l'r«4aiSkJ la uprtr»iákl pre ■tari i Mr B. UmWe ar. Ottto$ tí paUtaaUaa-. 2MT So. Uwatsl« ar«. Tclepkoasi Undili tlU. inovanja predraga. li nam je početi." podporo na volitvah. twtanovitev tu;«Mvoh¡parodnegi ^^Mt'tÄ^^K all pÄ pojwiIÄÄ J®^ nr kbníwla vseh naravnih fcakla do v, med katerimi- je premog, že Uradno poročilo se glasi, da ] potni résultat ne bo roan do tori toda isid, kolikor je ie tnsn, j konservativna hi reak in ker je sblolno raspo GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE "'éo—àw*. 1 1 .aj—ei ÄÄ7ÄÄJr3\&£iV'ÂrïTÏÏC Chic«,o, HL, torek, a «pril« (April S), 1924. *.hMri£»M.oo STEV.—NUMBER 84. korupcija ■kapitalistične VLADE. bodo velekapitalisti aala-rtH politične stranke s deaarjom, %e moremo pričakovati poltene vlade. VJLIIAPITALISTIÓNI PRISPEVKI NISO NIÖ DEÜOB-01 KAKOR PODKUP-r HUTA. komi,'ki je Wellington, D. 0. — ''Dokler lK„io politične stranke, ki ae po-ttgujejo za kontrolo nad vlado, prejemale ogromne denarne pr'.-kjxvkc od tistih, ki jim je predrtem za to, kakšna bodi naša le-pUlacija in sdministracijs, je za-bso pričakovati, da dobimo do-uro in pošteno vlado." « ^T., ,. » S temi besedami je senator Do rab obrazložil in povedal, v svojem govoru, ki ga je imel v nolo ;jo pred zbranimi baptisti, kaUo ii tolmači tespotsko sfero in druge ikandale v narodni vlsJi. I Senator je imel predvsem v mislih tistih $75,000, ki jih je dal S L. Doheny.v demokratski kampanjski sklad 1. 1920., in pa tiatih. 71 tisočakov, ki jih je Harry F. Sinclair naskrivaj plačal republikanskemu narodnemu odboru lasi potem, ko je dobil teapotske mornarične oljne rezerve v najem. Izredno veliko zanimanje zbuja Borahovo mnenje o ikandalih Hardingove administracije, ker se je raznesel o njem glai, da bo najbrž izbran za začasnega predsednika republikansko narodne konvencije. Začasni predsednik poda v svejem otvoritvenem govoru na konvenciji strankin apel is ljudsko L Ker j« bila nistraeija eijonarns, loženje med ljudstvom rsdikaino in napredno, poizkušajo strankini voditelji iz strategičnih ozirov iz7 brati progresivnega re publiken ca eff začasnega predsednika narodne konvencije, da bi ji bil ta ko vtisnjen pečat progresivnega stremljenja. Borsh pa si sevs tem, da obsoja republikansko «tranko, ker je prejela denerne prispevke od velekapitalista Sin «lairja, prav slabo utrja pot za začasnega konvenčnega predsed »ika. Keskcijonsrni voditelji mu ffotovo ne bodo odpustili tegs 'greha'. še msnj pa velekapitali-«t>. ki imajo pri obeh večinskih •trankah prvo in zadnjo bepedo, kadar gre za izbero predsetjniks »a zv< zno adminietreeije. Nadalje bi Borsh tudi ne dovolj da bi mu strsnkini voditelji Predali, popravili in iele potem dobrin otvoritveni negovor. Bivši senator Beveridge iz In diane j« drugi progresivni repub "«nee, ki ga utegnejo izbrati sa "¿Mnega konvenčnega predsed-»«. L 1912. je imel otvoritveni l°vqr ua bullmoospvi konvenciji. tyslor Iior^h se-je doteknil v •vi«ero govoru tudi vladnega ata-i6*Vv ^¿rlnih trgovskih zadevah. i>in(janesfima vlada posla, s ^»• velikanskimi trgovskimi Hjetji, s premogom, ielcz'nies-.. I* Udjsmi, oljem in tarifami:, i v «r nr,nosno je, da prejemajo po--trsake velikanska /p>, Ty*> »d tistih, ki so 'bUtveHo* 7«f™«ireaU te'.zadeve. ' . . '^ , Obe. večinski politični stranki S^afistWZ k tistf^i tajnemu in u«a-vpliva, ki bolj {spodkopa tU Prptlil aa l strani ) Oa. Stshneider je pobotala svojega dve leti sterega sinUks po glsvi ter ga dala tvojemu možu v naročje. ' v "Oh, kaj bi," je dajala moža pogum. VVle se bo dobro izteklo. Ti ostani nleoj dome, ae malo od-poči j ter pwi na Eddlejai Bom pa jaz poizkusila svOjo srečo." Več ar potem je prišel mimo Schneiderjevega etenovanja sosed Herman Lenke. Vrata so bila sa-prta in saklenjene. Nobenega odgovori. Duh po plinu mu je -vdg-ril v nosnici. Poklical je policijo. Vrata so zlomili. Schneider je še vedno eedel na gugalnem stola ~ mrtev. V njegovem neročju je ležalo trupelee fantka, ki ga niso msrali nikjer. Tri pipe plinovih eevi tis kuhinjski peči so bile odprte. < Policaj je Čakal v malem stanovanju, in šele proti polnoči se je vrnila ga. Sehneider. r "Isksnje novega atanovanje mu je moralo zmešati um,'! je ihte rekla narahlo nesrečna Žepa in mati. "Najbrž je mislil: Č»Hihčc ne mara malega Kddiejs, ,ig pa jas vsimčm s sabo. No, #*dsj — Sedaj b^m ialahka dobila stanovanje. Oh, Eddle, moj Eddie!'; «•'•iv . »M »t ; MAECnVANA POHODU V . •««»?.i racoin. ¿¿i; »4—r -k Monarhisti/imaJ*', večino v pro- -ii t- .t. -JU^JI iiimrii vincnin Tvmvsn , Berlin, 7. apr. — MonarhUti po v*èï Nemčiji eUVijo danes veliko zaa*o na Baverskem, kjer ao bile včeraj-vetítve aa provinčni zbor. Rezultat v polovici volilnih okrožjih kašč, da ao komunisti, aoeiell-sti in drage stranke leviee izgubile 65 odstotkov glasov. A ko »o volitve tako izpedle tudi v ostalih okrožjih, tedaj imajo asenarhisti vse mandate v bavarski zbornici. Berlin, t. epr. — Nemški eke-kron princ Pridoriek Viljem je zadnje čaae "silno bolan na so beh". Njegovi iaprevozi v evtomo-bila is Oelso v Berlin in Potedem so le tako pogosti in rodni, de njegovi moaarfcioUčni prijatelji Čutijo potrebo pojaeaile. In aj1~ boro pojaaaUo je, da ekekron brine obieknja "aobosdrsvniks". Ljadje, ki vedo nekaj o tajnik moaarhjftUaik eeeUnkih ii iatrf-geh, d aasejejo. Iezo in druge rude, olje in gozdo vi. "Preklic Bseh-€umminsovo le leznilke postave in določitev le lesnUHcih voznin na podlagi dejanskih vloškov in isdetkov. 44 Javno lastništvo vseh železniških sistemov. "Znižanje zveznih davkov na possmsznilks dohodke in poeta v-no trgovino, omejitev davčnih določitev natanko v smislu potreb ekonomične vlade poeebno s okr-nitvijo sneske po $800,000,000, ki ga aedaj isdaja vlada vsako leto sa armado in mornarico. Dobiti je treba nazaj milijone in milijone dolarjev, ki so bili ukrsdeni • pomočjo vojnih pogodb in a nepoštenimi oddajami javnih zakladov v najem. MieMti je tudi aa to, da poberemo nagrmedene obresti od eaajstih milijerd, ki jihr nem dolguje Bvropa. "Predložiti jo treba ljudatvu u etavni amendment, po katerem bo mogel kongres, uzakoniti sveje sklene, čeprav bi ee temu upiršlo zvezno najvišje. sodišče. , i.f . "Amcndakent k ust s vi, da tao* rajo biti neposredno voljeni vii zvoznl sodniki za določeno elnž-fttno dobo, ki ne sme preeegeti desetih lat. : ' • . . "Temeljito znižanje pretireno visokih carin na isdelke, odpre ve verižaiitva in špekuliranja v polj skih pridelkih. Preoenova svetnega rezervnega in trjuje predvolilne izjsve fašistov, da' bo zmsgs na njihovi strsnl. Vse kaže, da so fsšisti dobili dve Peris, 7. apr. — Komisija zavez niških svedenecv, kateri ns^cluje ameriški bankir in genersl Chsa. O. Dswes in kstsrs rešuje vprsšs nje, ksko je treba rešiti Nemčijo, da bo lahko plačevala odškoduino iu živele, ae pogress v vedno večje zsdregs. Komisijs plsva v morju številk, ki se nočejo ujemsti Ame ričani, Angleži in Italijani v ko mieiji imejo svoje Številke, Frsn cosi in Belgijo! ps svoje —«in čim bolj jih primerjejo tem bolj so nsrazen. Nesrečno številke, ki sc nočejo zložiti, so krive, ds komt ■ijs teše svojs poročilo le dve me scca. Poročilo js bilo žs sto ln stokrat "gotovo" in "pripravlja no" ia javnost, a ravno tolikokrat je bilo sopst odgodeno, pope«»vije no in predeleno. Danee zjutraj je komisija sopet zborovsla v tajni seji in primerjs la francoski in sngležki tekst ns črta in priporočil v sadsvi rešitve reperacijskega vprašanja. Kaj je zaključile, ni še znano v tem hipu vendar pa gre glaa, da odlašanja ne sms biti več in poročilo more biti predloženo odžkodninskl komisiji Šs danes, sko ne denes, ps jutri"— in če ne jutri, pa v srodo Kskor hitro komisija prejme poročilo, bo objavljeno. ' Medtem pa Časnikarski poroče valoi pridno špekuiirkjo o števi" kah v pordčUu, Vil imajo "poah tivne informacija" in "zagotovila if ne j boljših Virov", d* so nJlhoV številke "prsvs". Komisija je ns primer dognala, ds Nemčijs lahko plača takoj sno miljardo zlatih Napradia politična akcija I Konfereačarjl progrsaivns politi«, ns akcije v Kaliforniji ao lndor. streli Hirama Johniona la MoAdooJa. > Sen Franoiseo, Cal. — (Feder. *resa.) — Konfereuea za progre* siv no politično akoijo v Kaliforniji priporoča ilirama Johnaona ns republikanski in Wm. G. McAdoojs nu demokratski listini zu predsedniškega kandidata. "Progrealsti" so tudi iljsvilt, da ignorirajo glbanjo sa tretjo stranko, irvsemšl v slučaju, da ao reakcionarjl" nominlrani v sts-rima strsnkams. Kalifornaka K. P, P. A. sestoji ls želesnlčsraklh bratovščin ln Fsrmsrske izobrsKs* valne in kooperetivne lige, • tretjini msndatov in manjUnakel merk v gotovini in blagu j drugI etranke ai razdele med seboj 170 poslanecv. V Rimu je deževalo in zato ao bile volitvo mirne. V drugih kca* jih ni bilo to fereče. Kolikdr je do zdaj si^sno, je bile ens oseba ubita v Tivoliju in osem rsnjenlh v dru gih mestih. Is MUsna jsvljsjo, ds so tsm fašist i dobili več ko 60 odstotkov vseh gleeov, Komunisti, socialisti in kstoličsni niso dobili niti 20 odstotkov glssov. PARLAXBNT NAJ 0B ODPRAVI. Socialisti v Angliji bodo rasprav ljaU o tem koraka. London. — iFed. Press.) — Ns. odvisna dslavake strsnks — soeta* lističao krilo Lal>or partije — ima na programu svoje letne konference tudi rszprsvo o odprsvl parlamenta. Konferenes ee vrši 20. aprila v Vorku. Debeto o tem vpreianju je predložila eentrelna organizacija v Londonu. EDINA VJBTA OORILA PRI-»PELA V NBW YORK. Near York, N. Y. — John I)e-niel II., o katerem gre glea, da je edina gorila Živeča v ujetništvu, je Isst gdčne. Cunninghsm, ki i-ms poeebno veselje s opiesini. Dekle je dejalo, da ee je John imenitno obnašal m*d vožnjo ter ae vssk Večer /.ezibvl ua svoji gu-gslniri v aladko spsnje. Slur je tri l*ts in tehts osemdrcet funtov. Papež aapaetl "Ječo"1 Kim, 7. epr — Kd«srd L. Hesrn, evropski zastopnik ameriške kierrkslne orgsaizsetje "Knights of Celumbus", js všersj informiral smeriške reporterje v Rimu, ds mords pspel po d vala petdeeetih letih prekoreli prag avoje vetikeneke "ječe" — v ke tero se je proetovoljno raprl tO. septembrs IHTO., ko so Itslijsni okepirsli pspeški Rim in naredili pravjj«, da takoj ne more plsčstl, temveč čez tri lets, čss pet let. Angleži dvomijo, ds Nemčija danes sploh more ksj plsčstl, Fran-ooil in Belgijci so ps uverjeni, ds Ishko plača tudi štiri miljarde ns leto, samo če hoče. Ameriška delegata sts rckls v soboto poroČevsl-oem, da je najbolje, če molčite, dokler ni poročilo objavljeno. DVA UBITA V BITKI 0 KU-KLUKSI. Devetindvajset oeeb aretiranih v Johnstownu, Pa. Johnstown, Pa. — Med kukluk- si in njihovimi nssprotniki Js is-bruhnila bitka v soboto ponoči v bližnjem mestecu Lilly, Dva molka sta bila ubita, eden je amrt-no in okrog 20 drugih lehko ranjenih. Policija je aretirela 211 mož, med katerimi je 29 kukluk eov. Kuklnkal ao imeli zborovanje na planem, nakar ao paredirell na kolodvor, kjer so hoteli zssesti vlsk, ki jib je imel odpeljati v Johnstown. Ae pred no so ps prišli ns postsjo, Je množies moških In Žensk napadla pohodniks. Pričeli so poksti streli iz revolverjev in nastala je prsvs bitks, kstero je pretrgsls polici js. RUIKA DBAXA 7 0HI0A0U. Repertoar Moskovskega umetniškega gledališča. Druga sesona Moskovakegs u-metniškega gledališča v Chioagu je zdaj odprta v Northern gleda* lišču, med Doarborn in Kjete Ht., vhod Iz Quinoy St. in Jackaon bu* levarda. Sezona traja od 6. do 2(1. aprila. Na repertoarju so sledeče predatava i Ivanov, spissl Cehov. V soboto 12. sprils popoldne, četrtek IT. s> prila zvečer in v nedeljo 20. aprila zvečer. » Smrt Paaakina, spisal Ssltvi. kov. V torek in srodo 8. in U. s-prils zvečer in v sredo 10. sprils sveča r. Na dna, spissl Qorki. V četrtek 10. sprils pop., v soboto 13. spri» 1a svečer in v četrtek IT. sprils in v nedeljo 20. pop. „ Strlček Vanja, spisal Ûsbov. V četrtek la petek 10. in 11. aprila zvečer* vjisdeljo 13. aprila popoldne iu v soboto 10. aprila zvečer. Car Pjodor IvanoviČ, spisal A« leksij Tolstoj. V nedeljo 19. aprU ls pop. in v četrtsk 24. sprils pop. Sovražnik ljudstva, spisal lbseu. V pondeljek in torek 14. In 15. aprila zvečer in v soboto 19. spri» ¿rsšnjev vrt, aplael Čehov. V petek, sredo in aoboto 18., 23, in 20. aprila zvečer. Bratje Karamazov, ^ spisal Do. atojevski. V pondeljek in torek 22. lu 23. aprila zvečer in v sobo. to 20. aprila pop. Dovolj neumnosti v vsakem modrijana, spisal Ostrovaki. V Aetr-tek in petek 24. in 23. sprils zve. čer, Cene sedežev r ob večerih spodaj $3.50 za osebo ; prvi balkon $2.00 do $3.001 drugi balkon fl do ll.AO. Lože $3.00 do $3.50. -Popoldne spodaj $2.501 prvi hal* kon $1-50 do $2.501 drugi bslkon $1. Zraven tega 10 odattftkov dsv« ks. Socialdemokrati v Nemčiji aa "smsrao" praaaovaajs 1. maja. Berlin, 7. spr. — Hoeialdcmo-kretična zveza strokovnih unij v Nemčiji je objevila obiftsjni poziv za preznovenjr mednerodnega de-levakega praznike Prvega maja. toda letošnji poziv je druga/en od prejšnjih let. Zveza pravi, de ae naj delavci udeleže demonstracij le v koliko kolikor ne bo škod do njihovemu delu. IjetoioJe demon-strseije se vrle le za osemurni de Isvaik ia obrsnit« v nemške repub like, OBSBDNO STANJE UU. V BITO. Potree aa Angleškem I/oiulon, 7. epr. — Me*ni po treani «oaki ao tresli premogMvn! Dvajset oeeb ubitih v bitki s ko-mi teši v južni Srbiji. Atene, 7. spr, — Tukaj poročajo, ds je bilo v soboto dvajset oseb ubitih in mnogo ranjenih v bojih med srbsko Aandarmerijn iu albsn> skimi konulsši v Mitolju (Mona stirj, V mestu in okolici je bilo proglašeno obsedno stanje, POLBT OKOLI SVBTA. gmrnm» i—n >i » Prine K upe rt, II. ('. — HlirJ« ameriški svijstikl, ki mi iis (Hiletu okoli svets, so dne tf sprils zju IrsJ rsjHisiili Krstile in prispeli »em ob petih popoldne isti dan. Človeški glas prakoraOil Psciflk. TokiJo^7, spr. Illroši Ando, tukajšnji radio inženir, Je včeraj razločno slišal govor v Kapersn* tu, ki je bil rs«prš«u z radio pa* staje v N« v»arku. N J , />lniime držav« v sobot« zv«čer. Ando je I slišal tinti ginllN) To Je prvi slu. I Čai, da Je človeški glea v Ara< riki Mosrgel J«p>n*ko |m) radio ialo> I vili. VREME. konec pepelevi državi — še te okoliš Derbyshire m Alfretmi \ y teden ia ee udeleži otvoritve otro-j soboto ftonoči. Prebivale! v Mouth Mii< ag« »« škege vrtca, katerege je nebevile amptoau so m'allU, de padajo vešjidel j«»"« omenjena organlsaeija kake p«i, b«#mbi iz zreke as mesto, ko so ar rovi M'ïîne milk od Vatikana |d mniki rušili la psdsli as Us. id « . . okoJies i m hladno bide ob V sredo /cpadni i .", sai- PEOSVETA UHTMiHA farmo, kamor i« vložil tudi nekaj »to dolarjev drnarjs. Nsstoplo Sl-mo. ko aa formi ni opravka, aa k bd odpravil k if^i materi v Chi rtu. da »i poiičc drla in sesluii do »pomladi kake cente, da plato mortfaar. I >'"pevki v Cbicago ao ga bili 7ca nekajd»! nkgo*Tzosnci porabi U naj gre a nJim» na lov. Od-petteli ao ae biti i avtomobilom proti Wi»coo*inu. Nazaj grede k Je bila družba ustsvila pri nekem ro-j-ku NaUina rja v KeooshL kjer ae (<■ dobilo "prava p i jata". Vadi Pota. navajen "pravi pijači* ae |e t..I kraalo tako nalcael. da ni alč va-doi Ue le la kal ae podi okrog ak-pa. Tudi njegovi tovariši ao bili aatrkaoi. Zlezli ao v avtomsbll ia V od prikril proti Chicagu, Ha poli dob no \ViTliam Peter*on. policaj aa biciklu. »it a viti dražbo v evtooso- bilu. krr ji tofrr vosll b.ja M mili aa uro ,\a •»% toim.bilo pa. dO k pO» ¿11 strel ia poliral se Je rmill mrtev v graben. Ia kateroga avtomobila Je potil strel io kdo Jr streljal — o tem ae Sv. ali ostani nega. Govorice so >. ki so krotile in postale usode-ne se mlade pa Potia. Na podla # tak govorit je uvedel drtaval pravdnih V Waokegsnu prriaksvo ia |e Isaešel. do se le ta la ta ia» nahajala v okrožju, kjer Je MI ubit pol i raj Petersoa. lovska drušbe s avtomobilom. 1'gotoeil Jc kakor pravim o količinske dakOfc In aa podlagi teb okoliščia Jr aatoill dr-žs» ni pravdnik vse poedlnce dolič-ae družbe, da so umorili policaje PHersona. Bili so poleg Potaa tri>c drugi — dva lovca ia fcfer. Krono-logično ie bil vmlrOlski potek tafs procesa kakor sledi: a. marca 198, ft obdidžila porota v Vaaklpus lortko družbo aniors policaja; jm t. aprUs so MU vsi posamezniki »poznani krivim. Začel V tekal po-tek oodn:h obravnav, ia adnn>Hm ostalih t rek ae k posrečilo oprosti ti vse tri. ker drftsvni pravdnik al lami nobenih dokazov pro« MP. Ostal je os milost ia aemlloct drfter-nemu prardniku samo mladi Pot*, ker ta imel aa nesrečo selo *M> £ m pdvoksta. Posledica tens kMk | J« bil Poti dne tt. meja obsojen aa velala. Obešenje M se imelo izvršiti dne SI Jenija It«, v Waukeganu, lil.. &kar je okrajna ao par panrl 1141) CUDNE IZRODKE RODI PROH1B1CUA. Cikaaki dnevniki «o poročali U dni, da so aretirali človeka, ki Je obtožen, da je sa varoval mlada dekleta, dal polico prepisati na sebe, nato je pa dekleta animiral, da ao pile slab jsruš, da jih toliko preje spravi na oni svet, na katerem ni prohibidje in protiprohibidje. Ako j« obtožnica resnična, dokaže šele preiskava. Ampak že obtožnica samanaaebi pokazoje, na kakine misli navaja prohibidja ljudi. Ce je pa obtožnica resnična, pokazuje, da je prohibidja postala novo orodje v rokah gotovih zločincev sa pomnožen je njih imetka. Veliko listov, Id so priporočali in učili zmerno uživanje opojnih pijač in so pri vsaki priliki obsojali pijančevanje in čezmerno uživanje opojnih pijač, je svarilo pred prohibicijo, čei da prohibidjis ne odpravlja uživanja opojnih pijač, ampak vzbuja v ljudeh le poželjenje po njih. Ti listi so povedali odprto, ako ljudje ne bodo dobili več pristno izdelanih opojnih pijač, da bodo segali po vsakem strupu, da se omamijo. Kar so listi napovedali, to se je zgodilo, predniki nobenega lista pa niso mislili nato, ako se uvede prohibidja, da bo služila gotovim hudodelcem sa pomnoženje njih imetka na ta način, da izvrže dobro premiiljea in počasen umor. Kadar se pojavljajo v človeški družbi taka znamenja moralne propalosti, tedaj je morala človeške družbe res na selo slabih nogah. JAVNA GOVORNICA. Glasovi čiazaov 3. N. r. J. fas čitatoijev Ptoovcto. - OhJoogo, HL — Tisti, ki Utajo čikeške angleške dnevnike ali daevaik "Proeveto", se bodo gotovo spommjsli tragičnega dogodka, ki se je bU pripetil prod dobrimi d vem i leti našemu soroja-ku Hrvata Ignaca Potzu. Dotični dogodek bi ga bil spravil ob fiv-ljcaje. da ni posegel vmes goveroor Small ia ga rešil vislic. Zgodovina tega tragičnega dogodka, ki priša, kako naglo pade lakko človek najboljše telesne In duševne dispozicije v nesrečo, je aa kratko sledeča: Pota, ki k 37 let star ia samec, k bil naselil spomin trta vm izpoved krivde foroirana ia Ijena pad nspačaimi pretvezami Upi, da pr de Ignac Pot* hkofsj na prooto, imajo torej podlago. Treba pa bo odbora organasirsti rasne korake, ki faaajo podpret: moralne in legalno governorja Sznalla Da bo mogočs smagovati finančno stran to kampanje, ata se do danso odsvala dva taaabu-raška zbora, prvi "®»tetvo" iz Kenoehe in dragi "Kliao" is Ra eine, Wis^ ki dasta pod avopicijo tega odbora dna IS. aprila t L velik koncert s plesom In prooto zabavo. Koncert ss vi« v Narodni Dvorani, vogal IS ceste in Kacine sveoue. Natančnejši program je razviden la oglasa v sredini številki "Prosveten Kdor Ijnbi pravico in saaatra sa svojo dolinoet pomagati aoro-jaku, ki ja padel pa neatili ooodi v nesrečo, ta ao bo pomagal na U način do skorajšne svobode, da lal titi veka, kadar jc v KAKO TANKO VEST IMAJO NEKATERI LJUDJE Kdor se je zanimal za vse, kar se je pisalo in govorilo o oljnem škandalu, je lahko opazil, da imajo nekateri ljudje selo tanko vest in da jim takrat silijo solze v oči, ko so najmanj na mestu. , Slikali so ae vadihl je ji, slišalo se je ihtenje in kapljale ao debele solze, ker senatni odsek preiskuje oljno tatvina Ampak te dobre dušice s tanko vestjo in usmiljenjem v srcu niso plakale, ker se je tatvina posrečila. Najraje bi ti dobri jani videli, da senatni odsek preneha a preiskavo in pusti vse, kot je. Nekatere dobre dušice so šle tako daleč, da so priporočale, da ss naj ustavi senatna preiska- ^grni^m^ma^miš o* va, ker take preiakave koristijo samo radikalnim elemen- pomičnega n a*e^jaTker so k tom. Nekateri so menili, da se n«j senat peča bolj s po- K®Et^»1""* stavodajstvom, preiskave naj pa pusti na miru. Ako prida ▼ Javnost, da so nastale koruptae razmere v državi, občini ali v navadni organizaciji, tedaj je prva je dVi ¿S&FT* janik k dolžnost, da ae natančno preišče, ako so razmere res ko- Žt&JSTiež^ ruptne. Ako preiskava doiene, da ni korupcije, tedaj je s tem korakom k dri ff^EC to največje zadoščenje za prizadete in korupdje obtožene JTStStaS^^SS^. ^^ sf" UodL Ako pa preiskava dožene, da konipdja pošto ji in J&iKli^ir&^VSi^ se širi, tedaj je bila preiskava na mestu in korumpcijo- to ps tedsi osvobodi niste je treba kaznovaU, da se tako ustvari zgled, da dni- ^rfc i .vSknc^deLk » njepovo osvoboditev. vajo lépalos sredstva. Da se delo osvoboditev mlsdegs Pot za irvršaje sistematično speAnejše. so je bil organiziral po-sebea odbor, ki skrbi sa sbiranje gmotnih ia legslnik sredstev, da arfanizira eirknlaeijo peticij, kk ee odpošljejo na governorja aa na- gih ne bo skominjalo po korupdji. Albert R Fallu take preiskave niso všec. Mogoče je njemu bolj všeč, da ljudstvo verjame, kar se govori o njem, kakor da on pojasni svoje akcije. Fall je to tudi pokazal, ko je odklonil pričanje, češ, da se boji, da bi samega aebe obtožil. Fall ni prvi. ki se je tega izgovora poslužil. ko je bilo treba pojasniti akcije, ki se morajo pojasniti, ako se hoče pojasniti, da je obtoženec nedolžen, daljni p^aiioMonje; da Tako so še vedno govorili vsi ljudje, proti katerim je bila m ix\ uvedena preiskava zaradi kompcije v državi, občini ali ^t ^^u^ul v organizaciji, da se izognejo preiskavi in nevarnostim, bor sestoji is Mra. Katarina Str» ki tiče V preiskavi, ako SO krivi , koto. M. Bobalieka, Jokam Bar Ampak ljudje, ki odprto mislijo in katerim ne služi A*,OM 0Uk* * M ^^ jezik, da prikrivajo svoje misli, bodo pri preistovi na M takaj kakšni mmki, is vsako vprašanje jasno m odločno odgovorili Jasen in t0 pončeni saj ja poadrnvil ter ogworO. a njik j ss vai njft dnkovni voditelji ■ po aüá ns jimim Maji o- koéoid in ima in šs go-.rji' svetega passaa. Pa amšrvati kajti star* ja snaja. a ne tako kot moj dve loti tat poL Kakor| Nasadajs ss bodo pa le torej dapissvslbc na tak aa- X brega Otagsr Killa. — Citata sem v št. 13 glasila katoliške jodnote, da so ss rojaki v Milwsa-kocja in Wset ABisa, WU„ organizirali in so delavni sa ediaozvo-ttčavno katoliško vero. Ta vera ja strašansko dobra in na vso protege koristna sa — popa in sa tista, ki so v slošbi svetega očeta, ter mogotcev. Ce pogledamo airomašne delavce, kako trpijo radi svojih iakori-ičevaleev, a katerimi je v trdni svesi duhovščina, so čudimo, kako aaora biti Človek tako dober, da vse tako kitro potsblja in od-poŠča tar as ns upre, da ga is dalje izkoriščajo in slepijo. Ponašajo sa a krščaneko čednostjo, obenem pa pozivajo na kaj. To jc dosled nest! Hvaležna sem dopmovalcu. Ps naj tndi on dobro livi na tem sve-ta in os pošvišga na to, kako bo aa dragom sveto. Tisti, ki kočejo, naj kar naprej slaiijo penzijon v nobceik, dobro naj poskašajo ajik «vsssao* dakovKino. pa bodo ri>] deli, kam bodo aakrodli Dopisnika is West Aliss ai trska misliti, da jc danes ves svet bres ana, če ne verjasao v njik ooprnijo in levite, kakoršne so o-nl brsli pri ajik slovesni sveti ns> & Naj as izmiče kakor koče, pri-rendar, da jc danes bolj isobraien kot jo Ml, čs jih imajo vedno saanj po svojik taborih, to k snnči, da | rs Mti pri njik nekaj narobe, ker jik ljudje zapuščajo. dopisa js sploh _TOREK, 8. APRILA 1 ^ »•«tve v drživii v Itiliji. (Od našega peročenlm.) Poročal sem ram lamko kako so se vršil« u Slovan, Uj> prve dfiavnozborske Tedaj se je fsšizem šele ra* kasneje pa jc prišel de take d* si je sploh aaailno pr vlado. Parlament je ostal sie-i vedno isti do letošnjeg. kJTj dsr po je bU psrUment W kska dninariea, ki j« BoriU Jjušati wajega go^»odarj« * linija, kljub temu da je »boreiei le samo kakih 50 pr iašistovskih poslancev. 0¿¡¡ •lenci in parlsmeatarnt tki so morale hoče«, nočeš oroije in se ndsti v voljo' linija. Tskoj ko je fsaizeul v ls d o v roke, je tndi neka ■ilje palice, samokresi in vega olja. Zato p« j« zsee„ uradno nasilje, ki je češe« * ] Isšle so nove odredbe, ki naalo njim po godu, so pa x_. koni in nihče se jim ne sne «| Ds razumemo: popolnoma pra« no ostvarjeni zakoni, ki jik tadi sbornies odobrila, ker jik' morala. Odkar je postal Mossolini ministrski pr in so njegovi pristaši ministrske stolee, je nehala nstavodajna postala je aaau> orodje, ki _ s glavo prikiaaati ali odkimati, da jo« potem Mossolini vseeno 1 ril, kar je kotel. Ke more oporekati, da ai Mmsolini -momentalno — potegnil Ital padca. Pač po poročilih etrov: dtiavni deficit v na se je znatno zmarn^; drugače jo prišlo nekolik« reda v vso javno aprsvo. Vi canje jc pa, koliko čaaa bo jalo, ko se ie daadenes poj ogromno število ísüstovskik pednikor, nekdanjih bojevnikov za fsšizem, ki le 1 a vasmi sredstvi nastopajo sedanjema relima, da ne naravneet, da ga mrzijs i rafijo. Vidi ss vacm, ds je lini mol volje, da gs ps mas ftndkerd bv ami grood Jorv of t be roonty of Lsbr of March Í9JX William ~ Stopa brez vsake milosti in če je kriv, naj prejme, kar dg wTSaary, 1 «57 ** ** 1 . .mI.,11 ram ws» tr»ed ie tbe ekml »aalUil jCenrt «f Loko Ca. on Srn Ist dar af Kdor ima usmiljenje, ga ima z vsemi ljudmi On iTČJJ? ¿T^^VTrn^nm Ima s navadnim delavcem še večje usmiljenje kot z bo- ~ gatinom, ker razume, da navadni delavec živi dostikrat Os is« «a. tsss. v takih gospodarskih razmerah, da je izvršil dejanje, ki * bi ga ne storil nikdar, ako bi živel v drugih razmerah. ^^ ^ ^ Kdor |ut inia usmiljenje samo s bogatinom ali človekom • to iCTZfZm v ugtMlnih gospodarskih razmerah, kadar njegove roke u? ¡¡¡JdVS^eiUM^TSt tiče v javni lastnini, je hipokrit ta njegovo izkasovaaje tr,r> ^ usmiljenja ima namen pomagati obtodMicu iz kale. v ka- * tero jr zabredel. ^ kl pričajo, da je t rok bi bi a X. F. J* naj pa** jad-ter naj prU-ep jo k katoHi-Ali as taroj onadva IX.P.1 trda skorja pripadnikov ki ie vedno le po nekdaa£ sla dalje. Bati ae je le, ds Ki ns prodre te egrssane sk si bo prej skrhal sobe — Js imeti pneariti s ŠOsadjoi narodom, kateregt bi kilo vsej njega duše vnosu na popolnoma drago pet. Ni kdo bo priznal, da je red ▼ prva stvar, da ss peradigae drla ve aa zansj, s ugled 11 znotraj. Nihče tadi ae dieoil dobri volji Mnaoelinija. daar livljenake sile faširma a v bo Uspel, bo pvksti)? Poleg drugega je U ¡1* dd, da ne more starš kjer je vendarle sedele oposieije in is kakik » slutiti mu šs nadalje, ker lahko ta zberuiea, kljub ob aekegs od oaacdlrriee. b bila pededica fašmterskefs ka, in M ntegm na. Trebalo js pal ibm nkn isrnketi šs do zsda* v prvi vrsti pa v to, da aa ■ fašizem potom te sboraice c<* in čisto postaven nadsljai »Mi še več, da ostane kot rlačaji Stranka, da ostane fabsen k 1 dalje v rokah vlada. 1* "" je sberukn is edgiasevsla r f log novega vetibsgs «»kaos, katerem je ie vnsprej segjj no. do dobe foMsti ti ■■ sedeiev. t j. velike Tečme je Ml parlament mspoi^^ prodna M ss imeis rUd f^ norannpnkn. ker ss ji P"« Iztekla. Sa C aprila t t • ** Ksk j» » B* «ram: ▼ 1*A Vsega skupaj w v asn jamski ibsraki 53» P*»1*** . «e.mass preMralcrv Od t A li bo doMU sne rtrsafcs.] v varj Italiji «os; lenukik pa naj nikar pro-govosi kar na tekko doda so prav farji največji Saj to lakko sklepamo tata. da ravna k k a poema P 17t ee asi Zadosti tfdsj •Ska 4 etraaks t aeketsrm ' oov V kop fte V ••"I mkr^iHk. V OO t* W pristno naj«eč taki ljudje. Mi t BoWi M Mla ena etraaks r šjfli toliko giosev ds ene čet*-'--1 mAfP®"*. I—"-J!-!^ 'a.*. «Jten alta ea f» V risk o (DMjepn*do*> Delavska novic«. IčapekovS (Fedsrated Proza.?. ^joi Dudnilri v Kanadl _ Trideset britakih de-^tere so kansdski ielez- fCt ¿sstje rv.bili v Kanado „ poletje i obljubo, da bodo ¿ivolj zaslužka, je aadnji pritrempalo v Ottaw0 • 1IJ0 i» ministrskega predaed-^aponioe. Siromaki, ki eo bili u «mu brc* dela, ao hodili pea Torouta. Ministrski predacdnik jim jc rekel, da vlada ni od-Za, *a njihovo mizerijo, ker ai rabila v Kanado, niti jim ni itila dela. -toit stavka r kanadaki poitni slažbi. ihtava. - Splošna stavka na itdaki pošti grozi izbruhniti 14. rita, ¿e 110 bodo do tega čaaa ribne plače vsem poštnim u-¿bcnccrn. Uilušbenel zahtevajo minimum $1260 in maksi-ID $1980. Sedanje beraske letne plačo ih nameščencev v Kanadi ao gledi: piamonose $780 do SIO .poitni uredniki na žeiezni-do $1500, poštni uradni-piarnah $840 do $1500, pošt-porterji iu trausfer-agenti $780 11260. trki klobuč&rk v Los Angoloin. m Angelc«, CaL — Več ko ato t, ki itdelujejo šenake klo-j« zastavkalo tukaj za -urni delavnik v tednu. Mezda delavk znaša $10 do $16 na radarjav ubitih r februarju. Waahiogton, D. C. — Zvezni iniiki biro poročaj da jo 168 darjev izgubilo šivljenje v pre-ifomikih Združenih držav me-februarja 1024. V antraeitnih vih je bilo ubitih 40, v bituml-pa 118. tanki delavel dobili povišek. m Angele«, Cal. — Tukajšnja Rja tiskarakih delavcev je prav-izvojevala tri dolarje teden-[i poviika za svoje člane i mezda znaša $¿8.50 za no in $51.50 za močno delo na nenadoma. Da bi bili hodili a oro« Žjem v roki V sosedne dežele po plen, tega stari Slovani niso poznali. Tuje dežele eo sasedli šele tskrst, ko ad jih izpraanili prejšnji nazeljenci. 'Robotniki'. Ohioafo, Dl. - Pravkar ao bila zaključena pogajanja z gledali-ščem Guild, da sme delavski o-brsmbni svet vzeti delavako pro-dukcijo Čapekovih "Robotnikov" v milwaušku meato takoj po čika-ških predstavah. _ ..............■■ ■ Čapekovi "Rossumovi uuiver- V vsi Kaliforniji ai nihče vo-sslni robotniki" bodo vprisorjeni del, kakšen je pravsaprav Colo- John Habbarton: Skienka Narodni Urtaaavtjeae ». «prti« 1004. Podporni Jedntti Uk«ep. tv. »••«)• ItOÎ * drŽavi llliaaU. » Opuščen posel. v ogromnem milvvauškem avditoriju. v katerem je za kakih 4,000 ljudi prostora. Veliko povpraševanje po vstopnicah je aedaj za čikaško vprizar-janje Capekove melodrame, ki bo, kakor je objavljeno, v nedeljo popoldne dne 20. aprila in naelednjo sredo zvečer dne 23. aprila. Vstopnice je dobiti pri delavekem o-brambnem svetu na 166 W. Washington at. "R. U. K." je nadvae zanimiva in pretrealjlva melodrama. Ali še več je kakor to. Igra je huda obsodba moderne kepitalistično dTuž-be in grozi z revolucijo, ki naj u-tre pot novemu aooijalnemu rpdu. Stari mož Rosaum je učen anan-stvenik. ki prične okoli 1. 1932. iz-delovati umetne delavee ter jih prodajati trgoveem in tovarnarjem. TI robotniki ao v atanu pro-dueiratl več kakor človeška bitja, in kar je še vašnejše, conejo ae jih da sdržavati. Uporabljanje ro-botnikov zelo zniža izdatke za produkcijo. Seve največja zahteva po ro-botnikih je za militariztične svr-he, in zaatrkntega naatane potreba, da jih izurijo v orožju. Pride pa čas, ko uvidijo robotniki, da ao močnejši od ljudi, in do so jim ti ljudje nepotrebni. In razlegne ae klie: "Robotniki sveta, združite 1" Silni robotni-ki strmoglavijo ljudi ter ae poloste bogastva celega sveta. felSA V KAPITALISTIČNIH 40KAH KORUPTNA. (Nadaljevanja s prve strank) je doksi poštenih in zvestih vwS slu/sbnikov. ' "Ali ijpkler bo prevlado^ ae-■N» »«♦en» v ameriški politiki, MJ bo to v tej, ali oni atrankt bone imeli boljših razmer. De-»j« bila hudf) prizadeta, kd je '•dela, ds je dala viaokemu «mu uradniku veliko vaoto „rji, ki je imela kupčijo z "No, ia kaj naj rečemo o po-""Miku, ki ima, ali pričakuje, unel kupčijo s vlado, ki da J» vsoto denarja politični katera kontrolira ali ho- kontrolirati celo mašino naše IdeT "vPliv kupite pri politični mk! prav tako lahko, kakor Pr posamezniku. V zadnjem JJu «e še vedno zgražamo, v nam zdi tiato baran- £* nekaj čiato navadnega in 'OLLITTZ objavil «vo- jo platformo. . ^•daljevanje » prve strani.) *bbeka vodne pot , Velikih »a njorj». '^ndmenti k zvezni uetavi I«»rrdno nominacijo in izvo-predaednika. Raz- ZL ,n5cijativ® ^ oplošnega za zvezno vUdo. Za-^Mplošnega ljudskega gla-^ r°J~sU Proti njej ra r ««čaju dejanskega nspada. Si"* vu,nit V*Mk* aa rer»sjlako mirovne po-^pogojev vojnega n r P°godb a f-^i» u izločitev vojo, od. r koa.kriprijt, temeljito I «V, £ *rnudncSo. zračaega nMt °.boroienj4-jam- °hioJt ludi MeUono. Ur.,» r,M,<'io Uri® ozna/ru-* r,""imn,lno odpomoč ve- "»k-nii- 'T n* r<"*k drugih rvi*»«i« A**' ^ '»a veliklk premoženj, l^i P^ujo rrmadenje 'i ^t^va v nekateri a!/?*1'*' davek na čea- Nelarjj k« v p-n Opravki starih Slovaaov v mirnih Satih in obramba. Stari Slovani ao bUi poljedelci in kot taki navezani na domačo grudo. Niao ae radi premikali is krajev, kjer oo al enkrat izbrali in utrdili avoja eelišča. Pečali so se tudi z rokodelstvom in obrtjo, pa tako, da ao cele zadruge izde-Jovale eamo eno vrato blagt^ Sin je izvrševal delo po očetu In tako je oatalo rokodelstvo vedno v isti družini, v lati zadrugi. Tako torej nahajamo naselbine kovačev, ko-larjev, rešetarjev, lončarjev, po-dobarjev, ščitarjev, rudarjev itd. Izdelke ao potem vozniki in kroš-njarji razvažali in raznašali po deželi na prodaj. Po gradiščih ali višegradih ao bili najvažnejši acj-mi. Okoli teh ao naztale ačasom prekupčevolne naaelbine (podgra-djo). Tuji trgovci (goatje) ao ame-li aamo v teh podgrajah prodajati avoje blago. Domače blago ao izvažali tudi v tujino. Mali Oalič (zdaj Oalaoi) in Prejaslov sta bila kraja, kamor so prinašali iz Češkega in Ograkega arebro in konje, iz Ruzkega kadilno blago ter vozek in med na aemenj ter tu zamenjavali za zlato, obleko, vino in južno aadje, katere atvari ao prinažali Orki na trg. Stari Slovani niao bili bojažel-ni. Glavna akrb jim je bila, obraniti in ohraniti, kar ao imeli. Za obrambo tega jim je alužil grad, tidan navadno eredi močvirja ali tekoče vode, ali na parobku hri-batega kraja. Jušni Slovani so v ta namen porabljali večkrat zapuščena rimljanska taborišča. Trdnjava aamo na aebi je bila le-eena. Ae dandanea je mnogo krajev, ki ae imenujejo Gradišče, kateri avedočijo, da ao tu nekdaj nelov "posel", in ae tudi ni nihče za to poaebno brigal. On je vedno plačal v gotovini in ni nikdar godrnjal radi oene — kaj ae hoče še več T Colonel je bil najprijaanejšl človek, imel pa je, kakor val marljivi ljudje, avoje ekaljene čaae, in tak čas je bil tudi, ko je bil v celi vrsti tekmovalnih dirk stavil vse svoje premošenje na svojo rjavo kobilo "Tipsy" in — iz-gubil. v Ljudje zo najpriarčneje aoču-stvovali z njim, in ko ae je nekega dne zopet pokasal v krčmi, nI bilo klicanja na pijačo ne konca ne kraja. On pa je odklonil oaorno vae take dokaze prijateljstva, je nagloma zapustil pivnico, sajahal konja in odgalopiral kakor nor. Jahanje velja splošno u jako zdravo teleano vajo in brza ježa baje nenavadno dobrotno vpliva na slabo voljo. Ako pa ae človek uda tej izborni vaji tako oeloma, da se nikdar ne ustavi, da bi nagovoril znanca, tedaj je popolnoma naravno, da ae mu ljudjo čudijo. Colonel je bil v vseh krajih, ako-zi katere jo jeadil, dobro znan, in kjer niao Videli nikogar, ki bi bil pred njim jahal, ao športniki kmalu etivili vieoke vaote, da jo jo pred kom pobrioal. Ako ae natanko vzame, niao i-meli prav, in vendar ao dobili atave, kajti prodno je preteklo pol ure, je prikajfl mož i gorečim uradnim obrazom po liti eo-ati, ustavil konja pfod najsnaipe-nitejšo krčmo vaake naaelbine in vprašal, če je šel Colonel tod mimo. Da je hrtbri Colonel vedel, da *je preganjan in od koga, bi atalo za šivljenje preganjalca kako ela bo, kajti ta ni bil nihče drugi ne go komtabler njegovega okraja, in na konstablerje in vae policij ske uradnike je imel Colonel traj nojezo. Colonel je galopiral po poštni ceatl naprej: naenkrat pa je aavil oatro od nje v atran in potianil svojega konja skoal grmovje, kon-stabler pa je dirjal naprej. riZdaj ae je aačul glas iz gostega leaovjat "Kaj jet" " Počel/' je odvrnil Colonel. "Saj Je še čac," je odgovoril glas, in dolg, bradat fantin ae je pokasal ia gošče. "Od ainoči nimamo poširka več in v kolibi ni niti mornarskega prepočenca niti za žlico moko. Ali vae je atara mrka pustila na eediluf" je pristavil in gladil Tipe? s aaupnoatjo starega znanca po amrčku. "Da," Jo rekel Colonel i žalostnim glasom, "pri voeh dirkah aem izgubil. Ali ao val tut" "Seveda, Kae pojdite z mano." Mož je šel naprej, Colonel in Tipey sa njim in kmalu ao doapeli do male koče ia hlodov, pred katero ao aedele tri eumljive postavo, ki »o Colonela pričakovalno gledale. "Mac vam bo vae dopepredal," je rekel ta, "jas pa privežem medtem konja." Ko ae je Colonel Sea nekaj minut vrnil, oo imeli val štirje aože in pištole pri aebi, io Mae jim je delil krinke, napravljena iz precej umazane vroče aa moko. "Kaj je že šasf" Je vprašal Colonel. "Rajši eno uro čakati, aago za Uvalal« Av« »eriagfaM, iti. iOLNIŽKI OOIMCi OSREDNJI OKROSJKt BU. MITJO Se. Uvaš VZHODNO OKROtJK. Iu 100, Mm, Ita, Pa. J*k« Cruatj. teaat r««*«r a**. cw~Uad. o» ZAPADNO OKROŽJE t Amn ft«Ur, b.i 104, Graaa, Kaos., m 1«i«»M«A Ažsa Mar«, Baa t M. Raki, Mlaa^ aa aavaraaapaA Mika tagal, MU S. Wta«keaiar St., Marray, Utak. Nadsorni odbori v Fraak Zatta, pradaadalk, SSSS W. Mik St.. Ckisaaa, III., Fraak Smarah. MIT Praaaar Ava.. Clavalaad, O., WIIIUm Slttar, S404 St. Clale Su Clavalaad» Okla. Zdniiitvoai odbori Pradsadalht Pvaak Alai, SI M Sa. Craw«avd Ava^ Cklsafa, lil. Jaška Ovaa, SSSS W. Mtb Su CMaafa. III. Jas. Slrak. M04 Ortaa Ct., Clavalaad, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI De. P. J. Kara. SSSS Si. Clale Av., CUvalaaš, O. POKORI ■Karaaosašsaaa a «I. adkaratbi. U Mlaja v flavaaai araOa, •a rril Sakalai VSA PISMA, M aa aaaaiaia aa aaale al. peadsadalka se aaalaval PradaadattHra S. N. P. JH SMT-M Sa. Lawadala Ava., Cklaaga. III. VSE EADEVE BOLNIŠKI PODPORE SI NASLOVEi RalaUba laf aUtva S. N. P. J., SM7-M Sa. Uwadala Ava^ Cklaaga, III. DENARNI POSIUATVI IN STVARI, kl sa llšaja al. Isvvlaaalaefa adUra la Jadaata vaMa aa aaslavai TajaUtv« S. N. P. J., S0I7 S0 Sa. U«a-4aU Ava« Ckl«a«a. IU. . VSI ZADSVI V ZVIZ1 S BLAGAJNIŠKIMI POSU aa aaAUjtja aa aaalavi Bla«ajalitva S. N. P. J., SMT-M Sa. Lavadala Ava« CUsaga, III. Vae artteška glada aaalavaaja v gl. levrlavalaam adkara ae aaj »atlljaja Fraak Zallaa, pvadaadalka aadaara««a adkara. Itfav aaalav ja sfaeaj. Val prialvt aa «I. paratal adaak aa aaj paAUjaJo aa aaalavi Jaka Uadar-wooJ. 407 w. Haf Si« SpHMfMd. "I. Val iepiet la dmgl aplal* aasaaaBa, a«U»l, aarašalaa la aplak vsa ka» t v avaal a «laallaai iadaala, aaj aa oelUja aa aaalavi "Preavala", MS 7 40 i .. j ' fl^^^P^PR^fH . "Jaa miaUm tudi," je od\-rnU to. "Poctopali bomo, kakor ved-no: jaa jo (pošto) uatavim. Log-roller vaame kočijaia aaae, Cranka sprejme plen, Mac in Per-kina pa ae poatavita na deano in levo voaa. In — neljubo mi je, to- __ da a oalrom na to, da ae nahaja-1 GLAVNI ŠTANi SOS7-m sa LAWNDALI AVIH CHICAGO, ILLINOIS, mo prav sedaj v poaebno žaloat- ■ , - ,, nem položaju, mislim, da bomo lavršovalni odbori morali tudi dame obdavčiti, ako so . , , UPPRAVNI ODSIKi kakšne v vosu Kai menite t" a Vlaaaat Calakar, »aipeaSaMaik Aa4raw VklrUk. R. F. D. T. • I > I • , j ! iT* " f1' M.Hkaw Tvrk, ujatk balaitk*«a MMIka "Se ml tud» tako sdl," je rekel Navak. «I. kta.aiaik Jaka v*«ri«k, .rW.IV «U.U. Jaša ZavarSalk. Logroller s smehom, čigsr rcia- »U,IU nje ae je zdelo, da ae je nekoliko ! .... POROTNI ODSEKi neslo. "Kaj jim koriatljo šenake ¡«ka TarOaljj Baa SS. Haadar~avUU. Pa« Jaka Gaešok. 414 W. Hay Su, pravice, ako pa nimajo nikoli priložnosti, da bi jih iarabilc T Izpo. sodimo ai njihove denarne mošnje ln pokašemo jim vso doktrino v novi luči l" "Ženske so hinavake," je dajal Cranka, "zmožne ao, da porinejo človeku bož v trebuh, kadar jih odpužčaaja proal." "Ce ae jih Bojiž," jo rekel Per-kina, "se lahko obraeš ia pome-teš našo kočo." "To me apominja na izrek Iz biblije," je menil Logroller, imenovan "ta pobožoi"} toda Colo-ael mu je naglo odreMl besedo. "Pridite, pridite," je vzkliknil, "ia bc mečite religije íb poslov v ob koš — to dvoje spada tako malo akup kakor — Hola I Še ališim, kako sari Black a bičem poka. VMk za avoj grm, uraol In kadar u žvižgam — akočitel" Val ao ac skrili ob poti. Poštna kočija jo prihajala v oatrem diru ¡ potniki ao ao pogovarjali ln amé jali, in atari Black , na krsi kier ie stsl grad ni,««j ***** Perkins." Staro dsms ss J« silno tresla,1 grobih berv skrbno izogibal. Po- bil poraščen ao postavili okoli še "Ne delaj ročunov brez krč privzdignila noličje in isksla de j tem ai Je kupil nov klobuk, nova Doarbnr at oIim* Zidati grad eo mo »orjo," je pripomnil drugi in ai nernieo. i olonel Ji Je pogledel v čevlje, si porezal nohte, in, kar «H nomairati val stsnovsld Ke pritrjeval krioko pod klobukov!- obraz, zaloputoll kočijo, eedel na je bilo najbolj čudno od vaega, Z* m.iaiem kateri so varovali in ml krojit "če bi Jik bilo pa pre peato kolesa ia atrmel predse odklonil vsa vsbils ns pijsčo vlju- ni bilo trebs iti ns veš m bm, ef Kaj "Ničt" Je poizvedovcl potihem dno toda odločno So K al ar Js pretila vojna ao "Tiho, Crankal'; mu Je segel Perkina c obrezom srčnega M-j Ko Je Colonel stal na vratih ti-nn.ili kliesrii meč okror po deže- Colonel v besedo. "Kdor se pusti čut jo. ate gostilne, ijred katero ae Je po- tt i?klioali aa boi Orožni moije pUžiti, ne more niš pametnega iz "Ne — de —" je odvrnil Co šte navadoo uatavljaU, ao videli. 1 m rhralf okrot svojih starešin, vrftiti. Ker po eedi danee atari IomI kakor v sanjah "To ee keko se je gori omenjeni kopatc-I!« Kili noveliniki vojvode Blaek na koalo, ki pride smerom pravi, rszvežite jik In puatite, de bler dotaknil njegove rame. Val ! Ve^li .kozi ooadeve so točao, mislim, do oe lahko odpre ae peljejo naprej," je prietavl! io list», ki so stavili, da hoče Oolo- LkSui a kudiml meje ne golih vlmo " poekočil ne noge. 'Meni je m Bel komu ateAl, so MktevaU la- HImL .11 ra.tavili in aradove' Zabili m brž vrata koče, ia šti tem. da pridem brž do koše." plašilo etave; toda aajbližje ato. aonraviUia utrdili ^ k*r'kšh r ***** H iim> * * «r- « ko je kOMtabler neošla lim ie bilo mlat, (bet, reda do blizu eeeto ia potem vzpo movje ia paatil ovoje trobente rekel i meš aullei lok s »tru *dno s njo m prej* Po pol ura"» «amo v njihovem Mčudeaj« Res- . "Colooel, preklieujem vse ia »uztovsnj mre. pui*ca. korakMjii »e je Perk»ae. ki je šel eroieai potniki m biU renezani hočem Javao priznati. Ko sem * a« naprej, «stavil, ei obrisal potno in ao ameli vstopiti, na kar Je eta- videl odjokati, mi je prišlo mako> čelo e srajšnim rokavom In rekel.j ri Bleek zopet prijel m vajeti a mo na miael, da apodate morda k cdoj dovolj teko mirnoatjo, kakor da bi jih mastnim egentosa, Ib eom vam o|*-4 pom otrovoM pušiea. ščJt In šlem Ogibali m ee boje bo planem ter so skušali irvsbitl oovražaika v vseh gozd. klanec sli zakribje, sU ssu "MisLm. da ijo sš r1 Mat W 1 škodovali a tem. de so ga Mpedl» daleč od koše, Coloael. ao poetaji samo odložil, da monja dil — bilo je mojo dolžnost. Sedaj Ml vam dostavimo naroČilo Iti, tolno v^vas kraja. Groeerijem, alad/llarjam In v prodajalne fteleanlne damo primeren po-poet pri valjih naro4illh. Pilite pa InfonRaelJe mi FRANK OGLAR, SMI Sapaetae Aveaae, ClavaUad. O. PRODA SJC POSZSTVO 1A akrov z . i . " Oglej va ai najprej civilni oddelek l" • ' Tako je ispregovoril učitelj s vseučilišča Sv. flimplieija, ko sva atala v visoki lopi pravoeodne palače. Kreneva na deeno stran po širokih atop-uieeh in dospeva na hodnik, v katerem ae vtsto vrata pri vratih, prav kakor nekdaj na hodnikih •amostsnskih. "Taksj me vse spominjs ssmostanal" rečem apremljevslcu. "Cemu toliko vrat t" , "Pravo si pogodil," odgovori profesor, "v aamostsnu sva. Ta oddelek pravosodne palača js izročen očetom Iz reda svetega Frančiška, ki pa imajo zavezo, da so nsm pridni in pravični sod- "Ksjt" zsčudim ss, "očetom frsnčiškanom j« izročsno vešč pravosodje T" "Cemu nsf Pravosodna paleča se js morsla «graditi. 2 njo se je dosegel dvojen nemem aletje is reda sv. Frsnčišks so dobili svoj ssmo-stsn, ne da bi bili kaj plačali; država pa svujc sodnike, nt* de bi ksj plačevala. Zopet vzor, kako ae podpirata posvotno in cerkveno oblastvo!" i "ln po kakšnih aakonih sodijo sodniki valit" "Zakonov nimamo liikakib. Nekdaj ao jih' imeli, ali dokazalo ae je, da sd val sakoni sveta izvirali od hudiča. Sodniki uašl opirajo svoje sodbe sgolj na svoje knjige, bodisi ns Hveto pisbto, bodisi ns spise blaženega Antona od Kala. Ker oboe ae jo soeebno zadnji spisi aaaio reanioo, pravične ao tudi tudi naših eednikov sOdbe//V "Na dvojimi Toda kaj je e pritožbami T Ja li prepovedan vaakeršen priabr do višjega sodni-kal" A "Nikakor ne. Zlasti so nam sodniki naši župniki. Kadar župnik neče soditi, ali kadaf nisem zadovoljen z njega sodbo, zmem ae aatečl pred sodni dvor očetov frančiškanov, kjer teče vir ne-Izkaljene pravice." V tem ava prišla do dvorane, kjer so ae obravnavale pravde. 1'lačaj liro vttopuine," opomni me ahiga,"v dvorani pa ae vedi spodobno, ksr je peter predsednik ostsrl" Plačam vatopaino fratru. ki je a velika paši-eo prežal pred vbodom. Ko eva vstopila, bila js dvorane šs prazna, samo Um zgorsj sta sedele pri dolgi hrestovi mizi očeta frsnAHkaaa, ki ata veetao prebirala knjige. Morda sta .melila, mor-ds sts se le hltaile. Dvorana ja bila podobna vallhsnski klatil aikjer ni bilo podobe, na druge dike na ateneh. Pottanemna v koti profaeoe pa miprsvl: "Ms dva UfilH sta tukaj. Tretje-ga ia patra predsednika le al. Zadnji pride pater predeednik " "Prav taka je bile pred 1000 leti," mislim FRENCH