• POD POKROVITELSTVOM OBČINSKEGA KOMITEJA ZK VELENJE
Odprli politično šolo
Sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Franjo Koran je v ponedeljek v Velenju odpri politično šolo za komuniste iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Šolo obiskuje 145 komunistov iz Gorenja, trajala pa bo predvidoma 45 šolskih ur. Uvodno predavanje ob otvoritvi o pomenu in vlogi idejnopoli-tičnega izobraževanja komunistov je imel prof. Emil Roje, član IK predsedstva CK ZK Slovenije.
30. jan. 1976 - Leto XII. - št. 4 (313) - Cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk
Da bi bilo delovanje šole čimbolj uspešno, bodo ustanovili tako imenovani šolski svet, v katerem bodo po en član občinske konference ZK, tovarniške konference ZK Gorenje in delavske univerze Velenje ter dva člana iz vsakega oddelka šole. Svet bo med drugim skrbel za dosledno izvajanje sprejetega programa, organiziral in nudil pomoč oddelkom ter občasnim aktivom ZK, ter dajal pobude
in organiziral nove oblike in metode delovanja šole.
V mesecu februarju bodo slušatelji politične šole poslušali naslednja predavanja: materialistično pojmovanje zgodovine, zgodovinske predpostavke marksizma, osnovni problemi dialektičnega materializma, marksistična spoznavna teorija, marksistična ekonomska teorija, marksistična misel v Jugoslaviji, marksistična ekonomska
teorija, odnos socialističnih sil do religije in cerkve. V marcu pa bodo predvidoma na sporedu naslednje teme: marksistična ekonomska teorija, organiziranost in metode dela ZK, zgodovinski razvoj in vloga KPJ, družbeno bistvo delegatskih razmerij ter družbeno dogovarjanje in sporazumevanje, razvojni programi TGO Gorenje, razvojni programi občine Velenje in njihovo mesto v Sloveniji. V aprilu pa bodo predvidoma na sporedu še predavanja o idejni vlogi komunistov in idejni boj, samouprav-
na organiziranost TGO ter vloga in mesto političnih organizacij v TGO Gorenje ter nekatera aktualna mednarodna vprašanja in ZKJ v boju za mir ter vloga Jugoslavije pri oblikovanju in uresničevanju politike neuvrščenosti.
Predavanja bodo vodili Jurij Jug, Nada Zavolovšek, Ivica Groznik, Sonja Jamnikar, Kri-stian Hrastel, Alojz Filipančič, Mile Uranjek, Janez Miklavčič, Jože Veber, Avgust Jeriha, Her-mina Klančnik in Štefan Do-lejši. •
PRIHODNJO SREDO BODO ZASEDALI ZBORI OBČINSKE SKUPSCINE VELENJE
Več pomembnih občinskih odlokov
OB KIDRIČEVI CESTI V VELENJU JE ZRASEL LEP IN SODOBEN DOM ZA ORGANIZIRANO VARSTVO STAREJSIH OBČANOV
Marca vseljiv
V sejni dvorani skupščine občine Velenje bo v sredo 4. februaija apna seja družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti \ zbora združenega dela.
Delegati bodo obravnavali predlog družbenega načrta občine nje. Osnutek družbenega načrta so na seji 29. decembra ža avnavali. Izvršni svet skupščine občine Velenje ga je na osnovi razprave dopolnil in ga predlaga zboru v ponovno razpravo in ianje. Dopolnitev k družbenemu načrtu bo na seji obrazložil plansko analitske službe v oddelku za gospodarstvo Janko
Obravnavali bodo tudi pred-odloka o spremembi prora-la občine Velenje za leto ?75. Ta je bil sestavljen na novi družbenega dogovora v Ji 25,731.288 dinaijev. Med Dm pa je republiški sekre-at ponovno izdelal metodo-na osnovi katere so mo-ponovno sestaviti dovoljeno 3rabo. Tako je bilo potrebno med letom na osnovi meto-Jogije pripraviti oziroma iz-šiti določene ukrepe za do-lčni rebalans proračuna ob-Predlog odloka o spre-nbi proračuna bo na seji ložil načelnik oddelka za ice Ivan Fece. | S poročilom o izvajanju včne politike želijo omogo-presojo izvajanja davčne ke v letu 1975 v primer-z izhodišču za to obdobje, pravljali boldo o odločitvah hodiščih daivčne politike za 1976 in izedaji predpisov iz inske pristojnosti, s kate-bo zagotovljena izvršitev iišč davčne politike za leto 6. To bo ma seji obrazložil elnik davčme uprave Ferdo ovec. Obrravnavali bodo predlog o spremembi od-o davkih občanov, tudi bo na seji cobrazložil načel-
nik davčne uprave Ferdo Kuko-vec, ki pa bo podal tudi predlog odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Delegati so z vabili dobili tudi poročilo o problematiki urbanizma. Na seji ga bo obrazložil direktor zavoda za urba-
Potrebno je: opraviti le še obrtniška ddela in urediti okolico in idom bo lahko sprejel prve sstanovalce
Sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Franjo Koran otvaija politično šolo za ZKS prof. Emil Roje (prvi z leve), Šolo obiskuje 145 komunistov, trajala pa bo predvidoma 4$ komuniste in delavce Gorenja. Uvodno predavanje je imel član izvršnega komiteja predsedstva CK šolskih ur.
Želja skupščine občine Velenje, družbenopolitičnih organizacij in socialnega skrbstva, da bi ostareli občani lahko preživeli jesen svojega življenja v domačem kraju, bo kmalu uresničena. Ob Kidričevi cesti pri osnovni šoli Miha Pintar Toledo je zrastel nov dom za organizirano varstvo ostarelih, ki bo kmalu nared za vselitev.
Po podatkih, ki smo jih dobili na socialnem skrbstvu v Velenju je bilo v velenjski občini pred petimi leti 1836 ali 6 odstotkov občanov starejših od 65 let in 879 ali 3 odstotke v starosti od 60 do 64 let. Približno pet odstotkov občanov, ki so stari nad 60 let potrebuje zavodsko varstvo.
Vse hitrejša rast industrije v velenjski občini je omogočila množično zaposlovanje žena in seveda tudi hitro preseljevanje ljudi iz vasi v mesta. Vse več je družin, ki zaradi premajhnega stanovanja ali tudi zato, ker so vsi člani družine zaposleni, ne morejo oskrbovati svojih ostarelih članov.
Premajhen stanovanjski prostor, podaljšana življenjska doba starostnikov, nenzadostne možnosti oskrbe v družini, zlasti nege v času bolezni so vzroki, ki so narekovali, da je v Velenju zrastel nov dom za organizirano varstvo starejših občanov.
Poleg tega so v Velenju pri odločitvi za gradnjo novega doma upoštevali še en razlog, ki je bil morda odločilnejši od vseh prej navedenih. V Velenju je sicer bil pred leti dom počitka, katerega pa so zaradi neprimernosti ukinili. Precej oskrbovancev je moralo tedaj oditi v domove izven občine. Seveda so bili zaradi odmaknjenosti od domačega okolja tedaj prav gotovo čustveno prizadeti.
Za dom, ki bo lahko sprejel 120 oskrbovancev, je v Velenju veliko zanimanje. To pa je tudi razumljivo, saj bodo njegovi stanovalci imeli v njem polno oskrbo, v primeru bolezni pa tudi zdravstveno nego.
V	novem objektu bo 17 enoposteljnih sob, 41 dvoposteljnih, in po tri triposteljne ter štiriposteljne sobe. Poleg tega bodo v domu še drugi prostori kot jedilnice, kuhinja, pralnica, hladilnica, razni klubski prostori, amublana, ordinacija - skratka vse, kar je potrebno, da se bodo njegovi stanovalci čimbolj udobno počutili.
V	spodnjih prostorih doma pa bodo tudi prostori za delo občinske skupnosti socialnega varstva.
Enodnevna oskrba v novem domu v Velenju bo predvidoma znašala 72 dinaijev. Že doslej pa se je zanj prijavilo že blizu sedemdeset občanov.
Izgradnja doma bo znašala skupaj z opremo in prostori za socialno skrbstvo 17,22 milijonov dinaijev. Investitor tega lepega in nadvse udobnega doma za organizirano varstvo starejših občanov je velenjsko stanovanjsko podjetje, gradi pa ga gradbeno podjetje Vegrad Gradnja doma je takorekoč že pri koncu, saj sedaj opravljajo že obrtniška dela in kot predvidevajo ga bodo predali namenu marca letos.

nizem Velenje, Rudi Hudo-vernik. Obravnavali bodo tudi predloge odlokov o zazidalnih načrtih in njihovih spremembah za naselja Podkraj, Gaberke, Škale, Konovo II, Konovo III., obrtno cono Selo, Šalek, Gorice in Pohrastnik. Obravnavali bodo še predlog odloka o urbanističnem redu v občini Velenje, ki ga bo obrazložil načelnik oddelka za gospodarstvo Ivan Kolar, predlog odloka o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parceliranja zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na določenih območjih občine Velenje. Tudi ta predlog bo obrazložil načenik oddelka za gospo-
darstvo Ivan Kolar. Ta bo obrazložil še predlog odloka o tem za katere objekte v prostoru in pomožne objekte je še potrebno lokacijsko dovoljenje in urbanistična rešitev, odlok o javnem redu in miru ter komunalni ureditvi ter predlog odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Velenje. Delegati bodo obravnavali tudi predlog odloka o potrditvi rezervata za gradnjo magistralnega plinovoda SR Slovenije na območju občine Velenje, predlog o poimenovanju ulic in cest v naselju Konovo, Šalek, Gorica ter predlog sklepa o zaposlitvi več kot 5 delavcev v obrtnih delavnicah.
■■■■■■■■■■■■■■■■I
ZADNjEDN^ PO SVETU...
•	Izhod iz vladne Icrize?
Vodstvo italijanske krščansko demokratske stranke je podprlo mandatarja Alda Mora pri poskusih za ustanovitev enobarvne vlade krščanskih demokratov. To je bržčas tudi zadnja možnost mandataija za sestavo vlade.
Ministriski predsednik Moro se je srečal z delegacijo socialnih demokratov ter republikancev, po telefonu se je pogovarjal tudi s sekretarjem socialistov De Martinom, ki je v Neaplju. Medtem ko socialni demokrati, tako kot Morova stranka krščanskih demokratov, podpirajo ta izhod iz vladne krize, pri tem pa poudarjajo, da terjajo takojšnjo razrešitev krize tudi sedanji monetarni položaj Italije ter odprta gospodarska vprašanja, pa so republikanci izjavili, da bodo vlado sodili po njenem delu v parlamentu.
Čeprav uradnih novic o telefonskem pogovoru Moro—De Martino še ni, rimski politični opazovalci menijo, da pogovor ni bil povsem neuspešen. Po mnenju socialistov naj bi bila nova vlada samo začasna, oziroma naj bi se spopadla predvsem z vprašanji, ki zahtevajo takojšnjo rešitev.
V	Rimu se tudi govori, da se socialisti še vedno niso sprijaznili z mislijo, da bi bil na čelu vlade sedanji mandatar, torej človek, proti kateremu so bile uperjene vse njihove kritike.
•	Balkanska konferenca
V	Atenah se je te dni začela balkanska konferenca strokovnjakov za gospodarsko in tehnično sodelovanje ob udeležbi delegacij Grčije, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Turčije.
Premier Konstantin Kara-manlis, ki je sprejel šefe delegacij, je poudaril, da sklic konference, četudi je le-ta gospodar-in tehničnega značaja,
ustreza zgodovinski nujnosti. Balkanska konferenca lahko postane zgled praktične uporabe helsinškega duha, je dejal. Kara-manlis je tudi podčrtal, da utegne konferenca postati dejavnik stabilizacije z ugodnim vplivom tudi na druga območja sveta in da lahko s pomočjo ozračja, ki ga bo ustvarila, zmanjša sedanje razlike.
Pozdravni govor jugoslovanskega delegata Kazimira Vidasa, ki je posebej poudaril, da je Jugoslavija kot neuvrščena socialistična dežela še posebej zainteresirana za uspeh konference in da je pripravljena aktivno in tvorno delovati v smeri nadaljnjega izboljšanja sodelovanja na Balkanu ter v širših evropskih in mednarodnih okvirih, so ob koncu pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
„Sklic te konference odraža želje balkanskih ljudstev za enakopravno sodelovanje brez vmešavanja od zunaj," je dejal Vidas. ..Konferenca istočasno pomeni prispevek k procesu popuščanja napetosti v Evropi in k medsebojnemu razumevanju, zaupanju in sodelovanju med balkanskimi državami, kar je osnovni pogoj za nemoten notranji razvoj, varnost in napredek dežel na tem območju."
• V Bejrutu spet živahno
Premirje v Libanonu se vedno bolj utrjuje. Ves včerajšnji dan je bilo samo nekaj manjših incidentov v Bejrutu in Tripolisu, vendar niso ogrozili najnovejšega premirja, ki so ga dosegli s sirskim posredovanjem.
Znova so odprli in uradno proglasili kot popolnoma varne vse mednarodne poti - morsko, kopensko in zračno - ki Bejrut povezujejo s svetom. Glavne ulice so bile polne Libanoncev in tujcev, v središču mesta je občasno prihajalo do zastoja v prometu. Celo v nekaterih četrtih, kjer so prej živeli v glavnem po kleteh, so ljudje obiskovali znance in prijatelje v bližnjih ulicah.

.IN DOMOVINI
CARINA - Zvezni izvršni svet je sprejel več odločitev in rešitev, s katerimi je vnesel več sprememb v obstoječi carinski zakon. Gre za zelo konkretne ukrepe: po eni strani bodo z »zmanjšanjem carinskih stopenj tudi do 50 odstotkov stimulirali uvoz posebne opreme in reprodukcijskega materiala za razvoj industrijskih vej, ki so na prioritetni listi, na drugi strani pa bodo destimulirali uvoz blaga, ki ga v potrebnih količinah in kvalitetno izdeluje ali ga lahko izdeluje naša industrija.
PIJAČE - V pripravi je sprejem novega temeljnega zakona o davku na promet. Od tega zakona še največ pričakujejo proizvajalci alkoholnih pijač. Želijo namreč, da bi jim zmanjšali temeljni davek na promet, to pa pomeni, da bi se zmanjšala tudi drobnoprodajna cena pijač. Obstajajo predlogi, naj bi bil d#vek samo 15 odstotkov, namesto dosedanjih 45 odstotkov. Ustrezno zmanjšanje tega davka bi takoj vplivalo tudi na zmanjšanje drobnoprodajne cene.
HOTELI - SR Hrvatska bo letos zagotovila skupno 992,2 milijona dinarjev za dograditev začetih turističnih objektov. Računajo, da bodo letos, najkasneje pa do 31. maja prihodnjega leta, dogradili 10 hotelov. V gradnji je tudi več novih avtocampov. V teh objektih
REKLI SO TE DNI:
bodo v celoti pridobili 5.000 ležišč in 14.000 mest za motorizirane turiste.
LETALA - V naslednjih petih letih bo vojvodinsko letalstvo za potrebe kmetijstva dobilo nova letala. Pričakujejo, da bodo „zračno floto" povečali s 57 na 90 manjših letal. Prvih pet ali šest letal bodo dobili že do konca letošnjega leta.
SOLIDARNOST - Kolektiv ljubljanske pivovarne Union se je odzval akciji za zbiranje sredstev, ki bi omogočila, da bi v Ljubljani zadržali dragocen kse-roradiografski aparat. Ta aparat je namreč ljubljanskemu kliničnemu centru posodila družba „Rank Xerox" iz Velike Britanije. Za nakup tega aparata, ki stane 800.000 dinarjev, je pivo-. varna Union po odločitvi delavskega sveta namenila 100.000 dinarjev.
DOKTOR - Okrog 26.000 zdravnikov in zdravstvenih delavcev se je podpisalo na posebno listino, v kateri zahtevajo vrnitev naziva doktorja. Ta zahteva zdravnikov in stomatologov je samo ena izmed številnih od 25. marca 1965 naprej, ko so pri nas ukinili naziv doktorja, podkrepljena pa je z novim dejstvom, da v lekarnah nočejo izdajati zdravil na recepte, na katerih zdravnik ni podpisan kot doktor.
MITJA RIBIČIČ: - Vse dokler je bilo naše samoupravljanje v težavah, so mnogi govorili: kaj nam mar tisto vaše samoupravljanje, naj se v praksi potrdi tisti sistem, ki je boljši. Mislim, da po X. kongresu in sprejetju novih ustav ni več takšne tolerance, dejal bi, ideološke tolerance nasproti našemu sistemu, začela se je agresivna protisamoupravna, protijugosiovanska propaganda.
FRANC ŠETINC: - Metode dela ne razumemo kot nekaj, kar je ločeno od vsebine dela. Ne bi smeli napačno misliti, da sedaj ločujemo metodo dela kot nekaj modernega. Ta mora biti v funkciji vsebine in boja za uresničevanje naših revolucionarnih ciljev. Vendar pa menimo, da so nekatere metode, da je določen delovni slog že zastarel, zlasti v sami zvezi komunistov...
MILAN KUČAN: - Načrtovana reforma vzgojnoizobraževalnega sistema na visokošolskih zavodih bo uspešna le, če bodo nove odnose do svojega dela in do celote združenega dela uveljavili subjekti vzgojnoizobraževalnega procesa.
KAZNIVA DEJANJA NARAŠČAJO, VENDAR NISO ZASKRBLJUJOČA
Družbena samozaščita že kaže sadove
Varnost je pomembna za razvoj družbenih odnosov in tudi pri krepitvi stabilizacijskih ukrepov je nujna. Na upravi javne varnosti Celje ugotavljajo, da je bila lani vil občinah, ki spadajo v njihovo pristojnost, varnostna situacija ugodna. Delavci javne varnosti so bili uspešni tako pri odkrivanju kot tudi pri preprečevanju. Svoje delo so nekoliko spremenili, saj se vse bolj uveljavlja družbena samozaščita. Zaradi tega je vedno več primerov tesnega sodelovanja občanov s službami javne varnosti Tako pa je tudi pravilno, saj smo vsi odgovorni za družbeno samozaščito, splošno varnost ter za javni red in mir.
V občini Velenje je bilo lani storjenih 948 kaznivih dejanj, kar je nekoliko več kot leta 1974. Prednjačijo tatvine, medtem ko gospodarski kriminal ostaja na enakem nivoju. Razumljivo je, da v velenjski občini iz leta v leto več tatvin, elenje je industrijsko in trgovsko mesto, vedno več je zaposlenih, veliko delavcev pride na delo le za krajši čas. Ti pa največkrat pridejo navzkriž z zakonom.
Zanimivo je, da so delavci velenjske postaje milice skupaj s kriminalistično službo, podporo občanov, družbenopolitičnih organizacij in tudi delo-vanih organizacij, lani raziskali 28 odstotkov več kaznivih dejanj kot leto prej.
Leta 1975. je bilo v 11 občinah, ki spadajo v delokrog uprave javne varnosti Celje, med njimi je tudi velenjska občina, storjenih 5.293 kaznivih dejanj ali okrog 6 odstotkov več kot leta 1974. Več je bilo storjenih le lažjih kaznivih dejanj, ki za družbo ne predstavljajo večje družbene nevarnosti. Delavci javne varnosti pa so bih pri odkrivanju kaznivih dejanj uspešnejši, saj so jih raziskali več in je od lani ostalo neraziskanih le še 30 odstotkov kaznivih dejanj.
Lansko leto je bilo na področju uprave javne varnosti Celje storjenih 904 velikih tatvin in vlomov, 1991 navadnih tatvin, 26 roparskih tatvin, 30 ubojev in poskusov ubojev ter 16 posilstev. Nekaj več kot leta 1974 je požigov, na srečo pa ni več delovnih nesreč, železniških nesreč, gozdnih požarov in samovžigov s katerimi je največkrat povzročena velika gmotna škoda. Več pa je bilo lani delovnih nezgod, kar pomeni, da v delovnih organizacijah še ne skrbijo dovolj za varnost pri delu. Miličniki in kriminalisti pa so lani odkrili in prijeli več vlomilskih tolp, kot so bile skupine: Košec, Majvirt, Kladnik in Podlipnik. Ko so prijeli te vlomilce in roparje so lani dejansko odkrili vsa hujša kazniva dejanja.
Na območju delovanja celjske uprave javne varnosti je lani naredilo samomor 9 žensk in 86 moških. Največ samomorilcev si je vzelo življenje z vrvjo okoli vratu.
Ugotavljajo, da prometni red ni zadovoljiv, saj je bilo lani na dan povprečno kar 18 prometnih nesreč. Zanimivo je, da je 74 odstotkov domačinov udeleženih v prometnih nesrečah. Zaradi prometnih nesreč je lani 110 ljudi izgubilo življenje, od teh je bilo 35 pešcev, 7 otrok in 24 kolesarjev. Manj pa je bilo poškodovanih. Na celjski upravi javne varnosti pravijo, da je k zmanjšanju posledic v znatni meri pripomogla odredba o omejitvi hitrosti na naših cestah ter vztrajno delo prometnih miličnikov, pripomogle pa so tudi občinske komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. In kaj so vse naredili miličniki v letu 1975, da bi bila naša varnost na cestah boljša? Da jih ne bomo vedno gledali kot inka-sante, naj povemo tale podatek: 20.196 voznikov zaradi prometnega prekrška niso kaznovali, pač pa so jih le opozorili. Seveda so težje prekrške kaznovali in izrekli 29 tisoč mandatnih kazni. 1.438 voznikom so od-
RADIO VELENJE
9 UKV frekvenca
88,9 mecjaherccv 9 oddaje: v četrtek ob 15,30, v tieiieijo ob 10. uri
vzeli vozniška dovoljenja; samo na železniških prehodih 856, ker so vozniki peljali čez prehod ko je utripala rdeča luč. Tisočim voznikom so odvzeli dovoljenje zaradi tehniških hib njihovih vozil.
Na področju javnega reda in miru ni bilo lani nobene kršitve določil naše ustave. Splošni javni red in mir je bil v 11 občinah dober. Kršitve sicer naraščajo, vendar niso zaskrbljujoče. Najpogosteje se naši občani ste-pejo, prepirajo ali pa nedostojno žalijo uradne osebe. Javni red in mir pa najpogosteje kršijo občani stari od 18. do 35. leta.
pričelo dobivati obeležje frakcionaške dejavnosti, uperjeno pa je bilo zoper politiko ZK.
Na podlagi ocen omenjenih sej pa je bilo odločeno, da se odstranijo neposredni organizatorji in nosilci take dejavnosti iz organov ZK in odgovornih političnih dolžnosti Taka dejavnost je namreč hromila učinkovitost samoupravno dogovorjene politike v celoti in je ustvarjala pogoje za oživljanje političnih dejavnosti protirevolucionarnih sil v svetu in doma v političnem podzemlju.
Tega, kot rečeno, ni več.
Socialistična republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Številka: o6-6/1976-l Datum: 19. 1. 1976
Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/74)
SKLICUJEM
15.	SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, 14. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA - IN
16.	SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Skupščine občine Velenje, ki bo v sredo, dne 4. februarja 1976 s pričetkom ob 7. uri zjutraj v sejni dvorani Skupščine občine Velenje.
•Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji DNEVNI RED:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter poročila komisij vseh treh zborov;
2.	Odobritev poročila o izvršitvi sklepov seje zborov z dne 29. 12. 1975 in skrajšanega zapisnika te seje;
3.	Predlog družbenega načrta občine Velenje za leto 1976;
4.	Predlog odloka o spremembi proračuna občine Velenje za leto 1975;
5.	Poročilo o izvajanju davčne politike v letu 1975 in izhodišča davčne politike v letu 1976;
6.	Predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov;
7.	Predlog odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve;
8.	Poročilo o problematiki urbanizma v občini Velenje;
9.	Predlogi odlokov o zazidalnih načrtih za naselja:
—	Podkraj
—	Gaberke
—	Škale — vzhod
-— Konovo — dopolnitev II
—	Konovo III
—	Obrtna cona Selo
—	Šalek-Gorica (sprememba zazidalnega načrta)
—	Pohrastnik (sprememba zazidalnega načrta);
10.	Predlog odloka o urbanističnem redu v občini Velenje;
11.	Predlog odloka o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na določenih območjih občine Velenje;
12.	Predlog odloka o tem, za kater posege v prostoru in pomožne objekte je še potrebno lokacijsko dovoljenje ali urbanistična rešitev;
13.	Predlog odloka o javnem redu in miru ter komunalni ureditvi;
14.	Predlog odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Velenje;
15.	Predlog odloka o potrditvi rezervata za gradnjo magistralnega plinovoda SR Slovenije na območju občine Velenje;
16.	Predlog odloka o poimenovanju ulic in cest v naseljih Konovo in Šalek-Gorica;
17.	Predlog sklepa o zaposlitvi več kot 5 delavcev v obrtnih delavnicah;
18.	Vprašanja delegatov;
19.	Razno
J	Danes v Sloveniji nazadnjaške sile nimajo več možnosti, da
t	bi vplivale na oblikovanje politike s protisamoupravnih in
J	protisocialističnih pozicij. Toda ni še dolgo tega - pred 21.
4	sejo predsedstva CK ZKJ in 29. sejo CK ZKS - ko so bili
$	nekateri posamezniki in skupinice v opreki s samoupravno
4	socialistično usmeritvijo in politiko ZK. Takšno delovanje je
\ ^OBRAZ^
PREDSEDNIK Skupščinejobčine Velenje
Nestl Žgank, s. r.
Itoiiieiilar l<*<hi«i
Za današnje potrebe izdelane ocene družbenopolitičnega položaja v Sloveniji upoštevajo predvsem dve sestavini: raven razvoja proizvajalnih sil, gledano z vidika naših družbenih teženj, druga sestavina pa smo živi ljudje, ki tvorimo določeno družbeno skupnost.
Politični obraz ljudi, njihova politična usmerjenost in opredeljenost, kakor tudi politično reagiranje in delovanje, se oblikuje v danem družbenem trenutku pod vplivom celega spleta elementov - od materialnih, ideoloških itd. Kakšen je torej današnji politični obraz večinskega Slovenca? Zagotovo tiči odgovor na tako zastavljeno vprašanje že v tem, da smo uspeli premagati vse tiste sile, ki so še pred časom rovarile zoper socialistično samoupravljanje, da so danes torej poražene, kar pa ne pomeni, da se ponekod niso le potuhnile.
Kljub vsemu pa smo zvečine premagali te sile zato, ker je naš temeljni politični aktiv - v najširšem smislu besede -intimno privržen boju za samoupravni socializem, ne le po interesu, ampak tudi po svojem trdnem prepričanju.
MILAN MEDEN
		
12		NAS CAS
• OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST BEVČE
t Vlado Videmšek i _
Ivan Gradnik
Ivan Koren
Vlado Pečečnik
Gregor Goršek
Ivana Bačovnik
Brente kmalu na podstrešje
/ *
i
\ i
I
I
\ \
t
že julija bo verjetno v petinštirideset stanovanj v Bevčah pritekla zdrava pitna voda
Bevče so najmanjša krajevna skupnost v velenjski občini. Vsegs skupaj imajo le 66 hišnih številk in nekaj več kot 200 prebivalcev. Sedemdeset krajanov se jih vozi v glavnem na delo v Velenje, od tega kar 46 na rudarsko elektroenergetski kombinat Čeprav je Bevčanov v občini najmanj, si krajani zaradi tega ne delajo skrbi. Nasprotno, to si štejejo v dobro, zlasti tedaj, ko je treba sprejeti kakšno skupno odločitev. Takrat se zberejo v njihovem že zdavnaj pretesnem gasilskem domu in skoraj ni nikogar, ki bi nasprotoval oziroma ne bi sodeloval pri uresničevanju nalog, ki so skupnega pomena, za ves kraj.
Tako je bilo tudi na občnem zboru, na katerem so se odločali za referendum.
— Nujno potrebujemo vodo, zato ne sme biti nikogar, ki ne bi bil za skupno stvar; to je za ponovno uvedbo samoprispevka, so tedaj poudarjali. To niso bile le prazne govorice. Resnično ni bilo nobenega, ki ne bi bil lani aprila glasoval ZA. Zelo ponosni so na to, ker so ponovno uvedbo samoprispevka izglasovali stoodstotno.
V teh dneh so Bevče prekopane po dolgem in počez. Potem ko so v vas dobili najprej elektriko, nato zgradili gasilski dom in pred dvema letoma še asfaltirano cesto, je bila njihova največja želja vodovod; da jim ne bi bilo treba več loviti in prekuhavati studenčnice ali hoditi po vodo v več sto metrov oddaljen izvir ter jo nositi na ramah v brentah ali pa jo voziti v sodih.
Program referenduma so začeli uresničevati že lani. Najprej so napravili spisek vaščanov, ki bodo pristopili k skupni akciji. Številka je bila kmalu znana. 45 se jih je odločilo, da si bodo napeljali vodovod v stanovanje. Takoj so imenovali gradbeni odbor teir za predsednika izvolili Vlada Videmška.
„Vašč;ani Bevč že od nekdaj občutimo pomanjkanje vode," je začel pripovedovati v soboto Vlado Videmšek, ko seje veliko krajanov zbralo na udarniški akciji za izgradnjo vodovoda. „ Večina krajanov živi od deževnice, katere pa ob sušah velikokrat zmanjka, poleg tega ta voda ogroža tudi naše zdravje. Največji izvir čiste studenčnice je potok Drajšnica, ki izvira izpod skiale na sredi vasL To vodo so pili že naši predniki. Natakali so jo v sode ter jo vozili visoko v hribe, kjer pa niso imeli cestt, so jo morali nositi kar v brentah.
Naša krajevna skupnost je zelo majhna, domačije pa raztresene po dolgem in počez. Prav zato v preteklosti nismo mogli brez finančne pomoči opraviti tega za nas življenjo pomembnega vprašanja. Toda čas je mineval spreminjala se je podoba naše vasi in izoblikovala se je visoka zavest naših vaščanov do skupnih potreb. Rezultat tega je bil lanski referendum, za katerega smo vsi glasovali. Takrat smo si dejali, da je že skrajni čas, da v vse naše domove priteče čista in zdravju neškodljiva pitna voda. Ko smo napravili predračun, smo ugotovili, da potrebujemo kar 117 starih milijonov dinarjev. Vsakdo bi se ob tako visoki vsoti prav gotovo prijel za glavo. Tudi mi smo se takoj na začetku, toda naših želja se nismo hoteli odreči. Prvi sklep ?e bil, da moramo stroške napeljave vodovoda čimbolj pooeniu. Zato smo se odločili, da bomo vsa zemeljska dela
Sobotne akcije so se udeležili vsi: mladi, stari, ženske in otroci.
opravili udarniško. Poleg tega smo se odločili še za dodatni samoprispevek."
Krajani Bevč planirajo iz sredstev samoprispevka 25 starih milijonov, 45 vaščanov, ki bodo dobili vodovod, bo skupaj prispevalo še dodatnih 22 milijonov ali 500 tisoč starih dinarjev vsak posameznik. Seveda tudi teh sredstev ne bo dovolj. Zato so zaprosili za solidarnostno pomoč tudi druge krajevne skupnosti in posamezne delovne oziroma temeljne organizacije združenega dela. Žal, doslej še niso dobili odgovora. •
Ko smo bili prejšnjo soboto v Bevčah, vaščani niso sedeli v toplih izbah ob televizorjih ampak se jih je veliko zbralo na udarniški akciji. Največ jih je prišlo okrog tretje ure, ker so bili dopoldne v službi.
„Naš vodovod bo skupaj z vsemi priključki dolg približno šest kilometrov. Vsak posameznik je moral izkopati 145 metrov jarka. Če pomislimo, da je teren marsikje tudi skalnat, potem je delo skoraj preveč zahtevno," je spet dejal predsednik gradbenega odbora Vlado Videmšek.
„Akcijo smo začeli lansko jesen, zdaj pa se že lahko pohvalimo, da smo izkopali že več kot 95 odstotkov dolžine vseh jarkov in položili več kot polovico vseh cevi. Če le ne bo snega, bomo preostale cevi položili do začetka prihodnjega meseca," se je pridružil pogovoru Ivan Grudnik, predsednik krajevne skupnosti Bevče.
— Koliko udarniških ur pa ste v tem času že napravili? smo zatem vprašali Ivana G rudnika.
Kljub teranu, daje bilo zelo mrzlo, se je prilegel kozarček rdečega. Cesto v Bevče so namreč krajani v času udarniškega dela zaprli in vsakdo, kki je hotel v vas, je moral dati za liter rdečega. Še sreča, da se tistega dne ni pripeljalo veliko ljudi v Bevče.
,,Več kot pet tisoč," se je oglasil odgovor. ,,Če bo vse po sreči, bo voda stekla v naša stanovanja že julija."
Tako naša prva sogovornika kot ostali krajani pa so izrekli nekaj pikrih na račun tistih, ki živijo v mestu. „Tudi mi smo veliko prispevali, da smo zgradili mesto. Danes, ko bi tudi mi potrebovali pomoč, se nas nihče ne spomni...
Iz središča vasi smo se napotili še v gornji del Bevč. Najprej smo se ustavili v jarku pri IVANI BAČOVNIK, ki je pridno vihtela lopato in kljub temu, da je bilo zelo mrzlo, so ji s čela tekle_ potne kaplje.
„Že dolgo si želimo, da bi imeli vodo v stanovanju ali vsaj čim bližje hiši. Zato smo bili seveda vsi za to, da s skupnimi močmi zgradimo vodovod in se tako za zmeraj odpovemo brentam."
GREGOR GORŠEK je ravnokra kopal jarek čez cesto; zato seveda nismo mogli takoj naprej.
,,Če pomislim, da smo morali vsa leta vodo nositi ali jo voziti iz Drajšnice ali pa piti deževnico, ki je bila povrh vsega še nezdrava, skoraj ne morem verjeti, da bo tega trpljenja enkrat konec ..." je dejal.
Ko smo se vračali nazaj proti središču vasi, smo se ustavili pri dolgi vrsti občanov. Nekaj več kot petdeset smo jih našteli „To so naši," je povedal v imenu vseh predsednik gasilskega društva Bevče Vlado Pečečnik. „Tudi gasilci bomo dobili vodo v dom, zato seveda ne smemo stati ob strani. Obvezali smo se, da bomo izkopali 180 metrov jarkov. Obljubo bomo seveda izpolnili."
Boste tudi vi dobih vodovod, smo vprašali IVANA KORENA, ki se je bil pomešal med gasilce. „Vodo imam že petnajst let. Kar sam sem si napeljal vodovod. Vendar sem kljub temu rad prišel pomagat drugim, da pokažem, da na udarniško delo mi stari nismo pozabili. Tako je bilo, ko smo napeljevali elektriko, gradili gasilski dom, tako je danes, nič drugače pa ne bo v bodoče. Mi smo morali veliko pretrpeti, preden smo si kakšno stvar izboljšali. Na drugi strani pa je danes veliko takšnih, ki besedo udarniško poznajo le po pomenu. Pridejo v mesto in se vselijo na gotovo. In pogostokrat uničujejo to, kar je bilo narejeno z žuljavimi rokami."
Resnično zelo marljivi so Bevčani. Najprej elektrika, nato udarniško zgrajen gasilski dom, pred dvema letoma so dobili asfaltirano cesto lani so uredili okrog pet kilometrov krajevnih cest tudi do takšnih kmetij oziroma domačij, kamor niti volovska vprega ni mogla. Danes pa lahko tovornjak pripelje premog v vsako drvarnico. Dejstvo, da imajo veliko volje, da so zelo delavni je največji porok, da bo sredi leta stekla v njihova stanovanja tudi voda. In potem prav gotovo ne bodo redki dnevi, ko se bodo spominjali, kako so morali stati v dneh suše celo v vrsti pred izvirom v vasi...
Ko bo letošnja naloga opravljena, se bodo lotili že naslednje, o kateri že sedaj razmišljajo. Vse organizacije in društva imajo sestanke v gasilskem domu, ker drugih prostorov ni. V orodjarnici doma so tudi vse prireditve, ki jih pripravijo v kraju. Zato je razumljivo, da je gasilski dom ob takšnih priložnostnih prepoln. S prizidkom novega prostora k domu, upajo, da bodo zasilno rešili ta problem.
Ko sem se vračal iz Bevč, mi je še dolgo zvenel v ušesih stavek, ki sem ga mimogrede „ujel": Kdaj še pridejo nekateri iz mesta na deželo? .... Ko je treba kakšen star štedilnik vstran vreči...
NAŠ ČAS>
3
IMAŠ ROMAN
10
• HARRISON E. SALISBURY
Takoj ko ^so/prispeli, je Bičevski ukazal prerezati vse kovinske nosflte, dohode pa so minirali.-Kasneje sije zapisal, kaj se je dogajalo:
»Ukrepali smo še pravočasno. Naslednjega dne so hitler-jevci prišli do Neve prav pri uničenem mostu."
Miniranje mostu bi celo lahko rešilo Leningrad. Za nje-govp varnost je skrbel nemški 39. korpus, ki ga je vodil general Rudolf Schmidt. Schmidt je imel posebno diverzantsko enoto, tako imenovani Brandenburški korpus. Ta naj bi Ruse prelisičil in most zavzel, predno bi ga lahko uničili.'
Bičevski je njegov načrt pravočasno doumel. 39. korpus pa ni imel pontonskih mostov. Namesto da bi poskušal prestopiti Nevo, se je tesno ob rečnem bregu pomikal na sever proti Šiiselburgu.
Obroč okrog Leningrada seje zapiral.
V. M. Gankevič, častnik in nekdanji atlet, je dobil nalogo, da pregleda smučarsko opremo 14. armade. Ko je opravil svoj posel, se je vrnil v Leningrad. Z vlakom se je lahko pripeljal le do Volhova, ne dalje. Kdor je želel v Leningrad, je moral nadaljevati pot peš. Razdalja je bila dolga 120 kilometrov - potovati je bilo treba po nevarnem ovinku -
severno od Stare Ladoge proti zahodu, čez stari in novi ladoški kanal, vzporedno ob jezeru in skozi Šliselburg.
Gankevič je sklenil, da bo potoval peš. Na poti je naletel na mornariškega poročnika Aleksandra Radčenka. Ko sta ugotovila, da imata pred seboj skupno pot, sta mimograde postala prijatelja.
V	daljavi so se medtem'ves čas oglašali topovi. Prometa je bilo malo, le tu in tam sta srečala kakšen tovornjak. Na rečni postaji v Stari Ladovi sta nenadoma zaslišala ženski jok - v kotu čakalnice je ležal moški, bil je pokrit z odejo, ob njem pa je ihtela neznana ženska. Aleksander Iijin Ženevski, ki je bil znan vodja boljševiške revolucije iz leta 1917, kasneje partijski voditelj -pa tudi diplomat, v zadnjem času pa eden izmed vodilnih sovjetskih šahistov, je bil mrtev. Kaj se je zgodilo? Žena jima je pripovedovala, da sta se peljala čez reko Volhov, nenadoma pa je njun čoln zadela bomba z nemškega letala, lljin je bil na mestu mrtev, medtem ko so se drugi potniki čudežno rešili.
Gankevič in Radčenko sta poskrbela, da so ga naslednje jutro pokopali na pokopališču v Stari Ladovi ob reki Volhov.
Potem sta nadaljevala pot. Že j>o nekaj kilometrih sta srečala sovjetsko pehoto in tanke. Izčrpana sta prispela do novega iadoškega kanala. Gankevič je bU tako utrujen, da n? mogel niti plavati. Razmišljala sta, kako bi prišla čez kanal. V bližini ni bilo nobenega čolna ali vsaj kakšne deske. Na srečo je bil Radčenko še toliko pri močeh, da mu je lahko pomagal. Opotekaje sta se končno privlekla do Šliselburga. Nacisti so mesto že obstreljevali. Njihovi tanki so brez ■pomisleka gazili trupla lastnih vojakov, ki so padli v prejšnjih naskokih. Nemška letala so napadala v stalnih naletih in povzročala Sovjetom težke izgube.
Kljub stalnemu obstreljevanju pa so sovjetski inženirci pripravljali obrambo in pravkar postavljali čez Nevo ponton-ski most. Pomagali so si z rečnimi vlačilci.
V	zapuščenem hlevu blizu reke sta častnika našla čoln brez vesel. Privlekla sta ga do brega in ga spustila v vodo. Ko sta odrinila, jima je nekdo zaklical, naj se ustavita. Čoln pa je že zagrabil rečni tok in z zadnjimi močmi sta odveslala proti drugemu bregu, toda nevarnost še ni bila mimo. Sovražnik bi lahko streljal nanju s severnega bre*ga, njuni tovariši pa bi lahko njuno pot smatrali za dezerterstvo.
ZAKAJ IZGINJAJO LADJE
Plovba brez
Zadnje tedne so časopisne stolpce po vsem svetu polnila vprašanja, kaj se je zgodilo z ladjo Berge-Istra, ki jo pogrešajo od 30. decembra lani. Ladja je bila last norveške družbe in so jo izdelali v naši ladjedelnici Uljanik v Pulju Na njej je bilo 32 članov posadke, med njimi tudi Jugoslovan Egidij Ševrlica in njegova žena iz Pulja. Ladja je plula po filipinskih vodah in je bila za naša pojmovanja pa tudi. po mnenju strokovnjakov, nekakšen morski otok najnovejše izdelave in najmodernejše tehnične opreme.
Imela je reševalne čolne, splave, najmodernejše radijske oddajnike, opremljena je bila z modernimi protipožarnimi napravami in rezervnim generatorjem. Skratka, sodila je med tiste najnovejše izdelke sodobnega ladjedelništva, za katere menimo, da jim še takšne neugodnosti na morski površini skoraj ne morejo do živega. Zadnje, kar je pretreslo svet, je bila rešitev dveh mornarjev, ki so ju našli japonski ribiči in ki sta povedala, da sta v času pleskanja ladijskega boka zaslišala tri močnejše eksplozije in da se je takoj zatem ladja potopila. Strokovnjaki menijo, da se je pripetila na ladji nesreča in da je eksplodiral plin v njeni notranjosti.
Novica o nesrečni ladji je pretresla svet. Hkrati pa je ob tem zanimivo, da so takšne in podobne nesreče že bile v zgodovini našega pomorstva, da so bile prav tako
nenavadne in zagonetne in da jih nikoli do kraja niso mogli raziskati.
SKRIVNOSTI MORSKIH GLOBIN
Morske globine skrivajo veliko več skrivnosti, kot si jih sploh lahko predstavljamo. Cas in znanost dajejo postopoma odgovore na številna vprašanja, ki so pred leti bila še popolna neznanka. Morje ima svoje zakone, ki jih tudi najbolj izkušeni pomorci težko razumejo. Kako pojasniti recimo primer ladje februarja leta 1948?
Bil je jasen dan in morje je bilo mirno. Nenadoma so britanske in nizozemske radijske postaje iz smeri moluških otokov sprejele klic na pomoč z ladje Urang Medan.
„Zdi se mi, da so vsi ljudje, razen mene, na ladji mrtvi, je javljal s prestrašenim glasom ladijski radiote-
legrafist in potem še dodal: „Tudi
jaz umiram."
To je bilo vse. Na pomoč so priplule ladje, vendar je bilo vse prepozno. Na krovu ni bilo nobenega živega. Kapitan ladje je ležal na komandnem mostu, v kabinah in na palubi pa so ležali mrtvi mornarji in oficirji. Tudi ladijski pes je bil mrtev. Najbolj čudno pa je bilo, da na njihovih telesih ni bilo nobenih poškodb in da nihče ni vedel odgovora, zakaj in kako so umrli.
KOMANDOSI BREZ BARETK

Skorzeny je sklepal, da tudi sicer ne bi imel nobenih težav, zakaj nihče ne bo posumil v četo vojakov, ki v popolnem vojaškem redu koraka v mesto - napadalci se vselej obnašajo drugače.
Ko je bilo vse pripravljeno za ugrabitev, pa je iz Hitlerjevega glavnega stana prišlo povelje, naj takoj opustijo ta načrt. Zakaj - tega niso nikoli zvedeli
Tudi tisti, ki bi ga morali ugrabiti, maršal Petain, ni do svoje smrti nikoli zvedel, da so Nemci kanili kaj takega z njim.
Druga naloga, ki jo je Hitler dal Skorzenyju, je bila mnogo težja. ..Pripeljite mi maršala Tita - živega ali mrtvega!"
Vodja jugoslovanskih partizanov je bil že dolgo na seznamu najbolj pomembnih sovražnikov Tretjega rajha. Vse ofenzive, ki so jih Nemci s svojimi kvislingi organizirali proti njemu in njegovim enotam, so se ponesrečile -partizani so postajali vse bolj nevarni
Zato je Hitler sklenil, da bo likvidiral vodjo jugoslovanskega odporniškega gibanja. Upal je, da bo tako potem lažje uničil tudi gibanje samo.
Skorzeny je priletel v Beograd, kje je Tito? Nemška obveščevalna služba je pred njega položila na mizo pet različnih zaupnih poročil - vsako je navajalo, da je Tito drugje. Komu verjeti?
Sklenil je, da bo začel zbirati informacije po svojih kanalih. To pa je pomenilo, da ne bo samo sedel v Beogradu, temveč bo šel povsod tja, kjer je bilo veijetno, da bi lahko kaj zvedel.	,
Po štirih tednih je zvedel, daje Tito v Drvarju.
Po dolgem razmišljanju se je odločil, da bo poslal v Drvar skupino Nemcev, preoblečenih v partizanske ..uniforme". Tako, je mislil, se bodo še najlažje približali Titovemu bivališču in ga potem zavzeli z nanadnim napadom.
O tem je obvestil generala, kije poveljeval na območju, v katerega je sodil tudi Drvar. Toda general je bil neverjetno zadržan. Za Skorzenyjev načrt je pokazal izredno malo zanimanja.
Čez dva dni je Skorzeny zvedel za vzrok. Njegov agent mu je povedal, da je odkril, da tudi general pripravlja napad na Titov glavni štab in da je zato ljubosumen na Skorzenyja, ki bi mu utegnil s svojo akcijo pokvariti vse račune in odpeljati vodjo jugoslovanskih partizanov izpred nosa.
Skorzeny je takoj poklical generala in mu povedal, da bodo verjetno tudi partizani vsak čas zvedeli za njegove načrte - zato je predlagal, naj ne bi delala vsak zase, ampak skupaj. Ponudil je, da bo deloval samo po njegovih ukazih.
Predlog so zavrnili. Nemška letala so začela vse pogosteje krožiti nad Drvarjem - snemali so teren in zbirali informacije o položajih partizanskih enot.
„Ce je moj agent zvedel, da nekaj prapravljate," je znova poskusil Skorzeny pri generalu, „bodo slej ko prej za to zvedeli tudi partizani. Tito se bo umaknil in potem ga zlepa ne bomo več mogli odkriti Predlagam, da sodelujeva, tako bomo nemara s skupnimi močmi lažje uresničili našo nalogo."
General Rundulič pa je bil gluh za vse te prošnje in predloge. Medtem ko je Skorzeny predlagal diverzantsko akcijo manjšega obsega - namara dvajset ali trideset komandosov, preoblečenih v partizane - se je general odločil za obsežen padalski desant na Drvar.
Napad seje seveda ponesrečil - edino, kar so našli, je bila Titova uniforma. Maršal Tito se je umaknil. Nemci, ki so jih spustili s padali in jadralnimi letali, pa so doživeli hude izgube, ko so jih partizanske enote, ki so prihitele na pomoč, stisnile v obroč, iz katerega so jih nekaj šele kasneje rešile oklepne enote.
Potem ni bilo o Titu precej časa nobenih novic in šele čez
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
nekaj mesecev je Skorzeny zvedel, da je na otoku Visu. Predlagal je, da ga „obiščejo" in ugrabijo izpred nosa njegovih stražarjev - tako kot so Mussolinija.
Namška vrhovna komanda je odlašala z odgovorom tako dolgo, da je Tito zopet odšel z Visa in potem je bilo že prezozno - razen tega pa je imel Skorzeny dela čez glavo na drugih področjih.
Vse pogosteje se je ukvarjal, denimo, s ,.tajnimi orožji", kar je bilo slišati sicer zelo skrivnostno, pa je bilo v mnogih primerih hudo nedolžno - pogosto je šlo zgolj za izboljšave na že znanih orožjih in opremi.
Pri tem je pogosto sodeloval tudi z nemško mornarico, ki se sicer na odprtem morju ni mogla kosati z zavezniki, zato pa je admiral Heye ustanovil skupino pomorskih komandosov, ki je sodelovala s Skorzenyjevimi ljudmi zlasti pri preiskušanju in tudi uporabi majhnih torpedov - podmornic s človeško posadko.
Ko so se zavezniki izkrcali pri Anziu, so pomorski komandosi s temi torpedi poškodovali križarko, potopili rušilec in dve tovorni ladji s strelivom.
Ta torpeda so uporabljali tudi v Kanalu, čeprav ne s posebnim uspehom.
Spomladi leta 1944 je obiskal Francijo, kjer so mrzlično izpopolnjevali obrambne položaje Atlantskega zidu. Potem ko si je ogledal malone vso francosko obalo, je na zamljevidu izbral deset področij, na katerih se bodo zavezniki izkrcali Njegova predvidevanja - ki pa jih na srečo Nemci niso upoštevali - so se uresničila. Izkrcali so se na treh izmed desetih krajev, kijih je predvidel.
Skorzeny je bil prepričan, da Atlanski zid, tak, kakršen je bil, nikakor ne bo mogel zadržati napadalcev. Zato je predlagal, naj bi obrambo še izpopolnili
Po njegovih predlogih bi morii na obali ves čas dežurati posebne skupine pomorskih komandosov, nekakšnih ljudi — žab, ki bi sprejeli invazijske enote z dotlej povsem nazna-nimi orožji Med drugim je predlagal, naj bi precej globoko pod obrežjem zakopali velike količine eksploziva, ki bi ga pognali v zrak tisti trenutek, ko bi tja prišli napadalci.
Njegove predloge so gladko zavrnili
Nič manj zagoneten dogodek i bil 10. aprila 1963, ko je izgini ameriška atomska podmornica, kiji plula po Atlantiku. Zadnje spon čilo njenega kapitana je bilo:
Plujemo 20 m nad morski® dnom. Povsod je smrtna tišina. Pl» jemo naprej. Kmalu bomo na.,i Kakšen trušč je to? Vidim nekakšne luči! Je to mogoče ... V tej globini. . Au, konec je ... "
Podmornica se ni oglasila nikol več. Kakšne luči je zagledal kapitai v morskih globinah in kaj se ji dogajalo v podmornici, ki je bi prav tako najnovejši izdelek sodobne tehnike? Cemu se je čudil ii česa se je tako prestrašil? Odgovori na vsa ta vprašanja je odnesel v s mit Približno na istem mestu, kjer ji izginila ladja Berge-Istra, to je blizu Japonske, se nahaja nekakšen ,jco kav" Pacifika, ki ga vsi mornaij; imenujejo Hudičevo morje. V letil 1950 do 1954 je na tem področji brez sledu izginilo 9 velikih modernih trgovskih ladij. Japonsko mk nistrstvo mornarice je vsa omenjeni primere raziskovalo. Toda namesti odgovora je tudi njihova ladja, kiji raziskovala skrivnostno izginotje, flj posadko 15 mornarjev in pomors strokovnjakov, skrivnostno izgii Japonci so po tem dogodku . področje proglasili za izredno nt varno, vendar do danes ni še nihče odgovori, odkod in zakaj nevarnost
GROBNICA LADIJ IN LETAL

Hudičevo morje pa ni edino med takimi morji na zemeljskem globusu. Še bolj znan je bermudsla trikot med Florido, Bermudi in Ha-itijem. Imenujejo ga tudi grobnici ladij in letal. Na tem delu morja nisi nikdar našli nobenih ostankov, čeprav je tam izginilo že večje števil« ladij in letal. Znana so le zadnji sporočila, ko so radiotelegrafisti ii piloti sporočali, da so jim odpovedali ladijski in letalski stroji, di kompasi ne delujejo v redu, da je ni nebu čudna barva in da se morji peni in valovi. „kot bi v trenutkih izginili v nekakšnem neznanem prepadu," so kasneje poročali strokov anjaki vojne mornarice ZDA. Po podatkih pomorskih statistik je t tem delu morja najprej izginila Švedi ska tovorna ladja Lotta že leti; 1866. Izginila je med Gibraltarjei* in Havano, čeprav je bilo vreraif izredno lepo in je pihal le lahei-veter. O Lotti niso nikoli več slišali* V enakih vremenskih razmerah jr dve leti pozneje izginila tudi špansk trgovska ladja Vihego. Najbolj gro: ljiv dogodek pa se je pripetil začetku leta 1880. Z Bermudov ji tedaj odplula britanska fregat Atlanta, ki je imela okrog 250 moi
RADIO VELENJE
9 UKV frekvenca 88,9 megahercov
narjev in kadetov in se ni nikoli vei pojavila. Izginila je brez sledu. Nihče ni znal odgovoriti, kaj se ju zgodilo z mladimi mornarji. Ladje, so iskali več mesecev, vendar zaman
Dobra štiri leta pozneje je prav tem območju izginila itafijans ladja MIRAMON. Potem so se novice o izginulih ladjah nekoliko ufr šale, dvajseto stoletje pa je prineslf' spet nove tragične dogodke. 4. marca 1918 je izginila ameriška tran* portna ladja Chiclop, izplula je iS Barbadosa in odplula v neznano, i seboj je odpeljala 308 ljudi, oi katerih se ni nihče nikoli več oglasi Sedem let pozneje je prav tako izginila ameriška tovorna ladja Koto paxi. Leta 1926 pa se je isto zgodilo še s tretjo ameriško ladjo. Leta 1919 je blizu Aljaske izginili kanadska ladji Princesa Sofia s 39It ljudmi, 1927 leta italijanska Prid cesa Mafalda v vodah Brazilije s 51« ljiudmi, leta 1929 kitajska ladja 14 Ceng s 300 ljudmi, leta 1931 k« tajski parnik s 300 ljudmi in francoska ladja s 450 ljudmi.
Nesreče so se vrstile do dan Ministrstva mornaric so forn posebne komisije in raziskov vendar niso našla nobenih sledotj Najbolj čudno pa je bilo, da skoraj vse omenjene ladje imele i dijske postaje, vendar ni nihče klica
na pomoč.
NAŠ ČAS

KOLIKO MLADIH SE ŠOLA
% KULTURNE NOVICE
Iz občine Velenje se je šolalo na štiriletnih srednjih šolah v lanskem šolskem letu 726 dijakov, 502 na poklicnih šolah in 5 dijakov na šolah za specializirane delavce. To je skupno 1228 dijakov ali 42 dijakov na tisoč prebivalcev, kar je veliko nad regijskim povprečjem. Občina Mozirje še sicer nekoliko zaostaja. V srednje šole je bilo vključenih 408 dijakov ali 26 na tisoč prebivalcev. Vendar pa so v zadnjih letih doživeli precejšen napredek, na kar je vplivalo tudi veliko število velenjskih šol, saj hodi v to občino kar 54 dijakov iz mozirske občine.
Na nekaterih srednjih šolah so se srečevali s kadrovskimi problemi, ki so zelo pereči v poklicnih šolah, kjer je kadrovska struktura precej zaskrbljujoča. S takšnimi težavami se srečujejo na RŠC v Velenju, kjer ne morejo dobiti učiteljev z ustrezno izobrazbo.
Kadri z ustrezno šolo se ne priglašajo. Težava je v tem, ker
učiteljem ne morejo zagotoviti stanovanj.
ZELO DOBRI UČNI USPEHI
V lanskem šolskem letu je obiskovalo tehnično rudarsko šolo v Velenju 54 dijakov, od tega pa jih je izdelalo 53. Tehnično elektro šolo jaki tok je
iz Bevč gostovali v knjižnici
Med prosvetna društva v velenjski občini, ki so zelo delavna, sodi tudi društvo iz Bevč. Prejšnji petek so mladi iz tega kraja gostovali v velenjski knjižnici v okviru petkovega kulturnega večera". Številnim obiskovalcem so predstavili komedijo Hotel Plaza v režiji njihovega člana Vlada Pečeč-nika.
Če lahko sodimo po smehu v knjižnici, potem lahko zapišemo, da so mladi Bevčani dobro zaigrali.
Sicer pa so člani tega prosvetnega društva zelo aktivni tudi v domačem kraju. Med drugim sodelujejo na vseh proslavah in prireditvah v Bevčah, gostujejo pa tudi v drugih krajevnih skupnostih velenjske občine. Njihova največja želja je, da bi dobili boljše prostore, saj se sedaj stiskajo skupaj z drugimi organizaccijami oziroma skupnostmi v orodjarni gasilskega doma. V društvo pa bi radi pritegnili tudi čimveč starejših krajanov.
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO OB PAKI
Tečaj za lovske pripravnike
Celjska lovska zveza je v Šmartnem ob Paki organizirala tečaj za lovske pripravnike iz Gorenja, Spodnje Savinjske doline ter Šaleške doline. To so pripravniki, ki žele postati lovci.
Zanimanje za tečaj je veliko,
saj ga oh skuje nad petdeset pripravnikov, največ pa jih je iz Gornje Savinjske doline. J
OBČNI ZBOR
GASILSKEGA DRUŠTVA
Pred kratkim je bil v Šmartnem ob Paki redni letni občni zbor gasilskega društva, katerega sta se udeležila tudi predsednik in poveljnik občinske gasilske zveze ter predsednik občinske organizacije Rdečega križa in pa zastopniki domačih družbenopollitičnih organizacij.
Predsednik je podal poročilo, razpravljali pa so predvsem o dograditvi gasilskega doma, prodaji starega doma in pa seveda o delu gasilcev med letom. Gasilci so menih, daje bilo v preteklem letu sodelovanje z drugimi krajevnimi organizacijami preslabo. Gasilci se zavedajo, da so družbi potrebni, zato pričakujejo od nje tudi več podpore in sodelovanja.
Društvo si mora nabaviti svoj avtomobil, da bo lahko svoje delo vestno in dobro opravljalo. Avtomobil so jim sicer že obljubili vendar je ostalo samo pri tem. Na zboru so sklenili, da ga bodo sami kupili, ker na obljube ne smejo več računati.
V novem odboru je precej mladih, tako da je ta odbor po letih eden najmlajših v občinskem merilu. 2. KOTNIK
• Noviice iz velenjske gimnazije
GOTOVO) ŠE NE VESTE:
—	Da si ttudi velenjski gimnazijci prizadevamo za čim večjo stabilizacijo. Šolskih nalog ne pišemo več v zvezke, ampak: na liste. Nekateri so vzeli takšno stabilizacijo zelo resno in te šolske naloge „prešpricajo", samo, da bi prihramili papir.
—	Da iimajo gimnazijci svojstven rekord v stiskanju. V prostoir, ki meri le 0,8 kv. metra se jih je nagnetlo kar
20!!!
—	Da smco na zadnjem sestanku po dolgi razpravi ugotovili, da nas; tareta le dve težavi: matematika in ljubezen (pa ne do mattematike).
Daje Uega kratkega poročila konec zaradi stabilizacije.
D.B.
obiskovalo 130 učencev, izdelalo pa jih je 115, tehnično elektro' šolo šibki tok 202 dijaka, izdelalo pa jih je 179, tehnično strojno šolo je obiskovalo 80 dijakov, od katerih jih je 76* izdelalo. Tudi velenjska gimnazija je dosegla zelo dober učni uspeh, saj jih je od 227
dijakov kar 217 razred izdelalo.
*
Tudi v poklicnih šolah so učenci v lanskem letu dosegli zadovoljive učne uspehe. V poklicni kovinarski šoli so od 210 203 izdelali v poklicni elektro šoli jaki tok stosedemindvajsetih 110, poklicni elektro šoli šibki tok od 86 76 in v poklicni šoli za tehnično risanje so izdelali kar vsi učenci.
j*
Tudi rezultati pri zaključnih izpitih so pohvalni. Na tehniški rudarski šoli v Velenju in na gimnaziji so dosegli stoodstoten uspeh, na tehniški šoli šibki tok, pa izpitov ni opravil le en kandidat.
PROSTOVOLJNE DEJAVNOSTI V SREDNJIH ŠOLAH
V lanskem šolskem letu je bilo v rudarskem šolskem centru v poklicnih šolah 506 učencev, kar 331 pa jih je bilo vključenih v razne prostovoljne dejavnosti, 290 pa je bilo voza-čev. V tehniških šolah je bilo 466 učencev, v razne dejavnosti je bilo vključenih 212 učencev, vozačev pa je bilo 217. Pa poglejmo še gimnazijo, kjer je bilo od 227 učencev v razne dejavnosti vključenih kar 220, imeli pa so kar 90 vozačev. Več možnosti za prostovolne dejavnosti so imeli učenci štiriletnih srednjih šol.
Knjige so dragocen učni pripomoček, zato bi jih morala imeti vsaka šola dovolj. V naši regiji pride poprečno na učenca 6,5 knjige. Šole naše občine pa se z zalogo knjig lahko pohvalijo, saj pride na šolah RSC povprečno 17 knjig na učenca, na gimnaziji Velenje pa kar 18.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Za izobraževanje ob delu so organizirali v Velenju nadzor-niško rudarsko šolo, ki jo je obiskovalo 63 slušateljev, tehniško elektro šolo 99 slušateljev, tehniško strojno šolo pa 80 slušateljev. V Velenju deluje tudi oddelek celjske komercialne šole. Posebno skrb so posvečali tudi idejnopolitičnemu delu z učenci. Tako so si na RŠC prizadevali, da bi vključili učence v vse samourpavne organe šolskega centra in samoupravno so želeli organizirati društva in organizacije učencev.
V lanskem šolskem letu so tako sprejeli v vrste zveze komunistov 62 učencev, kar je poseben uspeh. Te učence so ustrezno idejno politično usposobili v marksističnem krožku in politični šoli za mlade komuniste, v skladu s programom idejno političnega usposabljanja komunistov.
VELENJE - Zaradi zimskih počitnic nocoj v velenjski knjižnici po dolgem času ne bo „Pet-kovega kulturnega večera". Ob prvem petku v prihodnjem mesecu pa bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo del likovnih umetnikov štirih občin.
..Prešernov večer" bodo pripravili člani KUD Ivan Cankar z gimnazije.
ŠOŠTANJ - 5. februarja ob 19. uri bodo v kulturnem domu v Šoštanju odprli razstavo slikarskih del akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška iz Velenja. Na otvoritvi razstave bo sodeloval dekliški pevski zbor velenjske gimnazije pod vodstvom prof. Ivana Marina.
PA ŠE TO: Kot kaže se velenjski kulturi v letošnjem letu ne obetajo preveč lepi časi. Že na začetku leta si je namreč predsednik skupščine kulturne skupnosti Peter Krapež zlomil roko. Še sreča, da je bil kriv temu samo led na velenjskem jezeru.
® IZ MALHE ŠŠK • IZ MALHE ŠŠK • IZ ^ALHE ŠŠK • IZ MALHE ŠŠK # IZ MALHE
Ljudska kultura v Šaleški dolini
Poljedelstvo
Po izvoru je poljedelstvo precej mlajša oblika načina gospodarjenja in se je razvila iz nabiralništva. Našim prednikom je že ob naselitvi predstavljala najvažnejšo gospodarsko panogo in je to ostala vse do pred nekaj desetletji. Osnovna kultura so bile žitarice, saj nam podobni koreni njihovih imen pri različnih slovanskih narodih kažejo na čas pred razseljevanjem s področja prvotne domovine.
Zemlja na katero so naši predniki naleteli ob naselitvi, je bila v rimski dobi že v precejšnji meri kolonizirana, vendar so morali naši predniki vso to zemljo vnovič iztrgati gozdu, ki jo je spet zaraščal. To so najlaže dosegali s požigalništvom, ki je prvih nekaj let dajalo zelo dobre rezultate zaradi kvalitete zemlje, uporabljali pa so tudi pepel kot gnojilo. Po končani kolonizaciji v 15. stol. pa je požigalništvo postilo eden izmed načinov preživljanja v nižjih socialnih slojih na vasi in se je zato ohranilo še daleč v novi vek. V katastrskih občinah Šentvid, Bele vode, Zavodnje, pa so pridobivali tako frate ali „novine" na ta način še celo po drugi svetovni vojni. Poljedelstvo je bilo v dolini več ali manj vedno polikulturno in razen na redkih veleposestvih tudi fiziokratske reforme 17. in 18. stoletja niso prinsle večjih preusmeritev na eno kulturo in s tem proizvodnje za trg. Stanje se je seveda spremenilo šele v zadnjih letih s preusmerjanjem kmetij na monokulture, vendar pa še vedno prevladujejo razne
Lesen plug — ralo (MSP — Velenje)
žitarice. Te zavzemajo kar 3/4 posevkov, le 1/4 industrijske rastline, okopavine še vedno pridelujejo skoraj vsi posestniki, le malo nižji pa je delež krmilnih rastlin.
Le toliko kol nekakšen splošen uvod v to problematiko. Zdaj bi seveda moral slediti prikaz različnih načinov obdelovanja zemlje in orodja, ki so ga, ali ga še uporabljajo, toda to se ne razlikuje bistveno od ostalih geografsko sorodnih predelov Slovenije. Zato si bomo ogledali le nekaj običajev ob najpomembnejših kmečkih delih. Ti imajo sicer paralele povsod po Sloveniji, vendar pa so za nas zanimivi, ker se v podrobnostih razlikujejo od drugih, poleg tega pa iz leta v leto izgubljajo svoje značilnosti, zaradi uveljavljanja strojev. s
Žetev je bila za kmeta eno najpomembnejših del, saj je bil od nje odvisen njegov obstoj. V preteklosti je bil zanj naravni proces od kalitve zrna, pa do dozorelega žita zelo skrivnosten, zato je v njem videl delo demonov. Ob žetju se naj bi to bitje umikalo iz klasa v klas, dokler se nazadnje ni znašlo v zadnjem snopu, kije predstavljal utelešenje nevidnega duha rasti, in tako postal predmet posebnih navad in vraž. Te navade so se po obliki, ne pa po vsebini ohranile marsikje še danes. Za zadnji snop v Škalah tako pravijo, da so „babo naredili", v Topolšici pa je žanjica, ki je bila zadnja „babo zavezala". Pri tem je morala posebej paziti, da je bil ta snop zelo velik, kar je bilo zagotovilo, da bo naslednja letina zelo bogata. V zvezi s časščenjem in žrtvovanjem demonu rasti pa je tudi drug običaj, ki ga opisuje Franjo Mlinšek v svojih zapiskih okoli leta 1925. Takrat je bila povsod v okolici Velenja navada, da je po končani žetvi prišlo na mizo vino, bel kruh, potica, skratka kot ob največjih praznikih. To najbrž ni bil samo izraz veselja nad opravljenim delom, ampak skriva v sebi tudi globlji pomen žrtvovanja, ki pa se ga danes seveda nihče ne zaveda več.
Mlačev je bila najbrž najtežje delo našega kmeta, hkrati pa tudi eden največjih delovnih praznikov, ki so ga redno zaključili z gostijo, pa tudi s plesom. Začeli so ponavadi avgusta, navsezgodaj zjutraj, ter
pri tem kar tekmovali, saj je bila za gospodarja in za mlatiče prava sramota, če so vstali pozneje kot pri sosedu. Tekmovanje je nato trajalo ves čas mlačve, spremljali pa so ga zanimivi običaji, od katerih so vsaj nekateri ostanki preganjanja žitnega duha iz zadnjega snopa.
V	19. stol. so več ali manj še povsod mlatili s cepci, danes pa imajo že povsod mlatilnice, v Škalah pa tudi drugod, pa so največ mlatili na lesen „gepel", ki ga je poganjala voda. Kadar so mlatili s cepci, so snopje na gumnu (gobno, gubno itd.) razpostavili v „krenc", tako da je bilo klasje obrnjeno proti sredini. Krene so nato mlatili dvakrat, odstranili slamo, ostanek še enkrat pomlatili, z vejalnikom prečistili zrnje, ga porinili na sredo poda, okoli pa postavili nov krene. Ves postopek je trajal eno uro in v tem času so dobili ponavadi poldrugi škaf zrnja, če je mlatilo šest ljudi.
Poglejmo si še nekatere običaje zvezane z mlačvijo. Že takoj po začetku dela so morali biti mlatiči zelo pazljivi, saj zaradi sosednjih mlatičev večkrat niti pomalicati niso imeli časa. Paziti so morali na svoje orodje, še bolj sramotno pa je bilo, če so jim ti uspeli pod slamo vtakniti metlo. Ce storilca niso prijeli na meji kmetije, je moral gospodar kot odškodnino zato, ker so „metlo klepali", takoj zapreči vola, na voz-trom pa so naložili metlo (okrašeno s papirnatimi trakovi, šarkelj, cigare, vino, žganje itd. Zvečer so vse to s skupnimi močmi pospravili, največkrat pa so si dobili še godca in se z dekleti zavrteli po podu. Naslednji dan so morali vse to vrniti v dvojni meri. Če so mlatiča, ki je podtaknil metlo dobili na meji kmetije je seveda sledila kazen: v Šaleku so ga zvezali z metlo na hrbtu in mu ponujali pijače, ali pa so ga namazali s sajami, v Škalah so ga pretepli s koprivami, v Velenju s cepci.
Konec mlačve ali pa že prej, so na marofu kjer je bila mlačev postavili lepo smrečico - koš in jo okrasili s papirnatimi trakovi, cigaretami in rožami. Tudi to so morali varovati noč in dan, saj je bil tudi koš vsakokrat cilj nočnih pohodov sosednjih mlatičev. V Topolšici so ga, če so imeli uspeh obesili na drevo ob glavni cesti, tako da so ga lahko vsi videli, spodaj pa so podrobno opisali svoj podvig. Tisti, ki so dopustili, da so jim ukradli smrečico pa so bili včasih tudi celo leto izpostavljeni neprestanemu zbadanju in posmehovanju. V okolici Velenja pa so včasih na gumnu napravili ,.strahu" (žitni duh? ) iz slame, ki so ga mlatiči prav tako varovali ves čas mlačve.
Ko je delo pri mlačvi šlo h koncu, je vsak mlatič še posebej pazil, da ni zadnji udaril in „babe ubil" ali zvezal zadnjega otepa slame. V Šaleku so takega mlatiča večkrat zavezali v zadnji otep slame, kar je nedvomno ostanek verovanja v žitnega duha. Seveda pa je šlo pri vsem tem le še za šalo, nihče pa ni vedel vzroka niti izvora lega običaja.
Podoben značaj kot mlačev je imelo tudi metje prosa (mencanje), saj je tudi to kolektivno delo, ki so ga spremljali različni običaji. Še bolj kot pri mlačvi pa je bil tu poudarjen praznični značaj dela, ne samo zaradi gostije ki je sledila delu, ampak tudi zato ker so delali vedno fantje in dekleta v parih, zanje pa je mencanje pomenilo težko pričakovano zabavo.
Ko so proso poželi, so ga napravili v stave (Topošica), nato pa so te na vozu odpeljali na gumno in jih tam zložili v kopo. Zvečer so domači povabili fante in dekleta v parih na mencanje. Mencali so tako, da so se po parih držali za ranti pritrjeni na nasprotnih straneh gumna in skakali po kopi. Vsak par je skakal vzdolž rante po trikrat, nato pa so drug drugega metali na kopo, kar je smeh še povečevalo. En par je med mencanjem stresal slamo in jo ločeval od zrnja. Ko se je bližal konec metve se je zabava stopnjevala, saj je gospodar v zadnjo stavo ponavadi skril mesa in klobas, pari pa so tekmovali kdo bo dobrote prej odkril. To je bila seveda že uvod v praznično večerjo, po njej pa se je začel ples, ki je trajal vse do jutra. Naslednji večer se je to nadaljevalo pri drugi hiši in tako so včasih opravili na teden kar po štiri metve.
V	okvir kolektivnih del pri spravljanju pridelka spada tudi kožuhanje, ličkanje koruze. To so v Topolšici poželi celo s slamo vred (to je v Sloveniji precej redko) in jo nato „strokali" - odstranili stržen. Nato so na kožuhanje povabili sosede (tudi do trideset ljudi), ki so koruzo olupili ponavadi tako, da so nekaj bilja pustili in zanje obesili storže pod kap hiše ali na kozolec. Marsikomu pa je kožuhanje še danes v prijetnem spominu, kot ena izmed redkih priložnosti v letu ko se skupaj zabavajo stari in mladi. Med delom so se najbolj izkazali zlasti najstarejši v vasi, ki so pripovedovali bajke in zgodbe ki so se prenašale po ljudskem izročilu. Najraje so pripovedovali o podvodnih možeh, strahovih in duhovih, kar je najmlajšim vedno pognalo strah v kosti. Končanemu delu je sledil likof pri katerem je največkrat prišlo na mizo prekajeno svinjsko meso (Šalek) nato pa so se stari in mladi zavrteli in ples proti jutru zaključili s „pouštrtancom".
(Dalje prihodnjič)
NAŠ ČA^S
5
Tudi letošnji delovni program društva je pester in zanimiv. Organizirali bodo osem izletov v zanimiva kulturna središča in kraje znane iz NOB. Ker upajo, da jim bo Vegrad do spomladi končno uredil balinišče, bodo na njem organizirali medsebojna in medobčinska tekmovanja. K organizaciji teh tekmovanj bodo pritegnili tudi društvo invalidov. S prosto-
RADIO VELENJE
# UKV frekvenca
88,9 megahercov Q oddaje: v četrtek ob 15,30, v nedeljo ob 10. uri
voljnim delom bodo pomagali pri ureditvi okolice novega doma za organizirano varstvo ostarelih, katerega gradnja v Velenju gre h koncu. Stanovanjska komisija bo še naprej aktivna in si prizadevala, da bodo dobili stanovanje resnično tisti, ki ga najbolj potrebujejo. Prav tako bodo aktivni še naprej tudi ša-histi in seveda pevci.
»PAKA« Velenje
AVTO — MOTO DRUŠTVO Šaleška dolina VELENJE
Avto-moto društvo »Šaleška dolina« Velenje vabi vse člane na letno skupščino.
Letna skupščina bo 7. februarja 1976 v prostorih restavracije Nama s pričetkom ob 18. uri.
Vstop je možen s člansko izkaznico za leto 1975.
VABLJENI!
UPRAVNI ODBOR AMD Velenje
Presipna postaja v Prelogah dograjena
Pri rudniku v Prelogah je že obstajala presipna postaja, ki pa je bila zgrajena za en transportni trak. Zato so lani 2. novembra pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo presipne postaje PE—05, ki naj bi bila za dva transportna trakova. Gradbena dela je prevzelo gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje. Pri delu smo imeli precej težav, saj jim je vseskozi nagajala talna voda, razbiti so morali beton prve presipne postaje, delali so pod transportnim trakom, ki je bil vseskozi v obratovanju. Kljub vsemu pa jim je uspelo
dela končati deset dni pred predvidenim rokom. Vodja gradbišča je bil tov. Stvarnik, odgovorni za dela je bil ing. Branko Drolc, dela so
izvajali s tesnim sodelovanjem glavnega projektanta ing. Kogoja in vodjem inženiringa REK ing. Mitja Sent-jurca.
• POSVETOVANJE 0 STANOVANJSKIH VPRAŠANJIH
Izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti Slovenj Gradec ter predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec sta se posvetovala o uresničevanju nalog na področju stanovanjskega gospodarstva, o uveljavljanju delegatskih razmerij ter o nujnosti združevanja sredstev delovnih organizacij, da bi zagotovili dogovorjeni obseg usmerjene stanovanjske izgradnje.
NAS CAS
„Lani smo imeli svojega predstavnika v njihovem sindikatu, vendar ga niso nikoli vabili na sestanke," sta povedala.
Velenjsko društvo upokojencev je bilo v lanskem letu
Društvo upokojencev Velenje prosi rudarske upokojence in vdove rudarjev, da se čimprej zglasijo v pisarni društva z decemberskim od-rezkom o pokojnini zaradi ugotavljanja upravičenosti do deputatne karte.
zelo aktivno. Tako je imel upravni odbor 19 sej, izvršni odbor pa 21. V preteklem letu je društvo organiziralo šestnajst izletov, katerih se je udeležilo več kot polovica članov. Ob koncu leta so obdarili vse upokojence starejše od sedemdeset let. Tako je darila dobilo več kot tristo upokojencev. Pri društvu uspešno deluje tudi stanovanjska komisija. Društvo pa ima tudi svoj pevski zbor, ki je lani imel 39 vaj, tri nastope in pel na 43 pogrebih. Tako so med drugim uspešno nastopili na srečanju šestih upokojenskih pevskih zborov v Laškem, kjer so za petje dobili lepo pohvalo in denarno nagrado.
Teh naših 50 let!
Predaja prapora
Že nekaj let se zbirajo v restavraciji ljubljanske Name v Velenju petdesetletniki in petdesetletnice, ki so bili rojeni v naši občini. Letošnje, slav-ljence je izdajal samo na prsih gripet rdeč nagelj, drugače pa jim nikakor ne bi mogli prisoditi, da so stopili v drugo polovico življenja. "Letošnjim slavljencem je spregovoril Ivo Lahkovnik. Spomnil jih je, da Se ni tako daleč, kar so drgnili šolske klopi, a kljub vsemu je od takrat minilo že kar petintrideset let. To njihovo srečanje pa ni namenjeno obujanju spominov iz vojne, ampak naj bo to le ponovno oživljanje spominov iz šolskih klopi V teh nekaj urah so bili zelo vedri in razpoloženi. Slavljenci so prišli iz raznih krajev in nekateri* so se po petintridesetih letih zopet prvič srečali. Prišli so iz Sarajeva, Zenice, Požarevca, Izole, Maribora, Ljubljane, Celja, Moziija in še iz mnogih krajev. Dve, ki že dolgo ne živita
Mara Ograjenšek
v Velenju smo zapletli v kratek pogovor.
Mara Ograjenšek, poročena Feijančič živi v Zenici že devetnajsto leto. Je gospodinja, ima pa trindvajsetletno hčerko. V svoj rojstni kraj se zelo rada vrača in ga obišče vsaj dvakrat letno. Pravi, da se je Velenje v teh letih zelo spremenilo, tako da človek tega sploh ne more verjeti. Tudi pri njih se veliko govori o Velenju, velikokrat ga dajejo za vzgled, tako da je na svoj rojstni kraj lahko resnično ponosna. Razvoj Velenja pa spremlja tudi v časopisih. Naročena je na Naš čas, Rudar in še druge.
Olga Grebenšek
i
Na srečanju smo se pogovarjali še z Olgo Grebenšek, poročeno Tašič. V Sarajevu živi že 31. leto in dela v banki. Živi srečno družinsko življenje, v svoj rojstni kraj pa se zelo rada vrača. Ponosna je na hiter razvoj Velenja in pravi, da če bi prišla v Velenje ponoči ne bi znala domov v Staro vas. Dejala je, da razvoj našega mesta spremlja preko radia in televizije, ko pa se bo vrnila domov bo naročila tednik Naš' čas. Ob koncu srečanja so slavljenci predali prapor v čuvanje naslednjim letnikom.
Besedilo in foto L. Ojsteršek
VSE ZA VAS IN ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO!
Velenjske upokojence žuli premog
Hubert Mravljak: „Ker se kriteriji spreminjajo, potrebujemo veliko časa, preden dobimo seznam vseh upokojencev, ki jim pripada karta za premog."
„Sploh pa je naša naloga," je dejal ob koncu predsednik društva upokojencev Velenje Hubert Mravljak, „da tudi kot upokojenci plodno sodelujemo v vseh družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Glede na to, da je naša organizacija že sedaj zelo številčna in se bo prav gotovo še povečala, razmišljamo tudi o tem, da bi se ; organizirali po krajevnih skup-; nostih v obliki odborov ozi-. roma sekcij. Da bomo vse to lahko storili, moramo najprq napraviti spisek, koliko je vseh upokojencev v občini, v katero društvo so včlanjeni v občini (Velenje, Šoštanj, Pesje, Šmart-no ob Paki) in tudi, koliko jih deluje v raznih organizacijah oziroma drugih društvih."
Društvo upokojencev Velenje, ki ima 1200 članov, je na zadnjem občnem zboru izvolilo za novega predsednika Huberta Mradjaka. Ko smo se pred dnevi srečali z njim ter s tajnikom društva v pisarniških prostorih, nas je najprej zanimalo, kakšne težave pestijo velenjske upokojence.
„Med našimi člani je največ rudarskih upokojencev. Prav ti upokojenci pa še vedno nimajo rešenega vprašanja deputatnih kart. Zato ni čudno, da smo na našem občnem zboru o tem največ razpravljali. Kriteriji za karto za premog so vsako leto
drugačni. Lani je dobil polovično karto za premog vsak rudarski upokojenec, katerega pokojnina ni bila višja od 2500 dinarjev. Tudi ta kriterij se nam ne dzi najbolj pravičen, ker bodo v tem primeru oškodovane žene, katerih rudarji so že
umrli. Poleg tega dobivamo premog z veliko zamudo, saj .na primer letos še nismo dobili kart za leto 1975. Na drugi strani pa rudarji, ki so se upokojili na rudarskem šolskem centru, dobijo vsakega januarja poleg voščilnice tudi karto za premog. Mislimo, da bi morali biti ti kriteriji v občini usklajeni."
Naša sogovornika sta tudi omenila, da je zelo težko najti stike z rudniškim sindikatom.
GOSTINSKO PODJETJE
VABI
-	da Obiščete KAVARNO-SLAŠČIČARNO CENTER, ki vam nudi kvalitetne slaščičarske izdelke, katere vam pripravlja slaščičarski mojster Jože Javomik
KSC vam nudi vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač in raznih napitkov,
-	da obiščete RESTAVRACIJO JEZERO in ob zvokih kvarteta DE LECITAS iz Poljske zaplešete in se razvedrite,
-	da obiščete kegljišče hotela »PAKA« in preizkusite svoje znanje pri podiranju kegljev,
-	da obiščete nočni bar hotela »PAKA« in si ogledate zanimiv barski spored,
-	da obiščete bife »TURIST,« ki se nahaja v novi večna-
menski dvorani in je odprt vsak dan od 9. do 19. ure.
Ob nedeljah ne posluje.
Nudi vam gostinske storitve po najnižjih cenah.
Delavske športne igre v letu 1976
Odbor za rekreacijo in oddih pri občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje je pripravil program rekreativnega tekmovanja.
Tekmovali bodo v smučanju, kegljanju, streljanju, šahu, odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu, badmintonu in košarki.
Mimo tega bodo organizirali še TRI M akcije — TRIM pohod, kolesarjenje, plavanje, več pozornosti bodo posvetili
tudi atletiki in jo vključili v program rekreacije svojega članstva. Atletika spada v prvo prednostno skupino v razvrstitvi športnih panog v Sloveniji in je prav, dajo v vseh možnih oblikah vUjučimo v dejavnost športne rekreacije.
Predlog koledarja za tekmovanja delavskih športnih iger za leto 1976, ki ga bodo obravnavali na skupščini odbora za rekreacijo in oddih: februar — smučanje, kegljanje marec — šah, streljanje april - odbojka, plavanje maj — badminton, mah nogomet junij — namizni tenis september - košarka
oktober - finalno tekmovanje in zaključek s podelitvijo priznanj
SMUČANJE
Smučarski klub Velenje -skakalci so kljub skromni snežni odeji izvedli na smučarskih skakalnicah v Velenju meddnT-štveno tekmovanje. Okoli 25
Smučarski skoki v Velenju
tekmovalcev iz Braslovč, Misli-nje, Andraža, Celja in Velenja se je pomerilo na 15-metrski in 45-metrski skakalnici.
Najprej so skakali na 15-

ROKOMET
Rokometaši
_ Jk
tekmujejo
V	zimski rokometni ligi Slovenije igrajo tudi rokometne ekipe Šoštanja — člani in pionirji ter ženski ekipi Velenja in Šmartnega ob Paki. Vse tekme igrajo v Ljubljani v dvorani na Kodeljevem.
V	moški A skupini so odigrali prvi turnir. Šoštanjčani so prvi dve srečanji izgubili. Pionirji pa so v skupini A v dveh sretčanjih zmagali in dveh izgubili ter se uvrstili na 3. mesto.
V	ženski ligi po 4 kolu vodi v A skupini Olimpija iz Ljubljane. Šmarčanke so dosegle dve zmagi in so na 5. mestu. Medtem ko velenjčanke v prvih štirih tekmah niso uspele zmagati.
Tekmovanje se nadaljuje.
i ####/###########/##/#///################■
Svet delovne organizacije
CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE
objavlja prosto delovno mesto
• ZVOKOVNEGA SNEMALCA
V RADIU VELENJE
POGOJ: elektrotehnik - šibki tok ali radiotelevizij-ski mehanik z najmanj 2-letnim praktičnim znanjem iz ttehnike snemanja in akustike. Posebni pogoj je dober sluh. Končana srednja tehniška šola - šibki tok; ali poklicna ustrezna šola. Delovno mesto ni vodilno.
Preizkusna doba traja tri mesece.
Ponudbe ;z dokazili o potrebni šolski izobrazbi in praktičnem znanju pošljite na Center za informiranje, propagando in založnišitvo, Velenje, Titov trg 2, p.p. 89.
Objava veelja do zasedbe delovnega mesta.
metrski skakalnici Rezultati:
Cicibani: i. Janez Debelak (Braslovče) 133,5 (9,5, 10,5m) Mlajši pionirji: 1. Matjaž Debelak (Braslovče) 159,3 (11, 12), 2. Marko Kralj (Braslovče) 149,0 (11,11,5), 3. Roman Potočnik (Andraž) 109,7 (9,5,10 m).
Starejši pionirji: 1. Srečko Perš (Mislinja) 161,9 (12, 12), Miran Brsek (Andraž) 146,5 (11,5, 11 m), 3. Marko Jevše-nak (Vel.) 143,4 (11,10 m)
Mlajši mladinci: 1. Peter Založnik (Mislinja) 170,5 (12,5, 12,5), 2. Drago Iršič (Vel.) 150,9 (12,12) 3. Miran Plaskan (Andraž), 146,7 11,11).
45-metrska skakalnica
Mlajši mladinci: 1. Peter Založnik (Misl.) 99 (24,5, 24,5) 2.
Dobro obveščeni občani-dobri samouprav -Ijavci
Miran Plaskan 78,3 (20, 22), 3. Drago Iršič 77,6 (22, 22).
Starejši mladinci: 1. Milan Cremožnik (Andraž) 106,3 (25, 24,5) 2. Janez Tanjšek (Andraž) 101,6 (23,5, 25,5) 3. Janko Krenker (Mislinja) 100,4 <24, 24,5).
Člani: 1. Peter Ceh (Vel) 158,4 (31,5, 32), 2. Milan Ce-pelnik (Vel.) 158,1 (30,5, 33,5) 3. Slavko Lipovšek (Cel.) 140,8 (30,5, 29) 4. Slavko Škoflek (Vel.) 133,3 (28, 29), 5. Ivan Navršnik (Misl.) 117,8 (26, 26).
Odbor za medsebojna razmerja
TOZD OŠ MIHA
PINTAR-TOLEDO
VELENJE
r a z p i s u je prosto delovno mesto
UČITELJA
za zgodovino in zemljepis, PRU ali P
za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni. Prošnje z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov: VIZ Velenje, TOZD osnovna šola Miha Pintar-Toledo, Velenje, Kidričeva 1.
Razstava ženskih ročnih del za 8. marec!
Knjižnica Velenje želi pripraviti za 8. marec razstavo ženskih ročnih del. Pokazati hoče ustvarjalnost ženskih rok naše doline, in zato želi razstaviti predvsem ročna dela, ki so namenjena lepšanju našega doma, in to v tehnikah kot so: gobelin, kvačkanje, kle-kljanje, narodni vez, toledo in še v drugih zahtevnejših tehnikah. V naši dolini smo zbrane žene in dekleta iz vseh krajev Jugoslavije in zato so tehnike ročnih del zelo različne. Prav je, da pokažemo kaj znamo, saj se bodo ob tem učile tudi druge žene, predvsem pa dekleta.
Otvoritev razstave bo v petek, 5. marca ob sedmi uri zvečer v galeriji Knjižnice. Obenem bo tudi otvoritev male razstave knjig, ki so namenjene ženam, in to kot priročnik za pomoč v gospodinjstvu, v družini, pri šivanju, pri vzgoji, pri urejanju doma.
Zatorej žene in dekleta, pohitite. Že sedaj pa vas obveščamo, da prinesite svoje izdelke zadnji teden v februarju v Knjižnico. Oddajte jih pri tova-rišici Marinovi in to vsak dopoldan, v ponedeljek in sredo pa tudi popoldan do sedemnajste ure. Pri šivanju vam želimo čim bolj mirno roko, pri gledanju svojega izdelka na razstavi pa čim več osebnega zadovoljstva in užitka.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE n.sub.o. TOZD KOMUNALA
Velenje, Koroška cesta 46
razpisuje prosto vodilno delovno mesto
VODJE DELOVNE ENOTE GRADBENA OPERATIVA
Zahtevani pogoji:
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti:
-	visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali
-	višja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljenim strokovnim izpitom in večletnim samostojnim delom v gradbeni operativi.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v lO dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE
Komisija za medsebojne odnose
Po sklepu delavskega sveta podjetja z dne 21. 1. 1978 objavljamo naslednja prosta delovna mesta in sicer:
1. VODOVODNA DELAVNICA:
—	4 KV vodovodne instalaterje
—	2 pomožna delavca
—	2 vajenca vodovodne inštalaterske stroke
2.	KLEPARSKA DELAVNICA:
—	2 KV kleparja
—	pomožnega delavca
3.	KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA:
—	KV ključavničarja
4.	SLUŽBA ZA ČRNO KRITINO STREH:
—	KV kleparja
—	2 NK delavca
5.	ZIDARSKA SLUŽBA:
—	KV zidarja
—	2 NK delavca
—	2 vajenca zidarske stroke
6.	PLESKARSKA SLUŽBA:
—	2 KV pleskarja
—	2 PK delavca
—	2 vajenca slikopleskarske stroke
7.	ELEKTRO DELAVNICA:
—	KV elektrikarja
—2 vajenca elektro stroke
8.	SKUPINA ZU UREJANJE ZELENIH POVRŠIN:
—	8 upokojencev za sezonsko delo
9.	Večje število hišnikov in čistilk za začasno zaposlitev
lO. Poleg navedenih delovnih mest vabimo tudi občane, ki bi se želeli priučiti za določene kvalifikacije oziroma stroke.
Interesenti naj vložijo svoje prošnje za objavljena delovna mesta v roku 15 dni po objavi na naslov Stanovanjsko podjetje Velenje, Komisija za medsebojne odnose. Prošnjam je potrebno predložiti dokaz o zahtevani kvalifikaciji.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža in očeta
IVANA KELCA
(rudarja)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, z nami sočustvovali, njegov zadnji dom pa zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo pa izrekamo osebju bolnišnice Planika in kolektivu REK Velenje
Žalujoči: žena Marija z otroki Ivanom, Marjanom, Jelko ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete
MARIJE ŠKRUBA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata RŠC za darovane vence, dr. Menihu za dolgotrajno zdravljenje na domu in duhovščini za obred.
Žalujoči: mož Jože, sestre, bratje in drugo sorodstvo
\.Š CAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, opagando ini založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 63) 850-0877 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci izovec - Cassnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
maš čas;
— Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinarja — Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinarjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS C AS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
Informativni center konstituiran
\
MALA ANKETA
Na nedavni se)! sveta delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje so sprejeli statut in potrdili poročilo v. d. direktorja - Svet je sklenil, da seznanimo širšo javnost o delovanju in poslovanju od sprejetja sklepa o ustanovitvi nove delovne organizacije
Informativni center je ustanovila skupščina občine Velenje lani 28. februarja. Delegati so na zasedanju vseh zborov potrdili tudi elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve nove delovne organizacije.
Delovna organizacija se je samoupravno in organizacijsko oblikovala v tri enote združenega dela: EZD časopisna in založniška dejavnost, EZD radijska postaja in EZD biro za ekonomsko propagando ter reklame. EZD časopisna in založniška dejavnost izdaja tednik Naš čas, uradni vestnik zainteresiranih občin in druge občasne priloge, urejuje in oblikuje tovarniška glasila, izdaja Bilten za delegate, urejuje, oblikuje in izdaja prospekte, almanahe, brošure, knjige, priložnostne spominske izdaje in drugo publicistiko. EZD radijska postaja pripravlja in emitira oddaje Radia Velenje na UKV frekvenci 88,9 megahercev, pripravlja studijsko in terensko snemanje za lastno uporabo in druge namene, organizira prireditve glasbenih in drugih skupin, izvršuje javna ozvočenja in izdeluje strokovne elaborate za ozvočenje prostorov. EZD biro za ekonomsko propagando in reklame izbira, kreira, grafično oblikuje, izdeluje, pripravlja besedila in objavlja oglase v lastnih medijih ali posreduje za oglaševanje v drugih sredstvih javnega obveščanja, gospodarskih, turističnih in drugih revijah, izdeluje reklamne panoje in transparente, aranžira javne politične .gospodarske, športne, kulturne manifestacije, prireditve in proslave. To je predmet poslovanja nove delovne organizacije, ki pa ga v celoti še ne izvršujemo, ker se v tem kratkem času naša delovna organizacija ni mogla kadrovsko niti prostorsko razviti.
ZDRUŽEVALNI PROCESI IN RAZVOJNI NAČRTI
Delovna organizacija Informativni center je v svojem srednjeročnem razvojnem načrtu predvidela, naj se dejavnosti, ki se v občini Velenje ukvarjajo z obveščanjem in tiskanjem združijo v delovni organizaciji, ki bi pomenila kompletni informativni, propagandni in založniški center za politično in gospodarsko informiranje ter publiciranje. Zaradi tega je tudi poslovni predmet tako obsežen.
Delovni kolektiv doma kulture -TOZD tiskarna je že pred ustanovitvijo Informativnega centra, 19. decembra 1974 sklenil, da se izloči iz doma kulture kot temeljna organizacija združenega dela in pripoji k Informativnemu centru kot enota združenega dela brez statusa TOZD. Ker Informativni center še ni bil konstituiran, tega sklepa o pripojitvi nismo mogli dotlej pravno urediti. Mnoge stvari pa smo že skupaj urejevali.
Informativni center se je v skladu z nalogami izvršnega sveta skupščine občine Velenje o združevanju nekaterih sorodnih dejavnosti konec lanskega leta začel pogovarjati z Integralom. Pripravili smo elaborat o upravičenosti združitve in ga obravnavali na zborih delavcev v Informativnem centru, Integralu in TOZD tiskarna doma kulture. Delavci so ugotovili, da imamo vsak zase razvite dejavnosti, ki bi se združene lahko bolje razvile, zlasti velja to za tisk. Z opremo, ki je sedaj nameščena v delovnih prostih Integrala in TOZD tiskarna doma kulture je možno razvijati in nuditi usluge v sitotisku, anilintisku in ofsettisku. Obenem pa bi združeni lahko še bolje razvili izdelovanje gumiranega papirja in predmetov iz plastike, ki v finalizaciji rabijo tudi tisk. Prav tako so delavci ugotovili, da so delovne organizacije razmeroma dobro opremljene, vendar pa zaradi neprimernih proizvodnih prostorov ni povsem izkoriščena obstoječa oprema. Tudi organizacija dela je zavoljo tega slabša, stroški proizvodnje pa so večji zaradi neprimernega transporta in slabe proizvodne tehnologije. Integral gradi nove delovne prostore, kamor bi lahko namestili vso strojno opremo, ki je sedaj razdrobljena, skupne službe in redakcijo tednika ter Radia Velenje.
Predvidena je bila tudi organizacijska zasnova združene delovna organizacije, ki bi se skrajšano imenovala CIT, center za informiranje in tisk Velenje. Elaborat o združitvi so potrdili zbori delavcev v Informativnem centru, Integralu in TOZD tiskarna doma kulture. Delavci v TOZD tiskarna so na zboru 14. oktobra lani znova soglašali, da se njihov TOZD izloči iz delovne organizacije Doma kulture in pripoji k Informativnemu centru brez statusa temeljne organizacije združenega dela, vendar ne k Integralu. Ta sklep pa je bil v nasprotju z elaboratom, ki so ga delavci TOZD tiskarna potrdili in sprejeli. V elaboratu je bilo predvideno, da se Integral in Informativni center spojita, obe do spojetive enotni delovni organizaciji pa obdržita položaj TOZD. To pomeni, da bi ob spojitvi Informativni center postal TOZD v sestavi nove delovne organizacije, pravtako pa tudi Integra. Temeljna organizacija združenega dela tiskarna doma kulture pa bi bila pripojena k Informativnemu centru. Tako bi bili v združeni delovni organizaciji CIT organizirani dve temeljni organizaciji združenega dela in sicer TOZD, ki bi združevala proizvodnjo z enotama združenega dela grafika in papir-plastika in drugi TOZD, ki bi zdru-
■
I I I I
I
I I I I I :
Emil Hartner
Ko je Emil Hartner zaključil osnovno šolo, ni vedel kje naj bi nadaljeval šolanje, velike izbire pa tudi ni imel, saj so bili doma kar trije šolarji. Zelo rad bi se bil posvetil gradbeništvu, vendar ni imel možnosti za šolanje v Ljubljani, v Mariboru pa so bile takrat le dve gimnaziji, ekonomska ter kmetijska šola in pa učiteljišče.
Ko je tako premišljeval, kam naj se vpiše, je srečal prijatelja, ki je obiskoval učiteljišče in ta ga je navdušil, da se je tudi sam vpisal tja. Takrat si sicer ni mogel predstavljati, kako bi stal pred kopico otrok in jim posredoval znanje. Bil je namreč zelo miren in tih fant. Ko pa se je vpisal, se je zavestno odločil za ta poklic in svoje sposobnosti razvil v tej smeri. Tako je na učiteljišču dobro uspeval, vendar pa nam je povedal, da ga takrat nikoli ni bilo doma. Bil je član raznih dijaških organizacij, takrat pa so urejali tudi šolsko športno igrišče, katerega vodja je bil kar
štiri leta. Tudi v zvezo komunistov je bil sprejet že pred osemnajstim letom, vsa leta pa je imel na šoli tudi razne odgovorne naloge.
Kljub temu, da se je za pedagoški poklic odločil zelo na hitro, te svoje odločitve Emil Hartner nikoli ne obžaluje, nasprotno, če bi se za poklic še enkrat odločal, bi izbral isto.
Ko je obiskoval peti letnik učiteljišča je prišel na šolo predstavnik iz ravenske občine in precej dijakov je prejelo štipendije iz te občine. Tako je imel prvo službo na osnovni šoli Strojna.
Med tem časom je odslužil vojaški rok. Nekaj časa je bil v oficirski šoli v BilečL Ko se je vrnil domov je služboval v Podpeči, na podružnični šoli osnovne šole Črna na Koroškem, nato pa še na osnovni šoli Koprivna, kjer je spoznal ženo, s katero sta kasneje skupaj odšla na Primorsko v Sečovlje, kjer se je javil na delovno mesto predmetnega učitelja matematike in fizike, kljub temu da je bil na akademijo še vpisan. Vendar pa se tukaj ni dobro počutil. S temi ljudmi ni našel pravega stika, vendar pa ga na ta kraj veže tudi mnogo lepih spominov. Ko je bil razrednik osmega razreda je svoje učence nameraval odpeljati na Komno. Vsi pa so
^mmmmmtmmmmammm
ževal informativno, založniško, propagandno in reklamno dejavnost z enotami združenega dela časopisna in založniška dejavnost, radijska postaja in birojem za ekonomsko propagando in reklame.
Ker smo se delavci že odločili za združitev sredstev in dela, smo ustanovili skupni akcijski odbor, ki bi pripravil samoupravni sporazum, tako da bi začeli skupaj poslovati že 1. januarja letos. Na prvi seji akcijskega odbora pa so člani TOZD tiskarna doma kulture prišli na dan z zahtevo, da se oblikuje še tretja temeljna organizacija združenega dela, v katero bi vključili njihov TOZD. Ekonomskih in drugih utemeljenih pokazateljev pa niso predložili Na izredni seji družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki je bila v Integralu 17. novembra lani so zavrnili predlog TOZD tiskarna doma kulture Velenje, ker so bili mnenja, da v tako majhni delovni organizaciji kot bi bila OZD Center za informiranje in tisk (zaposlenih bi bilo približno 80 delavcev) ni nikakršnih ekonomskih opravičil za formiranje še tretje te-
Ste že naročeni na tednik Naš čas?
meljne organizacije združenega dela. Za organizacijo, ki jo je predlagala tiskarna bi morali dodatno zaposliti 3 vodilne in 2 administrativna delavca, kar znaša na leto od 400 do 600 tisoč dinarjev dodatnih sredstev. Tri temeljne organizacije združenega dela s tremi žiro računi, kot je predlagala TOZD tiskarna, bi za takšno majhno proizvodnjo močno otežile plačilno sposobnost, še bolj pa naložbe in s tem razvoj zlasti tiskarne, kar je povsem v nasprotju s stabilizacijskimi težnjami in razvojnim programom občine Velenje do leta 1980.
Dne 18. novembra lani pa so delavci TOZD tiskarna doma kulture zavzeli povsem drugačna stališča kot so jih sprejeli dvakrat poprej. 2 Integralom se hočejo spojiti na enakopravni bazi in ostati samostojna temeljna organizacija združenega dela v sklopu združene delovne organizacije Center za informiranje in tisk. To pa ni mogoče, ker se TOZD lahko pripoji k OZD, ne pa spoji. Sklenili so tudu, da prekinejo vse nadaljnje pogovore z Informativnim centrom, nadaljnje
pogovore z Integralom pa vodijo samo v primeru, če delavci Integrala sprejmejo njihovo zahtevo, da tiskarna doma kulture ostane samostojna TOZD. Integracija zdaj miruje.
USTANOVLJEN RADIO VELJENJE
Poleg pravne ureditve delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo je bila pomembna naloga tega kolektiva izgradnja radijske postaje Velenje. Informativni center je dobil od Stanovanjskega podjetja Velenje, ki je upravljavec hiše na Šaleški 19, na razpolago prostore na terasi, ki so bili poprej namenjeni za skupne potrebe stanovalcem — in sicer dve pralnici in dve sušilnici. Te prostore smo na podlagi izdelanih potrebnih načrtov (sodelovala je tudi tehniška služba ljubljanske RTV) začeli preurejati. Radijska postaja je prvič oddajala 2. julija lani. Studio radijske postaje je opremljen z aparaturami, ki so sposobne snemati in oddajati na UKV območju, meritve akustičnosti delovnih prostorov pa ustrezajo vsem zahtevam in normativom jugosloPripravIjen imamo tudi koncept programske usmeritve Radia Velenje, ki ga bo moral čimprej obravnavati in sprejeti družbeni organ - časopisni in programski svet. Temelja usmeritev programske politike Radia Velenje mora biti namenjena kar najbolj popolnemu obveščanju samoupravljavca in omogočati, da samoupravljalec prek našega radija obvešča druge o svojih mnenjih, predlogih, stališčih in izkušnjah in uveljavlja ter sporoča svojo kritiko. Radio Velenje pa bo razvijal tudi glasbeni, vzgojni, športni, literarni, ekonomsko propagandni in po potrebi še druge programe, vendar vse omejeno na resnično osnovno lokalno družbeno potrebo, tako da ne bo ponavljal ali prenašal funkcije osrednjih radijskih programov na lokalni nivo. Zato bo npr. v glasbenem sporedu razvijal predvsem predstavljanje lokalne glasbene ustvarjalnosti in poustvar-jalnosti in zadovoljeval potrebe po lokalnem glasbenem koloritu ter uporabljal glasbene funduse iz splošne zakladnice v tisti smeri, ki je nujna za zaokroženost določene programske dejavnosti. Izključno posebnim potrebam bodo služili tudi izobraževalni in drugi sporedi Radia Velenje.
Stroški za izgradnjo radijske postaje Velenje znašajo 1,317.180 dinarjev. Dotacije iz občinskega proračuna in sklada za negospodarske investicije je delovna organizacija Informativni center dobila 940.000 dinarjev, preostali del potrebnih sredstev - 378.180 dinarjev pa je namenila lastnih sredstev iz ostanka dohodka.
bili zelo proti temu in odpeljal jih je na lastno odgovornost. Njegov spremljevalec pa je na ta izlet prišel v salonskih čevljih in kravati, ko pa so se odpravljali na vrh, je hotel ostati kar v planinski koči Ko so otroci
Emil Hartner
že prispeli na vrh, pa so opazili, da je prišel za njimi. Otroci so bih navdušeni.
Ko je Emil Hartner doštu-diral sta oba z ženo prišla v Velenje na osnovno šolo Miha Pintar Toledo. Učenci so ga z navdušenjem sprejeli kljub temu, da je poučeval predmet, ki ga mnogi ne marajo. Povedal nam je, da je od učencev zahteval zelo veliko. Nihče pa pri njem v osmem razredu še ni imel nezadostne ocene, saj je Emil Hartner dejal, da je
vsak, ki je prišel do osmega razreda pri njem moral med letom pokazati toliko, da je lahko izdelal. Povedal je tudi, da mu tega sploh ni žal, saj je srečen, ko sreča svoje učence, ki so v poklicih, ki so jih izbrali uspeh in so srečni. Sedaj je Emil Hartner ravnatelj na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. Dejal je, da ni nikoli pomislil, da bi bil ravnatelj in pravzaprav je bil mnogo bolj srečen, ko je bil neposredno z otroki. Pravi, da bi bilo delo mnogo lažje, če bi se vsak delavec zavedal svojih odgovornosti in jih opravil vsaj takrat, če ga kdo na to opozori. Želi, da bi šola hitreje stopala v korak s časom, da bi imeli učitelji na razpolago vse potrebne pripomočke in bi bilo tako učenje tudi za učence zanimivejše in enostavnejše.
Na tej osnovni šoli trenutno najbolj razmišljajo, da bi dobili interno šolsko televizijo in prvi korak v tej smeri so že naredili. Upajo, da jih bo Gorenje v tej smeri podprlo, saj jim je to obljubilo. Z Gorenjem, ki ima patronat nad to šolo, želijo v prihodnje tudi tesneje sodelovati. Tudi s krajevno skupnostjo so dobro navezali stike in te odnose želijo še poglabljati, tako da bi krajani občutili, da je to res njihova šola.
fl 1 I I I I
I
I I I I
J
INFORMATIVNI CENTER JE VPISAN V SODNI REGISTER
Po ustanovitvi nove delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje je začasni izvršilni organ v.d. direktorja začel postopek konstituiranja. Dne 3. aprila smo na Okrožno gospodarsko sodišče Celje poslali priglasitev delovne organizacije združenega dela za vpis v sodni register; Priglasitvi smo predložili vse potrebne dokumente. Pristojno registrsko sodišče je predmet priglasitve za vpis, tj. sklep o ustanovitvi vpisalo v registrski vložek in sicer dne 12. 5. 1975. Zbori občinske skupščine so 27. in 30. junija 1975 sprejeli poročilo o končanih pripravah za začetek dela delovne organizacije Informativni center. To poročilo smo morali posredovati ustanovitelju v smislu 17. in 18. člena Uredbe o vpisih v sodni register OZD, ker smo delovali in poslovali kot delovna organizacija v ustanav-aljanju z vsemi pooblastili in dogo-vornostjo v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in na svoj račun, s samostojnim vodenjem poslovnih knjig in lastnim žiro računom. Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je kot registrsko sodišče na podlagi naše priglasitve z dne 5. 8. 1975 izdalo dne 14. 8. 1975 sklep, da se v sodnem registru pri organizaciji združenega dela Informativni center Velenje vpiše predzaznamba sklepa ustanovitelja o potrditvi poročila o končani izgradnji oziroma končanih pripravah za začetek dela.
Služba družbenega knjigovodstva vodi našo delovno organizacijo v evidenci kot gospodarsko organizacijo in sicer je njena šifra dejavnosti 128, kamor spadajo podjetja s področja grafične, časopisne, papirne in založniške dejavnosti. Naša delovna organizacija pa vključuje dejavnosti, ki imajo širši družbeni pomen.
Pri okrožnem gospodarskem sodišču v Celju smo dne 10.9.1975 prijavili konstituiranje delovne organizacije brez temeljnih organizacij združenega dela. Registrsko sodišče je na podlagi naše prijave izdalo 25. decembra lani sklep, da se v sodni register OZD registrskega sodišča vpiše konstituiranje delovne organizacije Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s polno odgovornostjo. Objava vpisa v sodni register je že naročena pri uradnem listu SFRJ.
Pri sekretariatu za informacije republiškega izvršnega sveta smo na podlagi določil zakona o javnem obveščanju priglasili izdajanje tednika Naš čas in emitiranje Radia Velenje. Ustrezni sekretariat je oba medija registriral pod skupno številko.
Ustanovitelj tj. občina Velenje je 10.11. lani skladno s točko 2. člena 88. v zvezi s členom 27 zakona o javnem obveščanju imenoval 11-članski družbeni organ - časopisni in programski svet.
MANJKA NOVINARJEV
Delovna organizacija se vseskozi bori s kadrovskimi težavami pri novinarjih. Dva novinarja sta pri tedniku in dveh programskih dnevih na teden, ki jih oddaja Radio Velenje, občutno premalo. Zato novinarji delamo večkrat tudi po 12 ur na dan. Nujno bomo morali rešiti to težavo in zaposliti vsaj dva novinarja.
Zaposlovanje drugih kadrov smo hoteli rešiti v združeni delovni organizaciji. Ce do združitve informativne in tiskalniške dejavnosti ne bo prišlo, potem bo morala delovna organizacija zaposliti enega ekonomista, ki bo vodil EZD biro za ekonomsko propagando. To smo zadnji čas sicer razvili, vendar ne v smislu ponudbe in povpraševanja, pač pa smo bili v največji meri nabiralci inseratov.
Zaradi integracije TOZD tiskarna smo lani povečali število zaposlenih v splošnih službah in je teh bilo več kot pa novinarskih kadrov. Zaradi tega je prišlo do nasprotovanj obeh profilov zaposlenih in do notranjih trenj, ki so imeli svojo odmevnost tudi izven delovne organizacije. Osnovni namen naše delovne organizacije je informiranje in ne smemo dopustiti, da bi zaposleni v splošnih službah zaradi nepoznanja dela pri osnovni dejavnosti, imeli prevladujoči vpliv. Zato bo potrebno zmanjšati število zaposlenih v skupnih službah in nekatera dela poveriti ustreznim strokovnim organizacijam v občini. Tu mislimo predvsem na koriščenje dloločenih uslug pri skupnih službah, ki že delajo za potrebe SIS in krajevnih skupnosti.
Seznanili smo naše bralce in poslušalce Radia Velenje z delovanje in poslovanjem Informativnega centra od takrat, ko je občinska skupščina Velenje sprejela sklep o ustanovitvi nove delovne organizacije.
Zadovoljni z
uspehom
Prva polovica šolske; leta je za nami in vsi smo razveselili zimskih počitni pa čeprav bodo kot 1 minile skoraj brez sn ^ Kako so zadovoljni s prvim: polletjem nekateri velenjski učenci ter kaj pričakujejo od počitnic, bo povedala slednja anketa:
IRIS VERZELAK - pni razred: S prvim polletjem sem zelo zadovoljna, saj sem se naučila veliko novega. Zelo rada hodim v šolo. Med počitnicami si želim veliko snega, da se bom lahko smučala in sankala.
DANILO GOLČMAN -
šesti razred: S prvim polletjem nisem zadovoljen. Največ težav mi je delala matematika. Želim si, da ? drugem polletju ne bi bilo tako. Počitnice bom najbrž preživel pri stricu v Mari boru. Če bo sneg, bom se veda največ na smučeh.
polletji
MIRAN LUKAČEK
sedmi razred: S prvim dele šolskega leta sem še kar dovoljen. V drugem pa bom poskušal biti še priden pri matematiki ziki. Počitnice bom preživ doma in ker se ne smuča pa tudi snega ni, bom pros čas preživel ob igranju miznega tenisa.
*
IZTOK PECIGA - , razred: ker sem bil pridem sem z uspehom v prvei -polletju zelo zadovoljen. Č p bo med počitnicami kaj si» T ga, se bom smučal, drugaaj v pa bom šel na počitnice i stari mami v Celje.

-D.B.-! si
"T