — za sklad skupne porabe 4.500.000,00 2.250.000,00 — za poslovni sklad 15.539.012,00 16.488.551,36 — za rezervni sklad 2.185.296,00 1.882.832,85 Neplačana realizacija Zaloga surovin in mate- 7.453.641,25 riala 23.474.648,67 Zaloga nedokončane proizvodnje 17.544.171,95 Zaloga gotovih izdelkov 17.042.109,00 3. Sprejme se program ukrepov za 5. Prosvetnemu društvu Bočna se do- zmanjšanje porabe tekočih goriv. 4. Trgovskemu podjetju Tkanina Ljubljana se odobrijo zekužena sredstva SKLEPI 22. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih deli finančna pomoč za obnovo dvorane v znesku 50.000,00 din iz sklada skupne porabe. in o izvršitvi sklepov z zadnje seje delavskega sveta. 2. SKLEP: Sprejme se nova razdelitev kredita za naslednje delavce v višini, kot sledi:^ Zap. št. Priimek in ime Znesek kredita Obr. mera Odplačilna doba 1. Brezovnik Tončka 30.000 din 4 % 14 let 2. Završnik Ljudmila 30.000 din 4% 14 let 3. Jeraj Olga 30.000 din 4 % 14 let 4. Forštner Fortunat 30.000 din 4 % 14 let 5. Govek E la 37.500 din 4 % 14 let 6. F ludernik Marija 30.000 din 4 % 19 let 7. Rajter Janez 30.000 din 4 % 19 let 8. Kolenc Francka 30.000 din 4 % 19 let 9. Brezovnik Marija 30.000 din 4% 19 let 10 Marovt Angela 30.000 din 4 % 19 let 11. Pečnik Dora 30.000 din 4 % 19 let di njegova dolžnost udeleževati se sej delavskega sveta, v zadržanih primerih se naj opraviči predsednici DS. V kolikor bo tudi v prihodnje neopravičeno izostajal s sej DS, bo zoper njega sprožen disciplinski postopek. 11. DO ELKROJ Mozirje p. o. pristopa k samoupravnemu sporazumu o skupnem nastopu v ČSSR, s katerim Jugoteksil iz Ljubljane in Elkroj Mozirje regulirata skupni nastop izvoza in uvoza tekstila v ČSSR. 12. DO Mozirje p. o. kupi v letu 1979 v stanovanjskem bloku v Nazar-jih eno družinsko stanovanje v velikosti 68,40 m2 in dve garsonjeri v velikosti po 24,65 m2 po 10.462,19 din za 1 m2. 13. DO Elkroj Mozirje p. o. najame stanovanjski kredit za nakup pod 11. točko navedenih stanovanj v znesku din 985.119,85 din, kar predstavlja 80 % od vrednosti stanovanj. 14. Sprejme se sklep o načinu vodenja mesečne evidence o izrabi delovnega časa, primerjanju te izrabe z letnim planom in poročanju o tem delavskem svetu in delavcev delovne organizacije v besedilu, kot je bil predložen delavskemu svetu. SKLEPI 23. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih z zadnje seje komisije in o izvršitvi teh sklepov. 2. SKLEP: Tov. Mileni Kezmič se odobri 3 dni izrednega neplačanega dopusta, ker je šel brat v tujino. 3. SKLEP: V komisijo za oceno poskusnega dela na delovnem mestu šofer se imenujejo: — Marija Fludernik, skladiščnik got. izd. — predsednik — Branka Potočnik, pred s. komisije za del. razmerja — član — Zora Štrucl, ref. za kadre in socialo — član 4. SKLEP: Tov. Jožica Jesenek, roj. 12/3-1953, ki dela na delovnem mestu likalec in je uspešno opravila poskusno delo, se sprejme na delo za nedoločen čas. 5. SKLEP: Tov. Elizabeta Fekner, roj. 7/11— 1942, ki dela na delovnem mestu ročni delavec, čiščenje nitk, in je uspešno opravila poskusno delo, se sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. 6. SKLEP: Tov. Ana Kropovšek, roj. 21/10-1955, ki dela na delovnem mestu konfekcio-nar in je uspešno opravila poskusno delo, se sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. 7. SKLEP: Tov. Marija Strnad, roj. 8/9—1951, ki dela na delovnem mestu konfekcionar in je uspešno opravila poskusno delo, se sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. 8. SKLEP: Na delovno mesto konfekcionar se sprejmejo naslednje delavke: — Marovt Marinka, KV šivilja, s 1/9 1979 — Tlaker Jožica, KV šivilja, s 1 /9 1979 — Rihter Marija, NK delavka, s 15/8 1979 — Vukajlovič Radoslava, NK delavka, z 21/5-1979 — Savič Zora, NK delavka, z 21/5— 1979 — Lenošek Tilka, KV frizerka, z 21 /5 1979 — Rihter Metka, NK delavka, s 1/8 1979 — Podpečnik Ivanka, NK delavka, s 4/6-1979 — Vratnik Jožica, N K delavka, s 1/8-1979. 9. SKLEP: Tov. Zvonka Zvir, konf. tehnik se sprejme na delo kot pripravnik za delovno mesto tehnolog za kooperantsko proizvodnjo za določen čas s 1/8—1979. Za mentorja tov. Zvirovi je določen tov. Milan Gaberc, vodja proizvodnega sektorja. 10. SKLEP: Na delovno mesto kuharica se z 28/5 1979 prerazporedi tov. Majda Kolenc, KV kuharica za določen čas. SKLEPI 24. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. SKLEP Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje komisije. 2. SKLEP Na delovno mesto likalec se sprejmejo: a) Kneževič Zdravko, NK delavec, s 1/6-1979 b) Tešanovič Branko, NK delavec, s 1/6-1979 c) Tešanovič Mi tar, NK delavec, s 1/6-1979. Vsi se sprejmejo s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 3. SKLEP: Na delovno mesto konfekcionar se sprejme tov. Hanžekovič Milena, NK delavka z 8/6-1979. 4. SKLEP: Tov. Ana Firšt se ne sprejme v delovno razmerje na delovno mesto sortirec. 5. SKLEP: Tov. Marija Plesnik se ne premesti z delovnega mesta sortirec na delovno mesto konfekcionar. 6. SKLEP: Potrdi se program o poteku usposabljanja pripravnika in program posebnega dela strokovnega izpita. SKLEPI 25. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje komisije. 2. SKLEP: Tov. Gordani lljin, roj. 25/6—1954 preneha delovno razmerje pri DO Elkroj Mozirje p. o. z dnem 16/6 — 1979. 3. SKLEP: Tov. Repenšek Pavli, roj. 31/12—1945 preneha delovno razmerje pri DO Elkroj Mozirje p. o. z 29/6—1979. 4. SKLEP: Tov. Ivanu Vučina, roj. 4/9—1960 preneha delovno razmerje pri DO Elkroj Mozirje p. o. s 23/5—1979. 5. SKLEP: Dodelijo se štipendije za šolanje na Poklicni oblačilni šoli za poklic konfekcionar v šolskem letu 1979/80 naslednjim prosilkam: Mariji Poljanšek — idi Potočnik — Mariji Zamernik 6. SKLEP: Na delovno mesto konfekcionar se sprejmejo: — Kramer Mira, NK delavka, z 19/11-1979 — Kaker Marija, NK delavka, z 22/10-1979 — Prepadnik Ana, NK delavka, s 1/9-1979 — Kokovnik Ida, KV šivilja, s 1/9-1979 — Stnišnik Milena, NK delavka, s 23/7-1979 — Ermenc Ivana, NK delavka, s 23/7 1979 — Retko Branka, NK delavka, s 23/7-1979 vse s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 7. SKLEP: Tov. Sovinšek Breda, ekonomski tehnik, se sprejme v delovno razmerje z 2/8—1979 za nedoločen čas za nado-mestovanje delavk v PAIS—u, splošnem, komercialnem in finančno—računovodskem sektorju. 8. SKLEP: Tov. Savič Zora, Vukajlovič Rada in Lenošek Tilka so uspešno opravile poskusno delo, zato se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas. 9. SKLEP: Tov. Vučina Fredi pa se poskusno delo podaljša za 14 delovnih dni, z ozirom na to, da prej ni šivala na šivalnem stroju, ampak likala. 10. SKLEP: Tov. Mariji Pečnik, ki dela kot pomočnik skupinovodja in je začasno opravljala nekaj del in nalog skupinovodja, pripada za ta čas poleg njenega rednega osebnega dohodka še 10 % BOD svojih del oziroma nalog. Skupno število ur nadomeščanja znaša 64. SKLEPi 26. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih na zadnji seji komisije in realizaciji le-teh. 2. Tov. Antoniji Fazlič, roj. 11.6. 1958, zaposleni na delovnem mestu konfekcionar preneha delovno razmerje pri Elkroju s 26. 7. 1979. 3. Tov. Veri Golob se odobri 8 dni izrednega neplačanega dopusta od 23. 7. do 31. 7. 1979 za obisk brata v Kanadi. 4. Na delovno mesto konfekcionar se sprejmejo: — Mija Štorgelj, KV šivilja, s 3. 9. 1979 — Nada Bijelič, NK delavka, s 13. 8. 1979 — Kata Sušilo, N K delavka, s 13. 8. 1979 — Ljubica Garič, NK delavka, s 13. 8. 1979 5. Tov. Tešanovič Ml tar, Tešanovič Zdravko, Kneževič Branko, Flan-žekovič Milena, Vučina Freda, Vovk Boris in Rose Jože se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 6. Delavke, ki dne 19. 7. 1979 oz. 20. 7. 1979 niso prišle pospravljati proizvodnih prostorov, niti niso svo jega izostanka opravičile, imajo za ta dan oz. dva dni neopravičene izostanke. To so: Gornik Fanika 1 dan Junuzovič Muhiba 2 dni Vučina Frida 1 dan Tevž Marija 1 dan Turk Fanika 1 dan Tiršek Ana 1 dan Janžovnik Danica 1 dan Žebelj Cilka 1 dan Pečnik Marinka 1 dan Gornik Jožica 1 dan Mavrič Marija 2 dni Novak Mira 2 dni SKLEPI 27. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje komisije. 2. SKLEP: Tov. Komar Antonija, ki dela na DM, medfazni likalec, se razreši delovnih dolžnosti pri DO Elkroj Mozirje z 31/8-1979. 3. SKLEP: Tov. Krivec Vojko, zaposlen na delovnem mestu likalec, se razreši delovnih dolžnosti pri DO Elkroj Mozirje s 4/9-1979. 4. SKLEP: Tov. Terezija Šinkovec, KV šivilja, se sprejme v delovno razmerje na delovno mesto konfekcionar, s 3/9—1979 s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo 1 meseca. 5. SKLEP: Tov. Antonija Grudnik, N K delavka, se s 27/8—1979 sprejme v delovno raz- merje na DM konfekcionar, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo 1 meseca. 6. SKLEP: Tov. Kubar Zdravka, NK delavka, se s 15/8—1979 sprejme v delovno razmerje na DM konfekcionar, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo 1 meseca. 7. SKLEP: Tov. Martina Tostovršnik, KV šivilja, se s 3/9—1979 sprejme v delovno razmerje na DM konfekcionar, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo 1 meseca. 8. SKLEP: Tov. Retko Branka in Ermenc Ivana se sprejmeta v delovno razmerje za nedoločen čas s 23/8—1979. 9. SKLEP: Tov. Uzar Saši se odobri 13 dni izrednega neplačanega dopusta, ker ji zdravniška komisija ni odobrila bolniškega staleža v času od 18/4 do 7/5—1979. 10. SKLEP: Prošnji tov. Marije Franko za povrnitev stroškov šolanja na TTŠ v Žalcu se ugodi. SKLEPI 28. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. SKLEP: Tov. Boško Kopin se z 10/9—1979 sprejme za opravljanje del in nalog lika Ica. T o v. Marija T ostovršnik in Zdenka Rigelnik pa se z 10/9—1979 sprejmeta na delo za opravljanje del in nalog konfekcionarja. SKLEPI 29. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov z zadnje seje komisije. 2. SKLEP: Tov. Podlesnik Ivan, NK delavec, se sprejme s 24/9—1979 na delovno mesto likalec, za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo 1 meseca. 3. SKLEP: Tov. Marija Žunter se s 27/8—1979 premesti z delovnega mesta prodajni referent II. na delovno mesto prodaj- ni referent I. za določen čas, do prihoda tov. Danice Pečnik s porodniškega dopusta. 4. SKLEP: Tov. Mariji Gaber, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se odobri 6 dni izrednega neplačanega dopusta, od dne 27. 8 - 3. 9. 1979, ker ima doma bolno mamo in nima komu pustiti majhnih otrok. 5. SKLEP: Tov. Slavkotu Kolarju ki opravlja dela in naloge šoferja, se ne odobri 5 dni izrednega neplačanega dopusta za obnovo hiše. 6. SKLEP: Tov. Mitarju Tešanoviču, zaposlenemu na delovnem mestu likalec, preneha delovno razmerje z dnem 17/8-1979. 7. SKLEP: Tov. Irena Rop, zaposlena na delovnem mestu konfekcionar, se razreši delovnih dolžnosti z dnem 17/9-1979. a SKLEP: Tov. Mileni Strnišnik, zaposleni na delovnem mestu konfekcionar preneha delovno razmerje z dnem 15/8-1979. 9. SKLEP: Tov. Ermenc Ivana, zaposlena na delovnem mestu konfekcionar, se z 21/8— 1979 sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. 10. SKLEP: Tov. Retko Branka, zaposlena na delovnem mestu konfekcionar, se z 21/8—1979 sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. 11. SKLEP: Tov. Ljubica Garič, zaposlena na delovnem mestu konfekcionar, se z 12/9 — 1979 sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. 12. SKLEP: Tov. Zdravka Kubat, zaposlena na delovnem mestu konfekcionar, se z 12/9—1979 sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. 13. SKLEP: V delovno razmerje kot pripravnik za opravljanje del in nalog referenta za obračun OD, se s 24/9—1979 sprejme tov. Zdenka Hriberšek, ekonomski tehnik. Pripravniška doba traja 6 mesecev. 14. SKLEP: Za mentorja tov. Hriberškovi se imet,_ je Peter Širko, vodja FRS. 15. SKLEP: Za opravljanje del in nalog vodja kroj linice se prerazporedi tov. Poldica Čo-par z dnem 17/9—1979. 16. SKLEP: Prošnji tov. Pepce Naglič, za povrnitev stroškov šolanja na Tekstilni tehnični šoli v Žalcu se ugodi. 17. SKLEP: Prošnjam tov. Ivane Žmavc, Danice Napotnik in Slavke Zager za povrnitev stroškov šolanja na Te kstilni tehnični šoli v Žalcu se ne ugodi. 18. SKLEP: Na prosta dela in naloge kuharice se s 17/9—1979 prerazporedi tov. Marinka Žunter, KV kuharica, za določen čas, do prihoda tov. Štefke Blekač s porodniškega dopusta. SKLEPI 30. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. SKLEP: Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh kot je bilo podano na seji komisije. 2. SKLEP: V delovno razmerje za opravljanje del in in nalog konfekcionar se sprejmejo: — Voler Jožica, NK delavka, z 8/10-1979 — Krumpačnik Nada, NK delavka, s 1/10-1979 Nedeljsko jutro je bilo v letošnjem letu že drugič usodno; bilo je polno bolečine, tragike in za tiste najožje, ki so ostali, samo trpljenje, neprespane noči ........ Naš Janez je tako rad pel. Ravno takrat, ko ptički naznanjajo nov dan, dan, ki ga ni dočakal, je pod kolesi traktorja in pred domačim pragom obležal nem za vedno. Bil je star komaj 34 let Žena, starši in ostali, ki so ga imeli radi, so ostali osamljeni, z bolečino v srcu, ki je tudi čas ne zaceli. V El kroju se je zaposlil kot šivalec, 1. januarja 1967. Nit življenja se mu je pretrgala 26. avgusta 1979. Bil je dober. - Sušilo Marica, NK delavka, z 8/10-1979 - Zavolovšek Mihela, NK delavka, z 22/10-1979. Tov. Metka Kranjc pa se ne sprejme v delovno razmerje, ker je v letu 1978 že bila sprejeta v delovno razmerje, vendar se ni javila v delovni organizaciji. 3. SKLEP: Tov. Francka Čeplak, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se s 30/9 1979 razreši delovnih dolžnosti pri DO Elkroj Mozirje p. o. 4. SKLEP: Fanika Pezar, ki opravlja dela in naloge ročnega delavca, se s 15/10—1979 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju. 5. SKLEP: Fanika Podvratnik, ki opravlja dela in naloge likalca, se z 2/10—1979 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju. 6. SKLEP: Tov. Terezija Šinkovec, Antonija Grudnik, Marinka Marovt, Ana Prepadnik, Ida Kokovnik in Jožica Tlaker, ki opravljajo dela in naloge konfekcionarja se z 2/10—1979 sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 7. SKLEP: Potrdi se splošni del programa o poteku usposabljanja tov. Zdenke Hriberšek, ki je priložen zapisniku. Posebni del programa bo obravnavan na prihodnji seji komisije. vedno nasmejan, prisrčen prijatelj in prizadeven družbenopolitični delavec: predsednik delavskega sveta, namestnik predsednika osnovne organizacije sindikata, nazadnje delegat delavskega sveta in predsednik delegacije zbora združenega dela SO Mozirje. Vse svoje dolžnosti je opravljal vestno in prizadevno. Tudi na delovnem mestu je napredoval. Postal je narisovalec, nato vodja krojiI-nice. Znal je poslušati težave, stati ob strani in svetovati. Ostal nam bo v spominu, kot vedno nasmejan in pripravljen vsakemu priskočiti na pomoč. Takšnega se bomo vedno spominjali. V SPOMIN MODNI KOTIČEK jesen - zima 1979/1980 Jesenska zimska moda se rahlo orientira po 40-tih letih. Poudarek je na zoženem pasu in širših ramenih. Tudi tkanine so slične kot so bile v tem obdobju — predvsem bukle in šangent. To pomeni, da bo poudarek zopet na eleganci in ženskosti. Ampak brez strahu, vse skupaj je prirejeno tako, da je primerno današnjemu času. Povsem ozki modeli so primerni samo za vitkejše žene predvsem kot večerna oblačila. Oblačila za dan so postala ožja, kljub temu pa so obdržala potrebno udobnost. Mlada dekleta in športne žene pa lahko še naprej nosijo športna oblačila s poudarkom na kombinaciji. Zelo pomembni so pri novih linijah tudi modni dodatki — predvsem čevlji. Dosedanji visoki škornji se lahko nosijo le h hlačam in gubastim krilom. K vsem elegantnim ozkim krilom, kostimom in oblekam pa se podajo gležnarji ali elegantni čevlji s srednjo ali visoko peto. Skoraj nepogrešljivi so tudi usnjeni pasovi, ki jih lahko nosimo h krilu, obleki, kostimu ali plašču. Pomembne so tudi barve. Naravne barve od beš do rjave so v ozadju, kot nove osnovne barve pa se uveljavljajo črna in siva. Najpomembnejše modne barve pa izhajajo iz rdeče in modre palete. Še vedno je moderna vinsko rdeča, lisičje rdeča, lila in lila do slivno modre. Pri športnih oblačilih pa so poleg beš barve aktualne še medeninasto rumena, bronasta in olivno zelena. In končno so v modi pomembne tudi tkanine: bukle, lops, in šangent, ki se pojavljajo na vseh področjih. Jerseyi so prav tako aktualni, fini ga be rde ni in flanela. KOSTIMI Nove ženske jakne obetajo, da bodo postale vroča tema. V ospredu so prikupne jakne s pasom kot tudi nove jakne s 3/4 in 7/8 dolžino z ravno linijo, za drznejše pa v V linij i. Poleg teh so aktualni tudi blazerji za k novim hlačnim kostimom ter športni blu-zoni. PLAŠČI Imajo ravne linije z vidno poudarjenimi rameni in delno pasom. Ostanejo pa še vedno udobni v ramenskem in rokovnem delu. Tkanine so večinoma kosmate in mehke. Veliko vlogo bodo igrali tudi plašči iz popelina in podobnih materialov, podloženi z naravnim ali umetnim krznom. OBLEKE Delujejo mehko in žensko in so iz padajočih materialov. Poleg modnih puli in srajčnih oblek se uveljavljajo tudi ozke, ki so največkrat dvodelne. Za ekstravagantne se ponuja možnost V in X linije, kjer je dolžina največkrat do kolen. ■*