Namesto uvodnika - zgodovinski spomin 27, april 1941-27. april 1989 Glasilo je namenjeno na naslov: Skupine OF, ki so se s svojimi delegati udeležile ustanovnega sestanka OF — od tod njihovo ime »ustanovne skupine OF« - so povsem nadomestile slovensko politično vodstvo, ki je ob narodni katastrofi odpovedalo na vsej črti in kmalu tudi začelo izdajati narod. Ustanovni sestanek je bil 27. aprila 1941. Prvega novembra 1941 je bilo v Ljubljani 4. (2.) zasedanje vrhovnega plenuma OF (SNOO), na katerem so po daljših debatah izoblikovali končni program OF, tako imenovane »temeljne točke OF«. To je bilo sedem kratkih točk ali tez, katerim so konec 1941. dodali še dve. O osnutku tretje točke, ki govori o jugoslovanski kontinuiteti, so razpravljali tri ure; na plenumu je namreč kazalo, da bo v OF v celoti vstopila mlada JNS (Jugoslovanska narodna stranka), a je njen zastopnik zagovarjal kontinuiteto v meščanskem smislu, to je, da se mora Jugoslavija po zmagi zaveznikov obnoviti takšna, kot je razpadla 1941. z okupacijo. To je seveda nasprotovalo revolucionarni Poanti OF. Končno so 3. točko formulirali tako, da ni mogla pri vstopu v OF odbiti nikogar, ki je bil iskren domoljub, pa je kolebal o ideji obnovitve stare Jugoslavije (kralj, itd.). Temeljne točke, sprejete 1941, so bile T Proti okupatorju je treba začeti neizprosno akcijo. 2- Ta akcija je izhodišče za združitev vseh Slovencev. 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov, OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost narodov Jugoslavije. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. 4. Z osvobodilno akcijo in aktiviza-cijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. 5. Vse skupine-, ki sodelujejo v OF, .so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih. ■ 6. Po narodni osvoboditvi prevzema na slovenskem ozemlju oblast OF slovenskega naroda v celoti, 7, Po narodni osvoboditvi uvede OF dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve se bodo reševala na dosleden ljudsko demokratičen način po osvoboditvi. Na posebni seji vrhovnega plenuma 21. 12. 1941 so sprejeli še dve točki, ki imata zgodovino, razvidno iz Kidričevega pisma CK KPJ. Obe sta naperjeni proti »jugoslovanstvu« in miha-ilovičevščini in obe poudarjata slovensko narodno invididual-nost ter zahtevo, da se stara Jugoslavija ne sme več vrniti. Obe sta torej »magna charta« slovenskih pravic. 8. V skladu s'slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina (atlantska izjava) bo po narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Zedinjene Slovenije odločal slovenski narod sam. OF bo to osnovno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi. 9. Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz narodnoosvobodilnih čet in NZ (narodna zaščita), kamor. so poklicani vsi Slovenci. Vir: ZGODOVINA SLOVENCEV, Cankarjeva založba 1979, strani 745, 753 in 754. Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina Leto XXVI Ljubljana, april 1989 št.: 4 Sna od zadev skupnega pomena Samo Dostal Združevanje in koriščenje investicijskih sredstev v letu 1988 ! V letu 1989 je bil uveden nov način združevanja sredstev za inve-| sticije. Bistvena razlika med novim načinom združevanja sredstev | za investicije in med preteklimi leti, je bila v tem, da so članice [ SOZD MERCATOR—KIT združevale del tekoče amortizacije na osnovi podatkov iz bilanc uspeha po periodičnih in zaključnem računu in del akumulacije po zaključnem računu za leto 1987. Članice so mesečno združevale akontacije, ob oddaji periodičnih obračunov pa je Mercator— Interna banka izdelala poračun za pretekle tri mesece in določila akontacijo za naslednje tri mesece. Članicam, ki so imele pozitivni saldo na združenih sredstvih za investicije, se je revalorizacija pripisala do združevanja sredstev za investicije za leto 1988. Celoletna obveznost združevanja sredstev za leto 1988 je tako znašala: I. kvartal din 3.359.313.335.- II. kvartal din 3.793.395.403,- III. kvartal din 4.047.557.843.- IV. kvartal din 3.712.224.361,- Skupaj: din 14.912.591.942,-Skupaj s pripisano revalorizacijo pa so članice za leto 1988 združile 17.346.017.579,- din. Vse članice so svojo obveznost za leto 1988 v celoti poravnale, tako da pri obveznostih do združevanja sredstev za investicije ni bilo težav, kot so se pojavljale v preteklih letih. Članice so v letu 1988 oddale 83 zahtevkov za koriščenje združenih sredstev za investicije v skupni predračunski vrednosti 70.575.171.608 din. Poslovni odbor je na osnovi zahtevkov, ki jih je pregledala tudi komisija za pregled investicijskih programov SOZD MERCATOR-KIT, odobril koriščenje združenih sredstev v skupnem znesku 19.939.163.624,- din. Če na koncu rekapituliramo združevanje sredstev in odobrena sredstva za investicije, lahko ugotovimo, da je stanje združenih sredstev sledeče: 1. saldo neizkoriščenih sredstev iz leta 1987 + 2.123.793.000 din 2. obveznosti združevanja za leto 1988 + 14.912.591.942.din 3. odobrena združena sredstva za leto 1988 19.939.163.624. din - 2.899.778.682.din Navidezni negativni saldo združenih sredstev je pokrit delno s preplačili članic na osnovi pripisane revalorizacije, delno pa iz že odobrenih, vendar še ne koriščenih združenih sredstev. Sredstva sklada za nerazvite Samo Dostal Kaj smo z njimi počeli v letu 1988? V letu 1988 so morale članice sozda v Sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in AP Kosovo odvesti 13.386 milijonov dinarjev. Ker pa smo izkoristili zakonsko možnost smo del teh sredstev porabili tudi doma. Za naložbe sozdovih članic v SR Sloveniji smo porabili 6.764 milijonov dinarjev, za sovlaganja naših članic v drugih republikah pa 926 milijonov dinarjev. Za 992 milijonov dinarjev pa je bilo sklenjenih samoupravnih sporazumov o sovlaganjih, vendar olajšave iz naslova teh sporazumov še niso uveljavljene. Na podlagi sklepov koordinacijskega odbora pri Gospodarski zbornici Slovenije je bilo 2.670 milijonov dinarjev usmerjeno v manj razvite republike in AR Kosovo. V zveznem "skladu za nerazvite” je tako ostalo še 4.438 milijonov dinarjev in iz teh sredstev bodo naše organizacije na podlagi sporazumov, sklenjenih v letu 1988, v letu 1989 dobile še 2.404 milijona dinarjev. Mercator—Interna banka je v letu 1988 posredovala sporazu- me o naložbah v nerazvita območja Slovenije, pri katerih so bila uporabljena sredstva "sklada za nerazvite” za naslednje članice sozda: 1. Kmetijska zadruga Dobrepolje, adaptacija zadružnega doma, 43 milijonov din; 2. KG Kočevje, TOZD Prašičereja, rekonstrukcija mešalnice 25 milijonov din; 3. KG Kočevje, TOZD Govedoreja, prenova farm Cvišlerji in Livold, 544 milijonov din; 4. Potrošnik Lenart, market Jurovski dol, 543 milijonov din; 5. Trgopromet, trgovina v Štal-carjih, 624 milijonov din; 6. KG Kočevje, TOZD Govedoreja, senik na sončno energijo, 399 milijonov din; 7. Potrošnik Lenart, market v Cerkvenjaku, 616 milijonov din; 8. Snežnik—Kočevska reka, žagalnica, 785 milijonov din; Opravičilo V 3. številki časopisa smo na 17. strani objavili pogovor z bralci časopisa z Dolenjske. Med njimi sta se dva pritožila, da časopisa ne prejemata na domač naslov. Ob tem smo zapisali, da nam naslove prejemnikov pošiljajo kadrovske službe in še to, da smo preverili seznam prejemnikov ter da ju med njimi nismo našli. Reakcija kadrovske službe novomeškega Standarda na naš zapis je bila popolnoma upravičena. Dejstvo je, da je ta služba spremenjene naslove prizadetih delavcev sporočila, naša krivda pa je, ker jih nismo vnesli v računalnik in jih zato v seznamu tudi nismo odkrili. Neodpustljiva šlamparija, ki smo jo naprtili drugim. Zato se kadrovski službi, posebej tovarišici Hedi Križevi in članici uredniškega odbora Ljubi Sukovičevi, ki nam redno prinaša vse spremembe, opravičujem. Isto tako dugujem opravdanje saradnicima OOUR Robna kuča Beograd za mnoge greške, ko-je su nastale prilikom sla-ganja teksta »Složen! i na-gomilani problemi«. Ruko-pis članka bio je predat u štampariju poslednji minut pre štampanja i tako nišam bila u mogučnosti da izvršim popravke bar »kapitalnih grešaka«, a pogo-tovo one u drugom stavu gde stoji umesto »neče-mo« »načelno«. Nadam se, da čete mi žurbu i po-nekad moje loše poznavanje pravila srpskog jezika oprostiti. Trudila sam se za aktualnost informacije i zato se nišam, kao što obično radim, poslužila prevodioca. Možda i pouka za mene: žuri, ali po-lako. Urednica Vesna Bleivveis 9. Zarja, gostinsko—poslovni objekt Maček, 511 milijonov din; 10. Zarja, tekstilna trgovina, 883 milijonov din; 11. Ljubljanske mlekarne, zbiralnica mleka v Črnomlju, 929 milijonov din; 12. Potrošnik Lenart, trgovina gradišče, 649 milijonov din; 13. Slovenija sadje, Zunanja trgovina, sovlaganje v Agrokombinat Maribor, 6 milijonov din; 14. Predelava-sadja Bohova, sovlaganje v Agrokombinat Maribor, 16 milijonov din; 15. Hladilnica Zalog, sovlaga- nje v Agrokombinat Maribor, 7 milijonov din. In koliko znaša mesečna akontacija vseh članic sozda za leto 1989? Natanko 1.115 milijonov din, ki jo po potrebi spreminja republiški sekretar za finance. Poslovni rezultati 1988 Metka Strnad Povsod nad republiškimi povprečji, razen pri plačah Poslovni rezultati sozda za leto 1988 izkazujejo 3.646 mrd dinarjev celotnega prihodka, 540 mrd din bruto dohodka in 126 mrd dinarjev sredstev za reprodukcijo. Te rezultate so sozd oziroma njegove članice ustvarile v zelo neugodnih pogojih gospodarjenja, ki so se tudi ves čas spreminjali. Rast cen še nikoli ni bila tako močan kreator ravni in dinamike finančnih rezultatov kot v letu 1988. Fizični obseg proizvodnje in prodaje, z izjemo mesecev potrošniške mrzlice, je vse bolj upadal. Padec fizičnega obsega prodaje je logična posledica vse intenzivnejšega padanja kupne moči, ki mu je botrovala na eni strani eksplozija cen, na drugi strani še interventni zakoni na področju delitve osebnih dohodkov. Majski ukrepi, ki naj bi predvsem zmanjšali inflacijo in povečali učinkovitosti gospodarjenja, so se pokazali le kot pobožne želje. Majski ukrepi, s katerimi naj bi hkratno omejili porabo in denarno posojilno politiko ter sprostili cene, uvoz in tečaj v pogojih svobodnejšega delovanja tega, naj bi vplivali na postopno umiritev cen, so se pokazali kot utopija. Cene so dobesedno eksplodirale, saj je indeks cen industrijskih proizvodov v letu 1988 306,4, indeks cen na drobno pa 302,2. Od vseh prizadevanj majskih ukrepov po večji učinkovitosti gospodarjenja, je bilo najbolj dosledno omejevanje osebnih dohodkov, v zadnjem tromesečju 1988 pa je tudi to "nominalno s'dro” padlo v vodo. v SOZD 'MERCATOR— KIT smo v letu 1988 z 20.175 zaposlenimi dosegli celotni prihodek v višini 3.646 mrd dinarjev, kar je za 205 odstotkov več kot leto Popreje. Skupna realizacija izvoza na Konvertibilno področje v SOZD MERCATOR—KIT je bila v letu 1988 122.983.371 USA $, kar predstavlja v primerjavi z letom 1987 43 odstotni porast. Od tega ie skupni izvoz za lastni račun znašal 66.571.669 USA $, skupni izvoz za tuj račun pa 53,700.180 USA $, prilivi od storitev pa so znašali 2.711.522 USA $. Skupni konvertibilni uvoz je bil v ietu 1988 za 25 % višji kot v letu 1987 in je znašal 65,270.440 USA od tega za lastni račun 29,910.996 USA $, za tuj račun Pa 35,359.444 USA $. Klirinški Uvoz je znašal v letu 1988 3,446.794 klirinških $, kar je 12 odstotkov manj kot v letu 1987, Porabljena sredstva v znesku 3'161 mrd dinarjev so se v letu 1988 povečala glede na leto 1987 za 205 odstotkov. Medtem, ko je bila razlika med rastjo celotnega prihodka in porabljenimi sredstvi v letu 1987 0,4 indeksne točke v korist rasti celotnega prihodka, je bila rast celotnega prihodka v letu 1988 za 0,2 indeksne točke nižja od rasti porabljenih sredstev. Učinki revalorizacije v porabljenih sredstvih so se glede na leto 1987 povečali. Medtem, ko je delež vseh revalorizacijskih učinkov v letu 1987 predstavljal 3,55 odstotkov, ugotavljamo v letu 1988 4,87 odstotni delež. Povečanju so nedvomno botrovali znatno višji revalorizacijski količniki in višje stopnje za revalorizacijo dinarskih terjatev in obveznosti. Članice SOZD MERCATOR-KIT so v letu 1988 obračunale za 53,2 mrd dinarjev amortizacije (od tega predstavlja revalorizacija 23.1 mrd dinarjev). Rast amortizacije je izredno nizka. Po indeksih rasti v delitvi celotnega prihodka SOZD, amortizacija izstopa med najpomembnejšimi kategorijami poslovnega uspeha z najnižjim porastom (indeks 267). Porast amortizacije je bil v letu 1988 kar za 38 indeksnih točk nižji od rasti celotnega prihodka. Članice SOZD MERCATOR — KIT so za leto 1988 ugotovile dohodek 51 v višini 487mrd dinarjev, kar je za 204 odstotke več od dohodka, ugotovljenega v letu 1987. Na razporeditev dohodka je v letu 1988 močno vplivalo omejevanje porabe in sistem revalorizacije dinarskih obveznosti in politika realnih obrestnih mer. Omejitev porabe se je izvajala za skupne in splošne potrebe preko omenjenih izplačil za bruto osebne dohodke. Iz razporeditve dohodka SOZD MERCATOR-KIT je moč ugotoviti, da se je delež čistih osebnih dohodkov iz neposredne skupne porabe znižal od 41, 1 odstotkov v letu 1987 na 38,0 odstotkov v letu 1988, zniža! pa se je tudi delež obračunanih obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo v razporejenem dohodku, in sicer od 31, 6 odstotkov v letu 1987 na 27,5 odstotkov v letu 1988. Delež čistih osebnih dohodkov in neposredne skupne porabe se je znižal za 3,1 strukturno točko dohodka, delež obračunanih obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo pa za 4,1 strukturno točko dohodka. Tako je omejevanje porabe čutiti tudi v SOZD MERCATOR-KIT. Del čistega dohodka za bruto osebne dohodke v višini 276 mrd dinarjev je v SOZD MERCATOR—KIT za 214 odstotkov višji glede na leto 1987 (od tega se je bruto osebni odhodek iz živega dela, ki znaša 268 mrd din povečal za 219 odstotkov, del za gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi v višini 8 mrd din pa za 102 odstotkov). Povprečni mesečni obračunani čisti osebni dohodek na delavca v SOZD MERCATOR-KIT je v letu 1988 znašal 661.470 dinarjev, kar je glede na leto 1987 za 160 odstotkov več. V gospodarstvu SR Slovenije je v letu 1988 predstavljal povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega 686.068 din, kar je za 158 odstotkov več kot predlani. Ugotavljamo, da v SOZD zaostajamo za povprečjem gospodarstva SR Slovenije za 24.598 din, oziroma za 3,6 odstotkov. Upoštevajoč rast življenjskih stroškov, ki so se povečali v primerjavi z letom 1987 za 199,6 odstotkov ugotavljamo, da je povprečni mesečni čisti osebni dohodek v letu 1988 realno padel za 13,2 odstotka. Politiko omejevanja osebnih dohodkov je moč zaslediti iz dinamike povprečnega mesečnega čistega OD po kvartalih. Medtem, ko se je v I. polletju povečal povprečni mesečni čisti osebni dohodek v SOZD MERCATOR-KIT glede na I. kvartal za 9,3 odstotke, se je devetmesečni nominalni čisti osebni dohodek povečal glede na I. polletje za 14,1 odstotka, letni povprečni mesečni OD na delavca za leto 1988 pa je za 29,2 odstotka višji od devetmesečnega. V tej dinamiki je razbrati vso neadekvatnost zakonske prisile na področju osebnih dohodkov, ki je zavrla vsako iniciativo za stimulativno nagrajevanje delavcev. Opustitev nominalnega sidra OD v zadnjem četrtletju leta 1988 je razbrati tudi iz dejstva, da je bil padec realnih osebnih dohodkov v devetmesečnem razdobju 17,0 odstotkov, celotni podatek za leto 1988 pa je 13,2 odstotka. Sredstva za reprodukcijo so v SOZD MERCATOR-KIT v letu 1988 znašala 126 mrd dinarjev, kar je za 221 odstotkov več kot leto popreje. Porast sredstev za reprodukcijo je na nivoju SOZD manjši od porasta akumulacije, zaradi počasnejše rasti amortizacije. Akumulacija V letu 1988 je bilo v SOZD MERCAROT—KIT ustvarjeno za 72 mrd din akumulacije, kar glede na leto 1978 pomeni 275 odstotni porast (v akumulaciji predstavlja poslovni sklad 40 mrd dinarjev, rezervni sklad pa 18 mrd din). V SOZD MERCATOR-KIT je akumulacija na delavca v letu 1988 znašala 3.655 din, v letu 1987 pa 990 din (indeks 369). Stopnja akumuacijske sposobnosti se je v letu 1988 na nivoju SOZD povečala od 6,0 odstotkov na 7,9 odstotkov. Aku-mulativnosti se je v SOZD MERCATOR —KIT v zadnjem kvartalu 1988 izboljšala, saj je bila še v devetih mesecih 5,2 odstotka. Tudi za leto 1988 ugotavljamo, da je bila SOZD MERCATOR —KIT rast najvažnejših kategorij poslovnega uspeha bistveno višja kot v gospodarstvu SRS. Ugotavljamo, da je bila rast celotnega prihodka v SOZD MERCATOR —KIT v letu 1988 glede na leto 1987 za 6 indeksnih točk hitrješa od rasti gospodarstva SRS, dohodek je rastel za 13 indeksnih točk hitreje, sredstva za reprodukcijo so rastla za 9 indeksnih točk hitreje, rast akumulacije pa je kar za 35 indeksnih točk presegla republiško. Rast izgub je bila v SOZD MERCATOR — KIT za 39 indeksnih točk počasnejša od rasti izgub slovenskega gospodarstva. Medtem, ko je bila v SOZD MERCATOR-KIT dohodkovna produktivnost presežena le za 1 odstotek, ugotavljamo, da je bila akumulacija na zaposlenega za 34 odstotkov višja od republiškega povprečja. Medtem, ko je bil količnik akumulacijske sposobnosti v SOZD MERCATOR-KIT 7,9 odstotkov, je bil v letu 1988 v gospodarstvu SRS le 5, 4 odstotkov. Izgube Poslovno leto 1988 je v SOZD MERCATOR-KIT zaključilo z izgubo pet organizacij. Največjo izgubo je izkazala TOZD Polje- delstvo meso iz M—Agrokombinata Krško 3,5 mrd din. Od skupne izgube v SOZD MERCATOR—KIT, ki predstavlja 9,5 mrd din, je 1,9 mrd din ali 20,6 odstotkov izgube na substanci (M— AK TOZD Vinogradništvo kleti 0,5 mrd din in TOZD Poljedelstvo meso 1,4 mrd din), 20,2 odstotka skupne izgube izhaja iz nekritih obveznosti iz dohodka, 59,2 odstotka pa iz nekritih osebnih dohodkov iz čistega dohodka. Kot poglavitna vzroka za nastale izgube navajajo OZD cenovna nesorazmerja med vhodnimi in izhodnimi materiali, nespodbudno kreditno monetarno politiko ter vzroke, ki so specifični za posamezno vrsto proizvodnje oz.dejavnost; ekonomski položaj pri mlečni proizvodnji, stroški pri odpravljanju ekoloških težav v farmi prašičev, fluktuacija delavcev v proizvodnji, pomanjkanje obratnih sredstev in visoke anuitete pri novogradnjah ipd. Delež izgub v dohodku SOZD pa se v letu 1988 ni bistveno spremenil, medtem, ko je lani znašal 2,2 odstotka, znaša v letu 1987 2,0 odstotka. Izguba je bila krita iz sredstev članic SOZD MERCATOR-KIT v višini 3,4 mrd din, poslovnih partnerjev 1,5 mrd din, iz lastnih sredstev je bilo kritih 4,6 mio din izgube in iz revalorizacije 3,5 mrd din. Nepokrito izgubo izkazuje M—Agrokombinat TOZD Vinogradništvo kleti Krško v znesku 1,1 mrd din. Pri vrednotenju doseženih poslovnih rezultatov za leto 1988 moramo ob sicer pozitivni oceni rezultatov sozda, tako glede na leto 1987 kot glede na gospodarstvo SRS upoštevati, da je od dosežene akumulacije v višini 72,003 mrd dinarjev članicam SOZDA ostalo le 33,7 mrd lastnega poslovnega sklada. Vse ostalo pa je bilo namenjeno za združevanje sredstev za infrastrukturo, za združevanje sredstev v sklad nezadostno razvitih, za lasten rezervni sklad ter za združevanje sredstev za rezerve. Razporeditev prihodka in KAZALCI USPEŠNOSTI SOZD 1988 * 'J- Št. Elementi 19 8 7 19 8 8 Index 1. Celotni prihodek 1.193.150.827 3.645.952.825 305 2. Porabljena sredstva 1.033.714.303 3.160.858.870 305 - amortizacija 19.872.872 53.231.639 267 3. Dohodek 159.892.483 487.049.908 304 4. Brutto osebni dohodek 87.830.024 275.894.870 314 5. Sredstva za reprodukcijo 39.097.869 125.584.989 32l - akumulacija 19.224.997 72.281.015 375 6. Izguba 3.489.021 9.512.438 272 Kazalci i. Dohodek na delavca (v din) 8.235 24.633 ‘ 299 2. Aku. v prim. s povp. pos. sr. -% da monopolen položaj proizvajalcu (dolgoročno) škoduje, ker ga vodi v neinventivno proizvodnjo in s tem v tržno stagnacijo, zato se v tržnih pogojih gospodarjenja zavzemamo za zdravo in učinkovito konkurenco, katere posledica bodo vedno novi' in novi izdelki oziroma vedno boljši, kakovostnejši in obstojnejši izdejki. Prostor za merjenje tržnih sposobnosti vseh domačih proizvajalcev je prav gotovo široka in odprta lastna Mercatorjeva prodajna mreža, ki je sposobna potrošnikom enakovredno predstaviti oziroma ponuditi vse razpoložljive, v Mercatorju izdelane izdelke. Za večjo prodajo je potrebno "nekaj več” ... Andrej Dvoršak Predstavitev izdelkov mesne industrije Sektor za blagovni promet sozda je skupaj z nekaterimi proiz-vodno-predelovalnimi organizacijami konec marca v hotelu Ilirija organiziral pokušino in predstavitev delikatesnih izdelkov in vin. Poslovodjem M-Rožnika so bili predstavljeni izdelki tozda M-KŽK Mesoizdelki iz Škofje Loke, M-KZK Mlekarna iz Kranja in M-KZ Metlika Vinske kleti. Namen predstavitve in pokušine je bil seznaniti poslovodje s široko paleto izdelkov, ki jih nudi ta del Mercatorjeve industrije, ki želi prodreti v širši krog Rožnikovih trgovin. ”Naši izdelki so že v številnih prodajalnah sozda, vendar menimo, da je ravno v Ljubljani še precej belih lis. Te želimo izbrisati, tako da bodo naši izdelki v večini Mercatorjevih trgovin, ki se ukvarjajo s prodajo delikatesnih izdelkov. Poslovodje naj vidijo, kaj vse imamo in kakšna je kakovost naših izdelkov. Istočasno jim pokažemo in povemo, kako se jih najbolje pripravi in s katerimi vini in siri je njihov okus najbolj usklajen,” so nam na pokušini povedali predstavniki tozda Mesoizdelki iz Škofje Loke - Jože Zupančič , vodja komerciale, Ludvik Lah, vodja maloprodaje in Matjaž Drolc , kontrolor proizvodnje. Poudarili so tudi, da je bila pokušina v hotelu Ilirija na zelo vi- soki ravni in da se le malokje tako potrudijo, kot so se delavci hotela Ilirija, ki so jim zaupali pripravo in prikaz svojih izdelkov. Ko so predstavniki Mesoizdelkov šli od mize do mize, od poslovodje do poslovodje, so povsod slišali samo hvalo na račun svojih izdelkov. Marsikateri poslovodja je že v Iliriji povedal, da bo odslej v svojo trgovino vpeljal prodajo tega ali onega izdelka, največ pa se jih je odločilo za širšo paleto mesnih izdelkov iz Škofje Loke. Na pokušini smo srečali tudi Jožeta Kopušarja , namestnika direktorja Mercator-Rožnika. Tudi on je poudaril, da je namen te pokušine povečanje prodaje v Rožnikovi maloprodajni mreži. Dodal je še, da so časi pač takšni, da mora proizvajalec, ki želi povečati prodajo, za to tudi sam kaj storiti, kajti konkurenca je iz dneva v dan bolj ostra. Kot ugotavlja Kopušar, so primerjalne analize pokazale, da mesni izdelki z znakom Mercatorja prav nič ne zaostajajo za sorodnimi izdel- ki drugih proizvajalcev. Žal samo objava takšne primerjalne analize ni dovolj. Potrebna je tudi pokušina in oseben stik s poslovodji in trgovci, ki naročajo blago. Po drugi strani pa v Rožniku ugotavljajo, da sedanji izbor izdelkov Mercatorjeve industrije v njihovi prodajni mreži še zdaleč ni popoln. Če je bilo dovolj mesnih izdelkov M-Mesne industrije Ljubljana to še ne pomeni, da so potrošniku ponudili vse, kar premoremo v sozdu. Prav zato se tudi v Rožniku trudijo, da bi na police postavili še večji izbor mesnih izdelkov Mercatorjevih mesnih industrij. Tokrat Mesoizdelkov iz Škofje Loke in tozda Klavnica Jesenice. ”Na ravni sozda deluje posebna komisija, ki jo vodi Stanko Klemenčič-Saražin , pravimo ji kar Klemenčičeva komisija, ki ugotavlja zastopanost posameznih proizvajalcev v naših trgovinah. Klemenčičeva komisija nas opozarja na pomanjkljivosti, ki se jih včasih sami niti ne zavedamo, so pa zelo pomembne za boljšo preskrbo in širšo ponudbo na tržišču,” je dejal Jože Kopušar in nadaljeval: "Analiza blagovnih tokov je pokazala negativne trende pri prodaji izdelkov Mercatorjeve živilske industrije v naši maloprodajni mreži. Na račun povečanja zunanjih dobaviteljev se je zmanjšal odkup od domačih. Zato smo se odločili za reorganizacijo nabavne politike. V ta sklop sodi tudi današnja pokušina. Trgovce bomo najprej seznanili s prednostmi domačih izdelkov in potem skušali doseči, da jih ne bodo zanemarjali. Nadalje sodi v sklop sprememb tudi dogovor, da bodo posamezni proizvajalci Mercatorja (Tozd Mesoizdelki, Mlekarna Kranj, Klavnica Jesenice), svoje izdelke dobavljali določenim Rožnikovim trgovinam neposredno - ambulantno.Določili smo tudi dva grosista: M-Me-sno industrijo Ljubljana in M-Blagovni center, ki bosta oskrbovala maloprodajno mrežo z izdelki drugih dobaviteljev na osnovi deljenega programa. Tako se bodo morali vsi zunanji dobavitelji, ki so prej neposredno oskrbovali naše trgovine, sedaj povezati z grosistoma in preko njiju organizirati svojo prodajo, kar naj bi pripomoglo k večjemu redu pri nabavah, Imenovana pa je bila tudi komisija za izbiro blaga, ki bo na- redila izbor izdelkov in razdelitev programov med oba grosista. Ob tem bo racionalizirana tudi dostava blaga.” Kopušar je ob koncu razgovora poudaril, da v Rožniku v zadnjih dveh letih uresničujejo program specializacije posameznih trgovin, ki je že dal prve pozitivne rezultate. V trgovinah nudi Rožnik kupcem širok izbor predvsem kakovostnega blaga po primernih cenah. Ob tem pa v Rožniku ugotavljajo, da so šibke točke Mercatorjeve živil-skopredelovalne industrije v njihovih prodajnih službah, ki so kadrovsko prešibke. Zato tudi ni trajnih in tesnih stikov med trgovino in industrijo, prav tako pa povratna informacija od kupca preko trgovca do proizvajalca, obtiči nekje na poti. Ta informacija pa bi bila proizvajalcem nadvse potrebna, če želijo povečati pirodajo svojih izdelkov. Prodali jih bodo več le, če bodo delali takšne, kot jih želi kupec... SogovornikJo*6 Kopušar med pokušino: poslovodkinje v Rožniku so od blizu »spoznale«, kaj vse lahko ponudijo Iz Mercatorjevih proizvodnih dvoran Dnevi dalmatinske kuhinje v Mantovi Andrej Dvoršak Domačini spet stalni gostje Od 14. aprila do 2. maja so v hotelu Mantova na Vrhniki organizirali dneve dalmatinske kuhinje. Tipične jedi dalmatinske kuhinje je pripravljal mojster Franc Šilavinac—Šiljo iz Lošinja. Dnevi dalmatinske kuhinje pa so le ena od prireditev in domislic, s katerimi skuša kolektiv Mantove pritegniti čim več gostov. To jim uspeva in v hotel Mantova se vračajo domačini — Vrhničani,ki jih prej nekaj let ni bilo za pogrnjenimi mizami. V.d. direktor tozda Mantova, Aleš Ogrin, nam je povedal, da se zelo trudijo, da bi dvignili raven ponudbe. Zavedajo se, da je to danes osnova za pridobivanje gostov z bolj globokimi žepi, ki so za primerno postrežbo ter kakovost gostinskih storitev pripravljeni plačati ustrezno ceno. Dobro posluje tudi Močilnik ob izviru Ljubljanice, kjer imajo 250 sedežev. Ti so ob petkih in sobotah, ko za prijetno razpoloženje skrbijo znani ansambli, do zadnjega zasedeni. Poleg ansamblov pa v Močilnik privabijo goste z različnimi drugimi prireditvami kot na primer modnimi revijami. Če v hotelu prevladujejo domačini, pa so gostje Močilnika predvsem Ljubljančani, Gorenjci in Primorci. Med učinkovite poslovne poteze v zadnjem času sodi tudi sprememba kegljišča v dvorano za biljard z dvanajstimi mizami, ki jih je postavil zasebnik. Ta Mantovi plačuje visoko najemnino,' istočasno pa se ji je povečal promet ob točilnem pultu. Aleš Ogrin nam je še dejal, da skušajo rezultate poslovanja izboljšati tudi na račun večje produktivnosti. To dosegajo s prerazporeditvami zaposlenih delavcev, medtem ko novih ne zaposlujejo. Delavcem pa so omogočili, da prostovoljno izven redne- ga delovnega časa, zlasti ob sobotah in nedeljah pomagajo pri strežbi in kuhi v Močilniku. Na ta način so lahko ukinili pogodbe o delu s honorarnimi sodelavci, kar se pozna pri dohodku, po drugi strani pa so delavci zadovoljni, da lahko z dodatnim delom izboljšajo svoje mesečne dohodke. Hotel Mantova je kljub temu, da sodi v najnižjo D—kategorijo, dobro zaseden — 70 odstotno. Zasedajo ga predvsem prehodni gostje, pri čemer se število domačih zmanjšuje, tujih pa povečuje. Da bi gostom lahko ponudili večje udobje, so se v Mantovi odločili za prenovo hotela, ki pa jo sami ne bodo mogli izpeljati. 2,7 milijarde dinarjev je za njih prevelik zalogaj, zato računajo na pomoč občinskega gospodarstva in sozda. S predvideno prenovo bi vse sobe dobile tudi tuš kabine in hotel bi lahko skočil v višjo kategorijo. V razgovoru je Aleš Ogrin zelo pozitivno ocenil tudi sodelovanje s Študijem za ekonomsko propagando sozda, ki se je predvsem razmahnilo v zadnjih mesecih. V Mantovi so s tem sodelovanjem zelo zadovoljni in poudarjajo, da imajo od njega precej koristi. Poleg učinkovite propagande za svoje prireditve v sredstvih javnega obveščanja, jim studio preskrbi tudi vsa potrebna vabila, jedilne liste in drug tiskan material. Pri tem je pomembno dvoje: vse storitve Studia za ekonomsko propagando sozda, ki jih opravi za Mantovo, so brezplačne in hitre ter učinkovite. im Mercator -Zarja se prenavlja Andrej Dvoršak V Ormožu gradijo nove trgovine Mercator-Zarja ima 54 lokalov raztresenih v petih občinah. Razen v matični ormoški še v štirih hrvaških. Druga njena značilnost je, da oskrbuje predvsem podeželsko prebivalstvo in tretja, da dobro posluje, kljub vedno manjši kupni moči svojih strank. Lani je manjša kupna moč potrošnikov že vplivala na zmanjšanje fizičnega obsega prodaje za 5 odstotkov. Ko so v Zarji začeli ugotavljati, da se jim prodaja zmanjšuje, so napeli vse sile, da bi to zmanjševanje zaustavili. Uspeh pa je bil zelo različen od poslovalnice do poslovalnice, kar kaže predvsem na to, da se vsi poslovodje ne trudijo enako. Rezultati se gibljejo od 25 odstotnega realnega znižanja prometa do realnega dviga za 300 odstotkov. Ta najvišji odstotek je dosegla poslovalnica, kjer je prišlo do zamenjave poslovodje ... Še vedno pa je med vsemi poslovalnicami najbolj solidna tista v Knegincu Donjem, ki jo vodi dobitnik Mercatorjeve nagrade Slavko Kobal, eden najuspeš--nejših poslovodij v Mercatorju nasploh. Lani je njegova trgovina ustvarila 76.797.000 dinarjev mesečnega prometa na zaposlenega. Z drugimi besedami: 8 delavcev poslovalnice Kneginec Donji je ustvarilo 7.37 milijard dinarjev prometa. Realno je promet bil povečan le za 3 odstotke, a pri tako velikem prometu, kot ga do-! sega ta trgovina že vsa leta nazaj, je to odličen uspeh! Direktorica M-Zarje, Anica Lu-kaček, nam je ob našem obisku v Ormožu povedala, da je tudi dohodek, ki so ga lani ustvarili v Zarji, realno nižji za 8 odstotkov glede na leto 1987. Razlog za to je v vkalkuliranem investicijskem vzdrževanju, v višjem znesku amortizacije in pokrivanju negativne bilance, zmanjšanju razlike v ceni zaradi prilagajanja tržnim razmeram, predvsem na Hrvaškem. Tam se srečujejo s cenejšim blagom in drugačnim načinom kalkuliranja. Ob vsem tem pa je še koeficient obračanja padel z 10.4 na 9.4! Nekoliko bolj spodbudni so rezultati prvih dveh mesecev letošnjega leta, ko je promet realno porasel za okoli 10 odstotkov. Zasluga za to gre nakupovalni mrzlici potrošnikov, ki se zavedajo, da je danes denar najbolje naložen v blago. Nekaj porasta pa moramo pripisati tudi možnostim nakupa blaga na kredit. Zmanjšanje prometa in nižji dohodek pa v Zarji jemljejo le kot prehoden pojav, ki mu resda sami ne vedo napovedati konca, a prepričani so, da se bo krivulja prodaje prej ali slej ustalila in sčasoma začela dvigati. In na tisti čas so se začeli pripravljati že danes - z novimi naložbami v lokale. Že lani so dokončali novo prodajalno v KS Tomaž. Poleg nje so tam prenovili še gostinske prostore ter uredili skladišče, di- skontno prodajalno in prodajalno z gradbenim materialom. V Ormožu pa končujejo prenovo stare zgradbe v središču mesta, v kateri nameravajo urediti diskontno prodajalno na 300 kvadratnih metrih. Le nekaj korakov dalje poteka prenova druge stare zgradbe, kjer bodo na okoli 500 kvadratnih metrih uredili skladišče in obrat družbene prehrane ter prostore za vodstvo organizacije. V središču Ormoža pa imajo v ognju še tretje železo -so soinvestitorji novogradnje, kjer si bodo zagotovili okoli 300 kvadratnih metrov prodajnih površin za prodajo tekstila. S temi naložbami, ki za tako majhen kolektiv, kot je Zarja, ni- še vedno v Kneginjcu Donjem: Slavko Kobal, poslovodja najboljše Zarjine trgovine. so mačji kašelj, skušajo ublažiti pritiske konkurenčnih organizacij, ki v Ormožu tudi gradijo nove trgovine. Zanimivo je, da je Zarja nosilec preskrbe v občini, najbolj atraktivno lokacijo v mestu pa so občinski organi že pred leti namenili konkurenčnemu podjetju. Takšna je pač naša občinska politika ... Ker so Zarjine prodajalne bolj socialne kategorije, kot ne, se ni čuditi podatku, da je lani za sklade ustvarilo dovolj dohodka komaj 20 prodajaln od 54. Te so za sklade izločile 884 milijonov dinarjev, med njimi največ prodajalna Les v Ormožu - 230 milijonov. To prodajalno, ki je lani tudi dobro poslovala, vodi Jože Horvat. Kar 34 poslovalnic pa je poslovalo z negativnim rezultatom, se pravi z izgubo, v skupnem znesku 366 milijonov dinarjev. V Zarji zato razmišljajo, kako bi te nerentabilne poslovalnice sicer ob- Za manj dela večji zaslužek Ormož je mesto, v katerem dokazujejo, da se za manj dela lahko več zasluži. Tako vsaj pravijo nekateri delavci v Ormožu, ki negodujejo nad višino lastnih osebnih dohodkov. Povprečni osebni dohodki v Ogradu so bili 550.000 dinarjev, v M-Zarji 600.000 dinarjev in v Tovarni sladkorja, ki obratuje le nekaj mesecev v letu 900.000 dinarjev. Ljudje so kajpak nezadovoljni, še posebej zato, ker dnevno občutijo podražitve sladkorja in ne razumejo, kako lahko nekdo izplačuje večje osebne dohodke ob ustavljeni proizvodnji ter istočasno tarna, da ma izgubo. držali in istočasno v njih zmanjšali izgubo, ki postaja resno breme organizacije. »>V tejle zgradbi bo nova diskontna trgovina.« Direktorici Zarje Anici Lukaček zadovoljni nasmeh ni mogel uiti. M-Ograd med najbolj uspešnimi Andrej Dvoršak Opeke dovolj za novo mesto Mercator-Ograd iz Ormoža ima korenine še v prejšnjem stoletju, ko so v Ormožu začeli opekariti. Takšen kot je danes, je od leta 1963, ko sta se združila gradbeno podjetje in opekarna, Mercatorju pa se je priključil leta 1982. Tedaj so v Ogradu menili, da jim bo povezava v Mercator omogočila lažji plasma proizvodnje in hitrejše reševanje težav, ki so jih imeli. Danes ugotavljajo, da je bila odločitev pravilna in čeprav so se v sedmih letih pod Mercatorjevo streho postavili na krepke noge, v Ogradu trdijo, da je članstvo v sozdu opravičljivo tudi zaradi drugih številnih razlogov. Ob našem obisku v Ormožu, nam je "Milan Lukaček ” direktor M-Ograda nanizal vrsto podatkov, ki kažejo, da bo 220 članski kolektiv tudi v prihodnje dobro posloval in močno vplival na opekarsko industrijo v republiki: Leta 1974 je bilo v Sloveniji 32 opekarn, lani le še deset. Delež Ograda v slovenski opekarski industriji je bil leta 1974 komaj 0,8 odstotka, lani že 15 odstotkov. Od proizvodnje štirih milijonov opečnih enot so v tem obdobju povečali proizvodnjo na 56 milijonov opečnih enot letno, kar zagotovo še ni končni dosežek. Za ilustracijo podatek: za gradnjo povprečne enodružinske stanovanjske hiše je potrebno okoli 30.000 zidnih in stropnih opečnih elementov, ali z drugimi besedami, z Ogradovo letno proizvodnjo bi lahko zgradili ogromno naselje, s približno 1.700 hišami. Po fizičnem obsegu proizvodnje so na drugem mestu v Sloveniji, takoj za opekarno v Novi Gorici. Pri opekarski proizvodnji je najpomembnejši strošek energi- ja. Opekarna, ki na enoto proizvoda porabi manj energije, je lahko bolj konkurenčna, dosega lahko boljši dohodek. Ogradova opekarna se odlikuje po tem, med jugoslovanskimi opekarnami porabi najmanj energije na enoto proizvoda, pri tem pa se po produktivnosti uvršča med najbolj uspešne. Vse to opravičuje nove naložbe, od katerih Ograd pričakuje še boljše rezultate. Ko so opekarno pred petnajstimi leti začeli posodabljati, so se del lotili po fazah. Do vključitve v Mercator so končali prvo in drugo fazo prenove. V naslednjih letih, ko so začeli zmogljivosti sto odstotno izkoriščati, so izplavali iz izgub in drugih težav, v katere so zabredli zaradi administrativnega urejanja gospodarstva. Zadnja štiri leta poslujejo brez izgub in to jih je spodbudilo, skupaj z delovnimi dosežki, da so se odločili za nove naložbe. Že letos nameravajo začeti z obnavljanjem proizvodnih linij, predvsem pa nameravajo urediti avtomatski interni transport in predelavo gline. Poleg tega bodo odpravili še ozko grlo v proizvodnji, ki ga predstavlja sušilnica, podaljšali pa bodo tudi tunelsko peč. Na ta način bodo še znižali porabo energije na enoto proizvoda, prav tako pa se bodo zmanjšali tudi ostali stroški na enoto proizvoda in izboljšala kakovost izdelkov. Sam proizvodni program bo ostal nespremenjen. Še naprej bodo prevladovali opečni modularni bloki. Po besedah Milana Lukačka naj bi bila investicija končana konec letošnjega leta. Čeprav so načrt investicijskih del v največji možni meri prilagodili zahtevi, da bi proizvodnja nemoteno tekla, se ne bodo mogli izogniti enomesečni ustavitvi dela v opekarni. Predvidoma opekarna ne bo obratovala avgusta, vendar v Ogradu pravijo, da zaradi tega na trgu ne bo manjkalo opeke. Zanimivi so podatki o prodaji njihovih opečnih izdelkov. Preko 50 odstotkov jih prodajo v okviru Milan Lukaček, direktor Ograda meni, da je odločitev za Mercator več kot dobra. SOZD ima veliko zaslug za sedanjj položaj Ograda. Mercatorja in njegovim poslovnim partnerjem, 20 odstotkov je prodajo v Ormožu, 15 odstotkov v srednji Dalmaciji in 15 odstotkov drugim pogodbenim kupcem. V Dalmacijo so z opeko prodrli pred nekaj leti, ko se je prodaja v Sloveniji ustavila. Bili so soliden poslovni partner in imeli so dobro kakovost. Danes se krepko držijo na tem tržišču, čeprav jih skušajo izpodriniti številni drugi jugoslovanski proizvajalci opečnih izdelkov. Jim ne uspe, Ogradova opeka je postala sinonim za kakovost! Ob opekarski dejavnosti v Ogradu skoraj pozabiš na številne druge stranske dejavnosti, ki jih tudi opravljajo. Sem sodi proizvodnja strojev za kmetijstvo, gradbena dejavnost, obrat za elektroinstalacijska dela, transportna dejavnost za lastne potrebe ...Ta široka paleta je dediščina preteklosti. Vse pa kaže, Mercator ima pomembne prednosti ”Da so se rešili izgub imajo nemalo zaslug delavci v komerciali sozda, ki so uspešno poskrbeli za večjo prodajo naših opečnih izdelkov pri članicah sozda. Likvidnostne težave nam je pomagala prebroditi M-ln-terna banka, ki sodi zagotovo med najmočnejše nosilne stebre Mercatorja. Temu moram dodati še solidarnostno pokrivanje izgub in združevanje sredstev za investicije. Vse to so pomembne prednosti, ki nam jih kot svoji članici nudi Mercator in ki jih ne gre prezreti tudi sedaj, ko nam gre dobro. Biti član poslovnega sistema kot je Mercator, je zagotovo prednost,” trdi Milan Lukaček. da Ogradu koristi in da se dejavnosti med sedoj kar dobro dopolnjujejo. Opeke za celo mesto... Za mlade in mlade po srcu, M + M Kristina Antolič Se ena specializirana trgovina na Ptuju Zadnjega dne v letošnjem marcu je Mipov tozd Maloprodaja postal bogatejši še za eno prodajalno, za butik M + M v starem, spomeniško zaščitenem delu Ptuja. Poslovni prostor za butik so začeli urejati po novem letu, ureditvena dela so trajala slabe tri mesece, veljala so 220 milijonov dinarjev. Butik meri 65 kvadra- tnih metrov. Načrte zanj so naredili v Alposu, izvajalska dela pa je opravila Mipova vzdrževalna skupina. Butik je v starem, spomeniško zavarovanem mestnem jedru, ki ga varuhi ptujske kulturne dediščine skrbno čuvajo. Zato je bilo pri urejanju lokala treba dobiti še dodatno dokumentacijo, kar je bil razlog, da so se izvajalska dela podaljšala za dobrih deset dni. Če poleg dejstva, da je lokacija butika ”naj, naj” upoštevamo še dejstvo, da je predvsem med ženskami tudi veliko takih, ki hočejo biti ”naj, naj”, je ideja o novem butiku na Ptuju pika na i. Ob otvoritvi je bila modna revija, na kateri so članice mariborske plesne skupine Kaj pokazale modele, ki so našli mesto v M + M. Občinstvo je bilo navdušeno. Modeli so bili vaba za mlade in mlade po srcu. Kako se je rodila zamisel o butiku in kaj vse še snujejo za specializacijo trgovin, je povedala Vera Žmavc, organizatorka nabave in prodaje tekstila in galanterije v Maloprodaji. "K specializaciji so nas spodbudili potrošniki sami. Danes potrošnik želi in zahteva kakovostno blago in kakovostno postrežbo. Pred letom dni smo odprli prvo specializirano prodajalno z nogavicami in oblačili za prosti čas. Naložba v Florjana se je dobro obnesla in potrošniki so jo ugodno sprejeli. Butik M + M je bil štiri leta v Blagovnici.. Ugotovili smo, da je bil prostor premajhen, obenem pa so bili enaki modeli tudi v drugih tekstilnih oddelkih. Odločili smo se, da M + M postane samostojna trgovina. Tako so ravnale tudi druge blagovne hiše, ki so butike izločile v posebne trgovine. V Maloprodaji poslujemo ‘s 70 do 80 izdelovalci tekstila in galanterije, tudi z zasebniki. Za M + M imamo tri, štiri osnovne dobavitelje konfekcije, vse ostalo dopolnjujemo z zasebniki. Zato Ptujsko mestno jedro je ob otvoritvi butika M + M zaživelo tudi ob modni reviji. Lepo se poda k temu, staro se sklada z modnim. Kaj menijo o časopisu Ptujčani Kristina Antolič Premalo o svoji organizaciji ♦. Mercator—Izbira Panonija je bila med prvimi organizacijami, ki je delavcem naročila časopis na dom. Zato med njimi nismo našli sogovornika, ki ga ne bi poznal. Povsem normalno pa je, da so jim vesti o svoji organizaciji najljubše in najbolj zanimive. ”Na Ptuju je toliko lepega in novega.” Anica Črešnar, namestnica Poslovodje PE Koloniale, TOZD Maloprodaja Ptuj. Ja, časopis Mercator dobivam redno na dom. Z vsebino sem zadovoljna, vendar pogrešam več novic iz moje delovne organizacije. To se mi zdi najbolj zanimivo, saj se toliko lepega do-Qaja na Ptuju. Po pravici povedano, če ni članka o Mipu, takrat mi časopis ni zanimiv. Morda samo 4,6 križanka, če je sploh objavlje-na- Oblika časopisa je po moji °ceni dobra. Janez Kozel, delavec v PE Je-e,T TOZD Maloprodaja Ptuj. Časopis Mercator redno dobi-arn na dom. Z zadovoljstvom ga Preberem od a do ž. Prečitajo ga tudi člani moje družine. Kaj pogrešam? Zdi se mi, da premalo piše o moji delovni organizaciji, saj je novosti veliko. Pogrešam tudi male oglase in to v resni obliki, na primer.: prodaja starega drobnega inventarja in podobnih predmetov. Humorja je dovolj, saj ta nas duševno krepi. Prihodnje leto odhajam v pokoj in upam, da bom časopis Mercator redno dobival na dom, tako da mi vesti o Mercatorju ne bo manjkalo. Aleksander Podkrižnik, poslovodja samopostrežbe Živila, TOZD Maloprodaja Ptuj. Mercatorjev časopis dobivam redno na dom, tako kot sem ga pred leti na delovno mesto. Če- prav priznam, da ga sedaj temeljito preberem, kar pred tem ni bilo tako. Ne razumem, zakaj druge delovne organizacije v sklopu sozda takšnega načina dostave časopisa nimajo. Ker sem zaposlen v trgovini na drobno, pogrešam več vesti oziroma poročil o problematiki trgovine na drobno. Tudi o moji trgovini bi želel zapis, posebej o zaposlovanju. Včasih zasledim v časopisu tabelarni prikaz prometa posameznih večjih samopostrežnih trgovin in blagovnic. Premalo je bilo tekstualnega dela, obrazložitve za posamezne primere. Tudi gibanje OD med DO Maloprodaje pogrešam. Menim, da bi takšna obvestila veliko pripomogla k izboljšanju poslovanja, namreč marskikdo bi se bolj potrudil. Zdi se mi, da preveč pišemo o kmetijstvu. Sama oblika časopisa je dobra. Priporočam še več izvirnega humorja. Manica Vinko, reklamantka v TOZD Veleprodaja Ptuj. Že ves čas odkar sem zaposlena dobivam časopis Mercator na dom. Z vsebino sem zadovolj- na. Tako sem seznanjena z delom in življenjem v drugih organizacijah združenega dela, ki so povezane v SOZD Mercator-KIT. Zanimiva mi je križanka, le da je poredko objavljena. Pa še to. Več takšnih križank kot je bila novoletna bi želela. Čeravno vsako objavljeno križanko rešim, je nikoli ne odpošljem. Ne razumem nekaterih, ki trdijo, da časopisa sploh ne pogledajo. Pošteno je , če prejmeš časopis brezplačno na dom, da ga prelistaš in prečitaš vsaj tisti članek, katerega naslov se ti zdi zanimiv. Neinformiran delavec, ne more biti dober samoupravljalec. Danica Zinreich, šivilja v obratu tekstilne konfekcije TOZD Zaščita na Ptuju. Pri podjetju sem zaposlena že sedem let in časopis redno dobivam. Prečitam v glavnem tiste članke, ki se mi zdijo zanimivi. Veliko je pisanega o trgovini in kmetijstvu, malo pa o proizvodnji, predvsem o moji stroki. Rada prebiram humor, ki ga je veliko, pa tudi otvoritve novih poslovnih objektov so zanimive. Takšen ča- je posebna angažiranost in pozornost pri nabavi blaga še posebej pomembna. Srečujemo se namreč z dejstvom, da so velike proizvodne organizacije usmerjene predvsem v izvoz in tako na domačem trgu ostane zelo malo. M + M v bistvu svoje dosedanje ponudbe ne spreminja, je le dopolnjena z usnjeno konfekcijo, galanterijo, bižuterijo in parfumerijo. Kot zanimivost — v M + M lahko spijete kavo, medtem ko se boljša ali slabša polovica in družinska mladež odločajo za nakup. M + M je odprt neprekinjeno, ves dan od 8. do 19. ure. To je majhna prednost pred zasebnimi butiki, ki imajo deljen delovni čas. Prvi rezultati prodaje so nadpovprečni. Pet prodajalk bo moralo upravičiti naložbo. Njihova vljudnost, ljubeznjivost, pripravljenost za svetovanje in poznavanje tudi modnih trendov, bodo poleg kakovostnega blaga, osebna izkaznica nove trgovine. Pa to, kar sem navedla, ne velja samo za M + M, temveč za vsako prodajalno, pa naj bo živilska, tekstilna ali tehnična. S specializirano ponudbo smo začeli tudi v Blagovnici. Na ženskem oddelku s konfekcijo bomo dopolnili program za močnejše postave, na športnem oddelku pa bomo začeli prodajati športno konfekcijo. sopis kot je mi odgovarja, zato predlogov za sprememboo oblike nimam. Jerica Zolar, kuharica v obratu družbene prehrane Ml—Ptuj. Že o začetka zaposlitve prejemam časopis Mercator redno na dom. Dokaj redno ga preberem, naprej pogledam če kaj piše o Mipu, nato preletim naslove drugih člankov in če so zanimivi prečitam tudi te. Po tekomovanju na Mercatoriadi pogledam rezultate, seveda najprej svojih sodelavcev, saj v igrah ne sodelujem. Zanimajo me otvoritve novih prodajaln. WM. Seja sozdovega sveta potrošnikov Nina Vintar Samo kruh ni dovolj Ljubljana, 4. aprila — na seji Sveta potrošnikov pri sozdu Mercator—KIT so se člani seznanili s poslovnimi rezultati sozda v letu 1988 in s celovito informacijo o življenju Kluba Mercator. Seveda pa je beseda tekla tudi o drugih stvareh, ki žulijo potrošnika, nič manj pa tudi trgovce. Klub Mercator je v polnem zamahu. Zanimanje zanj kaže število članov, ki jih je skoraj že 27.000. Spodbuden je podatek, da se je število članov Kluba v letošnjem letu (1989) povečalo za 30 odstotkov. Kljub velikemu številu članov, njihovega naraščanja ne bomo omejevali, temveč bomo sprožili vrsto akcij, s katerimi bi imetnike kuponov spodbudili za nakupe v naših trgovinah. V tako hitro se spreminjajočih cenovnih pogojih, bi bila enotna in za Mercator vseobse-žna akcija nespametna, zato so pobude za take akcije, za njihove oblike in vsebino, prepuščene vsaki članici sozda, ki izdaja kupone. Pri obračunavanju obresi oziroma njihovem izplačilu večjih težav ni bilo, razen če seveda odmislimo zapleten konformni način njihovega izračunavanja. Menimo, da bo obračun obresti za prvo letošnje četrtletje in njihovo izplačilo pred prvomajskimi prazniki imelo dober odmev pri članih Kluba. Člani sveta potrošnikov so se o Klubu pohvalno izrazili, saj si je Klub v teh neprijetnih gospodarskih časih, ustvaril zaupanje. Na odmet ni ideja sveta, da bi na vseh izdajnih mestih kuponov povabili člane Kluba k sodelovanju v zboru oziroma svetu potrošnikov pri sozdu. Tako bi imelo vse več članov Kluba, občanov in potrošnikov možnost neposredno sodelovati s predlogi, izkušnjami in idejami za izboljšanje sodelovanja. Tudi "potrošniška kartica” še ni preživeta. Nanje so potrošniki kupili za 2.11 milijarde dinarjev blaga in vse kaže, da se bodo nakupi z njo še povečali. S to informacijo je članom postregel namestnik direktorja Mercator-Rožnika Jože Kopušar. Poslovne rezultate sozda je svetu potrošnikov predstavila podpredsednica sozda Rika Germ-Metlika. V poslovanju se nismo mogli izogniti nekaterim uničujočim vplivom inflacije, pa tudi majskih ukrepov. Smo pa s tem, kar smo ustvarili, zadovoljni, saj so sozdovi rezultati boljši od republiških povprečij v gospodarstvu, razen na področju osebnih dohodkov, kjer povprečne plače v sozdu ne dosegajo republiškega povprečja. Nižje so STRUKTURA PRODAJE KUPONOV MERCATOR OZD 31. 12. 1988 31.3.1989 M-Rožnik 35,9 36,9 Dolomiti 5,8 6,0 Golovec 10,1 10,3 . Grmada 10,1 10,2 Savica 2,6 2,8 Preskrba 3,7 3,8 Gradišče 0,9 0,8 Jelka 0,8 0,8 Trgopromet .1,0 2,2 M-Mednarodna trgovina 19,7 1,9 M-Modna hiša 13,5 29,9 Ljubljana 7,8 24,4 Maribor 5,7 5,5 M-N anos 5,6 5,3 M-Rudar 4,7 4,9 M-Izbira Panonija 3,6 3,4 M-KK Sevnica 3,4 3,2 M-Standard 2,5 2,4 M-STP Hrastnik 2,2 2,9 M-Zarja 1,5 1,4 M-TrgOavto t,9 1,9 M-Sora M 1,2 za 4 odstotke. Nekaj je k povečani akumulaciji doprinesla tudi sprememba na področju zakonodaje, ki velja za splošno in skupno porabo. Tudi za izgube nismo bili v letu 1988 nedovzetni, za 2,2 odstotka sozdovega dohodka jih je bilo. Člane sveta potrošnikov je posebej zanimalo vprašanje preobrazbe sozda glede na novo zakonodajo in pa seveda "vroč” bojkot slovenskega blaga. Ger- mova se je pri tem bolj ustavila pri preobrazbi, kot pa politično pregretemu bojkotu. Prenovitev temelji na skupnem oblikovanju poslovnih odnosov v sistemu. Teženj do sedaj v sozd združenih organizacij, da bi izstopale iz sozda, nismo zaznali. Tudi vehementnega "raztozdiranja" sedanjih delovnih organizacij praktično ni, saj se večina nagiba k enovitim organizacijam oziroma k takim oblikam družbenih pod- jetij, ki jih dopušča zakon o podjetjih. Se eno idejo so predstavili člani sveta: sozd naj bi podelil pisna priznanja tistim organizacijam, ki so največ storile za razmah Kluba Mercator oziroma tistim, ki so preko skupne in svoje lastne aktivnosti zagotovile, da je Klub Mercator sestavni del njihovega poslovnega življenja in življenja občanov in obenem tudi priznanja najzvestejšim članom Kluba. "Samo kruh ni dovolj, potrebno je nekaj več”, so menili člani sveta potrošnikov. Naj tem zapisu dodamo še nekaj: preberite članek o predavanju, ki ga je organiziral Mercator-Nanosov TOZD Trgovina Rakek o varstvu pravic potrošnikov. Če sta zbor in svet potrošnikov pri sozdu Mercator prvi lastovki, ki sta oznanili, da je med potrošnikom in trgovino možno najti tudi neposreden stik, potem je poteza rakeških trgovcev prav gotovo prvi petelin, ki je to pot pravočasno (in ne prezgodaj) zapel. Člani Kluba Mercator o svojem klubu Andrej Dvoršak Kuponi ”M” so super, toda ... Kmalu bo preteklo drugo leto od uvedbe kuponov Mercator in ustanovitve Kluba ”M”. Prve mesece po njegovi ustanovitvi smo spraševali delavce Mercatorja in preverjali njihovo znanje o novosti. Danes so kuponi Mercatorja postali že sestavni del poslovanja v naših trgovinah. Po začetnih težavah so postali naši kuponi med najbolj priljubljenim načinom "vlaganja” denarja. Klubu Mercator je sledil Slovenijales in marca letos še Tima iz Maribora, Emona pa uvaja svojo plačilno kartico... Konkurenca torej ne počiva in če hočemo še naprej uspešno pridobivati nove člane Kluba Mercator, moramo Paziti, da ne izgubimo starih — zaradi naše nemarnosti. Kaj mislijo o Klubu Mercator in poslo- vanju s kuponi Mercator, smo povprašali nekaj članov kluba, ki bolj ali manj redno hodijo v "njihov klub” na Titovi 137 — v Poslovni center Mercatorja. Stevo Damjanovič, upokojeni podpolkovnik, Ljubljana: Kuponi so bili izjemna zamisel, ki koristi tako Mercatorju, kot nam potrošnikom. Sem član Kluba "M" že Trgovina Rakek za pravice potrošnikov Andrej Dvoršak Potrošniki in trgovci premalo vedo o svojih prah in dolžnostih Konec marca je M-Nanos, tozd Rakek organiziral v blagovnici v Cerknici predavanje in pogovor z dr. Francem Pernekom, specialistom za zaščito in pravice potrošnika, slovenskim Naderjem, kot ga nekateri tudi imenujejo, po slavnem ameriškem odvetniku, ki je izboril številne ugodnosti in pravice za potrošnike in ki je strah in trepet nepoštenih in nesolidnih trgovcev. Predavanje "Samoupravna organiziranost potrošnikov in njihovo varstvo ”,je trgovina Rakek organizirala pod okriljem občinske konference SZDL. Nanj je povabila predsednike potrošniških svetov vseh sedmih krajevnih skupnosti v občini, vse svoje poslovodje kot tudi poslovodje in predstavnike drugih trgovskih organizacij v občini. Pri tem je bila zelo opazna odsotnost trgovcev "M-KZ Cerknica”, ki jo je simbolično zastopal le sekretar, Pritožne knjige niso le okras Potrošniki bi morali bolj uporabljati tudi pritožne knjige. Tako pa ti zvezki visijo ali ležijo skoraj prazni. To je potuha slabim prodajalcem in slabim trgovinam, ki se potem, ko pride do spora, izgovarjajo na to, da je bila pritožna knjiga doslej prazna. Prvi predpis o varstvu potrošnika je bil sprejet v ZDA leta 1890, v Evropi pa leta 1930. Največji razmah pa je doživelo pravno varstvo potrošnikov v ZDA za časa Kenedyja, v Evropi pa po letu 1970. Španski zakon o varstvu potrošnikov ima le 20 členov, a je izredno učinkovit! V ZRN se je število predpisov, ki ščitijo potrošnika podeseterilo, vsi novi predpisi pa zahtevajo vedno več od trgovine in industrije, ki sta dolžni skrbeti za varstvo potrošnika. pogovoru s predavateljem skušali najti odgovore na številna vprašanja iz vsakdanjega življenja. Pernek je na večino vprašanj našel prave odgovore, ki so zadovoljili trgovce in potrošnike. Izkazalo se je, da ne eni ne drugi niti površno ne poznajo vseh pravic in dolžnosti, ki jih imajo. prav tako pa se predavanja in pogovora ni udeležil niti en sam zasebni trgovec. So bili pa zato tisti, ki so prišli, prav vsi poslovodje Trgovine Rakek in vseh sedem predsednikov potrošniških svetov, toliko bolj zvesti poslušalci. Ko je po nekaj urah pogovora o številnih perečih temah dr. Pernek končal srečanje, je poudaril, da tako dobrega občinstva, še ni srečal. Tako poslovodje kot predstavniki potrošnikov so v odkritem Svetovalna mesta Pri nas bi bila zelo koristna svetovalna mesta, kje*r bi potrošnike seznanjali z njihovimi pravicami in jim svetovali. O takšnem svetovalnem mestu, ki bi delovalo enkrat tedensko ali enkrat mesečno, že razmišljajo v Trgovini Rakek in v OK SZDL Cerknica. Kot trdi direktor Trgovine Rakek, Maks Sterle ,se ne bojijo kakšnih težav in kritik. Menijo, da bo potrošnik tako lahko dobil informacijo, na ta način pa bodo pritegnili nove kupce. Tako svetovalno mesto bo potrošniku jamstvo, da se želi oziroma se trgovina korektno obnaša in si za take odnose s potrošniki tudi prizadeva. Na pogovoru v Cerknici je dr. Pernek poudaril primer M-Potrošnik Lenart. Ta trgovska organizacija je svoje potrošnike skušala osvestiti tako, da jim je kupila knjigo Potrošnik in njegovo varstvo, ki stane manj kot buteljka vina, a je večkrat mnogo bolj potrebna. Dr. Pernek je svoje predavanje začel s tezo, da je človek potrošnik od prenatalnega obdobja do smrti in tudi še po njej. Varstvo potrošnikov pa je razdelil v štiri skupine. Pravno varstvo potrošnika predstavljajo različne norme, ki varujejo pravni red in s tem tudi potrošnika. Ekonomsko varstvo je najpomembnejše. To pomeni, da potrošnika varujejo ekonomske zakonitosti, za kar je potreben zdrav in razvit trg šte- vilnih ponudnikov in povpraševal-cev. Trg in proizvodnja se borita za slehernega potrošnika in ga skušata tudi poiskati. Kot primer je navedel tržišče Evropske skupnosti, kjer trgovina in proizvodnja v potrošniku ne vidita le svoje stranke, ampak predvsem človeka z denarjem, ki pomeni njuno preživetje. V takih okoliščinah je visoka poslovna morala nuja! Ekonomsko varstvo je zagotovo najboljše varstvo in vse ostale oblike varstva le pomagajo, da se na trgu odvijajo zdravi pojavi. Pri nas smo od tega še zelo daleč. Vsi sicer čivkamo enake parole in prisegamo na enake obrazce, a od pravega in razvitega tržišča smo še zelo daleč! Kot primer je Pernek navedel gostinstvo v Cerknici in Postojni. V Cerknici je to povsem na psu, v Postojni ni mnogo bolje. Zasebne pobude ni čutiti, medtem ko je zelo opazen "monopol velikih”, ki se za gosta bogvekaj ne menijo, pač pa jih zanima le zaslužek na najlažji način, ki ga omogočajo že naravne danosti kraškega sveta. Tudi cerkniška •blagovnica je lepa, a premalo izkoriščena. Manjka ji ustreznih programov, ki jih ne bo prinesel veter, ampak jih morajo poiskati njeni upravljalci sami- Na tretje mesto je Pernek postavil samoupravno varstvo, se pravi potrošniške svete, ki pa marsikje niso zaživeli. Vprašal se je, kaj sploh je potrošniški svet? Kje je in kdo je? Dejstvo je, da ti .sveti ne delujejo, da pa so sicer pomembni, a zato nič bolj učinkoviti. Na četrto mesto je postavil ta-koimenovano lastno varstvo, ki je v naših razmerah najbolj učinkovito. To pomeni, da mora potrošnik sam nekaj vedeti o svojih pravicah. V 90 odstotkih primerov so potrošniki prizadeti v petih osnovnih pravicah. To je pri uveljavljanju garancijske odgovornosti proizvajalca za izdelek, odgovornosti proizvajalca za skrite napake, za servisiranje itd. Da je temu tako, je kriv tudi šolski sistem, ki nas nauči vse od tega, kako je potekala bitka v Jelenovem žlebu, do tega, kako je nastalo gibanje neuvrščenih, nič pa nas ne nauči o težavah, ki jih prinaša življenje in s katerimi se bomo srečevali kot potrošniki. Ne v osnovni šoli, ne na fakulteti, nihče ne črhne ne bev ne mev o pravicah, ki jih ima človek Udeleženci predavanja o varstvu pravic potrošnik«' ' l»misel, ki bi jo kazalo uresničiti tudi v svetu In zboru potrošnikov pri sozdu Mercator-KIT. kot potrošnik. Pri tem je naše šolstvo pravo nasprotje šolstva v razvitih državah, kjer se od najnižje do najvišje šolske stopnje učijo tudi o pravicah, ki jih imajo kot državljani - potrošniki! Ni čudno, da naši trgovci nimajo ustrezne strokovne podlage za svoje delo, ko pa v šoli ne slišijo niti o čeku. Trajalo je precej dolgo preden so se nanj navadili, a še danes se najde blagajničarka, ki na hrbtno stran čeka (po nepotrebnem) čečka številko osebne izkaznice, naslov in drugo. Ne ve, da je pomembna le številka na čekovni karti, ki se mora skladati s številko na čeku! Ne ve, da za ček jamči banka, kupec pa banki, ne trgovini. Toda če je celo tržni inšpektor v Mariboru dal pisno izjavo, da zasebni obrtnik ni dolžan sprejeti čeka, potem vemo, kje smo! Zato bo moral vsak potrošnik za lastno varstvo najprej spoznati svoje pravice. Za to bi lahko več naredile tudi trgovske organizacije. Tiste, ki se zavedajo po- L- ' - s_______________...................... 0 nJa za vsakdanje življenje, za svoje pravice in obveznosti — za potrošnike in trgovce. v er|a potrošnikov in ki si jih sku-van° s poštenim poslo- u .Jem oziroma odnosom, so že y 'znile v to kislo jabolko ob- veščanja potrošnikov o njihovih pravicah. Trgovina Rakek je pri tem ena prvih v verigi Mercatorja. od prvih dni dalje in doslej še nisem doživel neprijetnosti — ne v trgovinah, ne v "klubu” nasploh. Mislim pa, da je absolutno preveč administrativnega dela, prepisovanja in zapisovanja pri sprejemu in izdaji kuponov. To bi morali nekoliko zmanjšati in racionalizirati. Druga pripomba, ki jo imam, je ta, da imam občutek, da tovarišice za okencem zelo nerade pišejo oziroma izdajajo kupone manjših vrednosti, kar je razumljivo ob toliki pisariji in gneči pred okencem. Za nas potrošnike pa so ravno kuponi manjših vrednosti za 50.000 in 100.000 din najbolj zanimivi, ker z njimi plačujemo kupljeno blago v Mercatorjevih trgovinah. Kuponi z večjimi apoeni so sicer zelo primerni za varčevanje, za nakupe pa ne. Za konec bi rad izrekel priznanje tovarišicam na šalterju v Poslovnem centru Mercatorja, ki so vedno zelo vljudne in prijazne in se nasploh zelo trudijo, da ugodijo našim željam. Nič drugače pa ni tudi v vaši poslovalnici na Joža Tavželj: »Kaj, če bi obresti obračunavali pogosteje?« Trgu komandanta Staneta. Skratka, z odnosom delavcev Mercatorja do članov kluba sem zelo zadovoljen. Marko Nemec—Pečjak, strojni inženir, Ljubljana Polje: Sem član Kluba Mercator že od njegovega začetka. Prvič sem se včlanil na Slovenčevi, ko pa ste odprli poslovno mesto na Titovi 137, sem se vpisal tu, ker mi je bližje. Doslej je bilo poslovanje s klubom ”M" brez vseh zapletov. Vsak mesec sem kupil kupone, ki smo jih nate- preko meseca vnovčili v trgovinah za hrano. Sedaj pa ste uvedli novost — da ne morem kuponov plačati z bančnim čekom, ki je sicer zakonito plačilno sredstvo. S tem ste zakomplicirali poslovanje. Ravno to, da sem lahko posloval brezgotovinsko je zame predstavljalo pomembno prednost! Če bom odslej moral najprej v banko po denar, ga potem zagotovo ne bom prinesel v klub, kajti obresti so za kaj takega premalo mikavne. Sem pa zelo zadovoljen z odnosom tovarišic na šalterju do strank — do nas članov. Opažam le, da je poslovanje zbirokratizirano in da je potrebnih preveč papirjev in pisarije, kar zavira hitejše delo s člani. Joža Tavželj, projektantka, Ljubljana: Članica kluba M sem šele dva meseca. Včlanila sem se, ker so tu ugodnejši pogoji za varčevanje kot v banki. S kuponi kluba ne kupujem, pač pa mi predstavljajo le vrednostni papir. Sem enkrat poizkusila kupovati, a sem ugotovila, da moram kupiti blago najmanj za polovico kupona. Ker jemljem kupone večje vrednosti ta način poslovanja zame ni primeren. Moti me le to, da obresti izplačujete vsake tri mesece in ne bolj pogosto. Najbrž to ne bi smelo biti pretežko, saj jih konkurenca izplačuje na dva Marko Nemec-Pečjak: vino?« »Le zakaj le z goto- meseca. Dobro bi tudi bilo, če bi lahko kupone vnovčila v vsaki Mercatorjevi trgovini za gotovino. Kar pa se tiče odnosa delavk za klubskimi okenci, lahko izrazim le pohvalo. Z njimi doslej nisem imela težav. Še posebej je prizadevna je tovarišica z očali (mislila je Tino Lozej, op.p.). Tina Lozej, referentka za stike s strankami Klub M — PC: Klub Mercator deluje v Poslovnem centru šele dobro leto in ima sedaj že okoli 900 članov.Večinoma so to stanovalci okoliša in soseske in delavci iz bližnjih organizacij. Prednačijo upokojenci, ki "vlagajo” manjše zneske, nekaj pa je tudi obrtnikov iz Domžal, ki vlagajo večje denarce. Zadnje Stevo Damjanovič: »Le pisanja je preveč. Vse ostalo pa je super.« čase se stranke precej razburjajo, ker ne morejo poslovati brezgotovinsko, se pravi z bančnimi čeki. Nekatere to odvrača od klu- Tina Lozej: »Skušamo storiti vse, da bi stranke kar najmanj čutile papirnato vojsko pri kuponih.« ba in se potem,ko jim pojasnimo, da morajo čeke vnovčiti v banki, ter se nato k nam vrniti z gotovino, ni več nazaj.Se premislijo, slišala pa sem, da se potem raje včlanijo v drug klub, ki je bliže banki... Delavke v klubu se trudimo, da bi pridobile čimveč strank, toda na njihovo odločitev ne vplivata samo naša prijaznost in poslovnost. Ljubljana, 29. marca - SOZD so obiskali novinarji, člani različnih uredništev časopisov iz drugih republik. Najbolj jih je zanimal Klub Mercator kot oblika združevanja zasebnega denarja. Sogovorniki, člani poslovodnega odbora sozda, so jim pojasnili nekatere značilnosti sozda. Kako so srečanje z nami predstavili v svojih sredstvih obveščanja, še nismo zasledili. Slišali pa smo le strupen in zajedljiv komentar ene od novinark na račun slovenskih plač, slovenskega prispevka k superinflaciji in še čem. Novinarska etika, kje si? Na pogovoru v našem sozdu je bila profesionalna. Nadaljevanje iz prejšnje številke Tone Mastnak Uveljavljanje tržne poslovne miselnosti in podjetništva V večjih podjetjih pa je treba z ustrezno organiziranostjo še posebej zagotoviti: - razbitje oziroma decentralizacijo upravljanja z namenom, da se tudi v večja podjetja vneseta spodbujevalni duh in prilagodljivost manjših organizacij; - usposobljenost za pravočasno reagiranje na spremembe v okolju, zlasti za pravočasno umikanje iz tradicionalnih dejavnosti in za razvoj novih fleksibilnejših dejavnosti; - globalni razvoj podjetij s povezovanjem večjih in manjših organizacij v različnih oblikah z decentralizirano - integriranim upravljanjem in s poudarkom na stopnjevanju raziskav in razvoja; - možnosti, da se poslovodje znebijo rutinskih opravil in se namesto tega usposabljajo za strateške naloge in za spodbujanje sodelavcev (krepiti horizontalne povezave, delegiranje nalog sektorjem in servisnim oddelekom, delo v teamih, pospeševati pretok idej in know howa). Takšni organizacijski prijemi nas bodo prav tako hitreje približevali tržnemu podjetništvu. Uvajanje novih metod poslovodenja Poslovodenje kot funkcijo, razumemo kot proces ustvarjanja in uresničevanja volje in s tem povezano odgovornost na različnih ravneh oblikovanja poslovnih odločitev. To je proces obdelave informacij, povezan s procesom odločanja in planiranja ter proces upravljanja in kontrole glede na dane potenciale, metode in način dela ter cilje podjetja. Na poslovodenje vplivata kultura podjetja in filozofija poslovodij, kar odreja stil poslovodenja. V sodobni organizacijski teoriji se daje poslovodenju oziroma ma-nagementu izjemno velik pomen. Z gospodarsko reformo se bo tudi pri nas povečal pomen poslovodstva. Zdi pa se, da se pri nas pod poslovodskim stilom pretežno razume stari evropski managerski stil, ki je v strogosti, odločnosti, nepogrešljivosti in avtoriteti, ki pa je povsod v zatonu. Tudi Evropa se približuje ameriškim modelom z uporabo treh glavnih oblik managementa: - poslovodenje na.osnovi določenih ciljev (management by objectives) - poslovodenje na osnovi izjem (management by excepti-ons) - poslovodenje na osnovi delegiranja (management by dele-gation) V svetu se uspešno poslovodenje gradi na visoki usposobljenosti (povezovanje tradicije in inovacije), na humanizaciji (sa-moustvarjanje in udeležba pri odločanju) ter sistematizaciji (decentralizaciji pristojnosti in integraciji strateških funkcij): Očitne so tudi težnje po prehodu od avtokratskega poslovodenja k konzultativnemu ter kooperativno - participativnemu poslovodertju. Način sprejemanja odločitev, predstavljen v naslednji tabeli, se vedno bolj pomika v smeri, ki jo kaže puščica: - manager sprejema in proglaša odločitev - manager plasira "prodaja” svojo odločitev - manager predstavi cilje in ocenjuje predloge - manager predstavi tekoče odločitve in dopušča spremembe - manager predstavi problem, sprejema sugestije, odloča - manager opredeli meje, a znotraj tega odloča skupina — sodelavci svobodno odločajo znotraj nekih splošnih okvirjev Premagovanje prevladujoče, dosedanje takoimenovane birokratske organiziranosti, ni lahek proces. Posebno v našem gospodarstvu, kjer je birokratska organiziranost nekako uzakonjena (kar je sicer v popolnem nasprotju z idejo samoupravljanja) z natančnim predpisovanjem orga-nigramov, opisi delovnih mest ter natančnimi sistemi nagrajevanja in odločanja, bo uveljavljanje sodobnejših participativnih, samou-čečih in podobnih prilagodljivih oblik organiziranosti, ki težijo k spreminjanju (inovacijam), sorazmerno težko. Zaposleni na sploh, še posebno pa poslovodni delavci, so vedno v precepu med potrebo po varnosti na eni, in potrebo po razvoju, na drugi strani. Značilnost birokratske organizacije, da uveljavlja navidezni red, jasno organiziranost, avtokratsko odločanje, tradicijo in posluje po načelu ”vse se lahko predvidi in racionalno organizira”, daje ljudem občutek varnosti (jasna orientacija in zaščita). Pretirana birokratska organiziranost pa pripelje do okostenelosti in s tem seveda do nazadovanja oziroma celo propadanja organizacije. Sodobnejšo participati-vno obliko organiziranosti označujejo zlasti: — decentralizacija poslovodenja oziroma prenos pristojnosti in odgovornosti na manjše enote; — različne oblike sodelovanja zaposlenih pri seznanjanju s problemi, njihovi obdelavi in pri odločanju; — povečana tolerantnost do morebitnega neuspeha (pri Fordu so npr. sprejeli stališče: "Nihče nima vnaprej podpisane menice za neuspeh, vendar smo tole- , rantni do neuspeha, če so bile predhodno narejene vse analize in čvrst plan.”) Tudi participativne oblike organiziranosti niso brez nevarnosti, saj pretiravnaja lahko pripeljejo do kaosa, ki prav tako lahko uniči posamezno podjetje. Vendar razvojne potrebe (potrebe po inovativnosti) zahtevajo sodobnejše oblike poslovodenja. To pa predstavlja določen spopad s tradicijo. Vsaka inovacija (sprememba) se vedno obravnava kritično (kaj je uporabno, vredno, sprejemljivo) v skladu z uveljavljenim sistemom vrednot, na katerega zlasti močno vplivajo vladajoče norme in družbeno dopustne ideje. Vsak sistem je običajno bolj usmerjen k ohranitvi obstoječega stanja (zlasti na status quo pozicije moči) kot k spremembam. Tudi v primeru, ko obstoja pozitiven odnos vodstva do sprememb, je tak odnos težko uveljavljati v sredini, ki je pretežno usmerjena k uveljavljenim vrednotam. Zaposleni se čustveno težko odrečejo tisti varnosti, ki jo zagotavljajo utečeni in formalni postopki, enostavno rečeno ”red”. Uveljavljen družben ustroj se le težko prilagodi manjšini (čeprav kvalitetni), običajno se morajo posamezniki prilagoditi uveljavljeni strukturi. Kljub temu pa je poslovodja še vedno eden od ključnih dejavnikov uspešnosti. Poslovodja omogoča učinkovito koriščenje človeškega potenciala (zaposlitvenega, delovnega) s priznavanjem njegove sposobnosti in s pomočjo poslovne prakse. Poslovodenje ni več samo ukazovanje in poslušnost, temveč spodbujanje sodelavcev za uresničevanje ciljev organizacije. Osno- vne funkcije poslovodenja so naslednje: - vodenje (poslovodje morajo še vedno odrejati smer delavcem, zagotavljati morajo disciplino in vzbujati zaupanje); — planiranje; — kadrovska politika (kvalifikacijska primernost, motivacijska uspešnost); — organizacija (ugotavljanje pomanjkljivosti in njihovo odpravljanje); - komunikacija (seznanjanje zaposlenih z nalogami, načrti, realizacijo in podobno,) analiziranje sistema (periodično najmanj enkrat letno z namenom odkriti nove ideje, ki lahko pripomorejo k večji učinkovitosti); - koordinacija (zaželeno je, da se neposredna koordinacija in kontrola omeji na 4 do 8 zaposlenih, ki poslovodji neposredno odgovarjajo in mu poročajo). To je le nekaj elementov sodobnega managementa kot ilustracija dejstva, da bo potrebno tudi pri nas tem vprašanjem posvečati veliko pozornost. Uveljavljanje ustvarjalnosti in Inovativnosti Ključna dejavnika za uspešnost podjetij v tržnem gospodarstvu sta ustvarjalnost (kreativnost) in inovatinost. Podjetje, ki želi napredovati nora vsestransko podpirati inovacije. Pri tem je razumljivo, da mora postavljati tudi omejitve, ker je smeri in težnje razvoja vnaprej težko predvideti. Preširoko zastavljeno inovacijsko delovanje lahko ogroža učinkovitost razvoja organizacije, preozek maneverski prostor za inovacije pa lahko povzroči soočanje nasprotujočih si motivov t.i. "doubie—bind” situacijo, ko recimo poziv "dajajte umirjene predloge” povsem zasenči ali blokira namen poziva "bodite inovativni”. Obravnavanje ustvarjalnosti oziroma klime, v kateri naj bi pri nas zaživela, odlično ilustrirajo Taylofjevi ironični predlogi za njeno ubijanje: — vedno predpostavljajte, da obstoja samo en tip talenta; — najboljšim dajte možnost, ostale zanemarite; — na nove ideje reagirajte hitro in odklonilno; — držite se pravila "nasprotuj vsemu, česar ne razumeš” in "ustvarjalnež povzroča težave”; — imejte skrajno negativen odnos do ustvarjalnih ljudi in idej; — nikoli ne tvegajte z novostjo, to je varneje od neuspelega poskusa; — organizirajte kreativnost in inovativnost tako, da bo pod vašim nadzorom, če to ni mogoče, ju zavrnite; — planiranje, ustvarjanje in razmišljanje ljubosumno obdržite zase. In, če te ironične misli prenesemo v naša pravila igre, ki veljajo v odnosu do uveljavljanja inovativnosti, bi rekli takole: najbolj-"pametno” je zahtevati kreativne ideje zgolj formalno, vendar pa jih nikoli ne upoštevati oziroma stvari izpeljati tako, da bo ideje zavrnil nekdo drug. Seveda to velja tam, kjer so zahteve po ustvarjalnosti in inovativnosti le modne muhe. Spodbujanje kreativnosti in inovativnosti je že pri pozitivnem odnosu do njiju,, zelo težko. To je zlasti težko pri pasivnih osebnostih, ki imajo raje, da jih nekdo vodi in usmerja in same po sebi ne delujejo na okolje ter se raje izogibajo tveganju, ki lahko prinese tudi neprijetnosti. Veliko je odvisno od splošnega odnosa do ustvarjalnosti. Če so zaposleni obkroženi z neprilagodljivimi ali celo zaviralnimi dejavniki, lahko dobijo občutek nemoči, ki jih odvrača od ustvarjalnosti ali pa v njih spodbudi celo ustvarjalnost, ki je v nasprotju z interesi organizacije. Kreativnost ovirajo zlasti naslednje okoliščine in dejstva: — udobje inercije (izogibanje naporu pri učenju; spreminjanju utečenih navad, zlasti, če so se te izkazale kor uspešne; bojazen za ohranitev avtoritete in položaja ter podobno); — togo vztrajanje pri utečenih pravilih (premajhna prožnost, ki jo ponekod imenujejo "naučena nesposobnost”) — nenagrajevanje in nepriznavanje kreativnega dela in obnašanja (v takih primerih ne samo, da kreativnega dela ni, pri ustvarjalnih ljudeh se lahko pojavijo apatija, sovraštvo in nespoštovanje voditeljev in sodelavcev; — izogibanje tveganju in de-fenzivnost (to je izrazitejše v podjetjih, v katerih vlada istomiš-Ijenska — konformistična kultura poslušnosti, kjer skušajo zaposleni ustvarjati vtis učinkovitosti, vodilni pa, da nadzorujejo in obvladujejo podjetje in okolje); — preobremenjenost (vodje nimajo časa za ustvarjalno razmišljanje); — strukturni razlogi (močna centralizacija običajno znižuje iniciativnost; ideja, ki se obravnava na več ravneh se običajno odloži, spreminja se njena izvirnost in podobno, kar na ustvarjalne ljudi lahko deluje zaviralno — frustrirajoče; izrazita hierarhija povzroča defenzivnost podrejenih v stikih z nadrejenimi, še zlasti, če gre za neprijetna kritična stališča do obstoječe prakse); — korupcija in koristoljubje (ti pojavi izjemno nespodbudno delujejo na inovativnost); Z odpravljanjem navedenih okoliščin in ovir, z ustvarjanjem pozitivnega odnosa do ustvarjalnosti in inovativnosti, nagrajevanjem za kreativno delo, zlasti pobudnikov in nosilcev idej, lahko bistveno pripomoremo k ekonomski utrditvi podjetja. Pri tem je še zlasti pomembnih nekaj naslednjih okoliščin: — nivo standardizacije: čim višji je nivo standardizacije tem več vzgibov za inovacijo zaposleni prodobivajo od zgoraj navzdol. In manj, ko je manevrskega prostora za inovacije na nižjih nivojih, manj je pri delavcih na teh ravneh tudi pripravljenosti za tveganje, ki ga prinaša inovativnost. Povečanje odgovornosti nižjih nivojev in njihovo soočenje z nastalimi problemi spodbuja inovacijsko dejavnost tudi od spodaj. — starost zaposlenih: razmah inovativne dejavnosti je odvisen od starostne strukture zaposlenih, saj starejši delavci praviloma raje ne tvegajo ozifoma jim var- nost pomeni več kot mlajšim in pronicljivejšim ljudem. — decentralizacija: prenos posameznih funkcij na nižje organizirane enote sam po sebi še ne zagotavlja spodbud za inovativnost (lahko je ravno obratno s , tem, ko nižji nivoji postanejo bolj odgovorni in s tem previdnejši pri sprejemanju rizika; mnogokrat jih ustavi bojazen pred neuspehom predlaganih ali izvedenih rešitev; po drugi strani pa negativno vpliva bojazen, da bo zaradi njihove neiniciativnosti pri dajanju in sprjemanju novih predlogov,ogrožena njihova kariera.) Pomembna je tudi organi- j zacijska kultura, v kateri je vsaj delno premagana bojazen pred posledicami oziroma sankcijami in v kateri je pri obravnavi novih predlogov zagotovljena velika prožnost; — učenje na podlagi lastnega I razvoja ("samoučeča organizacija”): teorija o "samoučeči organi- ' zaciji" izvira iz Skandinavije. Po tej teoriji je konflikt (nasprotje, | nesoglasje) sila, ki spodbudno I deluje na inovacijsko dejavnost, in sicer tako, da se nasprotja in 1 protislovja obravnavajo zavestno, z namenom, da se povečuje medsebojni vpliv, ki se nepre- ! stano menja. Na tej osnovi prihaja do kompromisov (dogovorov, doseženih s popuščanjem) med različnimi možnimi rešitvami oziroma alternativami. V tem primeru je prožnost rešitev velika, različnost v mišljenju in kritičnost sta dopustna in podjetje je sposobno učiti se na lastnih napakah. Organizacijska kultura, ki sprejema konflikte kot sestavni del inovacijske klime ter jih spre- , jema in obvladuje tako, da so za- I posleni pripravljeni in sposobni | iti vanje, je za razvoj inovativnosti zelo koristna. V okoljih, kjer v celoti bežijo od konfliktov, kjer ne težijo za spremembami, klime za inovativnost ni. V takih okoljih je stanje "zacementirano" v neki navidezni harmoniji, varnosti in redu; — kakovost kot interesna dejavnost: uveljaviti kaže tudi "krožke kakovosti” (krožke kvali- i tete), ki izhajajo iz japonske metode za izpopolnjevanje kvalitete in organizacije. Ta japonski model je v celoti težko presaditi v naša podjetja, ker imamo drugačno organizacijsko in delovno kulturo. Poleg neposredne inovativnosti v teh "krožkih za kvaliteto” lahko udeleženci najdejo tudi sprostitev, imajo možnost za razmišljanje in seznanjanje, obe- : nem pa so možnost za odkrivanje potencialnih in vodstvenih ; sposobnosti posameznikov, j Vendar samo "krožki za kvaliteto” za proizvodnjo niso dovolj, potrebni so še različni izobraževalni programi za področje kakovosti, posebno spodbujanje ino- : vativnosti in zagotovitev "top j menagementa" (vrhunske poslovnosti); — program razvoja in njegovo izvajanje: sprejem programa razvoja in njegove izvedbe (izdelava skic skupnih problemskih področij, analiz in katalogov prednosti in pomanjkljivosti podjetja, skupnih planov aktivnosti), je za pre: magovanje napetosti, ki jih sproža inovativnost (razvoj), zelo koristen. Na ta način se obstoječe razlike lahko v določeni meri usklajujejo. Nadaljevanje prihodnjič Klinčki iz Foucarije Andrej Dvoršak Majhna, a žilava dobrepoljska zadruga Dobrepoljska dolina, Foucarija ji tudi pravijo, je nekakšen žep, ki se začne pri Raščici, kjer se cesta odcepi od magistralke, ki povezuje Ljubljano z Ribnico. Kako dolga je dolina in kje se Foucarija konča, so mnenja deljena. Nekateri pravijo, da je konec v Kompoljah, drugi v Strugah ... Nesporno pa se tu začenja Suha Krajina, kar popotnik opazi po kamenju, ki na vseh koncih sili iz zemlje. Dobrepolje je od nekdaj živelo °d kmetijstva in za kmetijstvo, [nalo tudi od gozda in v zadnjem času še od suhe robe ter borne Industrije, ki jo razvijajo zadnja leta. Eden od stebrov dobrepoljskega gospodarstva je že od ne- kdaj kmetijska zadruga. Danes je vključena v naš sozd. Ima 300 kooperantov — kmetov in polk-metov, 20 suhorobarjev, 15 delavcev in razvojni načrt, ki ga uspešno uresničujejo, tudi po zaslugi mladega direktorja, Igor- ja Ahačevčiča , ki je pred dvema letoma prevzel krmilo zadruge. Med podatki o zadrugi zasledimo, da so njeni kooperanti oddali lani 138 govejih pitancev, 25 krav, 22 telet, 41 konj, 50 plemenskih telic in milijon stotriind-vajset tisoč litrov mleka, krompirja pa nič. Direktor Ahačevčič ob tem dodaja, da je bila lanska letina zelo slaba, ena najslabših v zadnjih desetih letih. Pridelek krompirja, ki je značilen za to do- Klinčki jim pravijo domačini, natakarja pa prosimo za zobotrebce. Dobrepoljska družina pri »pridobivanju dodatnega zaslužka«. lino je šel ves mimo zadruge — zaradi boljših cen, ki so jih kmetje dosegali na prostem trgu. Pred petimi leti so v M—-KZ Dobrepolje začeli z načrtnim urejanjem zemljišč. Hidromeliorirali so 38 hektarjev na Ratikah in izvedli zložbo 80 hektarjev zemljišč v Podpeči. Po načrtu, ki so ga takrat sprejeli, naj bi bila dolina do leta 1991 povsem urejena. Trenutno potekajo agromelioracijska dela v Zagorici in v Ponikvah. Igor Ahavčevčič ob tem poudarja, da je to nuja, kajti v celi dolini ne najdeš niti pedi zemlje, ki ne bi bila obdelana. Dobrepolj-ci, navajeni trdega življenja, svojih travnikov in njiv ne prepuščajo usodi in zaraščanju. Če kdo opusti kmetovanje, prevzame njegove njive drugi ... Druga značilnost doline je staromodnost. Tipično je, da seno potem, ko ga pokosijo, spravijo za dan, dva v kozolec in nato s puhalniki na skedenj Silaža se še ni uveljavila, le pri nekaterih naprednejših kmetih lahko vidiš silose! Tradicija je močnejša, kot priporočila stokovnjakov ... zato Dobrepolje! vložijo v pridelek kar trideset odstotkov več dela, kot je potrebno in kot ga drugod! K vsemu temu je precej prispevala tudi povojna politika do kraja, ki ga je skušala obdržati čimdlje nekako odmaknjenega in odrinjnega od dogajanj, kot nekakšno kazen za medvojne grehe. Zadruga je doslej spretno krmarila med vsemi čermi, a zadnja leta tudi ona vse teže premaguje težave, s katerimi se srečuje Krompirjeva gora Andrej Dvoršak Le pameten kmet ima debel krompir Zaslužek je pri kmetu prva in zadnja stvar, če ne bi bil, bi šel grunt na boben. Dobrepoljski boben pa je tudi v preteklosti le redkokdaj oznanjal polomijo tega ali onega. So ljudje tu preveč 'taže Novak (levo) in direktor zadruge Igor Ahačevčič. Kdo mu prodaja krompir? Novak že ve... Dobrepoljska dolina je že od nekdaj znana po krompirju. Tudi danes je to pomemben tržni pridelek, čeprav ga kmetje zadrugi la-n' niso prodali niti kilogram. So vedeli zakaj! Po medijih jim ves čas robijo o tržnem gospodarstvu in tržnem obnašanju, o rečeh, ki so lini že desetletja domače, le da so pri njih imele drugačno ime — Zaslužek. navezani na zemljo, da bi jo izpustili iz rok po nemarnosti. Še danes, ko je kmetijstvo prišlo na psa, se ne dajo. Hodijo v službo, toda kmetijo obdrže in zadrugi, se pravi družbi, dajejo manj tržnih viškov, kot bi jih sicer lahko. Čistih kmetov je vedno manj.Danes jih lahko prešteješ na prste. Med njimi pa je menda največji in najmočnejši Jože Novak iz Kompolj. Trden gospodar, ki pa tudi nima naslednika. Vsi trije otroci so šli raje v šolo, kot da bi prijeli za volan traktorja in kravje vime. Novakovi imajo kombinirano kmetijo: deset krav, deset pitancev in deset plemenskih telic pa še krompir za povrhu. Vse naenkrat ne more odpovedati, pravijo in se požvižgajo na govoričenja o čistih kmetijah. Te so dobre le na papirju, v praksi pa se v naših kmetijskih igricah nikoli niso obnesle. "Prej sem veliko sodeloval z našo kmetijsko zadrugo. Ves krompir sem jim zvozil in bil sem med prvimi, ki so začeli saditi industrijski krompir. Sem se na-sankal, da je bilo veselje. Obljubili so nam, da bo dosegel 80 odstotkov markantilnega krompirja, a na koncu ni bilo nič. Čista izguba. Kriva je naša trapasta politika, ki ne ve, kaj je to kmetovanje, " meni Jože Novak. Ni pa nehal saditi krompirja. Poltretji hektar ima vedno pripravljen za krompir. Pridela ga od 12 do 30 ton na hektar, odvisno od kmetijstvo. Rek, da se od samega kmetovanja ne da živeti, v veliki meri velja tudi zanjo, nič manj, kot za številne kooperante. Dodatni zaslužek je poiskala v suhorobatstvu, ki je med Dobre-poljci dokaj razširjeno. Pred šestimi leti so naredili in prodali zadrugi šest milijonov ročno narejenih klinčkov v sezoni, lani že trinajst milijonov. V skupnem dohodku zadruge je promet s suho robo poskočil od 27 odstotkov na 40 odstotkov v enem letu. Govoril sem s Pirčevo mamo, Francko Zajec, ki vsako leto skupaj z možem Jožetom, naredi na tisoče zobotrebcev. Povedala je, da je njeni družini izdelovanje zobotrebcev vedno pomagalo do večjega kosa kruha. Pred leti sta z možem Jožetom v eni zimi naredila toliko zobotrebcev, da sta spomladi za iztržek kupila motorno žago, naslednjo sezono pa puhalnik. Brez zobotrebcev bi težko prišla do njega... Suhorobarstvo bo koristilo tudi zadrugi pri uresničevanju njenih načrtov. Mednje sodi izgradnja novega skladišča za repro-material, obnova upravne zdrad-be, v kateri je trgovina z repro-materialom. Če pa bo dovolj denarja nameravajo odpreti še bife, za katerega predvidevajo, da bi zelo rentabilno posloval in zadrugi prinašal prepotreben dohodek. Vendar so to le obrobni programi. Tistega pravega, ki bi zadrugi omogočil resničen razvoj in nudil njenim kooperantom ter delavcem ekonomsko in socialno varnost, še niso našli. Na dlani je, da samo s kmetijstvom zadruga sama ne bo preživela, kakšen pa naj bi bil dopolnilni program pa tudi ni lahko reči. Mladi direktor Ahačevčjč si sicer prizadeva, da bi našel prave programe, a v sedanjih časih se to Zdi Sizifovo delo. Volje in poleta ima dovolj in pravi, da ne bo odnehal, dokler ne bo skupaj s kooperanti in delavci zadruge ter zunanjimi sodelavci, našel tistega, pravega... letine. Ko je posel z zadrugo propadel, si je poiskal druge odjemalce, od obratov družbene prehrane do Ljubljančanov. S takšno prodajo dosega višjo ceno, dela pa nima kaj prida več. Se mu izplača! Je pa Novak tudi eden tistih kmetov, ki vedno skušajo poiskati kakšno novo sorto krompirja, ki bi bolje uspevala. Pri tem tesno sodeluje z zadrugo in M —Kmetijskim zavodom Ljubljana. Ta mu vsako leto da nekaj vreč semenskega krompirja različnih sort in potem v jeseni ugotavljajo, kateri se najbolj obnese. Kako pomemben je pravilen izbor krompirja, pove podatek, da bo Novak vložil v pripravo njiv toliko, kot stane nov povprečen avto. Doslej je ugotovil, da se dobro obnesejo Desire, Tone, Ranka pa tudi Cvetnik in Igor bi dobro obrodila, če ju lani ne bi "stisnila” suša. Novak ugotavlja, da so njegovi pridelki vedno cenejši glede na vložena sredstva. Pred tremi leti je dobil za plemensko telico sto vreč gnojila, danes dobi pol manj! Tu ni logike. Zato tudi vedno manj gnoji z umetnimi gnojili, če pa že, se skrbno drži navodil pospeševalne službe. Ta je ugotovila, da dobrepoljska zemlja nima dovolj fosforja in magnezija in zato priporoča gnojenje s specialnimi gnojili in ne z običajnim NPK. Sicer pa kmetje vse bolj gnoje s hlevskim gnojem in nekateri že razmišljajo o tako imenovani bio proizvodnji. Za to proizvodnjo pa se ve, da se lahko z njo prične šele nekaj let po zadnjem gnojenju in škropljenju s sodobnimi gnojili, herbicidi in insekticidi. Vsega tega zaradi visokih cen kmetje zelo malo uporabljajo, zato imajo tudi manjše pridelke. Delovno srečanje aranžerjev in propagandistov Stanislav Klemenčič—Saražin Za lesk Mercatorja Ljubljana, 22. marca — Studio za ekonomsko propagando je organiziral delovno srečanje aranžerjev, propagandistov in vseh tistih delavcev sozda, ki morajo skrbeti za rdečo nit sozda — njegovo celostno podobo. Dogovor o tem, da smo vsak v svojem okolju dolžni skrbeti za lesk Mercatorja, za njegovo celostno podobo, je bil sprejet že lani decembra. Pomembno mesto v tej nalogi imajo prav aranžerji v trgovinski dejavnosti in propagandisti v proizvodnih organizacijah. Zato je bil sprejet sklep, da morajo vse maloprodajne organizacije zagotoviti optimalno organiziranost aranžer-ske službe, ki jih bo strokovno vodil in usmerjat Studio za ekonomsko propagando. Udeležba na delovnem srečanju je potrdila pravilnost usmeritve, saj se delovnega srečanja ni udeležil le sodelavec iz Nanoso-vega tozda Preskrba iz Portoroža. Srečanje je pokazalo nujo, da se delavci s tega področja skupne dejavnosti srečujejo, si izmenjajo izkušnje in uskladijo svoje delovanje. Obenem je bilo to srečanje tudi priložnost za seznanitev z nekaterimi novostmi pri skupnih akcijah kot je na primer Klub Mercator. Prav za izdajna mesta za kupone Kluba Mercator je pripravljena cela vrsta praktičnih in dobro oblikovanih opozorilcev. Verjetno ste jh marsikje že opazili. Kako v in na vseh Mercatorjevih objektih zagotoviti uresničevanje zapisanih enotnih meril za cekostno podobo sozda? Jure Jež, v.d.vodje Studia za ekonomsko propagando, je o tem kar precej povedal. Njegova razprava je vidna predvsem iz sprejetih sklepov. Delovnega srečanja sem se udeležil tudi sam in v razpravi sem poudaril naslednje: usklajen nastop, usklajeno uresničevanje idej in zamisli bo v Mercator pritegnilo več kupcev. Sem sodi tudi urejanje polic z izdelki Mercatorjevih proizvodnih organizacij. Aranžerji morajo postati "ambasadorji” domače proizvodnje. . Kako naj se pokaže ta "diplomatska” misija? Zamisel se je rodila v sektorju za blagovni promet in sektorju za industrijo sozda. V vseh večjih Mercatorjevih prodajnih enotah naj bi oblikovali posebno ponudbo izdelkov samo Mercatorjevih organizacij. Gre za posebno gondolo z Mercatorjevimi izdelki. Idejo je treba sicer strokovno še dodobra proučiti, ker izkušenj s podobnim pristopom k prodaji še nimamo. Za tako odločitev pa je potrebno predvsem veliko aranžer-skega in propagandističnega znanja, izkušenj in osebne motiviranosti. Ena od naslednjih nalog, ki ne terja posebne strokovne obravnave, je razmeščanje Mercatorjevih" izdelkov med izdelki posamezne blagovne skupine. Primer: govorica embalaže Embinih čajev, rice crispija, Oljaričnih olj, krških in metliških vin. Ti izdelki, pomešani med izdelke ostalih proizvajalcev, v enem ali nekaj primerkih, izgubijo svojo značilno identiteto, ki je temeljni pogoj za uspešno prodajo. V ta sklop sodi tudi to, da bi se v izložbah našlo čimveč izdelkov naših organizacij, ki naj bi jih dopolnjevali izdelki neživilskih proizvodnih organizacij - suha roba, steklo, keramika in še kateri. . Kako do kupca, bi morali upoštevati tudi projektanti in investitorji ter pri gradnji objektov ravnati tako, da bo dovolj primernega prostora tudi za propagandna sporočila in omogočena prodaja izdelkov na kulturen način (pri-. mer: delikatesni oddelki v večjih prodajnih enotah). Le v funkcionalno urejeni prodajalni je mogoče pokazati aranžersko znanje, domiselnost in iznajdljivost. Ta se pokaže zlasti ob različnih pro-dajno-propagandnih akcijah, tednih dobre prodaje in podobnih prilikah. Urejena zunanjost objektov je bila tudi ena od tem srečanja. Zastarele in ostarele nalepke, ostanki plakatov, plastičnega pomladnega cvetja, trakov, vabil in drugih zadev, ki z objektom nimajo nič skupnega, so kar reden gost naših vhodnih vrat, izložbenih oken in sten. Aranžerji naj bi to navlako pospravili. Prav pos- pravljanje ostankov jim vzame večkrat več časa, kot sama ureditev prodajalne. To pa so že konkretne težave aranžerjev, o katerih so spregovorili na svojem srečanju. Večina je namreč menila, da je v marsikateri sredini aranžerska stroka premalo cenjena, vrednotena in urejena. Ne bo pretirano, če rečemo tudi zapostavljena. Prav zato so bili sprejeti naslednji sklepi: — za dogovor o poenotenem in usklajenem urejanju zunanjosti in notranjosti Mercatorjevih objektov v skladu s celostno podobo sozda, so delovna srečanja aranžerjev in propagandistov nujna in najprimernejša oblika. Odslej bodo taka delovna srečanja trimesečno, enkrat letno pa bo Studio za ekonomsko propa- gando pripravil dvodnevni seminar; — za uresničevanje skupnih nalog in njihovo strokovno izvedbo bo skrbel petčlanski strokovni odbor (izvolili so ga na delovnem srečanju); — pripravi se več različic načrtov Mercatorjeve police oziroma gondole; — oblikujejo se skupni elementi za enotno in učinkovito obeleževanje Mercatorjevih objektov; — sodelovanje propagandistov in oblikovalcev je nujno, če hočemo učinkovita, praktično uporabna in dobro oblikovana propagandna sporočila in obvestila; — obeleževanje različnih pro-dajno-propagandnih akcij mora biti usklajeno in enotno; — pripravi se pregled rešitev razmeščanja blaga na prodajne police za različne tipe in velikosti prodajaln, pri čemer mora biti potrošniku zagotovljena preglednost celotne ponudbe in še posebej ponudbe Mercatorjevih izdelkov; — aranžersko delo je strokovno delo in zato si je treba v vseh sredinah (kjer tega do sedaj še ni bilo) prizadevati, da se vloga aranžerskega dela, njegova organizacija in vrednotenje opredeli tudi z vidika prispevka, ki ga morajo imeti aranžerji tudi v uresničevanju celostne podobe sozda. Aranžerji in propagandisti so najprej zloščili sebe, zdaj je na vrsti "M”. Marsikje bi ga lahko zloščili že z vodo, krpo, nekaj detergenta in dobre volje. Pa kaj, ko je treba za vse prijeti in delati. Poslovni teden Contal—Stekla Andrej Dvoršak Velik obisk in dobra prodaja Sredi aprila je oddelek veleprodaje v Contal—Steklu organiziral že tradicionalni poslovni teden, na katerem so poslovodjem in drugim odjemalcem predstavili širok izbor steklenega in keramičnega posodja. Tokrat so bile v ospredju Steklarna Hrastnik, Steklarna Boris Kidrič—Rogaška Slatina, Steklarska šola Rogaška Slatina in Keramična industrija Liboje. Poslovodkinja Biserka Grad nam je povedala, da so pripravili okoli 2.000 steklenih in keramičnih predmetov, ki jih ponujajo kupcem. Pri tem so skrbno pazili na izbor tistih predmetov, po katerih je trenutno največje povpraševanje. Po besedah Gradove se na tem področju trenutno Steklov prodajni teden je dobro obiskan. najbolje prodajajo izdelki iz kristala in keramike, medtem ko porcelan in navadna steklovina stagnirata. Značilno za letošnji prvi poslovni teden je bilo tudi to, da kupcem niso ponujali blaga pod ugodnejšimi pogoji, ker tovarne zato niso več zainteresirane, vsaj ne tiste, ki so jih tokrat predstavili. Kljub temu pa je bil obisk poslovnega tedna odličen in tudi nad prodajo se v Contal—Steklu niso pritoževali. Vse to pa ne pride samo od sebe. V pripravo poslovnega tedna je vloženega veliko dela in naporov, zlasti delavcev Veleprodaje. Ti morajo poleg ustreznega prodajnega, programa in prijetnega vzdušja poskrbeti za pravšnjo razvstitev steklenih kristalnih in keramičnih predmetov, vsak dan sproti pobrisati z njih in s polic prstne odtise radovednih strank in poskrbeti, da ni nihče, ki jih obišče, žejen ali lačen. Značilno za poslovne tedne Stekla je, da predstavijo vedno nove proizvajalce živilske industrije. Tokrat so predstavili del Mesne industrije Mercatorja, Mercator—ETO in kruh Žita. Prihodnji poslovni teden bo predvidoma v začetku oktobra, Biserka Grad pa je zagotovila, da bo na njem še bolj širok izbor izdelkov, pripravili pa bodo tudi nekaj presenečenj, ki bodo zagotovo razveselila kupce. in- M-—Modna hiša v Mariboru Andrej Dvoršak Dobra založenost — zadovoljni kupci — velik promet Barve Mercatorja v Mariboru brani Modna hiša, za katero Štajerci menijo, da je ena boljših tekstilnih prodajaln daleč okoli. Že ko hodiš po pločniku nenadoma ugotoviš, da si prestopi! "mejo”, kajti Pločnik pred našo mariborsko Modno hišo njeni delavci redno čistijo in tudi izložbe so primerno urejene, tako da pritegnejo pogled mimoidočih. Kupec ni razočaran niti ob vstopu v našo trgovino. Police se šibijo pod raznovrstnim blagom, obešalniki so polni, izbira je velika ... Prodajalke pa potrošnika spremljajo na vsakem koraku. Diskretno! Ko se ustavi, da bi Pogledal ali potipa! blago, že je tu prodajalka, ki mu podrobno opiše vse prednosti in pomanj- kljivosti blaga, pojasni zakaj je ena vrsta cenejša ali dražja od druge in mu svetuje, kot se za dobrega trgovca, ki želi prodati čim več, tudi spodobi. Tak način se mariborski Modni hiši bogato obrestuje in prodaja v njej ne upada tako, kot v drugih tekstilnih trgovinah. Tudi izgub ne poznajo ... Vse to sem sam doživel, ko sem se po njej sprehajal kot "potrošnik”. Na koncu pa sem prodajalkam in kupcem zastavil nekaj vprašanj o prodaji in nakupih. Malči Mravlje, vodja referata ženske in otroške konfekcije: Kupcev je manj, kot jih je bilo v preteklosti in tudi vedno manj denarja imajo. Zelo težko se odločijo za nakup. Običajno pridejo v trgovino dvakrat ali trikrat, preden sežejo po denarnici. Večina, okoli 80 odstotkov, kupuje cenejše blago, daje pač ceni prednosti pred kakovostjo. Nalo- ga nas trgovcev je, da jih prepričamo, da se za nakup odločijo ravno v naši trgovini. To dosežemo tako, da kupcu posvetimo vso našo pozornost, da ni zgolj številka, pač pa naš zaželjen in dobrodošel gost. Trudimo se, da bi bili do kupcev enako pozorni, kot so trgovci v boljših tujih trgovinah. Veste, za kupca se je danes potrebno boriti s prijaznostjo, poštenostjo in tudi urejenostjo trgovine! Edi Kobale, vodja aranžerske službe: Sam se dobro počutim v urejenem okolju in kar ni dobro zame, tudi ni dobro za naše stranke. Zato v naši hiši veliko pozornosti namenjamo urejanju okolja, od posameznega prodajnega mesta, do čistega pločnika pred trgovino. Kako je pomembna ureditev, se zavedajo tudi prodajalke,ki skrbijo, da na policah ni razmetanih jopic in perila, da blago visi na obešalnikih tako kot mora, po barvnih odtenkih in velikosti, po proizvajalcih in ceni. Vse to so malenkosti, ki precej pomenijo v končni podobi trgovine. če je ta primerna, bo potrošnik z veseljem še kdaj prišel vanjo. Slavica Fras, upokojenka: Petintrideset let sem delala v trgovini, zato lahko ocenjujem vsako prodajalno. Za Modno hišo v Ma- riboru bi lahko uporabila le pohvalne besede. Kritičnih pripomb nimam. Od urejenosti trgovine do odnosa prodajalcev do strank, vse je na mestu in na visokem nivoju, kot mora biti v Modni hiši. šokirajo pa me cene oblačil. Poglejte to bluzo! Ker mi je bila všeč, sem jo potegnila z obešalnika. Dvaindevetdeset starih milijonov ... saj so znoreli. Stane več, kot dobim pokojnine. Kaj takega se v mojih trgovskih letih ni dogajalo ... Mirjana Kresnik, prodajalka iz Merkurja: Čeprav pri nas prodajamo zelo sorodno blago kot v Modni hiši, vseeno večkrat zavijem vanjo po nakupih. Tu in tam najdem blago, ki ga pri nas ni, včasih je morda celo ceneje, po drugi strani pa mi je všeč, če me kdo tako dobro postreže, kot to storijo moje kolegice v Modni hiši. Izbira blaga pa je vsekakor velika ... Marija Zorko, učiteljica iz Ormoža: Prišla sem iz Ormoža po nakupih v Modno hišo. To je trgovina, ki me doslej ni še nikoli razočarala. Vedno dobim tisto kar iščem. Izbira je dobra, postrežba pa še boljša. Prodajalke mi pomagajo izbirati in mi svetujejo. Doslej so mi vedno svetovale pošteno, zato jim zaupam in upoštevam njihov nasvet. trgovina - aranžer Edo Kobale In aranžerka Tea Smodiš. V Birčni vasi je prenovljena trgovina Jože Kirm S samouprispevki iz nerazvitosti Nekaj kilometrov južno od Novega mesta, ob železniški progi Novo mesto—Karlovac, je krajevna skupnost Birčna vas. Sestavljena je iz dvanajst-vasi, ki imajo 1240 prebivalcev. To je majhna krajevna skupnosti pod Gorjanci. V vasi je Novolesov obrat za raz-žagovanje iesa, večina preibivalcev pa se vozi na delo v Novo mesto. V tej nerazviti krajevni skupnosti krajani s prostovoljnim delom in samoprispevki skrbijo za napredek in lepšo podobo kraja. Asfaltirali so že večino lokalnih cest, v teh dneh bo priključenih okrog 200 telefonov, že letos pa bodo prve tri vasi priključene na vodovodno omrežje. Od 20. marca letos pa so prizadevni krajani bogatejši ali pa ”na boljšem” tudi za preskrbo. Mercatorjeva kmetijska zadruga Krka je odprla prenovljeno in povečano samopostrežno trgovino s prehrambenim in mešanim blagom, Trgovina se je iz klasične v samopostrežbo prelevila v do- brih petnajsih dneh. Medtem je bila trgovina v zasilnih prostorih. Prenovo trgovine je opravila Obrtna zadruga iz Metlike s kooperanti. Del sredstev za prenovo je prispevala tudi občina Novo mesto iz sredstev namenjenih za manj razvita področja. Birčna vas, ki leži pod vznožjem hribčka poraslega z vitkimi sekvojami in na katerem so še vidne ruševine nekdanjega gradiča Ruperč vrh, dobiva lepšo podobo. Krajani so veseli vsake nove pridobitve. Kaj bi je ne bili, saj zanje v glavnem sami pljunejo v roke in sežejo v žep. Za vse krajani KS Birčna vas zberejo sami - za trgovino so jim prispevali tudi iz sredstev za manj razvite. Foto: Ježe Kirn Dolgo je trajalo Stanislav Klemenčič—Saražin Kakovost bo osebna izkaznica ljubljanskih mesarjev V ljubljansko Modno hišo boste lahko stopili tudi na prigrizek. Tja vas bo od konca letošnjega aprila (upamo da zares, kajti po podatkih bi morali tja stopiti že lansko jesen) vabila specializirana prodajalna M—Rožnikovega tozda Grmada. Brezcarinska trgovina v poslovnem centru Andrej Dvoršak Cene višje kot v tujini, največ gre viskija Pred kratkim je bila v Poslovnem centru Mercatorja na Titovi cesti odprta prva brezcarinska prodajalna v Mercatorju. Odprl jo je tozd Mednarodne trgovine Slovenija sadje, zunanja trgovina. V tej najnovejši trgovini, napol okrepčevalnici, vam bodo postregli tudi s toplimi prigrizki. Med drugimi tudi s hamburgerji ”ham-ham”, ki jih izdeluje Merca-tor-Mesna industrija Ljubljana. Kruhek oziroma bombete pa bosta pekla Mecator-Pekarna Grosuplje in Mercator-Konditor. Sredi aprila je enajst ocenjevalcev poskusilo mesno maso za hamburgerje, ki jo pripravljajo MP Beograd (hamburger 8 dag), ABC Pomurka (grill zrezek 10 dag) in Mercator-Mesna industrija Ljubljana (ham- ham 7 dag). Na podlagi točkovanja okusa, konsistence in oblike, so ocenjevalci največ točk prisodili ljubljanskemu' ”ham- hamu”. Za Sergej Paternost Osrednji počitniški dom Nanosa je še vedno Dom v Savudriji — Bašaniji, v katerega je bilo veliko vloženo. Tako je bila zamenjana streha, pridobljeno 5 novih sob s 15 ležišči, v letošnjem letu pa obnovljena fasada, vzidana nova okna in vrata ter postavljena ograja okoli stavbe. Skupno ima dom 61 ležišč. Od starih počitniških zmogljivosti moramo omeniti počitniško stanovanje v Kaninski vasi v Bov- ocenitev vsake lastnosti so imeli ocenjevalci na voljo od ene do štirih točk. Beograjski hamburger je od 132 možnih točk zbral 52, Pomurkin grill zrezek jih je zbral 91, Ljubljančani pa so povedli s 100 točkami. Kar sedemkrat se je ham-ham znašel na vrhu ocenjevalne lestvice, grill zrezek štirikrat, beograjski pa niti enkrat. Domžalčani so eni redkih občanov, ki se v našem obratu hitre prehrane v "Bajsiju” lahko vsak dan mastijo s ham-hami. Želimo, da bi bili v novi poslovalnici uspešni. V njej naj se dokazujejo, potrjujejo in uveljavljajo predvsem domači proizvajalci. S kakovostjo in konkurenčnostjo. cu s 6 ležišči, osem počitniških prikolic na otoku Pagu ter šest prikolic v raznih kampih v Istri. Na novo pa sta bila kupljeni dve počitniški stanovanji v Nova-Iji na otoku Pagu z dvanajstimi ležišči ter eno počitniško stanovanje s 6 — 8 ležišči v termah Čatež. Tako bo ob letošnji sezoni na razpolago skupaj cca 143 ležišč, kar bo zadostovalo, da se bodo zvrstili vsi zaposleni v Nanosu. Nova prodajalna se tako kot vse druge srečuje z vrsto težav. Najprej s kadrovskimi. Ker v Mercatorju takšnih trgovin še ni, so bile prodajalke prve dni precej nesrečne. "Potegnili” so jih iz poslovalnice Stekla na Titovi, kjer so imele opravka le s steklom, keramiko, dinarji in bančnimi čeki. Z devizami pa le, kadar so potovale v Trst ali Celovec. Začetne zadrege so hitro premagale in se privadile na preračunavanje tečajev valut, preverjanje potnih listov in sploh vsemu, kar sodi k prodaji v brezcarinski trgovini. Poslovodkinja Zalka Janževec je povedala, da trgovino obiskujejo poslovni partnerji Mercatorja, kot tudi bližnjega Centra za države v razvoju in posamezni naključni turisti ali Jugoslovani, ki so na začasnem delu v tujini. Največ povpraševanja je po alkoholnih pijačah, zlasti po viskiju, ki ga imajo polne police, predvsem takega, ki v svetu nekaj pomeni. Temu primerne so tudi cene. Te se gibljejo med 11 in 43 DM za steklenico. Na drugem mestu je prodaja cigaret, pri čemer prednjačita Marlboro in Eve. Tu in tam prodajo kakšen tehnični predmet, denimo barvni TV ali kasetar, vendar po tem ni pretiranega po-praševanja. Posebnost trgovine je, da imajo tehnične aparate znamke Sony in Moline, ki se odlikujejo po dobri kakovosti in sorazmerno nizkih cenah. Nasploh so cene v brezcarinskih prodajalnah precej zasoljene. Ko sem jih primerjal s cenami v Munchnu, sem ugotovil, da so pri nas za najmanj 30, običajno pa za 50 odstotkov višje kot tam. Morda je tudi zato promet v brezcarinskih trgovinah slabši in tisti, ki lahko kupujejo viski in cigarete, tehnično blago raje kupujejo v tujini, kjer je cenejše, ne glede na carino. Nad slabo prodajo sta se pritožila tudi Andreja Žgajnar, pro- dajalka in Lojze Zadravec, referent za zunanjo trgovino, ki je pred kratkim prišel k nam iz Emone, da bi pomagal pri ustanavljanju novih brezcarinskih trgovin. V kratkem bomo v Mercatorju bogatejši še za dve, eno v hotelu Ilirija in drugo v hotelu Sremič v Krškem. To bo zametek kasnejše verige Mercatorjevih brezcarinskih prodajaln. Če pa država s temi prodajalnami misli resno, bo morala prej ali slej spremeniti zakone in omogočiti nakup tudi domačim kupcem. Samo potem bi morale trgovine znižati cene, ker s takšnimi kot jih imajo danes, ne bodo konkurenčne. Poslovodkinja brezcarinske prodajalne Zalka Janževec. Od zlatnine, draguljev, tehničnih predmetov, viskija, pa do Milke (tiste čokolade, ki ie na las Počitniške zmogljivosti v Nanosu Čas počitnic se naglo približuje in odgovorni delavci bodo morali zavihati rokave, da bodo vse razpoložljive zmogljivosti pripravljene za sezono. Ugotavljamo, da so v Nanosu zadnja leta namenili za rekreacijo znatna finančna sredstva in usposobili vrsto novih počitniških objektov. Sergej Paternost Pravnik svetuje Suspenz in nadomestilo osebnega dohodka Delavec, odstranjen iz delovne organizacije, je zbolel in je sedaj v bolniškem staležu. Vprašanje je, ali Ima pravico do nadomestila po določilih zdravstvenih predpisov ali po določilih zakona o delovnih razmerjih? Menimo, da delavec, ki je odstranjen iz delovne organizacije in zoper katerega je uveden disciplinski postopek, v tem času ne dela in zato ni važno ali v tem času zboli oziroma postane za delo nezmožen. V takem primeru mu mora delovna organizacija izplačevati nadomestilo osebnega dohodka v smislu Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da ima delavec, ki je odstranjen iz dela, pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enaka polovici zneska povprešne mesečne akontacije osebnega dohodka v preteklih treh mesecih. Iz tega izhaja, da bolezen in delovna nezmožnost za čas suspenza oziroma odstranitve iz organizacije, ne vplivata na izplačevanje in višino nadomestila. To dejstvo pa bi se upoštevalo pri morebitnem obračunu razlike do polnega osebnega dohodka tedaj, če bi bil disciplinski postopek ustavljen z dokončno odločbo, ali pa da je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep za lažjo kršitev delovne obveznosti. M—Sadje zelenjava v pričakovanju jagod Jana Klenar Privoščite si jh za slast in za zdravje Maj je čas, ko se veselimo jagod, sadeža, ki se mu težko odrečemo. Da pa bi poleg njegove vabljivosti spoznali tudi drugo, manj vidno stran tega sočnega sadeža, mu namenjamo nekaj več pozornosti. Jagode so že na pogled izredno vabljive, zaradi njihove zdravilne in prehrambene vrednosti Pa sodijo med tiste sadeže, ki Zaslužijo več pozornosti. Med naše glavne dobavitelje jagod sodita M—Agrokombinat Krško in Slovin—KK Jeruzalem iz Ormoža. V Agrokombinatu pričakujejo prvi pridelek jagod okrog 20. maja, ormoški pridelek Pa "bo zrel konec maja oziroma v začetku junija. V Agrokombinatu gojijo jagode na približno 15 hektarih na črni polietilenski foliji. V glavnem so to sorte Gorelle, Elvire, v zadnjem času pa Bogoto zamenjuje Elsanto. Zaradi načina pridelovanja (na foliji) je njihov pridelek zgodnejši. Dve tretjini krških nasadov sta dvoletni, ena tretjina so enoletni nasadi. Krčani letos pričakujejo dober pridelek. Ormožani jagode pridelujejo nekoliko drugače. Ko jagode cvetijo uporabljajo slamo, tako da so plodovi razmeroma čisti. Tudi v Ormožu obnavljajo nasade, v izboru pa prevladujejo sorte Gorella, Tago in nekatere selekcije Gorelle, ki jih še preisku-šajo. Pričakovan pridelek bo podoben kot v Krškem, okrog 12 ton na hektar. Jagode spadajo v družino rož-nic in rod fragaria, po izvoru pa jih delimo na evropske, azijske in ameriške. V Evropi smo poznali samo gozdno jagodo, iz katere so izšle s selekcijo mesečne jagode, medtem ko današnje de-beloplodne jagode izvirajo iz severnoameriške škrlature (F. Viri-giniana) in iz Čila (F. Chiloensis), od koder so jih v Evropo zanesli leta 1712. S selekcijo so se največ ukvarjali v Franciji, na Nizozemskem, v Italiji, Nemčiji in v Belgiji. Sveže jagode so najbolj znane po vsebnosti vitamina C, saj jih lahko enačimo z limonami ter po visoki vsebnosti sadnih kislin, od katerih je največ citronske (30 %), vinske in salicilne. Zaradi majhne vsebnosti ogljikovih hidratov so odlične za dietno prehrano. Poleg vitaminov A, B1, B2, in C, najdemo v njih še pomembne minerale kot so kalij, fosfor, kalcij, magnezij, natrij in žveplo ter večjo vsebnost železa. Jagode uživamo predvsem preventivno proti prehladu in pomanjkanju C vitamina, zaradi nizke vsebnosti natrija pa so primerne za srčne in ledvične bolnike ter tiste, ki jih muči revmatizem. Poleg prej navedenih sestavin jagode vsebujejo kar 85,7 % vode in zato nimajo daljše obstojnosti. Zelo so občutljive na odtise in mehanične poškodbe, zato moramo z njimi previdno ravnati od obiranja do transporta in pri sami prodaji. Že ob obiranju jih zlagamo v košarice po 0,25 in 0.50 kilograma in jih kar najhitreje prepeljati do trgovin oziroma do potrošnika. Poudariti moramo, da je sadež izredno hitro pokvarljiv, če z njim ne ravnamo pravilno in če ga dovolj hitro ne prodamo. Velikokrat se zgodi, da se jagode pokvarijo že na poti od pridelovalca do potrošnika. Jagode hranimo, če je le mogoče v hlajenih prostorih. Jagode priporočamo zaradi prehrambenih in zdravilnih lastnosti in nizkih kalorij in vsestranske uporabnosti. Dobrodošle so na sleherni mizi. Z njimi polnimo biskvite, palačinke, cmoke, čez jagodno torto se tudi nihče ne bo pritoževal. Sadne kupe, sla- Predstavitev izdelkov Mercatorjevih živilsko-predelovalnih organizacij poslovnežem, ki so imeli svoj posvet lani v Cankarjevem domu, se je imenitno obnesla. Za podobno potezo so se spet Odločile vse organizacije, le da so se 12. aprila predstavile na srečanju strokovnjakov s področja Komunikacij v portoroškem Avditoriju. Foto: Jure Jež doledi, marmelade, kompoti ... Odlične so za zamrzovanje. Najbolj pa vam priporočamo kar sveže. Pripravimo jih takole: sveže jagode pokapljamo z limoninim sokom, potresemo z rjavim sladkorjem in postavimo v hladilnik. Preden jih postrežemo jih okrasimo s stepeno smetano. Pa še recept, ki ga verjetno niste poznali: Skutni narastek z jagodami: Za štiri osebe potrebujemo: 500 g skute, 4 jajca, 1 limono, 175 g sladkorja, 75 jedilnega škroba, 1 žličko pecilnega praška, 750 g jagod, 30 g masla ali margarine in žličko drobtin. Priprava: skuto gladko zmešamo z rumenjaki, nastrgano limo- nino lupino in sokom,dodamo sladkor, jedilni škrob in pecilni prašek. Primešamo trdo stepene beljake (sneg). Nazadnje v pripravljeno zmes zamešamo še razpolovljene in očiščene jagode. Zmes damo v namaščeno nepregorno posodo. Potresemo z drobtinami in koščki masla, da se med pečenjem naredi hrustljava skorja. Narastek pečemo v pečici pri srednji vročini, približno 50 minut. Ponudimo ga z redko vanilijevo kremo (vanilijev puding pripravimo z nekaj več mleka kot določa navodilo za njegovo pripravo). V prihodnji številki pa vas bomo seznanili z bučkami,zdravo in uporabno vrtnino. Iz skice za portret Alfred Železnik Narejeno doma — slastno suho sadje Znani krški sadjar ing. Alojz Pirc ne miruje, čeprav je v pokoju. Je upokojeni sodelavec krškega Agrokombinata in gonilna sila za uresničitev dela programa "narejeno doma”. Ukvarja se s sušenjem sadja. Posavska medobčinska gospodarska zbornica, natančneje njen odbor za kmetijstvo, je sprejel t.i. načrt "suho sadje”. Sušenje sadja sodi v načrt Zadružne zveze Slovenije, Mariborskega ekonomskega centra in še nekaterih drugih nosilcev, ki ga označuje skupni moto "narejeno doma”. Ta načrt v Posavju dobiva jasnejše obrise. V uresničevanju načrta sodeluje vrsta uglednih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z različnimi področji - od trženja, do oblikovanja. Del bremena pri uresničevanju načrta nosi tudi ing. Alojz Pirc, ki skrbi za tehnologijo sušenja sadja. Njegov način dela je tak, da se pred razglasitvijo uspeha o vsaki stvari praktično prepriča sam. Ing. Pirc je proučil bogato posavsko tradicijo domačega sušenja sadja. Za ničkoliko vrst in sort sadja je proučil njihovo primernost za sušenje. Skozi njegove roke in postopke so šle številne sorte jabolk, višenj, češenj, marelic, breskev in hrušk. Različne sorte sadja dajejo povsem različne končne okuse. Nekatera zveneča imena hrušk se pri sušenju prav slabo izkažejo- Zadnje čase se je ing. Pirc posvetil načinu sušenja. S sodelavcem, obrtnikom proučujeta najprimernejšo in najcenejšo rešitev za sušilno peč. Brez makete in preiskusa delovanja sistema tudi to pot ni šlo. V kratkem bo prototip narejen. Rezultate svojega dela ali kar slastne krhlje različnega sušenega sadja, je ing. Pirc predstavil na zadnji seji odbora za kmetijstvo Posavske medobčinske zbornice. Člani zadovoljstva in navdušenja nad polnostjo in slastnostjo okusov niso skrivali. Menili so, da se 'slastni sadni grižljaji lahko merijo z najboljšimi bonboni, še več, so celo boljši. Tako suho sadje naj bi prišlo tudi na trg kot posebnost, ne samo zaradi slastnosti, temveč tudi zaradi lične embalaže, ki ji bo namenjena. Gre za "darilno embalažo”, ki bo že sama po sebi pritegnila kupce. Načrt je sicer res še v razvojni fazi, gotovo pa ni daleč čas, ko bo sušenje domačega sadja, na način in po postopku, ki ga je razvil ing.Pirc, postalo dodaten vir dohodka kmetij v treh posavskih občinah. Mercator za Alpe—Adria Andrej Dvoršak Sladoledi, siri, klobase, vino in kruh ... Mercator se je tudi letos, kot je že v navadi, udeleži! sejma Alpe—Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. To je eden najbolj obiskanih ljubljanskih sejmov in zato tudi prilika, da širšo javnost seznanimo z novostmi naše hiše. Za letošnji sejem Alpe Adria je Studio za ekonomsko propagando, skupaj z nekaterimi članicami pripravil širok spekter novih izdelkov naše živilske industrije, pri čemer je bila posebej poudarjena kakovost. Na skoraj 500 kvadratnih metrih razstavnih in prodajnih površin (vštet je tudi sladoledni vrt M—Ljubljanskih mlekarn, ki so ga imele ob soz-dovem paviljonu) so si obiskovalci imeli kaj ogledati. A ne le ogledati! Tudi poskusili so lahko dobrote izza vitrin, od mortadele velikanke do posebnih kruhkov M—Pekarne Grosuplje do mini krofov Zmajčkovega butika izvrstnih slaščic, itd. Ves čas sejma se je na Mercatorjevem razstavnem paviljonu nekaj dogajalo. Tako je pravo senzacijo povzročila mortadela velikanka, Tovarne mesnih izdelkov, ki sodi v sklop M—Nanosa. Težka je bila 230 kilogramov,kuhali oziroma pekli so jo 52 ur, zanjo pa so med drugim porabili 260 m črev in 60 metrov vrvi. Obiskovalce je zelo pritegnila nagradna igra, v kateri so morali Ližem, ližeš, liževa... Ljubljanski sladoled nama prija. Kako bo šele, ko bp zares vroče! ugibati koliko sweet bar ploščic je v prozorni plastični krogli. Bilo jih je okoli 1000. Polovico je dobil tisti, ki se je končni številki najbolj približal, ostalo polovico pa sta si razdelila drugo in tretje uvrščeni. Z malo truda in stroški dosežemo tudi to, da se je po Gospodarskem razstavišču na veliko govorilo in ugibalo o novem Embinem izdelku ... Verjetno pa je bil Mercatorjevih bogatih nagrad najbolj vesel fantič, ki je že lani sodeloval v akciji risanja Sladkosneda in je narisal najboljšo risbo. Njega in še dva risarja so letos povabili na sejem in jih nagradili. Dobil je toliko kilogramov sladoleda, kot je bi! težak, druga dva pa vsak po dvajset kilogramov! Ton« Vogrinec, sicer zagrizen SSajer o, se n! branil primorske mortadele velikanke, ki so jo na sejem Alpe~Adria pripeljali mesarji Tovarne mesnih Izdelkov iz Postojne. Jih je 100, 200, 300... 1000? Embina sweet-bar ploščica je bila na sejrnu Alpe-Adria »zvezda kola«. Zmagovalec v ugibanju jih je odnesel polovico, skoraj 500. Toliko hranljivih in odličnih ploščic naenkrat! Ob vsem tem pa je cvetela tudi trgovina. Kot nam je povedal vodja Študija za ekonomsko propagando Jure Jež, so obiskovalci nakupili velike količine sirov in mesnih izdelkov Mercatorjevih članic, ki so prav za to priložnost nekoliko znižale cene. Omeniti velja tudi razstavne vitrine. V njih je bilo kar precej novih izdelkov, a le tistih, ki dosegajo najvišji kakovostni razred. Mednje pa je bil postavljen kruh Pekarne Grosuplje, spečen samo za to priložnost. Izdelki so bili smiselno razporejeni, tako da vitrine niso bile prenatrpane in so obiskovalcem omogočale dober pregled nad našo najnovejšo ponudbo. Mercator na kranjskem sejmu Andrej Dvoršak Raztreseni kot vedno Letošnji 28. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju se od tistih v prejšnjih letih ni kaj prida razlikoval, tudi naš nastop na njem ne. Vsaka članica, ki se je na njem predstavljala, je nastopala sama zase. Deloma je to razumljivo, kajti Agromehanika bi za svoj program potrebovala prav vso dvorano, manj razumljivo pa je, da se ostali niso mogli dogovoriti in združiti svojih razstavnih prostorov v zaokroženo celoto. Poleg Agromehanike, ki je predstavila svoj železni repertoar in Rožnikove Preskrbe iz Tržiča, ki gostuje na sejemskih prireditvah v Kranju ter na ta račun povečuje prodajo, so letos nastopili še Contal—Steklo, inovator Sider ter M—KŽKG, ki je prikazal delo centra za semenski krompir ter organiziral prodajo zaščitnih sredstev za kmetijstvo ter sira svoje mlekarne. Kranjska gauda je bila skoraj za polovico cenejša kot v trgovinah, zato je bila pred pultom kranjske mlekarne vedno gneča. Ignac Korenjak iz Sektorja mehanizacije Contal—Stekla, nam je povedal, da na 70 kvadratnih metrih površine prikazujejo pester program uvoznih strojev. Največ zanimanja je bilo za pralce nemške tovarne Kercher, po katerih poprašujejo tako kmetje (cot avtomobilisti. Med kmeti pa je bilo največ zanimanja za sušilne linije za seno, ki se vse bolj uveljavljajo, ne glede na visoke stroške. V okviru sejma je bilo tudi več predavanj in posvetovanj, med njimi tudi posvetovanje o pridobivanju semenskega krompirja, ki ga je organiziral Mercator— KŽK Gorenjske. Mm detergent za mm '^aB^JIIlOJNOPRANJE PERILA M umori OEIER- OENT SIARA STVAR MOŠKA KOZMETlC. KOLEK CIJA SKUPEK 2IVII NEMŠKI ZDRAVNIK, DELOVAL V GABONU (ALBERT) IZNAJDIT. 2IV0SREB. BARO- METRA IME PISATE- LJICE NEORI PREDPONA Škotskih IMENI.SIN') SL.PEVKA I MAJDA) ZRASEL SPODNJI ODSEK HRBTENICE PREBIVAL- KA MESTA TEBE VULKANSKI OTOK V INDIJSKEM OCEANU KULTURNA RASTLINA UPRAVIT. BANOVINE VRSTA ZDRAVILA PROTI BOLEČINAM IME FINSKEGA ARHITEKTA SAARINENA MANJŠA PRODAJAL. MODNIH NOVOSTI ZDRAVI- LIŠČE ob Črnem MORJU I VRH V JAVORNIKIH NAD CERK. POLJEM POPULAR. NEMŠKA POPEVKA- RICA Z0.183 I PIANIST. POGORELlC } DRAGO TRŠAR PORTUGAL. UNIVERZI- TETNO MESTO KARLOVAC NAJVECJA KOPENSKA 2IVAL JEZERO V SZ ENAKA SAMOGLAS. NIKELJ GOBAVOST ALKALOID IZ LISTOV KOKE, MAMILO PLANINSKA POSTOJAN. V KAMNlS. ALPAH NEJASEN ZVOK GRŠKI OTOK IZDELOVAL IRHOVINE OTOČJE V POLINEZIJI SLADO- KUSEC KONICA IME IGRALKE MASSARI AVSTRIJ. PRIPOVED- NICA (MARIE D E) AMERIŠKI PODPRED- SEDNIK DALMATIN. MOŠKO ime GOSPODAR. SKUPNOST Z.EVROPE EDEN OD Čutov 8ARIJEV SULFAT, TEZEC OLIVER CR0MWEIL Zenska OSEBA V.OR. ZlVAGU' OSNOVNO naCelo SODOBNE OEMOKRAC. UMBERTO NOBILE NATRIJ JECLJAV Človek moška KOZMET. KOLEK- CIJA ZVEZDA V OZVEZDJU BIKA WILHELM RAABE MESTO V CSSR PLANTAŽA IRSKI PISATELJ OFLA- HERTT ISA KNEZOVA Zena FINSKO moSko IME ZENSKA, KI zaCne DIRKO RIM. CESAR MLADA KRAVA IVAN POTRČ SLAVON. REKA AVTOMO- BILSKA OZNAKA GRČIJE KOBALT FRANCOS. PISATELJ. PRISTAN, V VIETNAMU RUSKA PIJAČA PRIPADNIK INKOV TIP JADRNICE POŠKODBA Z REZILOM MESTO POD PRUSKO GORO ULITA TISKARSKA Črka CENTRALNI KOMITE KOTLINA V OSREO. DELU GRČIJE KLEPE- TANJE, ČENČE SEOMERO- GLAVI BOG SLOVANOV LEVAR IVAN ZAŠČITNI ZNAK TOVARNE RAJKO DOLINAR PREDUJEM mn POLICE ZA KNJIGE JOČE OLAJ MILANO STAREJŠA SLOVEN. POPEVKA- RICA AVTOMO- BILSKA OZNAKA REKE I mn INDIJSKI PISATELJ (MULK RADZ) RUDI Šeligo sestavu VIKTOR AOAMlC KMEČKO GOSPO- DARSKO POSLOPJE Brez gasilcev ne gre Poslovni center Mercatorja na Titovi cesti, je zgrajen tako umetel-n°, da se niti okenskega stekla ne da zamenjati brez pomoči gasil-cev. Neznani storilec, ”ki so mu že na sledi”, je razbil izolacijsko steklo na oknu v šestem nadstropju. Izkazalo pa se je, da popravilo oziroma zamenjava ni niti malo preprosta, kajti steklo lahko zamenjajo le gasilci s pomočjo posebnega vozila, ki ga običajno uporabljajo za reševanje ljudi iz višjih nadstropij gorečih zgradb. Gasilci so svojo nalogo odlično opravili in istočasno opozorili uporabnike Poslovnega centra, naj v prihodnje nekoliko bolj pazijo na okenska stekla, kajti njihove "lestve” ne sežejo do najvišjih nadstropij Mercatorjeve hiše. Pa tudi cena popravila je takšna, da bi tistega, ki bi moral plačati iz lastnega žepa, kar dolgo bolela glava. Križanka za razvedrilo Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Titova 137. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Titova 137, 61113 Ljubljana. Tel. 373-047. Ureja uredniški odbor: Kristina Antolič, Marko Glažar, Jože Kirm, Suzana Modrijan, Sergej Paternost, Alenka Por, Marjeta Potočnik, Ljuba Sukovič in Miro Vaupotič. Glavna in odgovorna urednica: Vesna Bleivveis. Novinar: Andrej Dvoršak. Vse fotografije — nepodpisane — Andrej Dvoršak. Tehnični urednik: Matjaž Marinček. Tiska ČGP Delo Ljubljana. ' Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 20.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. m POSLOVNA ZAJEDNICA LUTRIJSKIH ORGANIZACIJA JUGOSLAVIJE LOTO 7 od 39 oo -- O Kupon n CD ^ LO C\J O ! 2 KOMBINACIJE 4 KOMBINACIJE 6 KOMBINACIJA 8 KOMBINACIJA &«(*“] lin mmm Seli®® mmm mmm MMM K®® l^iKiue !j*IX!IX! !*rilX|| K mm*} mmm mmm i*]0 *j mmm !*][y]Pi mmm mmm mmm mmm mmm mm m EP® mmm MMM S®® K®® ®lK][£] mmm MMM MMM m m,M mmm mm® mmm mmm mmm MMM mmm mmm mmm IMilU® M ¥ M mmm mm m *C x mmm [*ji*h*] [MJMl® MMM MMM m m * mmmi mmm mmm * * * xi y m x * 4C >* r M PODACI O IGRACU: SOZDA LISTIČ ISPUNJAVATI SAMO PREKO OVOG KUPONA a.ero - cel.je aero 83-1 5 75-3-88 MT Razpis tekmovanj na 12. letnih igrah SOZDA MERCATOR-KIT KORŠ MERCATORIADA - LJUBLJANA 9. IN 10. JUNIJ 1989 Mercator-lnvesta, Inžiniring in KORŠ bosta 9. in 10. junija organizirala 12. športne igre delavcev in združenih kmetov sozda MERCATOR-KIT, Rok prijav je 20. maj 1989, vendar vsem tozdom, delovnim organizacijam, TOK in TZO priporočamo, da se prijavijo kar najhitreje, ker nam bodo s tem omogočile lažjo in boljšo organizacijo tekmovanj. Na 12. Mercatoriadi bodo organizirana tekmovanja v naslednjih športnih panogah: ■ mali nogomet □ ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je 5 igralcev, en vratar in dva rezervna igralca), □ V predtekmovanju je igralni čas 2x15 minut, v finalu pa 2 x 20 minut, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ košarka - moške in ženske ekipe □ ekipa šteje 8 igralcev (5 igralcev in 3 rezervne), □ igralni čas je 2 x 15 minut »kosmate« igre, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ odbojka — moški in ženske □ ekipa šteje 8 igralcev (6 in 2 rezervna), □ vse tekme se igrajo na dva dobljena seta, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ namizni tenis - moški in ženske ekipno □ tekmovanje bo organizirano samo ekipno, □ ekipa šteje 2 tekmovalca (tekmovalki), □ igra se po naslednjem sistemu: 2 igri posamezno, igra parov, igra se na dva dobljena seta, vsaka dobljena igra prinese ekipi točko, igra pa se do treh dobljenih točk, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ kegljanje - moški in ženske ekipno □ tekmovanje bo organizirano samo ekipno, □ ekipa šteje 6 tekmovalcev pri moških in 4 tekmovalke pri ženskah, □ tekmuje se v disciplini 100 lučajev mešano za moške in 50 lučajev mešano za ženske. V primeru velikega števila prijav bo število lučajev nižje. Vsaka delovna organizacija lahko prijavi le 2 ekipi v vsaki kategoriji; ■ streljanje - moški in ženske ekipno □ tekmovanje bo organizirano samo ekipno, □ moško ekipo sestavljajo 4 strelci, žensko pa 3 strelke, □ vsak tekmovalec ima 5 preizkusnih in 20 strelov za rezultat. Čas streljanja je 30 minut; ■ šah - moški ali mešano □ ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahke je tudi mešana, □ igra se s šahovskimi urami (ekipe jih prinesejo s seboj). Igralni čas je 10 minut, □ sistem tekmovanja bo prilagojen pri številu prijavljenih ekip (ne bo izločilen); ■ vlečenje vrvi □ ekipa šteje 10 tekmovalcev □ vsak poteg prinese 1 točko. Zmaga ekipa, ki prva doseže 2 točki, □ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu; ■ kros - moški, ženske □ tekmovanje bo organizirano posamič in ekipno, □ moški in ženske tekmujejo posamično v treh starostnih skupinah, in sicer: A - do 30. leta starosti (letnik 1959 in mlajši) B — od 31. do 40. leta starosti (1958 — 1949) C - starejši od 40 let (1948 in starejši), □ Najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh starostnih skupin sestavljajo nato ekipo, ki se upošteva za ekipno uvrstitev. Štejejo samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh starostih skupinah, □ dolžina proge za moške je približno 1500 m, za ženske pa 800 m; ■ plavanje — moški, ženske □ tekmovanje bo organizirano posamič in ekipno □ moški in ženske tekmujejo posamično v treh ■ starostnih skupinah: A - do 30. leta starosti (letnik 1959 in mlajši) B — od 31. do 40. leta starosti (1958 — 1949) C — starejši od 40 let (1948 in starejši); ■ tenis - moški in ženske, posamično in ekipno □ tekmovanje bo organizirano v moški konkurenci v dveh starostnih kategorijah: A - do 45. leta starosti (rojeni 1944 in mlajši) B - nad 45 let starosti (rojeni 1943 in starejši) in v enotni kategoriji za ženske, □ ekipo tvorijo najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh treh kategorij (moški A, moški B in ženske). Uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh treh kategorijah; ■ Poleg tekmovanj v posameznih športnih panogah je na osnovi rezultatov ekip iz vseh panog določena skupna uvrstitvev za najuspešnejšo delovno organizacijo, TZO, TOK ali kmetijsko zadrugo. Osnova za izračun je uvrstitev v posamezni panogi, kjer prejme prvouvrščena ekipa 25 točk, drugouvrščena 20, tretjeuvrščena 15, četr-touvrščena 12, petouvrščena 11 in dalje vsaka naslednja uvrščena ekipa po eno točko manj, do petnajstouvrščene ekipe, ki prejme eno točko. Vse športne referente opozarjamo na 19. člen pravilnika o izvedbi letne Mercatoriade! Nerkatera tekmobvanja bodo trajala dva dneva. Predvsem to velja za discipline, v katerih je tekmovanje zaradi načina in velikega števila prijavljenih že dosedaj dolgo trajalo. Organizator bo o tekmovanju v teh panogah odločal na osnovi prijav. Prijave Vsaka delovna ali zadružna organizacija mora do razpisnega roka poslati prijavo na obrazcu, ki so ga prejeli športni referenti. Pri športnih panogah, v katerih so tekmovalci razvrščeni v kategorije, zapišite pri vseh tekmovalcih letnice rojstva. Opozarjamo, da za panoge, v katerih je tekmovanje organizirano po izločilnem sistemu, poznejših prijav ne bomo sprejemali. Prijave pošljite na naslov:SOZD MERCATOR-KIT, DS SOZD (za KORŠ), Titova 137, 61113 Ljubljana. Za Mercatoriado se začne v trim kabinetu. Po poteh partizanske Ljubljane 1989 Vabimo vse delavce in združene kmete SOZD MERCATOR-KIT, da se udeležijo 33. Pohoda po poteh partizanske Ljubljane, ki bo v soboto 6. maja 1989. Zbor udeležencev bo ob 7. uri pred poslovno stavbo SOZD MERCATOR-KIT, Ljubljana, Titova 137. Od tu se bomo napotili na 8 km dolgo pot od Ljubljanskih mlekarn preko Rožnika do skupnega cilja. Vse športne referente in druge sindikalne delavce vabimo, da organizirajo udeležbo na tej tradicionalni manifestaciji ter prijavijo število udeležencev na naslov: Delovna skupnost SOZD MERCATOR-KIT, splošna služba, z oznako ”Po poteh partizanske Ljubljane” ali po telefonu 374-984, tov. Mira Huič, in sicer najkasneje do 3. maja 1989. Od aprila do avgusta KORŠ vabi Planinski izleti Kakor v preteklih sezonah tudi v letošnji poletni planinsk sezoni Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport pri SOZC MERCATOR-KIT organizira naslednje planinske izlete: 1. 24.6.1989 (20.5.1989) -KRANJSKA REBER 2. 9.7.1989 - RATITOVEC 3. 29.7.1989 - TRUPEJEVO POLDNE 4. 13.8.1989 - KALŠKI GREBEN 5. 26.,27.8.1989 ali 2.,3.10. 1989 - TRIGLAV Vsi planinski izleti, razen zadnjega (Triglav)so vezani ns redni avtobusni prevoz. Za natančnejše informacije se obrni te na športne referente v delovnih organizacijah ali na šport nega referenta SOZD, Matjaža Kandusa telefon: (061 374-984.