gospodarske, obrtnišk naro li Izhajajo vsako sređo po poli. Veljaj tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr pol 1 fl. 80 kr. za četert 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn V Ljubljani v sredo 10. aprila 1862. Zastran žepljenja trt Prost poduk, kterega je sostavil odbor družtva za vrtnarstvo na Primorskem, za rabo posestnikom v tržaški okolici.*) Skušnje poslednjih let so pokazale očitno, da je žeplo najbolji in najgotoviši pomoček zoper to nesrečno trtno bo- lezen 9 žeplo je pomoček 9 na kterega se srne vsaki trdno zanašati, ako se ga posluži tako, kakor je potreba : vse druge reci, ki se rabijo v ta namen, ali ne pomagajo ali so pa koristne le pri posebnih okoliscinah in v posebnih krajih. V prid posestnikom v tej imenitni reci, ki se več ne sme v nemar puščati, se je izdal ta djanski poduk, ki iz-vira iz skušinj in ravnauja zvedenih posestnikov, pa tudi iz priporočil, ki so se drugod razglasile, ki so le toliko pre-menjene, kolikor je to potrebno za našo zemljo in podnebje; in priporoča se, da se po tem poduku vsaki natanko ravna ker ravno tako bo imel dobre nasledke. i V 1. Žeplo, ktero se rabi, mora biti čisto, iz Sicilije ali iz Romanije, vendar je prvo še bolje; stolce ali zmelje naj se kolikor se ie dá drobno, da se more dobro zasesti m prijeti trt. 2. Žepliti se mora v tihem vremenu, kadar je suho in fiforko, zjutraj, kadar se je posušila rosa do treh ali štirih o 9 popoldne. 3. Zepliti se mora š tir i krat: Prvič: kadar začnejo trte kali poganjati, in ko seravno zacenjajo spoznavati grozdi. Drugič: preden začnejo trte cvesti, ko so se grozdi razvili in so dva palca in pol do tri palce dolgi; cvetje je takrat še zaprto in toliko kakor proseno zrno. Tretjič: precej ko so trte odcvetele, da je le cvetje odpadlo. Četrtič in zadnjič: dva ali tri tedne pozneje, ko so grozdne jagode tolike kakor grah. se mora obilo žepliti 4. Prvikrat in drugikrat vselej ob rečenem času, ker je to žepljenje sila važno, in prav skrbno ravnati; ako se ne žepli dobro in ne o pravém času, tudi tretje in cetrto žepljenje malo ali nic ne pomaga. 5. Pri tretjem žepljenju naj se obilo žeplijo vsi grozdi brez razločka. Pri četrtem žepljenju pa je takrat, če je sploh zdravo grozdje, že dosti, da se le tišti grozdi potre-scjo, kterih se je bolezen přijela; ali sicer pa je potreba, da se vsaj vsaki teden enkrat brajde dobro pregledajo, da se vidi, ako so kteri grozdi bolni in da se taki hitro žeplé. 9 6. Ako bi 48 ur po prvem ali drugem zeplenju deze-valo in dež žeplo opral, ali ko bi bil veter žeplo odpihal naj se žepljenje precej ponovi, kadar vreme dopusti. Pozneje, ko je že gorkeje, pa je dobro, če dež po žepljenju le 24 ur ne pride, ker žeplo, ktero so solnčni žarki raz-greli, že more zaželjeni namen doseči. 7. Orodje posebno za prvo in drugo žepljenje je pi-havni meh, previdjen zunej s koncom, ali pihavnik za ogenj, za pozneje žepljenje in posebno za visoke trte in hladnice (pergolate) je bolje pihavnik za ogenj, previdjen z držajem. 8 Skušnja je pokazala, da je potreba za štirikratno zvepljenje enega zemlj * ¥ 100 dunajskih funtov žepla ? ali 160 funtov za oral ; k temu zeplu pa se ga mora še tretji del pridjati za to, če je potreba žepliti po dežju, tako da pride na vsako zemlj • V V 130 funtov žepla 9 Priden in dobro znajden navaden delavec lahko na dan pozepli trte desetih zemljisc ali sest oralov; da je delo , je dobro, da dva delavca žeplita ob enem, vsaki na loze eni str po brajdah 10 Delà v i ki hod pole o* » brajd in žepli, naj tam f kjer je sapa, pazi in gleda na to, da zepleni prah ne pada njemu ali dru v oci, ker to lahko oči uname. Da se to ne prigodi, si lahko laža), vselej pa naj s S napravi očale iz navadnega stekla e po opravljenem delu obraz s suho ruto obriše, z vodo pa naj se nikar ne umije. Modeli, kako orodje je treba rabiti, in tudi očala, kakor tudi stolčeno žeplo se lahko od 11 dopoldne do ene popol-thfro pogledajo v posvetovavni izbi družtva za obdelovanje vrtov, ki je na movano je tudi Borsi pri tleh v ulici Canale piccolo. Zazna i se lahko kupijo in koliko veljaj V c seje podđružnice gospodarske v Celji. Tukajšna poddružnica gospodarskega družtva ktere se je veliko število 6. sušca tega leta, je imela sejo družtvenikov udeležilo. Najpred je gosp. predsednik Jožef Wok a un pričujoče s prijaznim govorom pozdravil, potem se je razgovarjalo o sledečih predmetih: . Presojevala se je vodna postava. Ona je jako važna postava za gospodarstvo, ktere pa še v Avstrii ni- mamo. Temu pomanjkanji konec storiti, je tajnik štajarskega gospodarskega družtva v Gradcu, dr. Hlubek, postavo nacrtat in središnemu odboru předložil s prošnjo, da bi se gospodarjem in gospodarskim poddružnicam na presojo raz-posiala , in potem deželnemu zboru za uresničenje dala. Spisek tega nacrta je tudi celjska poddružnica dobila. Vidi se iz njega, da je postava iz dveh poglavitnih delov so-stavljena: prvi del obsega odločbe za spuščanje vode iz mokrih krajev, drugi pa za napeljevanje vode na suhe zem- Ijisca. V seji se je postava od paragrafa do paragrafa brala in z malimi premembami za dobro spoznala. 2. Presojevaje naredbo za vincarje so družtveniki spoznali, da bi kazen za razne pregreške s palico uspešnija bila, kakor zapor. • j:, * H En ^^ F Gospod odbornik Anton Koderman razlozi stan 3. poddružničnega vrta, v kterem stoji: 1. cepljenih jablan enoletnih 602, dveletnih 599, triletnih 435, čveteroletnih 900, vseh skup 2536, — 2. cepljenih hrušk 454, murb 2732, dveletnih žlahnih vinskih trt 1000, divjakov 416 9 Pa utegne tudi drugim deželam korišten biti, ako njih trto za dene ta huda bolezen. Vred. Kmetijska družba ljubljanska si je naročila vse to orodje, da ga more tudi vsak naših vinorejcov ogledati. Vred. divjega koštanja 230. Zraven tega naznanja o* » Koderman y Postava mora biti seme kalivno in potok živ da iz da tukajšne šolne pripravljence po Zemlieevem vodilu teo- semena se izrastujejo nove lepše brsti, da potok se potaka retićno in praktično v raznih delih gospodarstva brez pla- od srca do srca ter se ma prilega kakor trak ćvrstiven iu čila poduči va y;.-.dà bodo sposobni kadaj v svojem za ljudsko vezajoč. omiko važnem stanu tudi obdelavanje zemlje uspesiti. 4. Predsednik popraša: ali bi družtveniki pri sprejemu živa. Postava mora biti za državljane Ce se ozremo nazaj v zgodovino avstrijansko , naha dreves in vinskih trt iz vrta v ceni ali v izbiranju pred- jamo mnogo uredb (organizacij) po različnih vodilih. nost imeti smeli? Na to vprašanje se je Do enoglasno odlocilo, poslednjega casa veljalo je vodilo poglavitno: vso državo, da jim takošna prednost gré; al še le tedaj, kadar bodo ki je sostava raznih narodov in popřed samostalnih dežel stroški za napravo vrta poplaćani. v zediniti" po jeziku, postavah in po vseh drugih 5. Račun od poddružničnega vrta potrdi se, in pred- razmerah. V tem se je iskala moč; al našla se ni sednik dobi hvalo za izposojene dnarje , kteri so bili po- to vodilo je napčno, zoper naravo in namen narodov. trebni za napravo vrta. raznih ker y 6. za sejavno prosil Naravna moč avstrijanske države ne leži v jednosti, Odločilo se je, da bi se središni odbor v Gradcu ampak v z vezi posameznih udov. Jednota se pri nas iz Raabthala (Raabthaler Sâemaschine) ne nahaja, temveč le razlika v narodih. njih jezikih mašino y ker ze vec let celjska poddruznica ni prosila za omiki, veri in 9 drugih lastnostih. nobeno oralno orodje in gospodarsko pripravo, ktero se iz prineskov za gospodarski časopis kupuje. Taka je narava naše države. Naravnosti pa ne sme 7. Gospod predsednik napravi predlog, naj bi se po hoče obraniti življenje. prezirati nobeden, ne clovek, ne narod, ne država y v ce si izgledu sosednih mest v Celji hranilnica osnovala. Pred log predlog zavoljo družtva za brambo žival na drugo sejo od- osebo. Vseh teh Države naše poglavitno vodilo mora biti tedaj, da vsak je skupščini dopadel; vendar je ravno tako, kakor narod za se velja in da se spozna za državno samostalno moči morajo se zbuditi in složiti: ložen bil, ker je danes že malo časa hodilo. to je naravna nepremagljiva 8. Sklenjeno je bilo, naj se srediscni odbor vprasa: ali ne bi se mogla svilna gosenca iz Fogare (Fogara-Seiden-raupe) za naš kraj dobiti, ki je na Francozkem zlo razsir- Blagor naši jena y kakor se bere v Halleškem časopisu dr. Otona Uhle-a te občne postave. moc narodov družine Avstrije. državi tedaj, ko je jela spoznavati to naravno resnico v izreku enakopravnosti narodov! Da to spo-znanje je pravo, je živ dokaz, da poprijemajo se vsi narodi in Karola Muhler-a. 9. Ta sprememba v državnem življenju pa tudi zahteva Gosp. Wokaun razdelí izglede Zemličeve knjižice sprememb v vseh raznih razmerah in potrebah. m â m 0 m m V • W • I 1 ______« * «V o reji vinske trte in sadnih dreves po načinu Hooibrenka tudi je česko oralo, ru hadi o imenovano, na ogled postav Ijeno bilo. 1 o. ■■hhbbiííéébííIH 9 Tudi državljaiJ8ko pravo mora biti koristno in narodnemu namenu primerno živo i v ce hoče biti Ta resnica je stara ; veljala je vsem pravaučenim že Za nove družtvenike so bili izvoljeni: Gospoda od nekdaj, koliko bolj mora zdaj veljati pri nas i 9 91 Postava pravi slavni Zeiller se mora ravnati po razlicnosti dezelnega položaja in podnebja, po omiki na Gustav Lindner in Jožef Huber, c. k. gimnazijalna učitelja Fridrich Ballen od Ballensee, c. k. stotnik. V 11. Predlog gosp. Maks. Stepisnik -a, da bi se vsaki rodov, po stopnji verozakonskega, moralnega in politiškega četrt leta družtveniki v sejo poklicali, bil je enoglasno razjašnjenja, po izreji in delovanju, značaju, občutilnosti in odobren. 12. premožnosti narodov y gledé na vse te okoljnosti mora se Ker je vsled druztvenih pravil rok predsednistva osnovati domače, narodno civilno pravo". To spoznal je , ki je rekel, da je bila Wokaunovega pretekel AV o k a u n je volitev na novo pocela. Gosp. tudi prečastiti prejšni govornik y/ je enoglasno bil sopet za predsednika izbran, neobhodna potreba, da osnovalo se je v naši državi narodno Tudi gosp odbornik Anton Kod je sopet izvoljen pravo y al mislil o tem je le na nemški narod. Če se to ki je dozdaj službo tajnika zverševal. Ker je pa prosil, pravilo za en narod v bil, HHHHHHIHHHH naj bi ga te službe resili, je bil na mesto njega naši or » ospod državi spozá, se mora tudi pri Anton Hlušček za tajnika postavlj 12. Za poslanca k občni gospodarski skupščini v Gradcu se lože ta V . V ~ _ _ V - spoznati vsem drugim narodom, ker vsi imajo jednaki namen in jednake potrebe do pravičnih postav. Gotovo je, da spolni naloga v državi, v kteri biva le en narod y m sta bila izvolj gosp. Anton Susa, nadzupnik v Laskem, teže v državi sostavljeni iz dežel, kjer so že popřed veljale in gosp. Janez Topeiner, mestjan v Celj nika pa: gosp Jožef Wokaun, posestnik za namést različne postave in iz številnih narodov, ki imajo odločne steklarne, in gosp zapopadke o pravnih , verozakonskih in drugih zadevah iu dr. Štefan Kočevar, zdravnik se odlikujejo posebno v jeziku jeden od drugega. 13. Gospodarsko družtvo je namenjeno na korist vsem Ta pretežka naloga je tudi naši državi y dve važni gospodarj y posebno pa še kmetom, kteri pa so se dozdaj pravili stojite si nasproti: Na jedni strani želja jednote 9 malo udeleževali pri posvetovanju v poddruznicnih sejah na drugi različnost narodov. Krivo tega je po misli gospoda profesorja Hlusceka to , da so vse obra vani gospod Ni mi naloženo, med tema praviloma zdaj potegniti lave in vsi govori nemški bili; torej imeno- mejo ali iskati zvezo, vendar pa toliko zahteva moj predmet, svetuje, da bi se v sednicah tudi slovenski da izrečem, da vsaka postava, tedaj tudi držav- govoriti smelo, in da bi se sednične porocila pravilno po ljanska, mora biti za vsak narod živa i n raz ljubljanskih „N o v i c a h na znanje dajale, ktere kmetj raz umejo. In tako je bilo sklenj umij iva. To priznava tudi slavni Zeiller, ki govori o rimskem, pred sedajnim veljavnem pravu, „da to v tuj em Po tem se je sednica sklenila, in zapisnik podpisal jeziku pisano in tujemu narodu dano pravo nikdar ni moglo dostojno namestovati domaćega narodnega prava Pa še civilnera pravu bolj trdno je spoznana ta resnica v razglašenem cesarskem patentu, kteri se tako začne: „Premišljevaje, da je treba, državljanske postave — v popolno potolažbo državljanov zastran varnega vživanja svojih privatnih pravic — ne le po občnih vodilih pravičnosti, temuč tudi po posebnih raz- Govor dr. Lovro Toman-ov v zboru pravoznanskega družtva 16. januarja 1. 1. (Konec.) Postava, ki hoce v vsakem času izpolniti svoj namen, merah prebivavcov ustanoviti, v jeziku, njim umljivem ne sme tedaj ostati mrtva, ker znanosti, zapopadki m omika človeštva tudi ne stoje mrtvi, temveč se mnozijo, širijo in čistijo. znaniti, in z redno nabero v vednem spominu obdržati" itd C. k. rudarski komisar V. vitez Frić. 123 Iz tega izvira resnica , da mora državljansko pravo v ki je srce vseh evropejskih narodov, misel človečanstva in svojem znotranjem in bistvenem zapopadku se prileči raz- enakopravnosti vsem narodom voditeljka izbudila, ogrevala ličnim potřebám in lastnostim narodov in da se razglasuje in vodila življenje složno, pomirivši vse svađe in boj ^ A - » * m « « « • V « Vf, « • t ft arm m 1 > • • 1 I fl t M I • • f in rabi v sodnijah in sploh v pravniskem življenju vsakega To doseći je velika namemba Avstrije velike na naroda v njegovem jeziku 9 kei le tako pravo se zamore rodov družine imenovati národno. Ce se v tej zadevi stavi en narod cez Civilno pravo je podlaga pravičnosti; pravičnost nas če en narod le sprijemlje in vživa uči spoštovanje in Ijubezen do človeske vrednosti in druge njemu sužne, postave v svojem jeziku, drug pa v ptujem, je le pravica svobodě in pravičnost v državi za en narod, vica in krivičnost. y za tema moramo hrepeneti, ker v prave njih leži za druge je kri- prava sreča narodov; zato se vzdiguje meni in gotovo tudi Slavni Gospodje! pri takem ravnanju pa narodov na tleh. » r vsem pričujocim slavnim gospodom iz globocine srca doneči tudi namen glas: Slava vladarjem in pravaučenim možem, ki so usta- novili ali pojasnili civilno pravo! Ohrani Bog vsem na-Dokazano je brez več potrebnih dokazov, da narodni rodom pravično Avstrijo! Obdrži Bog in okrepi nam usa, in da svobodno ústavo! Blagoslovi Bog našega Gospoda rodno telo jezik je telo za postave, njih zapopadek je d le postava, ki ima svojo narodno dušo in svoje i je živa za sleherni narod. To premišljevanje ni enostransko in ne izvira iz pre napetega rodoljubja, temveč iz prvega pravila , da namen in C e s a r j a ! Domače slovstvo narodov je naloga države in da noben narod se ne more pravično soditi v ptujem jeziku, po ptujih njemu ne razum- prof. Janežič v Celj Cvetje iz domaćih in tujih logov, ki ga izdaja gosp je pi • V 3. vezek na svetio, kteri ljivih postavah Zato, slavni Gospodje! mora biti našega družtva namen obsega nadaljevanje Cegnarjevega prevoda Schillerjevega 9 V Teli-a. Beseda v tezkem tem převodu gosp Cegnarju ravno v tem obziru za naš pravo veljavo od skrbeti, ce hoće imeti tako gladko tece, da je res veselje, in převod slovenski se izvira nemškega tako naravno oprijema, da isti duh klasič- Da narod je pravdoljuben in trmast v pravnih receh, nosti veje v tem in unem. se očita nam na sramoto, ker se ne pomisli, da tega vzrok slovenski je reven 9 Potlej pa pravite, da j e z i k kan! Reve, strašne reve ste le ne leži v značaju oda našega , temveč v dozdanji n e v i 9 kterim je „krajnska špraha" rubikon 9 čez kterega ne osnovi, po kteri imeli smo večidel postave le v morete. p r i m e r n i ptujem jeziku in pa nenarodske sodnije ^^ 9 ^ Skušnja moja dozdajna me že dostojno uci, da preza losten je stan naših selanov, kterim se „justitia" govori v treba Slovenski Glasnik" v svojem listu od 1. aprila v spisu pod naslovom: „Cesa je Slovencom zdaj najbolj po- v njih mljivem jeziku in se jim najimenitnejše pravice o osnoval dob ponavlj ze blagu in imetju izročujejo s pismom v ptujem jeziku lahko složenim. Marsikteri misli, da v takem pismu so redno in varno zagotovljene pravice njegove, pa ima v njem zakrito pošast, ki v poznejem času izbudi se za njega prestrašno ter seže mlj polit in k nogokrat izroceno željo ; e n časnik, pisan pi naj bi se prosto in bi izhajal vsak teden le dvakrat na eni poli. „Še bolj bi pa bilo, ako razsirjene po vseh slovenskih krajih, vsaj za sedanj bi htele „Novice", ki so 3 raz- sodne dneve to prevažno nalogo prevzeti Spodobi se 9 neusmiljeno po blagu njegovem, da večidel vsa modrost vse prizadetje pravdosrednikov, vsa poštenost sodnij in vsa dobrota postav ne more panati več te pošasti, ki jo je iz- da prijaznemu temu vabilu tudi odkritosrčno odgo 9 da prav radi bi to storili, ako bi le mogli. Al kdor naše mnogostranske pravila pozna, nam bo rad přiznal, da m ročil in položil v pismo pisar ali iz pomankljivega porazuma ali iz zvijačnosti ali iz še hujih nagibov. Ne samo imetje, tudi poštenost, prostost in celó življenje zna priti pri takem je to nemogoce. Vredovati se dajo časniki res tudi tako, da vredništvo nima prevelikega delà; al naša vest je tako tanka v tem. da to. za kar smo mi od tudi mi sodništvu v nevarnost, kar nas učijo nesrečne skušnje mno V • • stol vse. In večkrat smo že rekli, da le težkega srca gotere. V Pravičnost in sođnijam potrebni zaup zahteva 9 da po stave postanejo žive, kar pa zamorejo biti le tedaj, če se v narodnern jeziku oznanujejo in izpeljujejo. Taka postava bode tehtnica pravičnosti vsakemu, teh-taje pravo jednako in gotovo; taka postava bo trdnjava vsakemu državljanu za varstvo imetja in bilja, od ktere bode odletel naskok krivičnih protivnikov; taka postava bode braniven meč in varovaven škit v roki slednjega ; taka postava bode gorko in budivno solnee vecne pravice za srca in vesti, da v njih bodo vstajale le poštene misli in namere in da tako se poblazijo vsi avstrijanski narodi. Ce se bodo zamogli razvijati narodi vsi v solneu enakopravnosti, kmalo bodo dosegli enako stopnjo omike in razjašnjenja. Tako se bode prava pragmatična edinost dosegla v poglavitnih rečeh in pojednačil znotranji bistveni bi se locili od on ega polja, na kterem so „Novice" blizo 20 let za narod delale. Al potrebo velikega političnega časnika tudi mi živo živo ćutimo; zato bi želeli, da M. V i 1 h litičnega 9 gosp ki je ravnokar prosil za dovoljenje novega po-ika, bi namesto enkrat v tednu svoj list iz- dajal saj dvakrat na teden, da bi se spolnile že tolikrát in od toliko strani razodete želje. " r Jugoslovanska književnost B06BAHÏ» CPBCKO IIO^li KAPAÇOPÇEM. Pod tem naslovom je izdal v Novem Sadu marljivi ondašnji knjižar Dragutin Hine knjižico, ktera kratko popisuje na 42 straneh junaško bojevanje Srbov pod Crnim Jurjcm za» svojo svobodo, ktere jim zapušenim od svojih prijatlov in po grđem izdajstvu osoda takrat Mično je to berilo in vroče • • V . zapopadek duša postav. V se ni mogla nakloniti. ga priporočamo vsem prijatlom To moremo želeti, ker taka jednakost in edinost je naravna. Kakor v človeškem srcu ogreva raznih pretaka se žilah, in cisti se krv, ki po tak bode se v naši lepi državi, jugoslavenske zgodovine. Podravski jež" se imenuje nov, samo kratko-časnicam v besedi in slikah namenjen časnik v hrvaškem 99 *) Popolnoma proti temu dragi gospod doktor P Triesterćni" dop ki jo je te kaj je z vsako kožo • V opravte; koko se střiže, v apno v • moci, šveba, v jame v konopro alj v čisvo namakje, stroje ? farba in curihta. Jemnasta! zdej me je pa nekej v glavo nas je Boh ustvaru padvo ; funtleder, curihtate, pacate, alj niso to nemšče be- po nosu kavsala. rija in kotonarija gré le na Iblano, Zagrob, Terst — tišti „Voterlond" na bara za nas; pa nas je tudi v tursče in marsktere druge vojske same pustu. Zato ostanimo, koker da nas na bo tista ..pekvata krača" » ér sede? Ovbe, provbe! Jest sem otu povedate, de v Terzico vse po kransko devajo; zdej me bo pa kmav kdo reku: Viš, de ste Terščane Cimbre? Kovače pratajo, ledrarje cu v % Muhe mlađega Napoleončka. rihtajo; to so pač naj staršeh terziščeh rodovin antverharje; Poljce so že od starega časa jmele fežine v Ter- Poljače so sami ledrarje, samo aden je strašno v » V žico ; bogat ferbar; kovače so pa imele fežine, k je voda še čez pvac tekva, kje še stare Teržeč pod Ibeljam stav. Zdej pa na vem, kaj be reku; to je res pekvata rec, de se v Teržičo toko špraha meša, de morjo čoveka za norca jmete bode že prov alj ne. Se od štrikarjov be biv rad kej povedov, če me kdo Une dni je hotla francozka cesarica svojega sinka pe-ljati na sprehod. Ker je bilo posebno lepo in prijetno vreme, ukaže, naj se napreže odprta kočija; al mladi prinček se temu ustavlja in hoče imeti zaprt voz. Ker pa so cesarica in dvornice le svoje trdile, zavpije mladi Napoleonček: „Je da bi se Ijudem po mestu y že prav! pa povem vam, namesti peljaje smehljal in jih pozdravljal, jim bom pa kazal". spet ne bo Cimbrov v oči metov. Per štrikarjeh se nare jajo vovnate štumfe i roko vi ce, goljufe fuzekelne. Za to jezik V strahu, da bi mali svojoglavnež res kaj tacega ne naredil, mu pustijo veljati njegovo trmo in peljal se je v zaprti kočii na sprehod. Po „Volksfr." Jos. Levičnik. fanj bvago nucajo nemško vovno, za to srednje in za ver-dnar pa koroško ; obojo je treba na več sort zberate. Volna se prede zunej na hmeteh, štumfe pa se štrikajo po Ter- pa dekelč zna to devo, in flétno je Dopisi v « v žico ; vsaka zena alj vidte, kako se per nas vse ročé majejo, in jeh obeden pod Iz Maribora 7. apr 1 Veseli smo přejeli naš pazdho ne derži križem. Štumfe še potlej valjajo z žajfo novi časnik: „Correspondent fur Untersteiermark » Pa Li mi utegne kdo v besedo seči »iv UVI« i III lovili« rjlUllUU OU» JJVtlVJ * 1J UJ VJ /i £J t* J 1 \J * -- nil UIÇ^IIU auu V MUOUUU ďVI farbajo na škervat, na bat, na silberforb , na zelenkasto, tedaj nova butara na rame slovenstva 35 pvavo bvago pa farbajo še v kosmeh ; potlej štumfe še da si smemo radi biti, da Ie politični » časnik je nemsk, Odgovarjam na to, bržej ko ne naš krocajo, serajo in curihtajo, in potem gredo po svetu na nasprotnik. Gotovo nas zaupanje, ktero na-nj stavimo, uka prodej, k so sfertegvane. Jemnasta! zdej sem jo pa spet nilo ne bo; tega nam je porok ime gospoda J ki zapadu! Stemf, štrikate, farbate, silberforb, krocati, šerati, ga vreduje. On ne bo le samo prida nemške „kulture" iskal fertegvate, to so same nemšče spačene besede. Pa zato še kakor „Tagespošta", tudi nam Slovencom bo pravicen nisem Cimber; štumfe farbate, sem slišov, je an Nemc učiv, y in iz vsakega kotiča spise rad sprejemal. Sostavke o srenjskih k je umru majhno pred vognjam , k je biv anajstga leta : in domaćih zadevah, o kupčii, obrtnosti, o napredku kmeto tište Nemc, na vem, koko be mo reku, tište je toljko nera sne v našo špraho perpravu po štumfeh. vanja itd o celem praktičnem življenju bo prinasal Pa tudi narodno blago, pripovedke, slike iz Ijudskega ziv ljenja itd. mu ugodne bodo.*) — Nas Maribor in Ptuj si zdaj niso se popolnoma dopolnile, so vendar dosti dobrega pri prijazno roke podajata, in „presrcni mesti na Dravi" i ki ju nesle. Kakor kvas skvasi melo, so se tudi izdramile nektere sestrna Ijubezen unema, hoćete svetu Izgled, in še poznim dušne moči in boječljivost odvzele tistim, kteri so se poprej pesmarom blagega in lepega dovolj za navdušenje nuditi, že bali. Od zdaj se bodo celó lahko poznale pleve od ru- Da bi si pa laglej veselje posebna železnica naravnost zidala bo. in tugo občno delile, se jima pre menega zrna zdrave pšenice. Kdo tedaj zdaj na polju slo-Ljuba spomlad venske omike in za podporo naših pravičnih želj kaj storiti pač vse zbuja! Tudi kolodvor za koroško železnico se hoče, ni mu prepovedano od nobene strani več. Kdor se bo že jako iz zemlje dviguje, in nadjati se smemo 9 konj da „črni tedaj še zdaj na pot stavljal, on je izdajavec, in nehvaležen, bode že letos na Koroško žvižgal. Čez revno ptujsko malopriden sin naroda svojega in matere svoje Pri naši polje pa hočejo strugo kopati, da bo iz Drave vodo nape- okrajni gosposki v sv. Lenartu je bil g. dr. Petovar, pomoč-Ijavala. — Naše dve čitavnici jako cvetete, in se strajnski ne nik g. biležnika, tudi vrlega Slovenca, ki je prvi zgrabil Bog le daj, da bi naša slovenska svojo sestrico za pero, spodbujen po ministrovih besedah, ter je spisal gledate v Celji, ki že 113 udov šteje, kmali dospěla. Pevska slov. vlogo in jo poslal na sodnijo. To je bilo prvo pismo družba (družb je tukaj na kupe) dobro napreduje, in si slovensko, ki je potrkalo na duri naše sodnije. Prav tako* je přetekli teden veselico napravila. Morda bo še skoro £ stenografična družba beli dan dr. Petovar! Cesar in postava sta za nas; koga bi zagledala ; trebalo bi, da se tedaj bali? Pravična je steza, po kteri smo se napotili i se iu tudi o tem za slovenšcino skrbi. Sila važna bi bila ste nografija b e r g erj za šole in praktično življenje sploh. Gab ako Bog dá utihnili bodo sovražniki 9 bodemo sčasoma dosegli vse svoje pravice in , kteri plujejo strupene pene naši sistema je v četiri glavne slovanské narečja vsaki dan na nas 9 ceravno so domaćini naši. Vidil bo vès prenešena (akoravno še bi mnogo popravkov trebalo ), ali bi se svet, da naše zahteve so le za osrečenje našega sloven ne dala ravno tako v slovenšcino vpeljati? Mislimo da! Ali bi morebiti S t o 1 c o v a sistema boljša bila ? Saj mnogo Slovencov kratkopis dobro ume, tedaj bi le spodbude treba bilo, da bi skega naroda in srečo Avstrije. Iz doljnega Stajarja 13. marca. se zloglasni \>r V V „Tagespošti a kulturni janičar večkrat na polne se velikodušen mož > ki bi to i težko delo pi naši Iz Celja. (Narodna citavnica v Celji). Vsem ča- stitim gospodom družbenikom narodne čitavnice v Celju in po deželi Da bi ti Ijudje vedili, da tako ravnanje koristi kakor škoduje, bi menda drugače postopali. je to res, vam povem usta glasi, stvari vec Da tii le en dogodek. Imel sem ucenca y razglasujemo, da se bo do veliki noči čita v nica ki v šoli ni dosti maral za slovenšcino. Lansko leto je iz naša iz svojega dosedanjega stanovališča pri č. g. F. Kapusu preselila v g. J. Balantovo gostivnico ostal in postane domá kmetovavec. Okoli božica pride k trgovcu k zamore u" v ljubljanskem predmestju, kjer ji je odbor Tudi naznanujemo meni in pravi: „Slisal sem, zije" u da imate „Cvet slovenske poe nekoliko boljši kup na prodaj kakor v knjigarni; novo prostorno stanovalisce preskrbel. ob enem, da bo na belo nedcljo sedmih zvečer, prosim, prodajte mi zvezek". Zavzet ga prašam: 55 Ali Vam ondi druga to je „bese d a" , 9 27. t. m. ob Je mar za slovenšcino; ako se ne motiui, niste bili prej h kteri vese preunet Slovenec". „Nisem bil ne lici vse čast. gosp. družbenike srčno vabimo. V Celji 4. aprila 1862. Ta or ii „.^esposta , 55 „Presse", mi odgovori 55 Oesterreichische" j tako - pa kar grdo la- zejo in psujejo, sem še le pravičnost naše stvari spoznal Odbor narodne čitavnice celjske. in zdaj hočem za našo reč delati kolikor le morem" Pravo Iz ëlov. Stajarja 1. aprila. S. — Ze enkrat sem vam naznanil žalostinko, da smo dobili g. uradnika v naš tako! Res je: če bolj nam gnojijo protivniki naši > vec trdo slovenski kraj, ki slovenski celó ne zná, in glejte! zdaj imamo že druzega iz Galicije in boljega sadu bo dorastlo. Iz Gorice 5. aprila. A. S-a. Sivi naš Triglav se 9 ki ne besedice ne zna večkrat joka, da njegove solze delec proti izhodu in proti naši slovenske. In tako imamo zdaj tri trde Nemce v uradnii, ceravno so deželani čisto Slovenci. Ali se to zlaga z enakopravnostjo, naj svet sam sodi. Kako se po takih ministrové na .erne-tovo interpe- jugu teko in na obeh straneh namakajo zgolj slovensko i tukaj Vi pa or 9 t* ospodje gospođih bodo besede g. lacijo spolnovale, lahko vsak previdi, ki ste sini matere slovenske in kterim srca še niso otrp nile . za srečo naroda našega, storite radi 9 zemljo, slovenske zalivajo rožice; tam bistra Sava, dereča Soča. In zakaj neki bi se ne jokal slavni naš velikan, ker njegovo častitljivo ime tako oskrunjajo ne samo nemški sreosrrafi, temuč večkrat nevedoma tudi slovenski sinovi. Berite nemške spise in čudite se nahajaje: Ter 9 kar se storiti glau 9 T r e g I o u in celó T erg lu, kakor da bi bila ta lahko dá. Ako tudi v enem hipu visoke gore, ktera pred vami stoji, prestopiti ne morete, bo to vendar mogoče počasí. Dobra volja in skrbno prizadevanje bo vse uravnalo. Zdaj pa še nekaj veselega. V lotomerskem okraji že beseda francozka. Celó v tukajšni gimnazii, ko je neki ucenec izgovoril besedo „Triglav a ga okrega učnik rekši: 9 „izgovarjajte za božjo voljo geografične imena po člo vesko! „Man sagt Trglù, aber nicht Triglav?" Se ve, dolgo posilja gosposka oznanila fara m v domaćem jeziku; zakaj nek se to tudi pri sv. Lenartu, v Ptuju in drugih krajih ne godi? Imajo li na unem kraji drugega cesarja ali druge da bi mu bil učenec rad povedal, kako je treba to besedo prav pisati in izrekati, pa se je revež bal „cvajarja4* in Iz slovenskih Goric 6. aprila. S. Beseda gosp ministra Lasserja, akoravno se nam naše pravice za zdaj molčal je. Ocetu Triglavu pa so spet solze polile stari obraz, da mož, ki pred v Celji zdaj že deveto leto v Gorici šolsko službo opravlja venskefira 9 Triglava! še ne vé „človeškega" imena slo *) 4. list „Corr. fur Unterst." v spisu „ Die neuesten Erschei Iz Dolenskega 6. aprila. lOber. y* nungen der slov. Literatur4' kaže, da bode novému časniku tudi za slovenski narod in njegove zadeve mar. Od poštenega vrednistva pa, ki izdaja za dol nje, tedaj za slovensko Stajarsko po-seben časnik, smemo prićakovati, da slovenskemu narodu tudi v nemški besedi ne bo skazoval Ie milosti, ampak da bode ska- 55 zoval mu pravico, in nic druzega ne zahtevamo od njega Pri tej priliki omenimo tudi se druzega novega časnika, ki je 1. aprila zacel v nemškem jeziku izhajati v Gradcu pod imenom Hoch vom Dachstein" Koliko nemško amtiranje" Slovencom koristi, sem se prepričal lani v kan-celii si. kantonske gosposke v Novem mestu. Pridši kmetovavec , pokaže gospodu adjunktu listič rekoč: „Sem že přišel". Gospod adjunkt, sicer priljuden in častivreden mož, ta in ta?u „Naka! nisem Cmu ste pa přišel — mu če se tako ne pišete?" „Meni ga debelo pogleda pa reče: „Ste vi ne u mu odgovori kmetič. 55 reče gospod vradnik 99 časnik za vede in lepoznanstvo. Ker izdatelj tega časnika, gospod H. Penn, je Ljubljančan, ki je je eden povedal, da moram priti reče kmetič. T-x-l! dieser ist schon der zweite Unrechte" 55 Der odgovori že marsiktero slovensko pesem lepo přestavil v nemški jezik, gospod uradnik, in na nas, ki nas je troje tam stalo 9 po si tudi od tega časnika nadjamo, da iz slovenskih cvetlic ne bo délai osata. Vederemo! Vred. Nam bo drago. Vred. 121 gleda, ter kmetiča zopet iz kancelije odpravi, ki je debelo Skrb, ki smo jo v poslednjem listu razodeli nad uro od Novega města domá. Ako utegne kak nemskutar pre le pi m pomladanskim vremenom, ni bila prazna; ponoći nad to prigodbo dvomiti, jim jo lahko dokažem z dvema pričama, ki ste z me noj vred pogovor slišale. — Se nekaj. v nedeljo je začelo snežiti in je sněžilo celi dan v pon deljek ne ravno presilno, vendar dosti preveč. Ce tudi sneg Nihće bi ne verjel, da se nemška kultura dandanašnji Slo- ni polomil morebiti se zelenega in cvetecega drevja, se je vencov kakor smola hoče držati, in vendar je taka. Neki vendar zdaj zlo mraza bati, kteri bi utegnil sadezem veliko občno spoštovan gospod v naši okolici se je naročeval na škodo napraviti. Lani sicer smo imeli sneg še celo mesca Laibacherco". Ker se mu je pa zavoljo nekterih stavkov maja, in kakor nam je neki gospod pravil, leta 1817 je 17. preneslana zdela, je noče po r> novem letu tega leta več pre- aprila padel sneg do kolen, vendar je bilo ono leto prvo jemati in ne pošlje naročilnega denarja. Al lejte! » Lai dobro leto po treh hudih letinah. Bog daj da bi tudi le bacherca" ne izostane; celo četrt leta se gospodu pošilja, tošnja uirna brez škode bila! ki list za listom na kupee poklada; ko pa druga četrt leta nastopi, pride lepo opomin, da naj se za prejemani časopis Novičar iz domačih in ptujih dežel. !z Dunaj a. (Iz drzavnega zbora). V poslednji seji tište plačilo odrajta. Namesto plačila pa je bilo založništvu na- znanjeno, da se ni nihče tukaj naročil in da se lahko vsi pred prazniki je zbornica poslancov v pretres vzela listi spet nazaj dobe. Enaka se je tudi mene pred nekimi pre me m be, ki jih je zbornica gospôska sklenila o osnovi leti prigodila. Kdor hoče tedaj „Laibacherco* za pol leta nove postave, ktera zadeva pristojnost s o d n i j o tistih pre- dobivati, je dosti, da se le za kak mesec naroci. Pa pra- stopkih, o kterih govori kazenska postava od 25. maja 1852. vite, da dandanašnji ni radodarnih ljudi! Iz Ljubljane. Prežalostno novico naznanjamo danes, da Dotični odsek je nasvetoval, naj se zbornica poslancov drži tega kar je že sklenila in naj ne potrdi prememb ki jih g. dr. Janez Hladnik, bivši c. k. svetovavec dež. sodnije zbornica gosposka hoče, razun te, da se v §. 2 namesto v Temešvaru, in kar so naši uradniki morali Ogersko za- ukaz reče postava. Al ker so nekteri poslanci govorili pustiti prislonjen c. kr. deželni sodnii ljubljanski, je 13. drugač in se ni nič gotovega dognalo, je većina sklenila, dan t. m. tukaj umri. Obcespostovanemu in bistroumnemu naj odsek to reč še enkrat prevdari in potem po praznikih Ko je zbornica še dve čisto osebne reci rešila, eno v očitnem, drugo v skrivnem gospodu se je nenadoma pamet zmešala tako, da bilo je svoje nasvete zbornici predloži. treba ga v bolnisnico dati 3. dan t. m., kjer je cez 10 dni umri > kri mu je možgane zalila. Sodnistvo je zgubilo po njem izvrstnega, na vsako zboru, je bila seja končana z razglasom, da se bo zbor stran samostojnega, pravičnega začel po velikonočnih praznikih še le 1. maja zato J ker Sin kmetiških ma sodnika, domovina naša zvestega sina. lopremožnih staršev iz Crnega Vrha je po svoji lastni ve-Ijavnosti že mlad dospel visoko ces. službo, ktera mu je nekteri poslanci imajo deleč domu in zlasti tišti, ki so kme tijski or ospodarji, tudi zdaj mnoge opravila. Tako je sklenila tudi zbornica gosposka. V seji 11. kazala se castnejso příhodnost. Al drugače je sklenil Oni t. m. je prišla postava o rudarski desetini na vrsto 1 i • v i V . • * III J • i // rk V I • • . « ^ « ____1 mm « J ki Gospod, ki clovestvu „piše veliko pratiko". Počivaj v miru ima veljavna biti za cel o cesarstvo. Kakor v zbornici doljni poštena duša! Domovina na tvojem grobu prebridke solze so se ustavili nekteri poslanci zoper to občno toči. — sta tudi v zbornici gosposki posebno veljavo, tako grof Thun in knez Přetekli teden se je snidla v privatno uči I nic o Salm govorila za to, da ožji državni zbor nikakor nima pravice f k » jezika mnozica kakih 30 gosp. uradnikov postave dajati celi državi. Ker pa se je vidilo, da to od različnih služb in še druzih pravoznancov, kteri ne prezi- kritosrčno besedovanje preseda centralistični stranki in od- ki seku, ki je nasvetoval, naj se cela postava poprek potrdi rajo ministerskega ukaza da je treba zdaj v uradnijah —j- •—-—-------r* -----— , ---- j ~ ------ "»»j » «.««uijm« , ... ntivvi , ivi je uuo » uiu v t*L , íiuj o ti/tu jjuoiw»a pupi vn imajo z slovenskim ljudstvom opraviti, v domaćem jeziku brez pretresvanja na d r o b n o, je predsednik presekal adovati. Učitelja sta jim vrla domoljuba gospoda Anton celo debato s tem, da je glasovanju předložil odsekov na '__________i _ j___« n______i • i . v f i . « . ___________.. . . «. _____ . ? Lesar in Andrej Praprotnik; uni ucí slovnico slovensko ta pa vadi gospode v različnih pismih; gosp. Janežičeva slovnica za realke in gimnazije jima je pri nauku podlaga. svet. Na to se grof Thun vzdigne in rekši : „Gospod predsednik! ako se ne ravná po opravilnem redu, zna vsak svojo u Ucij se dvakrat na teden v dvorani mestne hiše ktei Je mestni gosp. župan Ambroz prijazno v ta namen jim odprl i pot iti", zapusti zbornico in ž njim gre tudi knez Salm. Gospod predsednik šteje zdaj ostalo množico, pa ni bila se je mogla m, kakor smo slisali, ucijo se s tisto marljivostjo, ktera zadostna, da bi se bilo moglo sklepati, in seja končati. Drugi dan se snide zbor spet in grof Thun upra člověka v kratkem času pripelje do pravega znanja tega, vičuje svoje včerajšnje obnašanje ter pravi, da on in njegovi družniki bojo vselej tako ravnali, kadar bi se utegnile postave vprek (en bloc) glasovanju ■■■ 9 eesar se uci, in to toliko hitreje, ker mu je že mila njegova mati sama pregriznila lupino, da lahko brž sega po jedru. Ker je čitavnica naša sprožila blago misel te šole i ki predlagati, kar nikakor jo je ni dobro in tudi ni v soglasji z opravilnim redom. Tudi gosp. prof. Macun s pridom začel več tednov pred svojim grof Cernin vse to potrjuje; kneza Salma danes ni bilo v 11 1 rr i i • i • v • « • • t • i • « _ . _ . _ odhodom v Zagreb, zdaj gori imenovana bi se tej ucilnici, ki sta jo prevzela zbornico. Predsednik or poda, prid V « gotovo tudi še več druzih gospodov, družbenikov čitavnice, ako bi « V ti 1 i • • V V . _ rudarski se cas učenja večern čas. Ali bi pa ne bilo přeložil na bolj pripi tudi prav in potreba, da bi tud želi posnemali to, kar se tii v mestu godi 6 podje uradniki po d ? Ne n nam po deželi sposobnih se zagovarja, da ni ravnal zoper opra vilni red ; potem se začne vtretje brati postava o desetini. Grofa Thun in Cernin sopet zapustita zbornico. Ker pa je število pričujočih državnih svetovavcov zadostno je glasovalo, in postava, ki ima po anjka predlogu ministerském že 1. maja moć zadobiti, je bila bilo za glasovanje, se teljev duhovnih in drugih le po njih je treba seči in kmali in brez težav se dá preko- hodkov. v « . ■ « . . .. _ sprejeta. Naklonila bo ta postava državi nekoliko novih do f raciti tišti rubikon. ktere nepotrebnem boji. iz id a ni dvombe se marsikter zdaj v se prav po » Volja poprav nam bodi in skrb Gospodu ministru dnarstva in odboru dnarstvenemu ? v državnem zboru je po novem letu blizo 500 t došlo se V poslednjem zboru pravoznanskega družtva so bili ostali oddelki kako bi se dala Avstrija rešiti dnarnih stisk Gosp. državni minister vitez Schmerling je opravilnega reda z malimi premembami teden zbolel, pa mu je že toliko odlegl predlozne osnove sprejeti. Potem je gospod vitez Fritsch i da pet zboru naznanil. da bi rad i govoril o rudarski desetini, Presvitli césar se mislijo v saboto 19 t. m přetekli staja. spet za ktero gré ravno zdaj v državnem zboru. Ker se tej ^ • i i • mm • « • • . v Benetke podati, na Dunaj pa potem čez Tirolsko se vi- ni ti Tudi zdravnik prof. dr. Skoda bo v konoenih reci tedaj mudi, bilo je sklenjeno, naj bode izreden zbor praznikih obiskal presvitlo cesarico, ki je nek že popol 15. dan t. m. noma zdi 128 Ravno letos je stoletnica, kar imamo v našem ce- pa ravno zdaj ta straža ustanovljuje, veleva dobro gospo sarstvu papirnati dnar. Leta 1762 namreč pod cesarico darstvo, po kterem se bo dalo 15.000 vojakov domu spustiti Marijo Terezijo se je izdalo prvikrat bankovcov za 12 mi lijonov goldinarjev pod nemškim imenom „Bankzettel". Grsko. Iz At Da bi se bila Nauplia udala y ni res tovo y marvec tudi drugod se unemajo puntarske iskre tako, Hrvaško. Iz Zagreba 11. aprila. Zdaj je nek go- da težko se bo kralj brez unanje pomoći obdržal na tronu, da po sklepu Nj. Veličanstva od 9. t. m. viša de- Angležke in francozke ladije so se podale pred Nauplijo, ____1 •• __rk^ 1____•• TT_____* I__ • Ci i______1- ___• J _ « • • it i r i • « v r • , . . . _ želna sodnija za Dalmacijo, Hrvaško in Slavonsko pride da sprejemajo ljudi, ki bežé iz trdnj ktere v ktero v Zagreb. letijo bombe — Vladne „Narod. Nov." preklicujejo novico peštan-skega lista „P. LI." in pravijo, da ni res, da bi bil hrvaški dvorni kancelar dnarstvenemu odboru dunajskega držav- ki jo sopar goni Tursko. Strašna nesreća se je pripetila nedavnej na Belem morji (Marmorameer). Londonski parobrod ali ladija. nega zbora předložil račun upravnih stroskov za hrvaško , „Lakonia" z imenom, je zadela ponoči na rusovski parobrod „Kolhide" s tako strašno silo , da se je " O --------v---------- r ---------------------------° O..U , U« DC jC in slavonsko dezelo. Kakor ogerski dvorni kancelar za ta na dvoje razklala in v 4 minuťah z 240 ljudmí in vsem Ogersko tega ni storil, tako tudi hrvaški ne za Hrvaško in bia potopila; le en rusovsk general Slavonsko. ki je od rusov skega cara darove nesel samostanu na sveto Goro v Ogrsko. Iz Pešta. Vse naše zadeve so še pri starem. Ceravno se zdaj to, zdaj vljenje otel z dvema adjutantoma in 2000 cekini uno govori, se voz šega življenja še celó nič ni pomaknil ne naprej, ne nazaj Govorilo se je poslednji čas o odstopu dvornega kancelarja grofa Forgača in da na njegovo mesto pride grof Nadasdy; al to je le prazna govorica. Vlada res na to misli, da bi političnega na- bilo strašno vpitje potoplj y da se Bog usmili si je To je Tudi angležka ladija je veliko škodo trpela Vse novice, ki so přetekli teden o Luku Vuka i romale po svetu, so bile laž; nikdo se ni pod- nikdo sprijaznil; Luka ni nikamor bežal, tudi ni ranjen bil. To pa je res, da je Omer paša spet iz Cari-to storiti na podlagi nekoliko pre me njenih postav od leta grada dobil ukaz, naj nemudoma vojsko začne zoper Črno- 1 o v i vrgel se kmali sklical deželni zbor, in kakor se slisi, jo je volja, 1848. tem so zdaj posvetovanja. gorče, pa ne od Grahovske strani, ampak iz doline Zete Erđeljsko. Po sklepu cesarjevem od 9. t. m. bojo Turki so spet „židane volje" in imajo spet novo koraj • I • I • 1 • i • V «1 • t • V « • 1 t • • v I J • _ « . _ prejsni uradniki političnih in sodniskih uradnij se do 1. maja kaj bi je ne imeli, ker so iz Lond 1863 svojo plačo dobivali kakor dosihmal. pósodo. Omer paša je prejel že veliko polnih mošinj Lasko. Iz Turi na. 30.000 Lahov je poslalo unidan živi spet svojo že zlo klavi mado. Pa Crno In dobili dnarja na da pose je y pismo do cesarja Napoleona, v kterem ga ker jim je že toliko storil, še to stori, da vzame francozko prosijo, naj jim, ne boje zlo; umaknili se bojo med svoje skalovje in mirno ča ka li y da turski vojskirii ogenj spet ugasne, ko mu an armado iz Rima; vse drugo bojo ze sami storili. Ravno gležke dnarne kurj nj ka Na vseh krajih se na ta stranka je poslala tudi pismo anglezki zbornici po- pravljajo Turki na hudo vojsko zoper Crno in Srbe slancov, v kterem jo prosi, naj podpira nje prošnjo pri cé- ktero mislij bi po d začeti Ram a d ali sarju Napoleonu. Minister Palmerston je na to v doljni zbornici anglezki 10. dan t. m. zoper posvetno oblast sv. Oceta in zoper francozko armado v Rimu govoril, rekši, da ona overa m je zraven be ira m a najveći turški praznik po mahomedanski veri. Ra edinost Italije. Rimu bil Lavalette, ki je poročnik francozke vlade v mesec se postij je 9. turški mesec ; celi ta od zora do mraka y pa se hudo sprl z Goyon-om, ondašnjim povelj Listnica vredništva. Gosp. V. Z. v Luž nikom francozke armade, se je te dni v London podal. Iz govor" bomo natisnili prvo pot; danes Oboj přejeli y m m m ■ Hp ■ vsega tega bi se utegnilo misliti, da bo cesar Napoleon dovolil v to, kar Lahi od njega zahtevajo; al dozdaj ne kaže • V - ..... , . V V bilo prepozno „od Gosp nic y da bi bilo vse tiscanje kaj opravilo. Garibaldi-ta Drag. v L druzega. Po aključbi se je založil Vas dopis; prosimo za so v Pavii ravno tako slovesno sprejemali kakor v Milanu in drugod. Kursi na Dunaji S*rusko. Iz Berolina. Novo ministerstvo mota in 15. aprila 1862 v novem denarji mota svoj klobčič, pa ga čedalj bolj motuje. Vlada je Deržavni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami pustila prejšni deželni zbor, ker to, kar je zahteval, bilo 5% obligacijeodletal859 Kreditni po g. 100 . g. 129.80 ji je prenapeto; zdaj pa ministerstvo samo izpeljuje to, kar je vlada malopred za nevarno oklicala. Kako se ujema to? Ali ni to velika zmešnjava? Kakošen po tem takem izid v novem dnar. po 100 g. g. 65 3014 % Teržaški lozi po 100 „ 126.50 5°/0 nar. posojilo od 1.1854 „ 83.60 Donavsko-parabrod 5% metalike h t za državni zbor 0 4°/. Francozko. Iz Pa made v Rimu grof Go 3 0 10. apr. Poveljnik francozke i pa poročnik francozke vlade Lavalette sta si prišla tako navski . V y da je Lavalette že yy yy yy yy » yy yy yy yy yy yy 69.75 ski po g. 100 » 104 61.501 Knez Esterhazy. po g. 40 „ 101.50 54.751 Knez Sal po g. 40 41.251 Knez Palfyovi po g. 40 35.50|Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 pred nekimi tedni Rim zapustil. Će že samo to kaže oma 3% 2 7* % 10/ Obligacije zemlišn. odkupa. I |vnezWindischgrâz.po g.20 yy yy r> 14. hovanje francozke politike o bolj očitno pokazalo poslednj gotovo , (po 100 gold.) Grof VValdsteinovi po g. 20 imskih zadevah, se je to še 5% dolnjo - avstrijanske g. 88.50 P*™/ Keglevičevi P° 6- ™ . . .... ~ • - ----'Budimski