Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de la Liberta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (caisella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačani v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 538 TRST, ČETRTEK 4. MARCA 1965, GORICA LET. XIV. l ladSko{ o manjSmah in o mladini Verski list »Družina«, ki izhaja v Ljubljani, je pred kratkim objavil intervju z ljubljanskim nadškofom msgr. Jožefom Pogačnikom. Zaradi zanimivosti in aktualnosti obravnavanih problemov ta razgovor pona-tiskujemo v celoti. »Prevzvišeni! Na tretjem zasedanju vafkan-Hega cerkvenega zbora ste govorili o narodih manjšinah. Svetovni časopisi so s poudar-0rfl poročali o vašem govoru. Nekateri listi so menda vaš govor popačili. Ali bi našim ravcem lahko kaj več povedali o tem?« imenu vseh slovenskih škofov sem na k°ivciiu povedal, da je papež Janez XXIII. dal ko>ncilu pastoralne na'oge, ne pa naloge. da znova obsoja zmote. Pridružil sem Se kardinalu Alfrioku iz Holandije, da bi Oove obisodbe tudi nič ne koristile. Za razgovor z vsemi ljudmi, Iki so dobre volje, tu cii z brezverci, je treba predvsem očitne in prepričujoče ljubezni, ki izvira iz Kristusa, ki je prišel iskat, kar je zgubljenega. Nevera mnog'h je, sem rekel, nedvomna ^aimenje časa, iz katerega se moramo po °spodovem naročilu učiti. Vendar neverni ']ls° samo na vzhodu temveč tudi na zaho- du. tri verni niso samo zahodu, temveč smo 'ludi na vzhodu! J^aša naloga ni, da smo sodniki, temveč ^Pfaševati se moramo, kaj Bog od katolikov terja v taikiih časih. Božja previdnost c°Pušča tud.i nevero z namenom, da nas te-7eyito spreobrne in ik sebi pritegne. Naše I °lžnosti v Ink:h časih so: 1. moMtev in P°'kora, h kateri nas je papež Pij XI. tak ) II etresljiivc iklical v svojih okrožnicah 2. r°cialne reforme, brez katerih se socialne n Vo ucije ne bodo ustavile, in 3. spoštova- |e pravic narodnih manjšin, o katerih je n'Sal Janez XXIII v svoji okrožnici »Mir jih 2eim,lj'‘<- Tutl' Cerlkev naj v deželah, kjer H velika posestva prostovoljno razde- c!a]Si°er 50 ka’ 'ahko zSodi' cla jih bo od-la prisiljeno. Narodne manjšine imajo .pavico do svojega razvoja, svojega jezika ' .'SVo.ie kulture, z lastnimi vrednotami pa „.al obogate večinski narod, med katerim /‘V©t intervencijo o narodnih manjšinah so s v Jitni podpisi podprli vsi jugoslovanski MCofje Cerkev je dolžna, da oznanja Kristusov auk pravice in ljubezni ter brani pravice a rodnih manjšin zoper nekrščainski nacio-a izem. žal med mnogimi malodušnimi ro-onstran naših meja narodna zavest a mi ra. Premalo se zavedajo, da je vsak, ki (Nadallcvanle na 2. strani) Demokracija naj vzbuja spoštovanje Saragat, dotedanji zunanji minister v Mo-rovi vlaidi, je bil decembra izvoljen za novega predsednika republike. Zato bi bilo potrebno imenovati novega zunanjega ministra. Toda te dozdevno tako preproste politične poteze še vse doslej ni bilo mogoče izvesti. V hipu, ko to pišemo, kaže, da se bo zadeva vendarle rešila, čeprav se je že odkrito govorilo o krizi Morove vlade. Seveda ne samo zaradi imenovanja novega zunanjega ministra, ampak zato, ker so v igri vsakovrstni interesi in intrige, ki jih jt- težko določiti in spregledati, vsaj kar javnost zadeva. Zadevi z imenovanjem novega zunanjega ministra se je pridružila še zadeva florentinskega župana. Za župana je bil nepričakovano' izvoljen socialist Lagorio, a v glavnem s komunističnimi glasovi. Tak župan pa seveda ne more veljati za župana vladne sredinske levice in tako sta vodstvi krščanskih demokrat tov in socialnih demokratov odločno zahtevali, da mora Lagorio odstopiti. Ta pa tega vse do zadnjega ni hotel storiti-, čeprav ga je k temu nagovarjal tudi tajnik socialistične stranke De Martino. Vendar pa ta ni mogel mnogo storiti, ker spadajo lokalna zadeve v prostojnost posameznih deželnih federacij socialistične stranke in je floren-linska, federacija držala z Lagoriom. Krščanski demokrati pa so odgovarjali, da dokler Lagorio ne bo odstopil, in se tamkajšnji občinski odbor ne bo ostro omejil proti komunistom, toliko časa ne bodo privolili v tako preosnovo vlade, kakor jo želijo socialisti — da bi namreč dobili v njej tri popolna ministrstva in da bi bile vključene vanjo tudi najbolj levičarske krščan-sko-demokratske struje, iki doslej' niso bile zastopane v njej. To velja predvsem za Tanianija. Toda v takem priemru zahtevajo krščansko demokratski »centristi«, da mora priti, v vlado tudi Scelba, proti kateremu pa so socialisti. Zadeva z Lagoriem je zdaj sicer rešena, toda vse to so samo nekateri glavni od za-p'et1jajev, ki ovirajo preosnovo vlade in ki bi lahko povzročili vladno krizo, če bosta prevladali pri odgovornih politikih trmoglavost in zagrizenost namesto uvidevnosti in duha sodelovan ja v prizadevanju po utrditvi demokracije v Italiji in po gospodarskem izboljšanju. Nedemokratični, diktatorski in totalitarni režimi so po svojem bistvu nesprejemljivi za demokratične ljudi. A nesimpatični postanejo tudi taki demokratični režimi, ki so samo rezultat političnih mahinacij, spletk, kupčij, izsiljevanj in potegavščin. Kako naj taka vlada še uživa ugled, v javnosti? Kako naj spoštujejo ljudje n1, pr. nekega ministra, če ise jim razkrije v takih krizah kot spletkar in samoljubnež? ; Vsak organizem ima svojo notranjo ama-, tomijo in tako ga ima tudi demokracija. Vendar pa ni potrebno javnosti razkaizova-ti samo to plat njenega organizma, kako>r bi se tudi vsak zaljubljenec naveličal, če bi mu zaročenka dan na dan razlagala samo o operaciji svojega slepiča in o »zaprtju« ali odprtju drugih svojih notranjih organov. Tudi demokracija bi morala nekaj dati na svoj ugled v javnosti in vzbujati spoštovanje. Predvsem bi morala biti bolj odločna, samozavestna in spontana'. Kadar se začne demokratičen režim spreminjati samo v mehanizem, ki je na razpolago ciničnim tehnikom oblasti v vodstvu strank, ne da bi ti še upoštevali koristi in želje naroda in vse demokratične javnosti, je to znak očitne krize, ki je tud.i trenutne »vladne preosnove« ne morejo rešiti. Umrl je predsednik Avstrije V soboto ponoči je umni tretji predsednik avstrijske republike dr. Adolf Schaerf. Star je bil 75 let in je bolehal na jetrih, nazadnje pa je pritisnila še pljučnica, ki ga je pobrala. Pokojni predsednik je bil že drugič izvoljen za državnega poglavarja. Sedanji mandat bi mu potekel šele 'leta 1969. Schaerf je pripadal socialistični stranki, bil pa je vedno zagovornik koalicije s krščanskimi socialci. Nove predsedniške volitve bodo v začetku maja. Kot kandidata prihajata v poštev sedanji kancler Klaus in dunajski župan Jonas. Vendar pa bo moralo priti prej do sporazuma med Ljudsko stranko in socialisti, drugače bo prišlo do političnih težav. Doslej je -bil predsednik republike vedno so-.cialist. Ljudska stranka pa je mela predsednika vlade. Verjetno bo tako tudi zanaprej. Kdaj pa pri nas? Avstrijski listi prinašajo obvestilo, da je prosvetno ministrstvo imenovalo posebnega načelnika na oddelku za manjšinsko šolstvo pri, koroškem deželnem svetu. Za načelnika je imenovan šolski nadzornik Rudi Vouk. Predlagali sta ga osrednji organizaciji koroških Slovencev. V pristojnost novega vodje spada vse koroško slovensko šolstvo in bo torej od n jega precej odvisen razvoj slovenskih šol naših koroških rojakov. Ko jim čestitamo k temu uspehu, se na tudi mi vprašujemo, kdaj bomo dobili Slovenci v italijanski republiki, svojega šolskega zastopnika v deželnem zboru. RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 7 marca, oib: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve Sv. Mohorja in Fortunala v Rojanu; 10.00 Poslušal, boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Morje v slovenski pesmi; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pametna deklica«, pravljica. Napisala Tončka Curk; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urdeniika Mitja Volčič in Dušan Černe. 14.30 Sedem dni v svetu. 15.00 Znani pevci: Ray Charles. 15.30 »Pozor, kdo strelja?« Kriminalka. Napisal Carlo Manzoni, prevedla Lada Mlekuž. Igra RO, režira Jože Peterlin; 18.30 Glasba s filmskih trakov; 20.30 Iz slovenske folklore: Lel ja Rehar: »'Najlepši stan je samski stan«; 21.00 Vabilo na ples. 22.10 Klasične simfonije. ♦ PONELELJEK, 8. marca, ob: 11.45 Italijanski orkestri in pevci; 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Najlepši stan je samski stan«; 17.20 Sirimo si obzorja. Napisala Mara Kalan; 18.30 Koncertisti naš’e dežele; 19.15 Plošče za vas: 21. qunz oddaja; 20.35 Gustave Charpentier: »Luiza«, epera v štirih dejanjih. ♦ TOREK, 9, marca, Ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna simfonična glasba; 19.00 Radijska univarsa: Tone Penko: Kraška flora: »Piramidasta zvončica«; 19.30 Postni, govori: Dr. Lojze Šuštar: »Lačne nasičevatd - žejne napajati«; 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi: 7. oddaja; 22.00 Slovenske novele 19. stoletja: Zofka Kveder: »Minam in Nafis«. ♦ SREDA, 10 marca, ob: .11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajaiv-cev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 18.30 Skladatelji v očeh svojih sodobnikov; 19.15 Higiena n zdravju, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Milana. ♦ ČETRTEK, lil. marca, ob: 11.45 Rimski motivi; 12.15 Pcstne legende: Marijan Vouk: »Četrti modri«; 17.20 Italijanščina po radiu; 17 35 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vn-ko Beiičšč: »Osrčenje«; 20.35 »Primer Papaleo«, eno dejanka. Napisal Einnio Flaiano, prevedla Lelja Rehar Igra RO, režira Stana Kopitar; 22.50 Sodobna italijanska glasba. ♦ PETEK, 12. marca, ob: 11.35 Radio za šo’e (za II. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Pomer.uk s poslu.šav-karni; 1725 Radio za šole (za II stopnjo ljudskih šo’); L8.30 Slovenski solisti: 19 00 Italija in južni Slovani v letiš 18484918: Miloš Vauhnik: »Giu- seppe Mazzini: Slovanska pisma«; 19.30 Postni govori: Albin Grmek: »Popotnike sprejemati«; 20.35 v_, —..ip„,.. jn -piQ. 21.00 Verski motivi v operah; 21.30 Socialne vede. ♦ SOBOTA, 13. marca, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Kulturni odmevi . dejstva in ljudje v deželi; 15.C0 »Volan«, Oddaja za avtomobiliste; 117.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine; 17.20 Drugi Vatikanski konoil. Poročila in komentarji; 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.15 Družnski obzornik; 20.45 Zbor »Tone Tomšič« w. Ljubljane, vodi Lojze Lebič; 21.000 Postne legende: Marijan Vouk: »Judež Iškarijot«; 21.35 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 7. marca, nedelja: Tomaž, Iztok 8. marca, ponedeljek: Janez, Ivica 9. marca, torek: Frančiška, Bojka 10. marca, sreda: 40 muč., Stana 11. marca, četrtek: Krištof, Heraklij 12. marca, petek: Gregor, Budin 13. marca, sobota: Kristina, Zinka Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 30 milijonov obo Revija »Mililary Review«, ki jo izdaja glavni štab ameriške vojske, poroča, da je Komunistična Kitajska organizirala in iz-vezbala okrog 30 milijonov pripadnikov ljudske milici.je, torej nekake ljudske vojske, ki jo je možno uporabiti tudi za vojaške operacije. Seveda je vprašanje, koliko je taka vojska uporabna za moderno vojskovanje. Kitajski predvsem primanjkuje modernega prometnega omrežja in prevoznih sredstev, da bi lahko tako vojaško maso pravočasno izkoristila tam, kjer bi jo potrebovala, n.pr. na meji z Vietnamom ali celo za intervencijo v Vietnamu. Skoro si ni mogoče predstavljati, kako naj bi organizirali prevoz in preskrbo takih vojaških množic; že sam problem preskrbe za tako maso bi bil nerešljiv. Oborožili pa bi jo lahko kvečjemu z lahkim avtomatičnim orožjem. Za moderno opremljeno vojsko, kot je n.pr. ameriška, z njenimi strašnimi in nadvse učinkovitimi uniče-valmmi srcustvr, bi b...e lake mase ljudi samo lahek cilj za ubijanje. Žrtve bi bile v od-kj.iem spcpar.u strašne. Druga stvar je, če bi uporabili to maso samo za g ver .vs ko vojskovanje. Toda tudi. to bi se moglo zgoditi le na domačem ozemlju, ker končno morajo tudi gverilci jesti in ime-h zagotovljeno preskrbo z najnujnejšimi potrebščinami, kot so hrana obleka, obuvalo, zdravila, orožje, municija itd. Razen tega je možno organizirati zares učinkovito gverilo samo s prostovoljci, nikakor pa ne z masami ljudi,, ki so prisiljeni, da se gredo partizane, prisiljeni ne od razmer, ampak od »povelja od zgoraj«. Med tistimi tridesetimi milijoni kitajskih miličnikov pa jih je vsekakor večina, ki bi sami od sebe nikoli ne šli v hribe in gozdove — ali če hočemo, v močvare rižnih polj —, da bi se šli partizanskega vojskovanja. Bolj sta jim pri srcu mir in udobje pod domačo streho. Da taka ljudska milicija nima velike — ali pa nobene vojaške vrednosti — se je pokazalo že večkrat prej, n.pr. v primeru naci-cističnih »Wehrmannschaften«. Uporabili so jih lahko le za lokalne akcije proti partizanom, a še to samo kot pomožne oddelke; glavno nalogo so morali prevzeti vedno oddelki vojske, policije ali SS-ovcev. Odpovedala je tudi milicija, ki, so jo organizirali, da bi ob koncu vojne branila Nemčijo. Prav klavrno se je izkazala doslej tudi Sukarnova indonezijska milicija. Sukarno se je večkrat pohvalil s svojimi mnogimi milijoni miličnikov, med katerimi je tudi mnogo deklet. V indonezijskih mestih so prirejali parade te millcije in vse je izglodalo zelo bojevito. Toda v odločilnem trenutku ni bilo iz vsega nič. Očitno je, da si Sukarno ven-dar'e ne upa s tako vojsko začeti vojne proti Malaji. Spr:čo vsega tega lahko sklepamo, da tudi, kitajska milicija ne predstavlja resne vojne nevarnosti za zunanji svet. Mao Tse Tung hoče, kot pred njim že drugi diktatorji, le zastraševati svetovno javnost z ogromnimi številkami o svoji oboroženi sili. in predvsem zato, da bi imel od tega kako politično korist. Vendar pa ni podcenjevati militarizma sedanjih kitajskih voditeljev, ker na daljši rok bi vendarle lahko postal nevaren, zlasti če bi se Mao Tse Tungu in njegovim posre- roženih Kitajcev? čilo rešiti tehnične probleme prevoza, preskrbe in zlasti industrializacije. Atomsko bombo, kot vemo, že imajo. Preteklo bo sicer še precej šaša, preden bodo imeli tudi vse drugo, kar zahteva atomska oborožitev, toda nekoč bodo imeli najbrž tudi to, ker v svojem fanatizmu in nezaupanju do sveta prej ne bodo mirovali, totalna oblast nad kitajskim narodom pa jim dovoljuje, da iztisnejo iz njega vsa potrebna sredstva za uresničevanje ciljev svoje notranje politike in oboroževanja. Nedvomno računata z možnostjo takega razvoja na Kitajskem tako Amerika kot Sovjetska zveza in se na tihem pripravljata nanj. Zelo verjetno je, da 'bi prišla Sovjetska zveza celo prej pod udar sovjetskega militarizma kot Združene države. Zato morda niso povsem zgrešene napovedi, da bo zlasti ta nevarnost prej ali, slej zbližala Ameriko in Rusijo. šibkosti svoje 30- milijonske milicije, pa se gotovo zaveda tudi kitajska vlada, ' r ostaja kljub hudim ameriškim bombardiranjem oporišč v Severnem Vietnamu v vojaškem pogledu čisto pasivna. Zadovoljuje se z retoričnimi grožnjami im demonstracijami. A tudi Severni Vietnamci si gotovo ne želijo, da bi postali1 le kitajski protektorat. 1/ladShol o manjSiiiak m o mladini (Nadaljevanje s 1. stranD zavrže narodno zavest, v nevarnosti, da zgubi tudi vero, zakaj pri obeh gre za to, kar je v človeku najglobljega. Človek 'se z Bogom najbolj iskreno pogovarja v materinskem jeziku, žal imajo naši rojaki za mejami premalo takih, ki bi jim narodno zavest budili in vžigali. Občudujem pa naše manjšine, ko s tolikim pogumom opozarjajo Oblasti svojih dežel na spolnjevar nje mednarodno sprejetih obveznosti.« »Ali bi želeli kaj posebnega povedati tisti riaši mladini, ki ceni vse, kar je tujega, premalo pa spoštuje naše verske in narodne svetinje?« »Mislim, da je vaša sodba o današnji mladini prestroga. Govorim predvsem o mladini, ki iskreno veruje. Naša mladina je zdrava in ima mnogo idealnega poleta. Zato vanjo zaupam. Spominjam, se, kako smo v ljudski šoli kmečki otroci vedno za malico menjavali kruh z delavskimi otroki. Oni so 'imeli radi našega črnega, mi pa njihovega belega. Pa nihče ni svojega zaničeval. Nekako taiko bo z mladino, ki ceni tudi tuje vrednote. Naj se nauči tujih jezikov! Kolikor jezikov kdo zna, toliko oken mu je odprtih v široki svet. A topel dom' je le eden; domovina, (katera nas duhovno hrani, in oblikuje. Res je, da je tistega romantičnega im sentimentalnega domoljubja že davno konec. Tiste nedeljsko razpoložene Slovenije, o kateri često še sanjajo naši izseljenci, ni več. A tudi domovina s kadečimi se tovarniškimi dimniki, ropotajočimi stroji in brnečimi avtomobili je vredna ljubezni. Domovina je mati... Le pišite o naših svetinjah, tudi o naši verski zgodovini. S tem boste vzgajali pristno domoljubje, ki je kakor ljubezen do rodne matere prelepa vrlina.« Konec pusta - rojstvo pomladi »RUSKA« EPIDEMIJA Po epidemiji »španske mnzMce« ob koncu Pustnega norenja in veseljačenja je na vrgli v vodo. V Gorici se je tak obred izvršil P™® svetov"e v.°j"e nas ->e obiskala leta pepelnico konec Začne se resna doba posta ’ s pevmskega mosta navzdol. Pogrebci so se "57 »azijska« letos nas pa napada »ru-?n ddT prebuTati se začne tudi narava, ki • seveda nato tolažili v krčmi pri Gyri ali ska«‘ Je dobila po ovojem prvem po. ' jMihu Maiti v začetku drevoreda. Ponekod ' Javii v Leningrad,u. Od tam se je preselila bila navada, da so »babo žagali«; med na Po ^°’ kJer Je dkuzl,la v Varšavi polo- je doslej spala. Kakor vsi prelomi v človekovem celolet-1 j ivaKor vsi preiomi v „ c,Tr ’ „ lu i vico prebivavcev; razširila se je v skandi- nem življenju in delu, tako je tud, prehod oglušujočim razbijanjem po starih ponvah £ Atlantik celo v I ;n loncih so vlekli skozi vas s slamo naga- J iz pusta v post ohranil v 'ljudskem izdočl' i in v njegovih navadah marsikaj svojskega.! čeno lutko in so jo pred vasjo prežagali ai ’ I Ameriko. » ljudske kulture, folklore, šeg in navad bolje, razcefrali. Tudi ta navada ima svojo ' po^elie^dost^liidi Rimu ^eTinikalo vedho na podeželju. Njih bistvo je za- podstat v starem verovanju o preganjanju ■ P J • ' £ , aJ ao_ Jedro je Še vedho na podeželju. i\jm uisivu je M- v j- „ rsreišnii teden v šr»l»h in uradih IS rvrUitot sidrano v nekdanjih pol verskih navadah .n udobnih duhov pred začetkom pomladi m [J ^ ,mat obredjih, m segajo se v daljna sto etja. po ^ s|ovcnskjh kra_! mo judi pri nas. Po seznamih goriškega po- i i/ i 1 n l'.Is 'ilm v v*« 'an /I I r, 1 L Take so tudi navade ob prehodu z ^ ,maou . 'n, I krajinskega zdravnika je prizadela že 15 'lega pustnega časa v resno postno dobo, m Jih, ima isti pomen sez„ganje lutk, oblečenih rir|c+r,ttfW v Cr»«{ tn,u„ se začenja s pepelnično sredo. Ta dan je / stare cunje; imenovali so jih »pehtre«. Na z dopo.dnevom iz v postu, popoldne pa je pepelnično sredo so netili tudi »pustne og-kljub resnobi še pustno maskiran; nekam nje« po gričih. narobe je zasuknjen kakor da pust še noče ! Najbolj so pa bila prizadeta »štimana« prepustiti prvenstva’ postu. | dekleta, ki so med pustom hodila po vseh Stara navada je, da se opolnoči konča plesiščih in pometala vse »barjarje«, a si pustno rajanje. Se pred vojno so na pustni niso dobile fanta. Takšne so ugledale po Vi-torek opolnoči zvonili z enim zvonom v pavskem na pepelnico zjutraj slamnatega znak, da se začne sveti postni čas. V Gorici možica, obešenega na drevo pod oknom. Pa je v’ nekdanjih Letih hodil po plesiščih in' še na drug način so si jih fantje privoščili. je v nekdanjih barjarjih stari župnik s Placute. Godcem in mehačem je ukazal še zadnji »stajariš«, nato Pa spat i*n jutri zjutraj točno vsi k pepele-nju. Tudi »župan« s Placute z avstrijsko oficirsko kapo na glavi, je hodil nekam majavo po blagoslovljeni pepel. Ko je bil ta prvi postni obred opravljan, se je mladi svet spet spomnil veselega pus'a. Pravzaprav, treba ga je bilo dostojno pokopati in krmežljavi pepelnični, poopldan je bil menda pravi čas za pol smešen, po! resen pokop. V tržaški okolici je še danes v navadi pokopavanje pusta, ki se obnavlja v modji-nih oblikah izstreljevanja v zrak kot namig na vesoljske rakete ali shranjevanja pusia v novodobne hladilnike. Pokopavanje pusta so uprizarjali vaški fantje po Vipavski dolini in Goriški okolici s slamnato lutko, ka tero so vlekli v procesiji do potoka in jo BOMBARDIRANJE SEVERNEGA VIETNAMA Zadnji teden so ameriška in južnoviet-namska letala večkrat v močnih jatah bombardirala vojaška oporišča v Severnem Vietnamu, o katerih menijo Američani, da služijo za pošiljanje preskrt>e in okrepitev gverilcem v Južni Vietnam. Glavnega teh letalskih 'napadov se je udeležilo okrog 150 letal, iki so odvrgla skupno 200 ton bomb. Pri enem teh napadov so izgubili Američani 6 letal, kar dokazuje, da severnovietnam-s>ka letalska obramba ni tako šibka. Po priznanju samega sevemovietnamske-ga tiska civilno prebivavstvo doslej ni imelo večjih izgub, ipo čemer se da siklepati, da bombardirajo j\meričani in Sovernovietnam-ci res samo vojaške cilje. Mednarodni komunistični tisk itrdi, da so ti napadi »dejanja odkritega mednarodnega banditizma«. Toda tako zmerjanje seveda ne bo zavr'o niti napadov niti prineslo rešitve. Pot do rešitve je samo ena: pogajanja s poštenimi nameni in predhodna ustavitev sovražnosti, s čimer pa bi morali seveda začeti gve rilci, ker so oni v ofenzivi. Druga možnost je samo nadaljevanje bojev do končne odločitve z orožjem. To pa lahko privede tudi do velilke vojne v Aziji in morda na vsem svetu. Njim v posmeh so vlekli na pepelnico ploh mimo njihovih hiš, kar naj bi pomenilo, da je prišel k hiši namesto ženina kos lesa. Takšne so bile navade, ki so se odvijale in končavale na prvi dan posta. Prešerno veseljačenje se je umikalo kislim obračunom, pa tudi resnim občutkom, da je s pomladjo nastopil zopet čas dela in obnove v človeku in v naravi. odstotkov meščanov. K sreči ni tako huda, kot »španska« in »azijska«; poneha že v nekaj dneh. Zdravniki 'priporočajo, naj od »ruske« influence napadeni uživajo dosti pomarančnega in limonovega soka, ki vsebuje vitamine C. MEDNARODNI KONGRES ZA SOCIALNO PSIHIATRIJO Tak kongres je bil pred nekaj tedni v Londonu. Udeležba iz Italije je štela nad 40 strokovnjakov in profesorjev, ki, so tudi predložili 25 znanstvenih poročil. Psihiatrična klinika univerze v Milanu je poročala o samomorih med mladinci,, ki zapuščajo kmečko delo in se preselijo v industrijske kraje, kjer se pa ne morejo prilagoditi novim razmeram. Poročevalec je poudaril, da bi v tem oziru potrebovali posebno pažnjo južnjaki, ki se iz južne Italije selijo na sever. Nobelova nagrada in ženske Nobelove nagrade imajo svoj začetek, Američanka Pearl S. Buck za svoj kitajski kot marsikatera zgodovinska prelomnica, 1 roman »Dobra zemlja«. Po dolgem času je v priprosti stvari — v časopisnem oglasu, letos zopet ena ženska prejela Nobelovo na-Proti koncu prejšnjega stoletja je iskal grado. Ta je Dorothy Hodkin, profesorica švedski inženir Alfred Bernhard Nobel pre- j kemije na Oxfordski univerzi, ki ’ je pri-ko časopisnih oglasov sposobno tajnico za j borila v znanstvenem svetu ug'ed s prou-svoja podjetja. Oglasila se je grofica Berta ' čevanjem zgradnje molekul. Kinsky, inteligentna ženska, Iki je postala I svetovnoznana pod zakonskim imenom j — Berta von Suttner. Imela je velik vpliv na i VOZITE PREVIDNO! inženirja Nobela, izumitelja dinamita. Na . njen nasvet se je odločil, da je vse svoje ^ ms rs vo za promet in javna dela pri-velikansko premoženje volil za ustanovitev Pra. Ja P056, ne popravke k cestnemu za-Nobelovih nagrad, za svetovni mir in za ■ .°ni u z na'menom- da se vcepi vsem av-kultumi razvoj človeštva. I tatom zavest previdne vožnje. Najvažnej- , . , . , . . . . v. v sa sprememba se tiče odvzema šoferske Zenska je botrovala tej visoko oWecan- dovoliinice. Doslej je vdjalo ii0j da sg žfnJkn a"°V1 • na izr^e prvih je bila prav ukine vozno dovoljenje po treh hudiih pre-ženska, in sicer Berta von Suttner, ka ie1 p bila odlikovana z mirovno nagrado leta popkih prometnega zakonika. Odslej pa se ione Mn 'i ii cc • bodo ukinile dovolilnice že po dveh takih 1905. Napisala je 'knjigo »Die Waffen me- omotri,nkih d,er«, Dol z orožjem, ki je rodila velikan- prnJj)n,, ,k; , ,. ska mednarodna gibanja za svetovni mir. s >„ x ? bt' J1'1, bl se ne i , , _ , ,, VT sme e izdajati soferske izkaznice mladolet- Suttnerjeva je odprla vrsto zenskih No- \ nikom. belovih nagrajenk. Za njo sta bili odliko vani še dve odlični pobornici za svetovni mir; ti sta Američanki Jane Adidams in Emily Greene BaflchL Za medicino je doslej prejela Nobelovo nagrado samo ena ženska, in sicer biokemičarka Gerth Coper. Najbolj znana No(belova odljikovanka jel Marija Curie, ki je odkrila radij. Osem let pozneje, to je 1911, so jo drugič odlikovali. Najvišje znanstveno priznanje si je zdaj zaslužila z raziskovan j i v kemiji. Iz te vede je dobila odlikovanje samo še ena ženska, in sicer njena hčerka Irena JoHot Curie. Med nositeljicami Nobelovih nagrad je pa največ pisateljic: SeLma Lagerlof, Sigrid. Undset, Grazia Deledda, Gabriela Mistral in UMRLI SO Na Vrhu v beneški Sloveniji so pokopali znanega gostilničarja, 73-letmega Avguština Devetaka. Dinžnii izražamo naše sožalje. V soboto je umrla gospa Alojzija Drnovšek vel. Klun iz Rojana Vernielis. Letos 9. junija bi bila dopolnila 101 leto. Doma pa je bila iz Jazem pri Zagorju ob Savi. Domačim in sorodnikom naše sožalje. V nedeljo dopoldne se je pri Fernetičih, na poti domov smrtno ponesrečil z avtomobilom g, Dju-ro r ’ " Sc»a"c. Star ie bil šele 33 let. Čeprav iz južnih krajev, je govoril slovensko kot vsak domačin. Zapustil je ženo Slovenko in dva otroka. Naše isikreno sožalje hudo prizadeti družini, PISMO DUHOVNIKOV NAŠIM DRUŽINAM Slovenski duhovniki na Tržaškem in Goriškem so poslali v teh dneh skupno pismo vsem našim družinam; svoje rojake obveščajo o zgodovinskem 7. mareu, ko se začne služba božja v materinskem jeziku. Dobrohotno pismo objavljamo tudi v našem listu z željo, da bi po zgledu sv. Cirila in Metoda spremenjena služba božja še bolj družila in trajno vezala vse Slovence dobre volje! (Uredništvo) Spoštovani rojaki! Dovolite, da se slovenski duhovniki na Tržaškem in Goriškem obračamo na Vas s posebnim pismom, ki vas želi opozoriti na izredno važen dogodek v zgodovini našega-naroda, posebno še tukaj na Primorskem. Dočakali smo namreč čas, ko je poleg drugih živih jezikov tudi naš dragi materin jezik povzdignjen na oltar: s 7. marcem postane tudi pri nas za Slovence uraden bogoslužni jezik slovenščina. Tako je sveta Cerkev po dolgih 1000 letih v celoti sprejela najbolj naravno in uspešno jezikovno načelo, ki sta ga razglašala slovanska apostola sv. Ciril in Metod: pred Bogom1 so vsi jeziki enaki in vsak narod naj v svojem jeziku Boga časti. Mnogi naši rojaki so še v bližnji preteklo sti za svoj jezik morali mnogo trpeti. Posebno oni in z njimi vsi primorski Slovenci se moramo zato bogoslužja v domačem jeziku resnično vzveseliti. Če je v nas le količkaj narodnega čutenja, ne smemo dopustiti, da bi tako velika kulturna pridobitev šla mimo nas brez odmeva. Toda stvar ima še globlji pomen. Končno moramo vsi priznati, da je človek ustvarjen za neki višji cilj: napredovati mora v dobrem, posebno v medsebojni ljubezni, slednjič pa doseči trajno srečo. K temu pa nam kristjanom najbolj pomaga, če radi zahajamo k nedeljski maši in če potem skušamo iz nje tudi živeti. In bogoslužna obnova, ki sto pi v veljavo 7. marca, ima prav ta namen : približati nam hoče sv. mašo in nas tako duhovno obogatiti in osrečiti za čas in večnost. Zato s posebno ljubeznijo vabimo zlasti tiste naše rojake, ki so se zaradi posebnih razmer in krivic verskemu življenju odtujili : poskusite se znova približati Cerkvi, Kristu su, Bogu. Videli boste: ne bo Vam žal. Zdaj je čas. Ne zamudite najbolj ugodne prilike. Slovenska maša je namenjena v prvi vrsti Vam. Dragi rojaki, očetje, matere, fantje, dekleta in otroci: V nedeljo 7. marca in potem vse nedelje in praznike — na svidenje pri slovenski maši! V upanju, da nas boste prav razumeli, Vas toplo pozdravljajo Vaši slovenski duhovniki na Tržaškem in Goriškem. Trst — Gorica, 25. februarja 1965 ROJAN Opozarjamo vse vernike naše fare, da se bo opravila v nedeljo ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi po novih liturgičnih odredbah. Gotovi deli mašnega opravila se bodo molili v slovenskem jeziku. ;n sicer skupno vsi verniki. Vabimo vse slovenske farane, da se v polnem številu udeležijo bogoslužja v materinem jeziku. Nabrežina: PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V ponedeljek, 1. -t. m., je bila prva redna seja novega občinskega sveta. Župan Legiša je sporočil, da je porazdelil resorje posameznim odbornikom. Porazdelitev je na slednja: župan je prevzel resor za osebje in vodstvo matičnega in anagrafskega urada; podžupan Corberi resor za finance in knjigovodstvo; odbornik Terčon resor za kmetijstvo, jusarske zadeve in bogoslužje; odbornik Fabris: javna dela; odbornik Ban-dini: turizem in šport; odbornik Clo-n: zdravstvo in higiena; odbornik Colomban: šolstvo. V tej zvezi je župan poudaril naloge in dolžnosti, ki po zakonu pritičejo županu, in sicer da koordinira in nadzoruje delovanje posameznih resorjev ter da je odgovoren za poslovanje uprave. Župan je nato sporočil, da je ob 20-letni-ci nasilne smrti znanega italijanskega tržaškega protifašističnega bojevnika Eugenia Curiela poslal posebno brzojavko v Padovo, kjer so v nedeljo počastili spomin njegove smrti. Po kratkih besedah svetovalca Vi-sintina je občinski svet na županov predlog počastil žrtev fašističnega nasilja z enominutnim molkom. Svet je zatem prav tako na županov predlog sklenil slovesno prosla viti 20-letnico rezistence. Program proslave bo določen v kratkem. V imenu občinskega odbora je župan še predlagal svetu v odobritev reso’ucijo, ki obravnava vprašanje ladjedelnice Sv. Marka v Trstu. Svet se pridružuje protestom proti nameravani ukinitvi ladjedelnice in poziva vlado, naj posreduje, da se namera ne uresniči. Resolucijo je svet odobri! soglasno. Po krajši razpravi je občinski svet skl e nil naprositi Zavod za razvoj šolskih zgradb (ISES), naj prevzame gradnjo novih otroških vrtcev v Devinu in Šem-polaju in nove srednje šole v Sesljanu. V tej zvezi je svetovale Marušič opozoril na potrebo, da se zgradi nova šola tudi v Slivnem. Zupan je odgovoril, da bo vprašanje prišlo na dnevni red, na eni prihodnjih sej. Na koncu je svet odobril preliminarno pogodbo med občino in gospo Cic'itiro iz Trsta, po kateri bo občina postala lastnica precejšnjega zemljišča v devinskem portiču. Dolina: Z OBČINSKE SEJE Dolinski občinski svet se je v četrtek prejšnjega tedna sestal na izredi seji in obravnaval celo vrsto vprašanj, ki so pravzaprav redne uprave. Izjemo je morda predstavljala le resolucija o vprašanju tržaške !a-j djedelnice Sv. Marka, kateri grozi nevar-: nost, da bo ukinjena. Občinski svet se je i v imenu prebivalstva dolinske občine pri-i družil protestom drug:h ustanov, združenj in sindikatov ter pozval pristojna oblastva, naj posredujejo, da bo ladjedelnica mog'a nadaljevati s svojim delom. V razpravo je prišlo tudi vprašanje prevajalca, ki ga je občinska uprava nastavila glede na dejstvo, da v tej mandatni, dobi nekateri svetovalci ne znajo slovenski, ki je jezik večine članov občinskega sveta. Pristojni prefekturni odbor pa noče odobriti izdatka za tolmača, češ da lahko to delo opravlja občinski -tajnik. Svet je sklenil vztrajati pri svojem stališču, ker je znano, da je občinski -tajnik hkrati zapisnikar in je zato nemogoče od, njega zahtevati, naj bo tudi prevajalec. Svet je sklenil prirediti proslavo 20-letni-ce rezistence in nakazati- prispevek organi- : zatorjem letošnje pustne prireditve v Bolj uncu. V tej zvezi so svetovalci Slov. skup- j nosti opozorili odbor, naj podobne prispevke nakaže tudi za druge prireditve. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali oh nenadni izgubi našega nepozabnega moža, očeta in svaka Antona Cerkvenika Teplo se zahvaljujemo ravnateljstvu, profesorske- I atu zboru, kolegom in dijakom trgovskega zavoda v Trstu, cerkvenim pevcem darovalcem vencev in 1 cvetja ter vsem, ki so na kateri ko.i način počastili njegov spomin. Žalujoč družini CERKVENIK in SIMČIČ Trst 4, marca 1965. Špeter: ! ; SNEG IN POPLAVE Kar so -stari, ljudje napovedovali, -to se je ■ uresničilo -tudi letos, namreč, če februar ne -pripelje zime, jo pa marec kar pahne v deželo. Predzadnji dan pusta je -pritisnilo slabo vreme. V višjih krajih -sneži že tri dni in prav pošteno. Ljudje se boje snežnih p-lar zov. Ceste so bile v torek že tako zasnežene, da se je ponekod, us-tavil avtobusni promet, kot 'na primer proti Podbonescu. Nekatere gorske vasi so pa kar odrezane od dolin. Matajur je pokriit 7. več kot on mo- * ter d,ebe'o snežno odejo. V dolinah so pa pritoki Nadiže narastli j in presto-piili bregove. Malina in hudournik Grivo so že -poplavili precej na široko njive in polja. Zda-j se vidi, da v-sa zasilna uravnava hudournikov -nič ne pomaga. Deželna i vlada bo morala -prav tej zadevi po-svetiti največjo pažnjo, ker nam vode odplakujejo še tisto malo rodovitne .zemlje, kar je imamo. i | Brdo: J ; VODA IN CESTE V naši občini je postala vas Zavrh že na široko znana po svoji-h podzemeljskih kra-ški-h jamah. Zato -menda so imenu Vi-lla-rova dodali še priimek »de'le grotte«. Zavrh bi pa moral že več let sloveti še po -neki drugi kraški. -posebnosti i-n to je — po pomanjkanju vode, Še bolj čudno je to, da ' morajo vaščani, -plačevati prispevek za vodovod, katerega pa nikjer ni, oziroma vsaj vode ne. že tri leta morajo hoditi naše ženske tudi po -pitno vodo pol ure -daleč k starim studencem. Kaj pomeni taka hoja -po ozkih i-n zaledenelih -stezah s škafom na glavi si pač lahko mislite. Kolikokrat je že -kateri spodrsnilo in je zletela -posoda z v o- 1 do po strmini. Gorje -pa če bi izbruhnil' zdaj še ka-k požar. S čim bi ga gasili? Zadnji čas je torej, da se občina -zavzame za urejeno napeljavo vode v vas. Poleg vode nam manjkajo tu-di dobre ceste. Po spodnjih vaseh v dolu so še nokarrt v redu. Pot iz -doline do središča občine pa je že hudo potrebna popravil. Potrebne bi jo bilo razširiti, presekati nevarne ovinke in jo bitumirati. Sliši se, da so oblasti že dovolile 20 milijonov kredi-ta za popravo-Vendar teh milijonov še od nikoder ni. ŽIVAHNA OBČINSKA SEJA V petek zvečer so občinski svetovavci dolgo — do ipol dveh zjutraj — in prav živahno sejali. Poleirmiika se je vnela, ko je liberalni zastopnik Majo vprašal župana, kje je vzrdk, da gradbeno podjetje Pierobon ni dobilo občinskega dovoljenja za stavbo v ulici della Bona in podjetje Franzot v ulici Faiti, Demokristjan Terenzio je še bolj o-stro nastopil. Dejal je, da je županovo zavlačevanje nedopustno, zlasti zdaj ob stav-binski Ikrizi, ko je več kot 12 odstotkov stavbinskih delavcev brezposelnih. Zgradba v ulici Bona je preračunana na 900 milijo nov lir; od teh bi delavci zaslužili okrog 500 milijonov in brezposelnost bi se zmanjšala. Socialist Zuliani je dodal, da gotova 'Podjetja hitro pridejo do stavbnih dovoljenj, druga pa ne. Pritisnil je še zgovorni komunistični svetovavec Battello in ozračje je postaj a'o vedno bolj vroče. Župan je odgovarjal, da bi se dela za prvo stavbo tako imela začeti šele leta 1967 in da torej ni nikake si? e, podjetju Franzot, ki bo zgradilo tri poslopja s šestimi nad.-stropji v znesku 400 milijonov lir, pa je že bilo izdano zadevno dovoljenje. Interpelan-ti z odgovorom niso bili zadovoljni. Nasprotovanje županu je prišlo do izraza pri načelniku demokristjanske skupine odvetniku Culofcu, ki je tudi. zapusiitl sejo, češ da župan 'ne sprejema njegovih predlogov. Kljub pozni uri je občinski svet prešel na Volitve svetovavcev v odbor Šolskega patronata, v katerega je izvoljen tudi prof. Bratina; v davčne prizivne odbore in v vod stvo zavoda Dante Alighieri. VOLILNI UVOD Pokrajinska tajništva skoro vseh strank na Goriškem se že zbirajo na seje za pretres bodočih upravnih volitev. Po mnenju večine 'bodo volivci poklicani k žaram 20. junija. Dokončni datum pa še ni določen Kljub negotovosti smo pa že imeli v mestu prvo volilno zborovanje. V kino dvora ni Verdi je govoril v nedeljo dopoldne komunistični poslanec Ingrao. Ne prav številni poslušavci so sledili njegovim izvajanjem o krizi gospodarske politike leveg.i cenitra in o potrebi preusmeritve naše zunanje politike. Komunistični politik je ob favn aval, seveda s stališča svoje stranke, splošno zanimiva vprašanja, toda misli je odeval v skoro nerazumljive oblike, kakor je pač danes navada pri poklicnih politikih, ki tako zapleteno »pojasnjuje« politični vprašanja, da ostanejo večini nejasna. Sovodnje: VENDAR NEKAJ Gozdarsko nadzorstvo goriške pokrajine je poslalo kmetijskemu ministrstvu v Rim. predloge za bonifikacijo v goriški pokrajini v znesku 471 milijonov lir. V predlogu za izboljšanje ozemlja je vključeno tudi okrožje ob spodnjem teku Vipave, ki obsega zemljo v Zagraju, Gabri jah in Sovodnjah. Ozemlje, ki pride v poštev za melioracije obsega 50 kvadratnih kilometrov. Stroški za ta dela so preračunani na 50 milijonov lir in država naj bi po predlogu prispevala 90 odstotkov. Predvideno je pogozdovanje gorskih pobočij pod Vrhom in ureditev rečne struge. V pogozdenem pasu bodo izpeljane tudi steze za pešce in obrambni zidi-či, da se ne bo zemlja posipala. Posebni zneski, vedno le po predlogu, bodo določe-n1 tudi za izboljšanje cest, električnih napeljav in pašnikov. / NEUREJENA KANALIZACIJA V časopisih beremo, da se mestni odbornik za javna dela zopet udeležuje sestankov s prebivavci raznih mestnih četrti, kjer obravnavajo krajevne zadeve in potrebe. Take vrste pogovori z meščani iz oči v oči so vsekakor potrebni in koristni, ne glede na bližnje občinske volitve. Eden takih razgovorov je bil prejšnji teden v Straži-cah. Potrebno pa bi bilo, da bi si občinski odborniki včasih tudi sami ogledali stanje in potrebe na kraju samem. Tako na primer se pritožujejo prebivavci z Livade, ki uporabljajo ulico Palladio pod uršulinskim zidom. Cesta je asfaltirana, pločniki so skoraj vzorno urejeni, a kaj pomaga, ko pa dere ob vsakem deževju kar potok vode po cestišču, 'ker so menda povodniki in odtoki zamašeni. Ko dirjajo mimo avtomobili, oškropijo pešce do kolen kljub lepim pločnikom. Isto se dogaja tudi številnim šolarkam, ki hodijo v uršulinski zavod,. Lepa cesta, a urejena kot potočna struga. Oslavje: VOJNI OSTANKI Malo manjka, da bo minilo pol stoletja od prve svetovne vojne, a še vedno se kažejo njene posledice. Od Kalvarije, preko Oslavja do Sabotina, koder so se vijugah avstrijski, in italijanski strelski jarki, se še vedno najdejo izstrelki in murni ci j a, ki ogražajo življenje ljudi. Prejšnji teden so zopet našli nad Oslavjem blizu hiše posestnika Karla Drufovkc kar deset cevi, polnih ekrazita, kakršne so rabi M v vojni za razstreljevanje žičnih ovir. Posestnik je kopal zemljo za nove trte in še sreča, da ni udaril s krampom po nevarnih ceveh. Prav taiko so našli ljudje v gmajni na Kalvariji na podgorskem pobočju stare avstrijske granate, ki se niso razpočile. Te dni tnd.i vidimo po zidovih lepake, ki opozarjajo na nevarnost nerazpočeni-h izstrelkov. Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi varnostna cb'ast poslala na ogrožene kraje strokovnjake z Geigerjevimi aparati, da bi izsledili in razstrelili nevarne vojne ostanke? SESTANEK STARŠEV V nedeljo dopoldne so se zbrali k sestanku starši dijakov in dijakinj slovenskih vi šjih srednjih šob Udeležba je bila kar lepa in je dokazala zanimanje družin za šolo. Ravnatelj Rožič je v uvodnem nagovoru, orisal učno in pedagoško stanje na teh šolah, ki vzbuja glede večine dijakov unanje na pozitivne uspehe. Omenil je tudi, da bo , prihodnjim šolskim letom odprta slovel ska srednja šola trgovskega značaja. Nadalje je ravnatelj opozoril navzoče, da se pripravlja ob 20. obletnici slovenskih srednjih šo' v Gorici jubilejna izdaja šol skih Izvestij, ki bo izšla proti koncu maja. Dobro bi bilo, da bi to prizadevanje podprle vse naše ustanove im slovenska javnost. Ko so se starši seznanili z novimi pobudami v našem šolstvu, so 'se zvrsti1! pri posameznih predmetnih profesorjih, ki so jim dajali pojasnila o učnih uspehih im vzgojnem napredku njihovih sinov ali hčera. Roditeljski sestanek je imel prav dober uspeh. KAJ BO S KONZORCIJEM? Kmetijski konzorcij v Gorici je zaprt in nad 60 nastavljencev je dobilo odpoved. S tem v zvezi se po Gorici marsikaj šušlja, zlasti zato, ke,r ni oblast še ničesar sporočila. Pravijo, da znaša primanjkljaj okoli 200 milijonov tir. Nam se zdi ta številka pretirano visoka, saj je moral nadzorni odbor vsako leto pregledati račune in kontrolirati. Preko noči ne nastane tak primankljaj. Najbrž je delovanje marsikogar bilo v nesoglasju s kazenskim zakonikom. Govore o velikih nakupih vina izven province, čemu so bili ti nakupi? Ali zato, da bi goriški vinogradniki lažje prodajali svoje vino? Govorijo o nakupu 80, 100 ali celo 200 televizorjev. Ali so jih hoteli postaviti v hlevih? Pravijo, da so imeli v upravi glavno besedo ljudje, ki niso :z naših krajev. Kdo jih je nastavil? Kdor je zakrivil, naj plača. A nedolžni ne smejo trpeti. In kaj sedaj? Na isto mesto se bo vsedel kmetijski konzorcij iz Vidma. Baje so temu ponujali, naj sprejme dobro in slabo, aktiva in pasiva. Pa ni hotel. Novo podjetje bo imelo drugo osebje, a kaže, da bo nastavilo tudi nekaj prejšnjih, saj je bilo med prejšnjimi nastavljene;, tudi precej sposobnih in poštenih. PRIZNANJE DIPLOM Goriški šolski skrbnik daje v vednost brzojavno 'sporočilo prosvetnega ministra glede priznanja diplom profesionalnih učnih zavodov. Posebna komisija poslanske zbornice je že odobrila njih priznanje. Čaka se še na odobritev v senatu, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Fodgora: POČASEN KONEC Post je že sam po sebi pust čas, konec je prešernosti, vreme puščobno, doba pritegovanja. V Podgori in okolici bo pa žal letos še bolj post kot druga leta. Prav za začetek je sporočilo združenje industrijal-cev vsem trem sindikatom, da je odpuščenih iz koncerna p dgorskih tkalnic, to se pravi v Podgori in v Ronkah, nadaljnih 300 uslužbencev. Vest je potrdil na pepelnico tudi tržaški, radio. V Ronkah je ostalo brez dela in brez plač 45 delavcev in delavk, v Podgori pa 226 v 'tkalskem oddelku in 29 v oddeku umetnih vlaken. Večina teh je prejemala mezde pri dopolnilni blagajni, na podlagi sporazuma, sklenjenega v septembru lanskega leta. Določena doba šestih me secev pa poteka prav danes 3. marca, in je torej z jutrišnjem dnem 300 delavcev in delavk na cesti; to se pravi z družinami vred tisoč do tisoč dvesto ljudi. Odpust pomen! silen udarec ne samo za delavce, marveč tudi za trgovce in javne lokale v Podgori in v okolici, odkoder hodijo ljudje na delo v tkalnice. Ravnateljstvo tovarn navaja za svoje ukrepe vedno isti vzrok, namreč da nima več naročil iz inozemstva1. Tkalska industrija zadnje čase v državi na splošno nazaduje. V Podgori pa igrajo pri tej krizi gotovo še drugi momenti svojo Vlogo. Ne najdejo sc pa še odločni možje, ki bi stvari pogie dali do dna. S samimi demonstrativnimi povorkami se kriza rte bo rešila. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Plh it/1/ c*etiSf*Vcf »Pisati v Španiji pomeni jokati.« Larra (1808-1837) Francov režim je dal zapreti mladega pisatelja Juana Goytisola,, ker je z neko izjavo javno podprl stavkajoče delavce. Goytisolo je bil Francu že dolgo trn v peti, posebno zaradi informativnih člankov, ki jih je pisal za italijanske in francoske časopise in revije. To je skoraj ravno tako nevarno kot podpiranje stavkajočih delavcev. PovzeteK Članka, ki ga je napisal lani poleti za »Giorno«, nam bo gotovo razkril marsikaj zanimivega. »Za marsikaterega svobodnega in pogumnega duha je prisotnost cenzure, nadzorstvo nad časopisjem, togost družbe, v kateri živi, sredstvo, ki ga iahko vzpodbuja. Takrat, ko se težave strnjujejo in ovire večajo, klone marsikateri slabič. Toda istočasno je to posebna koristna šola za disciplino. Pri nas je vse lahko; zavidam vam vaše težave.« Tako je nekoč neki francoski književnik govoril Goytisolu. Ko pa je ta začel o tem razmišljati, je prišel do ma:o drugačnih zaključkov. Goytisolo pravi, da so Španci lahko ponosni na učinkovitost svojih cenzorjev in policajev, z> kaj ni bilo vlade, ki bi ne bila tako ali drugače obogatila tovrstno državno delovanje. Seveda je namen tega delovanja v tem, da prepreči, da zaide pošten državljan v nevarno močvirje svobode in demokracije. Danes sicer ne sežigajo več pisateljev kot nekdaj v dobi inkvizicije, ali pa njihovih del, kot se je to dogajalo še v 19. stoletju, pa tudi še v novejšem času, vendar ta institucija ni niti najmanj izgubila na svoji moči in učinkovitosti. Toda ne samo cenzura, tudi časopisje se zanima za literarno življenje. Poleg nekaterih neodvisnih revij kot »Insula«, »Papeles 'de Son Arma-dans«, ki jih malokdo bere, obstojajo še tiste, ki jih vzdržuje ministrstvo za informacije in ki spadajo vse seveda v sam vrh intelektualnega ustvarjanja. To so »El espanol«, »Poesia espano-la«, »La Gaceta literaria«, katera bi se pa lahko mirne duše imenovala tudi »Gaceta filatelica« ali pa »della Borsa«, ne da bi ji bilo treba spreminjati vsebine. Vse te revije pomagajo cenzuri pri krepitvi domovinskih kreposti in koristi. Odnos teh revij in časopisja do španskih pisateljev je odvisen od tega, ali se to prilagaja državni morali in njenim socialnim parolam ali ne. Goytisolo pravi, da pozna Špansko časopisje zelo enostavno zdravilo, ko gre za te zadnje, romantične individualiste, ki so največkrat povrh še nezadovoljni in razočarani: molk. Romanopisec n. pr. podpiše neko izjavo, v kateri zahteva tako absurdne stvari, kot sla svoboda besede in spoštovanje pravic človeške osebe, ali ki daje nenadne izjave tujim časopisom. Toda tako nenormalno vedenje je treba seveda na primeren način odpraviti. Toda na kakšen? Pisatelja eliminirati? Ga prisiliti na večmesečni počitek?« SIBELIUSOVI TEDNI V HELSINKIJU Od 15. maja do 3. junija bodo praznovali v Hel-sinkiju Sibeliusove tedne, na čast 100-letnice rojstva tega slavnega finskega skladatelja. V tem času bodo gostova'i v finski prestolnici razni znameniti orkestri, kot na primer berlinski Filharmonični orkester, ki ga bo dirigiral Herbert von Kara-jan, Clevelandski orkester pod vodstvom George-ja Szella, in še razni drugi. Povabljeni so tudi razni slavni solisti, kot pevka Birgitt Nilson in David Oistrach. 600-LETNICA DUNAJSKE UNIVERZE Priprave za proslave 600-letnice dunajske univerze, ki bodo trajale od 10. do 15. maja letos, se že končuejjo. Za slovesnost, na katero so pr vabljene delegacije univerz in visokih šol iz več evropskih in neevropskih dežel, tudi ljubljanske pripravljajo razstavo o zgodovinskem razvoju dunajske univerze. Objavili bodo tudi več znanstvenih razprav o zuodovini te institucije. Pripravll'-nih je že 200 delegacij z vsega sveta. FILM O GANDHIJU V preteklih dneh so začeli snemati v Indiji zunanje prizore iz filma »Mahatma Gandhi«. Režira ga Richard Attenborough. Film bo posnet po knjigi Louisa Fischerja »Življenje Mahatme Gandhija«. Po mnogih letih izkušenj, nadaljuje Goytisolo, so specializirani funkcionarji odkrili bolj učinkovito sredstvo' v prihodnje, njegovega imena ne omeni nobena revija in časopis. Goytisolo zna povedati, da je postopek učinkovit in da se po nekaj mesecih takega zdravljenja bolnikovo stanje prej ali slej precej izboljša. Toda vedno se najde kdo, proti kateremu vse to ne pomaga. V lem primem zagrabi časopisje po bolj energičnem sredstvu. Lepega dne izve dotični :z časopisja, da je slepar, lažnivec itd. Zg.eda, da povsem tem mnogi ozdravijo. V drugačnem primeru je boljše, da jo tisti pisatelj odkuri v tujino. C e se pa nekega dne kak emigrant ozdravljen vrne domov, tedaj se prično vsi zanimati zanj. Ce spoznajo, da je popolnoma ozdravel, tedaj dobi stanovanje in denar za avtomobil. Ljubezen španske družbe do njenih umetnikov ne pozna meja. Moralno in fizično zdravi pisatelji živijo pametno in v miru, zakaj tisti, ki so odgovorni za kulturo, pridno pazijo, da intelektualci ne bi zabredli v kake politične avanture, ki tako pretresajo manj previdne države. Kar pa zadeva kronične bolnike, zadostuje, da pogledamo njihov zdravniški list. Za Garcia Lcr-ca vemo, kako je končal. Miguel Hernandez je umrl, ko je užival vsiljeni počitek. Posmrtni o-stanki A. Macharda, P. Salinasa. Luisa Cernude počivajo daleč od rodne zemlje. Drugi kronični bolniki kot Rafael Alberti in Jorge Guillen živijo od državljanske vojne naprej v emigraciji. Josč Berganin se je leta 1959 sicer vrnil, toda leta 1963 je spet odšel kot neozdravljiv primer. Če postopa španska družba tako z živimi uporniki, toliko bolj širokogrudno ravna z mrtvimi: danes objavljajo dela Lorce in Hernand za. Oblasti prirejajo uradne svečanosti Jimenezu in Ma-chardu v čast. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bodo tiste, ki živijo v emigraciji, enkrat tudi primerno častili — po smrti, zaključuje Goytisolo svoja izvajanja. Kot primer omenja Luisa Cemu-do, ki je nekdaj dejal, da vsaka dežela časti mrtve pesnike, manj pa žive. Po 25 letih molka so res odkrili obstoj Cernude. Tedaj so vzkliknili: »Cernuda je umrl, torej naj živi Luis Cernuda!« V. V. Pred kratkim je izšla zadnja lanska številka tržaške revije »UMANA«, katere odgovorna urednica je Aurelia Gruber Benco. Naj omenimo najprej tiste prispevke, ki so za slovenskega bralca najbolj zanimivi. To je predvsem esej o sodobni slovenski poeziji, ki ga je prebral Drago šega na sestanku italijanskih in jugoslovanskih pisateljev, ki je bil lani od 29. oktobra do 1. novembra v nekem hotelu v Cittadelli pri Padovi. Šegov esej obsega dve strani revije. Na teh dveh straneh skuša podati fizionomijo da-I našnjega slovenskega pesništva in orisati njeno vlogo v kulturi in življenju slovenskega naroda. V začetku citira neko slovito izjavo Josipa Stritarja o Prešernovih poeizjah, nakar na kratko prikaže razvoj slovenskega pesništva od Prešerna do Kosovela. Sledi pregled poezije med obema vojnama. Omenja Zupančiča, Gradnika, Mirana Jarca, Klopčiča, Boža Voduška in Iga Grudna. Izmed srednje generacije, ki je pisala po vojni, omenja Udoviča, Bora in Vipotnika, nato pa našteva vrsto imen mladih pesnikov, kot na primer Levca, Minattija, Krakarja, Zlobca, Menarta, Zajca in Koviča. Med tistimi, ki so najodločneje prelomili s tradicijo in z informalističnim akademizmom, navaja predvsem Jožeta Udoviča, Daneta Zajca in Kajetana Koviča. O Kocbekovi zbirki »Groza« pravi, da je projekcija kicrkegaardske duhovne izkušnje na ozadju socialne revolucije in modernega sveta ter da predstavlja čisto novo fazo v razvoju tega nemirnega nesnika predvojne generacije. O zbirki »Odisej« Gregorja Strniša pravi Šega, da izražajo njegove iskrene in močne podobe tesnobo in obup človeka, ki je ostal osamljen in je brez izhoda. Mateja Bora prišteva med tradicionalistične pesnike, po njegovih knjigah »Šel je popoldne skozi atomski vek« in »Daljave«. Nasplošno esej kljub zgoščenosti precej dobro »SLOVENSKI ETNOGRAF« Pred kratkim je izšel nov zvezek »Slovenskega etnografa«. To bi morala biti revija, ki pa po vojni že vrsto let izhaja samo kot letni zbornik. Zdaj je izšel colo samo za dve leti skupaj. Ta zbornik vsebuje nad 30 daljših razprav, z okrog 120 likovnimi prilogami, ter pomeni lep prispevek k slovenski etnografski vedi. Boris Kuhar, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani, piše o 40-letnici tega muzeja. Marija Makarovič je prispevala spominski članek o življenju in delu odličnega slovenskega, zdaj že pokojnega etnografa Borisa Orla. Angelos Baiš je napisal študijo o »Obuvalih na Slovenskem v 15. in 16. stoletju«. Znani entnograf Niko Kuret je objavil študijo o nosilcih slovenskih šemskih običajev. V njej raziskuje izvor šcan na Slovenskem. Marija Makarovič je napisala tudi razpravo o motivu deklice - vojaka v ljudskih pesmih in povestih. Peter Petru je avtor razprave »Vprašanje izvora predalčne stene«. Prispevke so objavili še Stane Mikuž, Angela Piskernik, ki je prispevala »Narodopisne paberke iz Lubnika pri Železni kapli«, France Stele, ki piše o ljudskem izročilu iz Tunjic in iz Kamniške okolice, Ivo Pirkovič, ki obravnava nastanek žitnega kozolca na Slovenskem in meni, da je nastal kozolec sredi 17. stoletja na nekem fevdalnem posestvu v okolici Šent Jerneja na Dolenjskem, Jože Dular, ki piše o soseskih zidanicah v vzhodni Beli krajini, in še nekateri drugi, mod katerimi najdemo prav znana imena. Omenimo naj samo še Dušana Ludvika, ki poroča o antičnem v ljudskem verovanju, in Milka Matičetovega, ki predstavlja javnosti »Pesme rezijanske« Stanka Vraza, delno objavljene leta 1841 in katere smo omenili že v našem poročilu o Trinkovcm koledarju. Kulturne novice Letošnja razslava Evropskega sveta, ki bo od 26. junija do 19. septembra v Aachenu, bo poet naslovom »Kare! Veliki« izčrpno prikazala umetnost in kulturo »karolinške renesanse«. —»— Starodavno sliko Roženvenske Marije, ki jo že okrog 80 let častijo v romarski cerkvi v Pompejih, so odpeljali te dni v Rim, da io bodo restavrirali v vatikanskem restavratorskem zavodu. V Amsterdamu so izročili znano Eraizmovo nagrado za letos Charliju Chaplinu in švedskemu | f:-mskemu režiseriu In (»mamili Bergmanu. Dobila ! sta vsak okrog 10 milijonov lir. prikaže nekatere struje sodobnega slovenskega pesništva, čeprav bi mu lahko očitali, da nekatorim ni posvetil dovolj pozornosti, če jih ni celo prezrl. Toda, kot rečeno, v tako skopi obliki je bilo težko povedati kaj več. Vsekakor je navzočim na omenjenem sestanku italijanskih in jugoslovanskih pisateljev podal plastični prikaz današnjega pesniškega ustvarjanja v Sloveniji. Na žalost pa je mnogo imen v Šogovem eseju popačenih, seveda po krivdi tiskarskega škrata. Tako je na primer Miran Jarc postal Jaric, C-nkar je napisan kot Cankar (1), in podobnih napak je že nekaj. O sestanku med jugoslovanskimi in italijanskimi pisatelji poroča Aurelia Gruber Bončo. »Uma-na<- tudi prinaša v francoskem prevodu pesem Srečka Kosovela »Ekstaza siprti«; vzeta je iz antologije slovenske poezije, ki je izšla leta 1962 v francoskem prevodu pri založbi Pierre Seghers v Parizu. V tej številki najdemo tudi obširno nove'o Manlia Cecovinija »Norlolški raki z rižem«. V njej prikaže duševno stanje italijanskega časnikarja -dopisnika v Ameriki. Napisana ie v značilnem Ce-covinijevcm slogu, z mnogimi vložki v angleščini- Izmed ostale vsebine naj omenimo še naslednje prispevke: »Znanstveni humanizem« Angela Presci-nija; »Prvo srečanje s češkoslovaško«, katerega avtorka je Fausta Mancini La Penna; članek 0 Španiji, ki ga je napisal Pieraldo Marasi; spominski članek Carla Cattanea; članek o slikarju Giu-seppu Zigaini, in še nekaj drugih prispevkov. Nasplošno rečeno je tudi ta številka na povprečni kvalitetni ravni in nekoliko abstraktna glede na realnosti današnjega sveta, preveč idejno deklarativna in moralizirajoča. E. Z. Esej o slovenskem pesništvu v "Umani” GOSPODARSTVO Lastnina, dobiček in napredek Med interniranci na otoku San Domino (Treimiti) smo bili ljudje vseh političnih barv in odtenkov. Obveznega dela ni bilo, prostovoljnemu pa so biile postavljene ozke meje: lahko pa smo si v internacijskem prostoru uredili kakšen vrtiček za pridelovanje zelenjave. V tem oziru se je najbolj odlikoval pok. Henrik Malalan, Riko, z Opčin brat tudi že pokojnega dekana. Riko je ■s krampom na 60 do 80 cm globoko rigolal zemljo, ki je od, Noetovih časov ležala nedotaknjena. Orodje in semena je največ dobavil pisec teh vrstic. Mali vrtiček si je uredil tudi neki Toska-nec. Skoraj 3 tedne se je mučil z njim. Na površini kakih 10 m- je iizrul vse Skale in jih porabil za obzidek, k dobljeni zemlji je nanesel še drugo iz obcestnega jarka, ne kaj gnoja pa je dobil v liatrini. Uredil si je 3 m dolgo in enako široko farmo, kjer je vsadil kakih 5 paradižnikov, par paprik in melancan ter 3 lubenice. Rastlo je d.obro, saj tista zemlja ni še nikdar rodila. A kaj, ko pa so Uzmoviči odnesli vsak še komaj kot oreh debel plod, zelenjadi. Posebno pa je lastnika razjezilo, da je izginil komaj kot pest debel plod lubenice. Zato je sredi farme pritrdil na palico naslednje opozorilo : »Gospode tatove opozarjam, da je ta vrtiček zasebna lastnina.« Drugi dan je bi lo pripisano pod opozorilom: »Zasebna lastnina je tatvina!« Iz vrtiča so tudi izginiti vsi izarojeni plodovi. To pa je bilo preveč: Toskanec je populil vse nasajeno in nagrmadil skale iz obzidka na prej s trudom pridobljene prsti. Obupano je izjavil: »Sedaj imamo vsi enako, nič!« Večkrat se spominjam na ta doživljaj, posebno pri proučevanju razvoja kmetijstva v državah, kjer gospodarijo 'komunisti. Čeprav so te države predvsem agrarne, ne pridelajo doma dovolj žita, ne dovolj mesa in ne dovolj masti in jajc, čeprav slednje izvažajo; kako lahko in radi bi jih doma porabili. — Komunisti so kmetijstvo svojih držav pripeljali tako daleč, ker so ga samo izrabljali v svoje svrhe n za zgrad|bo in dustrije. — Izgloda pa, da je po skoraj polstoletnem komunističnem izrabljanju kmetijstva ‘nekatere odgovorne čimitelje vendar pamet srečala. V listu »Pravda«, ki je uradno sovjetsko komunistično glasilo, piše gospodarstvenik Leonid. Kasirov, da je potrebno v kolhozih in sovhozih vpeljati načelo dobička in zmanjšati osrednje načrtovanje, če se hoče povečati proizvodnja na njivah in v hlevih. Članek se končuje z besedami: »Dobiček je edini vir za povečanje proizvodnje.« Ta ugotovitev je važen odstop od marksističnih načel in vodi do priznanja zasebne iniciijative, do priznanja, da dobiček in prihranek nista »tatvina«, katero je potrebno povrniti državi v obliki d.avkov in drugih obveznih dajatev, marveč da sta nujnost, če hočemo modernizirati tovarne, stroje in drugo opremo, kar vse služi za povečanje in izboljšanje proizvodnje. To je posebno potrebno v kmetijstvu, da industrijskim in drugim delavcem oziroma vsem potrošnikom ne bo treba delati dolgih kač pred' trgovinami in večkrat iti proč praznih rok, ker je blaga ravno takrat zmanjkalo, ko bi imeli priti na vrsto. Le višja proizvodnja bo omogočila znižanje potrošnih con, na drugi strani pa pripomogla, da bodo v kmetijstvu zaposleni izravnani s plačami dru gih poklicev in da se odpravijo današnje kričeče krivice. Izgeda tudi, da so vsaj nekateri komunistični voditelji spoznali, da je v kmetijstvu večkrat potrebna posebna ljubezen do dela in da odvisni nastavljenec nikdar ne bo pri delu z isto ljubeznijo kot neodvisni, Ki se zaveda, da dela za sebe in svojo družino, ki mu tudi pomaga. Vesti iz Rusije in Češkoslovaške, pa tudi iz drugih od komunistov vladanih držav pravijo, da so tudi v industriji že marsikje postavili upravo in delo v tovarnah izven strogih in togih planskih predpisov, da so vodstva podjetij svobodnejša glede organizacije dela, glede izbire vzorcev in določanja cen za gotovo blago, ki naj kolikor mogoče zadovoljuje želje potrošnikov. Dovoljen je dobiček, ki naj služi za zvišanje prejemkov nastavljencev in za rezervni fond oziroma za izpopolnitev proizvajalnih sred,-stev. — Vse to pa je globoka revizija dose danjega programa in dela. Brez dobička ni prihrankov in ni napredka. ITALIJANSKA PROIZVODNJA RASTLINSKIH KONSERV Letna proizvodnja rastlinskih konserv v Italiji presega vrednost 100 milijard današ njih lir. Letno izdelajo okrog 7 mi lij. stolov konserv, za kar porabijo približno še enkrat toliko kmetijskih pridelkov. Najvažnejša je industrija paradižnih konserv, ki predela kakih 8 milij. stotov plodov. Izdelek predstavlja vrednost nad 35 milijard lir, ali nad 1/3 vrednosti vseh; rastlinskih konserv. Največ navržejo lup Ijeni paradižniki, katerih vrednost prekaša 20 milijard lir. — Na drugem mestu je si rupirano sadje (nad 15 milijard.). Sledijo nektarji, pod katerimi razumemo sadne so kove. Vrednost teh je II milijard. Enako vrednost predstavljajo marmelade. Vrednost skoraj 10 milijard povrtnina pod ki som in oljem, nekaj več kot 5 milijard tudi sokovi iz južnega, sadja. Konservna industrija se vedno bolj širi in izpopolnjuje. Italijanska živilska indu strija hitro ustvarja iste razmere, kot so v Združenih državah, kjer uživajo ljudje skoraj same konserve. če je ženska vprežena v industrijsko ali kalkšno drugo pridobitno delo, je to naravno in nujno, ker vsega tudi ne more storiti: biti obenem dobra ■ mati in gospodinja ter služiti za vzdrževanje družine je skoraj nemogoče. Francoske i žene se zato organizirajo z zahtevo, naj | se ženska povrne k svojemu naravnemu poklicu, mož pa imej družinsko plačo. NARODNI DOHODEK V ITALIJI Iz naslednje razpredelnice je razviden razvoj oziroma porast narodnega dohodka (v 'milijardah lir) v Italiji, razvoj dohodka iz kmetijstva in koliko odstotkov predstavlja dohodek iz kmetijstva od narodnega dohodka v celoti. Podatek za 1. 1964 ni uradno potrjen. celotni narodni dohodek iz kmetijstva Leto dohodek vsota % 1950 7.711 2.086 27.1 1952 9.303 2.160 23.2 1954 10.848 2.462 22.7 1956 12.779 2.507 19.6 1958 14.718 2.762 18.8 1960 17.197 2.733 15.9 1962 21.452 3.394 15.8 1963 24.339 3.510 14.4 1964 24.947 3.668 14.7 Iz zgornjih številk je razvidno, da se je v Italiji v zadnjih 15 letih narodni' dohodek zalo hitro višal, povprečno .več kot 10»/» na leto. Izjemo dela leto 1964, ko se je zviša! le za 2.6%. Višal se je tudi dohodek iz kmetijstva — razen 1. 1960 —, a mnogo bolj počasi 'kot celotni narodni dohodek. Iz tega razloga je dohodek iz kmetijstva .predstavljal vedno manjši de! oziroma odstotek celotnega narodnega dohodka. Izjemo dela zopet lansko leto, ko je odstotek ma1 en kostno zras tel. UMETNA GNOJILA: MANJ IN DRAŽJA Lani (1964) je padla poraba umetpih gnojil v Italiji. Računajo, da se je po teži v celoti znižala za približno 8%. Količina porabljenih mešanih gnojil se je .skrčila za 14%, kalijevih za 57%, dušičnih za 5%. Povečala se je samo poraba fosforjevih gnojil, in sicer za 2%. Od d.ržav, kjer za umetna gnojila ne poznajo regresov — pri regresu plača država del cene —, so v Italiji cene za umetna gnojila najnižje in take bodo še ostale tudi po zvišanju cen, ki je v pripravi. Baje bodo cene zvišane za 5 do 7%. Na razpolago so dovolj ne količine vseh umetnih gnojil razen apnenega dušika (calciocianami-de). To umetno gnojilo izdeluje samo ena tovarna in sicer v Terni — od IRI podpirana —, a vsa proizvodnja je rezervirana za Zvezo kmetijskih konsorcijev (Feder-consorzi). Ostali proizvajavci pravijo, d.a se jim ne izplača izdelovati apnenega dušika. BODOČNOST PREMOGA Gospodarstveniki se sprašujejo, kaj bo preostalo človeštvu, ko se bodo izčrpale zaloge nafte. Računajo, da bo ta energetski vir usahnil že okoli leta 2000. Kaj potem? Odgovarjajo, da bo vrtela stroje in poganjala prevozna sredstva po zraku, na kopnem in po morju atomska silla. Ta je pa odvisna in omejena od zalog uranove rude, ki pa je na raizpo'ago le v omejenih količinah. Poleg tega je pa treba pomisliti, da se uporabljajo v atomskih reaktorjh tudi premogove sestavine kot neutronski moderator. Zato bod.o po dobi nafte zopet potrebne zaloge premoga. K sreči se nahaja v premogovnih plasteh desetkrat več zalog premogovnih ptasti kot pa naftnih. Najnovejši laboratorijski preizkusi so tudi dokazali, da premog ni zastarel vir energije, ampak da bo v ipriihodinjasti še bolj služil človeštvu kot nekoč. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Meseca aprila 1923 so fašisti v Trstu pri Sv. Antonu Novem napravili Slovencem veliko nasilje. V tej cerkvi so imeli Slovenci mašo s slovenskim petjem. Tako je bilo izza starih časov in nihče si ni upal položiti roke na to pravico Slovencev. Tedaj se je naenkrat to spremenilo. Tržaški fašisti so zagnali v svojem listu II popolo di Trieste krik in zahtevali, da se mora slovensko petje prepovedati. Poslali so župniku 148 Dr. E. BESEDNJAK Sv. Antona ukaz, da mora zabraniti slovensko peto mašo in so mu zagrozili s hudimi posledicami. Nadalje so pozvali prefekta in kvestorja, naj posredujeta, ker se bodo sicer zgodile nevšečne stvari Slovencem. In res sta prefekt in policijski ravnatelj zaradi javnega reda prepovedala petje. Župnik se je moral ukloniti. Kako so slovenski verniki ostrmeli, ko so videli, da se vrši na veliko noč tiha sv. maša pri Sv. Antonu novem. Še večje pa je bilo njih začudenje in ogorčenje, ko so zagledali okoli oltarja skupino fašistov, ki je stala na straži. Prepoved prefekta jim ni zadostovala. Niso župniku popolnoma zaupali. Zato so šli v cerkev, da sami preprečijo petje, če bi kljub vsemu zadonelo na koru. Popoldne bi se morala vršiti v isti cerkvi služba božja za Slovence. Toda glej, policija je »zaradi javnega reda« božjo službo sploh prepovedala. Kar živimo v teh krajih, se se ni zgodilo tako nasilje nad verskim prepričanjem ljudstva. ZLOČIN NAD NAŠIM LJUDSTVOM V istem mesecu je prinesel Uradni list vest, da je Italija izplačala jugoslovanski vladi 16 milijonov lir, da se razdelijo med zavode, ki so trpeli pri izmenjavi avstro-ogrskih kron. Beograjska vlada je izročila denar Jadranski banki in njen ravnatelj gospod Kamena-rovič je prinesel že 12 milijonov lir v Trst svoji podružnici. Vsak pošten človek je pričakoval, da bo gospod Pašič v prvi vrsti upošteval zadruge in nazadnje šele banke. Niti toliko niso storili, da bi poklicali k sebi zastopnike bank in zadrug in dali vsakemu en del. Stvar sama vpije in kriči preko vse dežele. Ljudstvo je razburjeno in ogorčeno. Ali se še spominjate, kako je nastal vihar v naši javnosti že ob prvem glasu o milijo nih Jadranske banke. Kaj so nam tedaj odgovorili? Dr. Rybar, ki je pripravil v Rimu izmenjavo, se je začel opravičevati po časopisju in je priobčil članek, ki je izšel na uvodnem mestu tudi v Edinosti. Kaj je v njem trdil? V njem je mož rekel : »Zadrugam ne moremo dati nič! Bi bilo proti mirovni pogodbi! Jadranski banki lahko damo, ker je jugoslovanski zavod, vaše zadruge pa so italijanske in zato se Jugoslavija ne more zanje potegovati I« Kaj je na tem resnice? Vse, od prve do zadnje besede, katere smo čitali v Edinosti, so neresnične! Nobena, prav nobena razlika ni bila med Jadransko banko in zadrugami ! Kako naj bi tudi bila? Kakor je imela tržaška Jadranska banka j svojo centralo v Ljubljani, ravno tako so ime-| le naše zadruge svojo centralo v Ljubljani i in v Celju. Kakor je bila centrala Jadranske banke jugoslovanski zavod, arvno tako sta bila jugoslovanska zavoda centrali naših zadrug. Kje je razlika? Še enkrat zavpijemo na ves glas: nikjer, nikjer! Če ste torej brali, da so zadruge eno, Jadranska banka drugo, vedite, da je tisti čas letel ljudstvu pesek v oči ! MIROVNA POGODBA Le vzemimo svetomargeritsko pogodbo v roke. Oglejmo si, kje je napisano, da veljajo milijoni za banke, za zadruge pa ne! Zaman iščeš in iščeš. Nasprotno. V VI. oddelku svetomargeritske pogodbe je 32. člen s štirimi paragrafi, ki govore o izmenavi denarja. Tretji paragraf se glasi : »Da se uredijo ostala vprašanja, ki so sporna med obema visokima pogodbenikoma zaradi interesov gori označenih kreditnih zavodov, bo dala vlada kraljevine Italije vladi kraljestva Srbov, Hrvatov, in Slovencev na razpolago 16 milijonov italijanskih lir, in sicer v roku 4 dni po onem dnevu, ko stopi v veljavo predstoječa pogodba.« Gori označeni zavodi so po mirovni pogodbi (člen 32) »banke in kreditni zavodi, ki imajo svoje podružnice na ozemlju, ki ga je anektirala Italija.« Torej ne samo banke, temveč vsi kreditni zavodi brez izjeme, predvsem posojilnice. Milijoni so bili namenjeni vsem zavodom. Kdo je dal gospodom pravico, da izroče bankam vse, zadrugam nič? Nihče jim je ni dal, vzeli so si jo sami. Uporabili so proti-postavno nasilje. Poteptali so mirovno pogodbo. Županska zveza je na svojem občnem zbo-iu v Gorici kot legitimna zastopnica naših občin dvignila najodločnejši protest proti nameravani izmenjavi denarja. V resoluciji zahteva odločno, da se denar izmenja »občinam, zadrugam in zasebnikom v iste.-p razmerju, kakor ga je italijanska vlada zamenjala vsem drugim.« (Dalje) V tistem razburjenju pa je čisto pozabil na podrobnejša navodila glede naslova, kjer bi moral opraviti svoje naročilo. Tresoč se in s sklonjeno glavo je naglo hoditi naprej. In ko je pomislil, da je lady Vandeleur žena in sestra tistih tipov, mu je srce kar prekipevalo od sočutja za tako nesrečno žensko, ki ji je življenje tako slabo postlalo. Zdaj spričo tega grdega dogodka se mu je zazdel tudi njegov položaj v generalovi hiši nekoliko manj lep in prijeten Ves zatopljen v te -misli je prehodil še lep kos poti, ko se jc ob trčenju v nekega mimoidočega spomnil, da nosi pod pazduho škatlo za trakove. »O Bog!« je vzkliknil. »Kje sem imel glavo? In -kam vendar grem?« Pogledal je na pisemski ovitek, ki mu ga je da'a lady Vande leur. Na njem je bil naznačen naslov, a brez imena osebe, kateri naj bi izročil škatlo. Naročala mu je le, naj vpraša po »gospodu, ki pričakuje zavoj od lady Vandeleur,« in če ga ne najde doma, naj se vrne še enkrat tja. Gospod pa mu bo izročil potrdilo, ki ga je lastnoročno napisala gospa Vandeleur. Vse -to se je zdelo- iizredno skrivnostno; najbolj začuden pa je bil naš Harry nad tem, da na pisemski ovitek ni napisala imena tiste osebe, -pa tudi nad formalnostjo tistega potrdila. Vse te podrobnosti se mu tisti hip, ko mu jih je gospa naročala, niso zdele -tako pomembne, toda zdaj, ko je spet prebral pismo z bolj zbranim duhom in ga spravil v -zvezo z drugimi čudnimi pripetljaji, ki so -se mu dogodili malo prej, je nujno prišel do prepričanja, da se je znašal vmešan v zelo skrivnostno zadevo. Za hip je posumil celo v lady Vandeleur, kajti čeprav je bil prepričan, da vse -te čudne spl-etlke nikakor niso vredne tako plemenite gospe, je vendar'e -pomislil, da mu ni nikoli zaupala svojih skrivnosti. Toda ta ženska je imela tako popolno oblast n(ad njim, da je hitro pregnal vse sume in si celo očital, da so se mu porodih. V eni sami stvari pa so se njegova dolžnost in interes, n-jego- 16 R. L. STEVENSON ZfrodAa a llcatli gnad.Hajduk in Zagreb-Vojvodina sta se končali brez zmagovavcev (0-0 in 2-2). Po petnajstem kolu je lestvica naslednja: 1. Sarajevo (22), 2. Partizan (21), 3. Dinamo (20), 4. Ze-Ijeaničar (19), 5. Rijeka (18), 6. Radnički, Crvena zvezda in Vojvodina (16), 9. Zagreb (15), 10. Hajduik (13), 11 Vardar (11), 12. Beograd (10), 13. Trešnjev-ka in Sutjeska (9), 15. Velež (8). Če si ogledamo posamezne ekipe, ugotovimo, da Je letošnji Sarajevo zares odlična ekipa. Sarajevo Jo dosegel 10 zmag, 2 neodločena izida ter 3 poraze. Edino Part zan, je bil samo dvakrat poražen. Sarajevo je ekipa, ki je zabila tudi največ golov (33), sledita Zagreb (27) in Grvona zvezda (26). Najmanj golov je zabila ekipa Beograda: samo 8. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v KULTURNEM DOMU V SOBOTO, 6. MARCA, OB 21. URI IN V NEDELJO, 7. MARCA, OB 17. IN 20.30 KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo: Orkester Glasbene Matice (dirigent Oskar Kjuder) Solisti: Ljuba Berce-Košuta, Milena Furlan, Luisc Hoffmanji, Nicolo Macillis, Nerina Pelicon, Nadja Pertot, Ivam Sancin, Darij Zlobec. Prodaja vstopnic od srede 3. marca dalje od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, Tel. 73-4265. P REGLE D ogometnem prvenstvu Strokovnjaki menijo, da bo boj med «trojko» Sarajevo, Partizan in Dinamo zares zan miv. Kdo bo na koncu prvi, pa je težko predvidevati. Zeljezničar je zelo vigran in bo brez dvoma končal tekmovanje na prvih mestih. Rijeka in Crvena zvezda pa sta zeCo nestalni. Zelo hud bo tudi boj za obstanek v prvi ligi. V nedeljo 'bo cela vrsta zanimivih tekem. V Sarajevu bo veliki «derby» S a raj c v o- Z olj ez ni č a r, v Beogradu bo prav tako derby med Partizanom in Crveno zvezdo. Zanimiv bo tudi dvoboj med Dinamom in Rijeko Važna je tudi tekma med Trešnjev-ko in Sutjesko, in sicer za obstanek v ligi. Zanimive so tudi tekme druge lige, ki jv; razdeljena, kot je znano, v dve skupini. V zahodni skupini sigurno vodita Sloboda iz Tuzle ter ljubljanska Olimpija. Obe ekipi sta v nedeljo zabeležili lepi zmagi (Sloboda-Kladivar 4-0, Olimpija-Famos 2-0). Omenjeni ekipi imata šest oziroma sedem točk naskoka pred Mariborom. V vzhodni ligi pa je bolj zamotano. Vodi Buduč-nost, sledijo pa Proleter iz Zrenjanina, Novi Sad in beograjski Radnički, Menijo, da imata Budučnost in Proleter največ možnosti. SIJAJNI USPEHI »BORA« Odbojkarski odsek Športnega združenja Bor iz Trsta je zabeležil v zadnjem času več lepih uspehov. Moška šestorka, ki nastopa v 2. italijanski ligi, je po zmagi nad prvakom te lige CS1 iz Milana prinesla domov tudi dve icčki iz Bergama. S tema dvema uspehoma sc je odločno utrdila na zgornjem delu lestvice, kjer si deli prostor s najboljšimi italijanskimi drugoligaškimi šestorkami. Dekleta pa so v finalu tekmovanja za pokal dežele Fuiianije-Julijske Benečije zasedle v finalu 1. in 2. mesto ter so s tem potrdile svojo očitno premoč v tem športu v naši deželi. Ponovni veliki uspeh pa je združenje doseglo s tem, da je dalo italijanski državni odbojkarski reprezentanci že drugega igralca. Za Sergijem Veljakom se je zdaj uvrstil v državno mladinsko reprezentanco tudi njegov bratranec Valter Veljak, ki bo v soboto nastopil v sinjem dresu v Rimu preti Franciji. PROGRAM DIDAKTIČNO METODIČNEGA SEMINARJA ZA UČITELJE OSNOVNIH IN PROFESORJE SREDNJIH SOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V TRSTU Predavatelji: prof: Bojan Luzner, Stane Mihelič, lanez Tomšič Predavalnica: Slovenski kulturni dom v Trstu, Pe-tronijeva ul. / IV. nadstr. Trajanje seminarja: od 4. marca do 26. marca ly65 Čas predavanj: prva skupina od 15. do 17.15; druga skupina od 17.30 do 19.45 RAZPORED PREDAVANJ 4. marca: Uvod. Izobraževanje in njega funkc ja v vzgojnem procesu. Predava Bojan Luzner; 5. marca: Pouk in njega funkc.ja v vzgojnem procesu. Učni proces. Predava Bojan Luzner; 9. marca: Učna načela. Predava Bojan Luzner; 10. marca: Vsebina pouka. Načrtovanja učnega dela. Urgant-zacija pouka. Predava Bojan Luzner; 11. marca: Skupinski pouk. Metodologija dela. Učiteljeva vloga pri skupinskem pouku. Predava Janez Tomšič; 16. marca: Skupinski pouk. Ponavljanje in utrjevanje pri skupinskem pouku. Predava Janez Tomšič; 17. marca: Učni predmeti pri skupinskem pouku. Predava Janez Tomšič; 23. maca: Metodika slovenskega jezika v osnovni šoli. Predava Janez Tomšič; Metodika naravoslovja v srednji šoli. Predava Janez Tomšič; 24. marca: Metodika slovenskega jezika v osnovni šoli. Predava Janez Tomšič; Metodika naravoslovja v srednji šoli. Predava Janez Tomšič; 25. marca: Metodika pouka slovenskega jezika in slovstva v srednji šoli. Predava Stane Mihelič; 26. marca: Osnove mladinske psihologi:e (za vse slušatelje od 15.30 do 17.45). Zaključek seminarja. NOV ZDRAVNIK Dne 2. t . m. je na univerzi v Bologni promoviral za doktorja medicine in kirurgije g. Peter Pavlica, sin znanega slovenskega zobozdravnika v Trstu dr. Stanislava Pavlice. Novi zdravnik je pri diplomskem izpitu dobil največjo oceno, to je 110 točk s pohvalo. K lepemu uspehu mu iskreno čestitajo vsi njegovi prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi Novi list. Mpda za vas ICAJ PRAVI PARIZ O NOVIH PRIČESKAH? V francoski prestolnici so se spet ogreli za priimke wflou«, to je za skodrane in valovite lase. SWo vsi frizerji si zamišljajo žensko 1965 pla-^laso, s kratkimi ali le malo daljšimi lasmi, ki se c*v>gajo in padajo, kot bi jih valovil vetrič. Vse Pričeske nekoliko spominjajo na leto 1930. Pod ta vaporozen okvir si zamišljajo estetisti rožnat, svetal °braz, skoraj angelski. K takemu obrazu pa spada Pravijo — lepo okroglo telo, ki se poda plešočim jn nagibanim lahnim krilom in bluzam. Torej tiste, J® niste mogle odpraviti dveh odvečnih kilogramov, “odi,te srečne, prišel je čias za vas! Q_*zgovon moti nmm/ Rada bi vprašala nekaj zelo delikatnega, linam ‘2 let in še nimam zaročenca. Vendar poznam fati-ta• ki mi je zelo všeč in s katerim se navidezno Poznava, ne da bi prišla kdaj v razgovor, ker st nisva bila nikoli predstavlena. Zelo si želim, da bi Se pobliže spoznala, a to se najbrž ne bo nikoli Zgodilo, ker ni priložnosti. On gotovo ne ve za ^oja čustva, a kako naj storim, da bi zvedel? Zdi Se mi krivično, da imajo moški v tem oziru vso svobodo, nam dekletom pa ne preostane drugo kakor čakati, in upati, da se fant, ki nam je pri S!'CI,: sam približa, ali pa se moramo vdati v usodo in čakati drugega, ki pa nam morda nikakor ne bo tako všeč. Včasih sem zaradi take situacije Zelo žalostna in si ne znam pomagati. Kaj mi lahko vi svetujete? Laura Uboge ženske, ki si ne morejo izbrati moškega Po svoji volji!! Kaj pa tista zgodbica o muhi in PvJkU’ kjer Prav moški muha, ki se vjame v skrbno nastavljeno pajčevino. »Pajčevino« pravi Primera, zato tudi ti ne skušaj priti do njega na kak hrupen in sploh opazen način. Saj slovimo enske vendar po visoki diplomaciji in kakšnih ZENA m domislic ni zmožno dekle, ki je zaljubljeno! Imata vendar kakšnega skupnega znanca, morda veš, kam zahaja; na predstavljanje nč ne čakaj, — 18. stoletje je daleč za nami — prijeten nasmeh ob pravi priliki je najboljša vizitka. Toda pomni, ne bodi vsiljiva, ker lahko postaneš smešna. Sv,»jih čustev mu ne razodevaj takoj, temveč šele, ko bo tudi on pokazal zanimanje zate. —0— Moj fant je zelo dober, toda ob priložnostih se zelo napi e. Tudi takrat ni ravno surov, ampak postane le siten, hoče prepevati, nagovarja nezna-ne ljudi pri sosednjih mizah, vstaja in hodi trkat z njimi ali jim hoče plačati za pit in sploh vzbuja pozornost. To dela tudi v moji družbi, kadar greva kam ven, čeprav mi prej obljubi, da tega ne bo več storil. Mene je ob takih prilikah zelo sram, včasih se tudi raz.očem, a tam pustiti ga vendar ne morem, ker se mi smili in ker se bojim, da bi napravil še večji škandal. Lahko rečem, da se zgodi to vsakokrat, kadar gremo kam na izlet alt na zabavo, če ima le priliko. Vmes pa je po ves teden in več čisto trezen in pameten. Tudi žal mu 'e, da se je tako obnašal, toda naslednjo nedeljo napravo isto. V kratkem bi se morala poročiti. Mislite, da bo postal pijanec in da je bolje, da ga pustim? Tega ne bi rada storila, a pijanca absolutno nočem za moža. Videla sem, koliko je morala zaradi tega pretrpeti moja teta. Dekle xy Pijanca pa ne za moža! V tem smo si menda i vse edine. Tvoj fant ni kroničen pijanec, le strašno grdo razvado 'ima, nepotrebno 'in zdravju škodljivo. Trdo ga prikliči v stvarnost, vprašaj ga, kje je njegova trdna volja, in če vse nič ne zaleže, mu zagrozi, da ga pustiš, če nadaljuje po stari poti. Ce te ima rad, se bo zamislil in se rad odrekel neumni navadi. A pri vsakem opominu mu ne smeš vzbujati niti najmanjšega suma, da ne misliš resno. —0-^-' Kakšna je razlika med italijansko in francosko modo? S. C. Francoska moda ... to je bil do nedavnega simbol vsega novega, prefinjenega, včasih ekstravagantnega, vendar vedno nekaj ženskega, privlačnega. Ta tradicija je ostala, ker še vedno naredijo vtis imena Dior, Laroclve, Chanel, Patou, Cardin. Vendar so ti modni ustvarjalci v zadnjih letih dobili mnogo konkurentov v Italiji in Španiji. Vsi iščejo vedno nekaj novega za sodobno žensko: nekaj praktičnega a vendar ženskega. Italijanska in francoska moda se torej bistveno ne ločita in dokaz je rimski krojač Capucoi, ki je postal pariški modni krea-tor in žanje tam velik uspeh. Italijanska moda, ki je izraz izrednega čuta za eleganco, dobiva vedno večji ugled. Znano je, da veliki ameriški magacini kupujejo modele pni italijanskih modnih hišah za svoje kliente. Razlike torej skoraj ni, morda je prav minimalna in je v tem, da Francozi nočejo prepustiti vodstva drugim in gredo, če le morejo še malo dlje v iskanju novosti ter včasih zaidejo v pretiranost. martina Po povesti 0. Cinmda rise Miki Muster ^ > 289. Nepeeso pa je Baree še vedno iskal, še vedno je upal. Tekal je od hiše do prepada in spet nazaj, njegova ušesa so željno lovila najrahlejši šum. Pred večerom se je nenadoma obrnil dn stekel na jaso, kjer sta z Nepeeso preživela poletje. Mali indijanski šotor je stal nedotaknjen in Baree je tiho zacvilil. Nihče se mu ni odzval. 290. Zjutraj je Baree nadaljeval z noviimi upi svoje iskanje. Nepeesa se bo vrnila! Stopila bo iz gozda in ga poklicala! Našel jo bo! Iskal je brez počitka. Od pogorišča do šotora, od šotora do prepada ga je vodila pot. Njegov šape so puščale v snegu globoke sledove. Ob pogorišču in ob prepadu so bili tako številni, kot sledovi volčjega tropa. 291. Popoldne je Bareeja prevzel nov nagon. Porodil se je iz napora njegovega živalskega razuma, ki je z vso silo hotel doumeti uganko neotipljive resničnosti. Nepeese ni v hiši, ker hiše več ni. Tudi v šotoru je ni, čeprav šotor še sloji, niti ob Pierrotu pod smreko je ni. Zato je stekel na severozahod, proti Pierrotovim pastem. 292. Nezmotljivi živalski nagon je Bareoju povedal resnico o Pierrotovi smrti. Vedel je, da se Pierrot ne bo vrnil. Zato ob pasteh ni iskal njega, temveč Nepeeso. Dogodki ob prepadu ga niso mogli prepričati, c'a je tudi Nepeesa mrtva. Njegov nagon mu je prišepetav- da Nepeesa živi in zato jo je iskal ob pasteh, pričakoval jo je vsak trenutek. y 293. Od včerajšnjega zajtrka, s katerim mu je bila postregla Nepeesa, Baree še ničesar ni jedel. Moral bi loviti, toda njegove misli so bile tako zaposlene z iskanjem Nepeese, da še pomislil ni na lov. Ves dan je tekal ob vrsti pasti in se je zaustavil šele pri tisti, v katero se je bil ujel zajček. Najedel s se je do sitega in stekel dalje. 294. Do večera je hodil in ni obšel niti ene pasti. Nekatere so bile prazne, v druge pa so se ujele živali. Bile so žive in verige pasti so ropotale, ker so se ujetnice pripravljale na obrambo pred Bareejem. On pa se ni zmenil zanje. Tekel je mimo njih vedno hitreje, z vedno večjim nemirom. Večer se je že spuščal, on pa še ni našel Nepeese!