382
Prešeren v poljščini. Nedavno je prišel v Ljubljano gospod Adam Lach-Szymanski iz Varšave, da spozna slovenske razmere, zlasti pa krščansko-socialno delovanje med Slovenci. Ko je prišel v Ljubljano, si je kupil Prešerna, da se iz njega vadi v slovenski govorici. Doslej je bil Prešeren med Poljaki še do malega neznan, samo profesor Zaviliriski je prevedel nekaj odlomkov iz njegovih poezij na poljski jezik in profesor Magiera je napisal o njem daljši članek. Gospod Szvmanski je sklenil prevesti Prešerna na poljski jezik in se je takoj lotil dela. Že prvi večer je prevedel njegovo: „Pod oknom" Slovenske pesmi prevajati na poljski jezik je izredno težko, ker imajo Poljaki čisto drugačen naglas in ker se v poljskem jeziku jako težko dobe lepe, čiste moške rime, katerih je v slovenščini tako obilo. Vendar se je takoj prva poskušnja gospodu Szvmanskemu tako posrečila, da se prevod lahko imenuje uzoren Tu navedemo na primer prvo prestavo gospoda Adama Lach-Szymanskega:
Pod  oknem
Blask ksiežyca . ..
Lšni wiezyca . . . Zegar bije: pozno juž.  -
Wprzod nieznana
Serca rana Drexzy: — oczu ani zmrož.
Twoja_ \vina,
To, dziewczyno, — Tobie litošč obča snac;
Przez cie_ rana
Ta zadana Nie pozwala w domu spač.
Przed me oczy
Tak uroczy Wciaž siej jawi obraz twoj.
Me gorice
Serce držace To požadan ciebie zdroj.
Wyjrz w okienko,
Ma serdenko, Nikt nie patrzy, oprocz gwiazd! —
Wyjrz,  — bo snadnie
W sercu na dnie Nienawišci vvzrasta chwast.
Daj nadziejej,
Niech powieje N'iemy znak, — gdys trwožna slow. —
Cisza giucha,
Nikt nie slucha. O nieszczesny, což z mych snow!
Gwiazdy moje
W jej pokoje Spojrzcie: czy napravvd^ spi;
Czy kochania
Chce moc trwania Poznač;        czy o innym sni?
Spisz? — to slowa
Šle.: ba„dž zdrowa! Prčbe/ robisz? chcesz — to rob.
Le cz gdyš mila
Mie; zdradzi-la,   -
To dla serca bylby grob . . . t
G. Lach-Szymanski prevaja tudi Gregorčiča, zlasti domoljubne pesmi njegove.
G. Srečko Magolič je ta teden izložil krasno pokrajinsko sliko »Prizor ob Gradaščici", polno svežega prirodnega življenja.
Vasilij Ivanovič Modestov. Pred kratkim je v Rimu nenadoma umrl ruski učenjak in publicist, prof. Vas. Iv. Modestov, katerega ime je bilo dobro znano ne le na Ruskem ampak tudi izven ruskih mej po njegovih temeljitih delih iz rimske zgodovine in hkrati po spisih o sodobnih vprašanjih modroslovnih, socialnih in političnih. — Modestov (roj. i. 1839. v novgorodski guberniji) je svoje študije dovršil na peter-burški univerzi, kjer je bil izpočetka tudi docent. L. 1867. je bil vseučiliški profesor v Kazanu, potem v Kijevu in I. 1878. je postal profesor duhovne akademije v Peterburgu. Ko je 1. 1879. objrvil v „Golosu", članek o „krajnostjah našej klasi-českoj sistemy", je moral zapustili službo in od tega časa se je začelo publicistično dtlovanje Modestova. Objavil je nebroj člankov in razprav o vprašanjih iz politike, socialnega življenja,
BOŽIDAR FLEGERIČ
književnosti in modroslovja v „GoIosu", „Novostjaha, „Istori-českem Vestniku", „S. Pet. Vedomostjah" i. dr. Leta 1889. je bil zopet imenovan za profesorja novorosijskega vseučilišča. L. 1893. je šel v pokoj in od tega časa je živel v Rimu, kjer je tudi umrl. V Rimu se je Modestov trudil ustanoviti ruski arheološki zavod za proučevanje klasične in srednjeveške umetnosti, za dobo prerojenja itd. in obenem za proučevanje virov tikajočih se ruske zgodovine, ki se nahajajo v vatikanskem in v drugih italskih arhivih. Dasi imajo takšne znanstvene zavode v Rimu Nemci, Francozi, Angleži, Američani, Avstrijci, Španci in Holandci, se Modestovu ni posrečilo ustanoviti tak zavod. Dosegel je samo toliko, da je ruska vlada v Rim poslala strokovnjaka profesorja E. N. Šmurlo, ki v vatikanskem arhivu proučuje vire za rusko zgodovino. Modestov ni spisal samo mnogo strokovnih razprav, ampak tudi o raznih zanimivih  vprašanjih  iz  evropskega življenja za zadnjih  25  let