Poštnina pia^ana v gotovini. Posamezna štev. I Din. SiflHjlfiti Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol .strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 35% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš? letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. noštne hran. 12.519 i tirrc* POLITIKA ,Sporazum Hrvatov in Srbov ie nujnost za eno in drugo stran. Zaradi tega se tudi giblje vse deio hrvatskega narodnega predstavništva skozi vsa zsdnja leta okoli sporazumevanja s predstavniki srbskega na roda, sedsj v zadnjem času pa tudi s predsednikom viade. Daj Brg, da bi videli čim prej poz tivne rezultate." Tako je rekel dr. Maček dopisniku beograjske »Politike". Po prekinjenih pogajanjih sta se preteki! teden ponovno sestala predsednik viade in dr. Mafeic. Po krajš h rezgovor:h so b'la pogajanja ponovno prekinjena, a se bodo te daš zopet nadaljevala. kgledi za sporazum SO ugodni. BivSi poStni minister in že dva druga poslanca so izstopili iz JRZ, ker ne odobravajo sedanjo politiko vlade giede sporazuma » Hrvati. Združena opozicija se je sestala v Beogradu, kjer so se dva dni posvetovBli o dosedanjih pogajanjih v Zagrebu Do pravega sklepa in kako stališče nsj zavzamejo pa ni prišlo, ker se sej ni mogel udeležiti odposlanec Hrvatov, ki je mora! biti pri posvetovanj.h v Zagrebu Naš zunanji minister Cincar Markovič se je v Benetkah sestal z italijanskim zunanjim ministrom grofom Česnom. Posledica političnih raz govor, ki so vzbujali v inozemstvu veliko pozornost je bil sklep, da se odnošaji med naio državo in Italijo, politično in gospodarsko še bclj poglobijo. Madžarski zunanji minister je obiskal R>m, kjer je bil sprejet z velikimi častmi. V Rimu je ob neki priliki rekel sledeče : ,BoiJSega dokaza modrosti politike Rana, Berlina in Budimpešte ni mogoče dati, kakor je vedno boljši razvoj med Budapešto in Beogradom, tako v madžarskih kakor tudi v jugo Slovani k h krogih." Zunanji minister Cincar Harkovlč bo v kratkem odpotoval v Berlin. Potovanje ima politično ozadje. 50. rojstni dan kancelarja H t ierja so veličastno proslavljali po vsej Nemčiji. Posebno velike proslave so bile v Berlinu, katerim je prisostvovalo tudi odposlanstvo naše države z trgovinskim ministrom Tom čem na čelu. SlOVaSka vlada je uvedia obvezno vojaško s užbo, ki bo trajala od 12 do 18 mesecev. Murska Sobota« SO. apriSa ¥939. Ureditev prometa v Soboti $?EV. 7. Poskus sobožke občine zi ureditev in izboljšanje prometa v sredini mesta je, kakor izgleda, v polni meri uspel. Prometna otoka na križišču Aleksandrove in Radgonske ceste in Aleksandrove in Lendavske ceste, ki sta bila do sedsj le provizorično zgrajena iz kamenja, se bosta v najbližji bodočnosti zgradila za stalno, upoštevaje pri tem vse nedostatke, ki so se v tem času pokazaii. Kljub temu, da je biio v začetku mnogo komentiranja, kakor je to pri vseh novotarijah, ki se jih v interesu mesta uvaja, se je sedaj že večina pomirila. Aulo-mobllistom, ki itak morajo poznati tozadevne predpise giede vožnje, ta novotarija ni delala nobenih preglavic. Hujše je bilo s kolesarji, ki se do sedaj niso držali nobenih cestno poli cijskih predpisov ter dirjsli vse vprek. Zato so imeli službujoči prometni re darji mnogo posla, preden se jim je posrečilo spraviti ves promet v sklad s predpisi. Mnenja smo, da jc bila ta reorganizacija prometa nujno potrebna. Zato naj občina preide na čimprejšnjo dokončno realizacijo te zamisli. Saj bo s tern dobila glavna ulica popolnoma drugo lice. Prav tako bo s tem tudi odpravljeno nedeljsko postajanje okoličanov na tej cesti, dočim se bo lahko vršil promet neovirano. Za te je dovolj prostora na Glavnem trgu. Trstenjak in tovariši obsojeni Preteklo leto je roparska tolpa Trstenjsk Davorina in njegovih tovarišev izvršila najrazličnejša zločinstva v ljutomerskem srezu ter je vzbujala pri prebivalcih bližnje Štajerske upravičen strah in trepet. Zakrknjeni zločinci se niso ustrašili niti najhujših kaznivih dejanj, samo da so brez dela na lahek način prišii do denarja. Koncem preteklega leta so orožniki prijeli Trstenjak Davorina ter njegove tovariše Šantia Alojza, Herič Jožefa in Canjko Martina, ki so zločinstva deloma sami priznali, deloma pa so morali kioniti pod bremenom zbranih dokazov. Po končani preiskavi je državni tožilec vložil proti gornjim zločincem 23 strani obsegajoče obtožnico. Z gornjimi so bili obtoženi zaradi manj-š h zločinstev tudi Šsntl Marija, Horvat I/an, P/osnik Stanko, Ivan in Anton ter Marčec Alojz. V nabito polni dvorani Okrožnega sodišča y Murski Soboti je bila preteklo sredo glavna razprava pred velikim senatom, kateremu je preosedoval g. Dr. Tombak. Obtožbj je zsstopsl državni tožilec g. Dr. Juhart, dočim so bili skoraj vsi soboški odvetniki zaposleni kot branilci. Državni tožilec je prebral obtožnico ter je očital obtožencem najrazličnejše delikte iz ko-ristoljubja. Trstenjaku, Šantlu in He-riču je celo očital razbojništvo, ker so koncem leta 1938 vlomili v stanovanje Lukcvnjak Ivana, ga podrli na tla, ga zeezali in se potesttli njegovih ključev ter mu odnesli uzlične dragocenosti in hranilne knjiž ce v skupni vrednosti nad 50.000 D n. Trstenjak je ime! pri iem dejanju pri sebi sa mokres Razen tega, najtežjega zločinstva pa našteva obtožnica še okoli 100 zločinstev, po večini tatvine, izvršene na najdrznejši način. Zločinci so pokradli ogromno količino blsga, pri Čemer pa niso mnogo izbirali, kajti poleg zlatih ur so kradli tudi kure, poleg cerkvenih monštranc tudi čebele, poleg zlatih dukatov tudi moko in poleg zastavnih listkov tudi navadne bluze in predpasnike; vlomili so v privatna stanovanja, trgovine, kleti, mline, tvornice in celo v cerkev in grobnico. Glavni obtoženci so na razpravi dejanja deloma priznali, deloma pa zanikali, vendar si je pa moglo sodišče na podlagi izpovedb prič stvo-riti o obtožene h in njihovih deliktih jasao sliko. Razprava je trajala od 8 ure zjutraj pa do 5 ure zvečer, nakar je predsednik senata po tajnem posvetovanju objavil sodbo ter je proglasil Trstenjaka, Šantia Alojza in Marijo ter Canjka za krive in je obsodilo: Trstenjaka na 16 let, Šantia Alojza na 10 let, Canjka Martina na 8 let robije, Šantl Marijo pa na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 4 let. Postopanje zoper Herič Jožefa se ni moglo vršiti, ker je svoj čas pobegnil iz zaporov. Ostali obdolženci so bili oproščeni. Kdor Se ni poravnal naročnine, nai to stori Čimprej! zmmmcm zbor 29. IV. do 8. V. 1939. XVI. AVTOMOBILSKI SALON. 4. V. Tekmovanje v eleganci avtomobilov. MEDNARODNA TURISTIČNO-KULINARSKA RAZSTAVA. Vino — Ročna dela — Poljedelski stroji — Poletje — Šport. 7. V. IV. MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV. TEKMOVANJE „DAMA IN NJEN PES". Od 24. IV. do 13. V. )e na naših drživnih železnicah brezplačen povratek, a v sosednih državah 25—50°/0 popust. Na jadranskih parobrodih veljajo cene nižjega razreda za višji razred. NAGRADE OBISKOVALCEM. MIMO NAS Dandanes je vse mogoče. Dogaja se celo to, d \ so nekateri tako pozabi ivi, da ne vedo več aii so ali niso, aii jim je glava radi frizure ali za trezno mišljenje, ali žive tam kjer so, ali 10 km vstran, skratka pojmi so se jim zmešali, kakor klobčič kjer zaman iš:eš začetek in konec A to le mimogrede. Pregovor pravi: Kolikor ljudi, toliko navad. Res je Eden se specializira na vzgojo psov, drugi spet zbira pokrove cd pip, tretji vstopnice od požarniš-kih veselic, četrti naramnice in stare kuverte i. t. d. i t. d. Vse to je proza. Lirika ie, če kdo zbira reci-tro cvetlice pa jih nekega dne raz- ' stavi po vseh svojih oknih, in da se jih boljše vidi ob večernih urah, prižge sveče, da lahko vsakdo občuduje svojevrstno cvetličarno. To pač nič ni hudega Niti takrat ne, če improvizirana razstava slučajno pade na dan ko : »Ham-burg, Hamburg po;e veliki zvon«, kakor to či-tamo v Župančičevi »Dumi«. To je pač slučajno, da si ravno takrat sit našega dobrega slovenskega kruha, da si mogoče ravno na ta dan dočakal slučajno 85 kg ali pa še več, za kar da je toliko naših prašičkov, purančkov in piščančkov dalo v to svrho svoje življenje. Poleg tega se pa tudi zgodi, da nekateri niso dobri računarji. Njim je vseeno če je šesti v mesecu ali pa devetnajsti če ie april ali pa september, le to smolo imajo, da zadenejo vedno napačni datum in mesec. Mogofe jim bomo ustregli če omenimo še to: Odhod iz M Sobote ob S®«. prjhod v Ljutomer 5«. Odhod proti Gornji Radgoni 610. Pri-h d v Gornjo Radgono 6W S postaje je treba zaviti proti desni in ob sedmih je vsa zadeva rešena. To je najkrajša pot po železnici. Tudi peš se piide tja knmor „srce žene'. „Za novo pomlad, nove čevlje BATA" t M. Sobota, 26. aprila 1939. Bolnik ne sme nikdar obupati. Če bi, ne bi našla bolezen nobenega odpora, postala bi vedno nevarnejša in sčasoma bi zavladala nad zdravjem človeka. Življenje naroda je podobno življenju po-edinca. Tudi narod je izpostavljen raznim boleznim, ki so ali duševnega ali telesnega značaja. Tudi tu se govori o starih in mladih narodih. Posebno današnji čas hoče postaviti med njimi prepade. Ali je taka opredelitev pravilna? Vsak narod je sam kriv svoje starosti, ki izvira iz obupa nad samim seboj, ki dvomi o svojih silah in ne veruje, da bi mogel braniti to, kar je njegovega. Narod, ki je prežet s takimi misli je zrel za grob. Taka zavest je bolj nevarna kakor zunanji sovražnik. Narodi z veliko življen-sko silo, ki čutijo v sebi zdravje in mladost, so za svoj obstoj vedno pripravljeni žrtvovati svoje največje dobrine. So bolezni, ki se ne zajejo le v zdravo telo, ampak se zagrizejo tudi v duševnost človeka. Če se ta naroda polasti, govorimo o psihozi. To bolestno stanje, ki lahko postane zelo nevarno, opazujemo danes pri našem ljudstvu. Glavni znak tega je, da nihče noče verovati resnici ter da raje prednost še taki izmišljotini. Mračne slutnje, obup in strah, večno pričakovanje nečesa kar bo ves sedanji življen-ski red postavil na glavo, najbolj nemogoča prerokovanja so znaki sedanjosti, ki hromijo voljo in zmanjšujejo potrebno odpornost naroda. Ljudje takšnega mišljenja so res podobni namišljenemu bolniku, ki ga ne more ozdraviti truma zdravnikov. Čimbolj bi jim razlagal, da je njihov strah neupravičen in jih rotil naj že bodo slednjič pametni, tembolj bodo silili v vrtinec brezupnosti, tembolj bodo prepričani, da je nekaj le res, ker drugače se ne bi trudili dokazovati jim nekaj nasprotnega. Takšno bolestno nagnenje, ki je v strupenem sovraštvu do resnice, pa je kakor nalezljiva bolezen. Človek se od človeka naleze še preden se zaveda nevarnosti. Število preplašencev in slepcev je vedno večje, vedno širši je val, ki brizga svojo umazano vodovje po naših mirnih domovih. Oni, ki so prišli iz svetovne vojne vedo, da je odločnost in hrabrost poedinca rodilo včasih prave čudeže na frontah. Tako bi moralo biti tudi sedaj. Še se najdejo med našim ljudstvom trezni ljudje in njihov pogumen vzgled naj švigne kakor blisk skozi noč, ki so jo ustvarili ljudje sami. „Gla-vo na pravem mestu*, naj bo geslo za slehernega. DOMAČE VESTI | GROBOVI f V starosti 90 let je umrla vdova po cestnem nadzorniku gospa Kočvara Elizabeia v Šolski ul. 17. Pokojnica je bila najstarejša Sobočanka in je bila jako priljubljena, kar se je tudi razbralo iz lepega pogreba. N. v m. p. t V Agrarni ulici je umrl gospod Cačovič Mihael, zasebnik. Dosegel je 80 let življenske dobe. N. v m. p. Preostalim naie sožaljel — Napredovanje. S kraljevim ukazom je napredovala poštna kontrolorka na tukajšnji pošti gdč. Kočevar Heda za višjo poštno kontrolorko v VI. skupino. Čestitamo! — Stalni MeddruStveni odbor v Murski Soboti je v svrho postavitve spomenika prekmurskim književnikom razposlal poziv slovenski javnosti za materijalno pomoč. Upati je, da bo ta pcziv rodil popolen odziv. S tem bo dobila Sobota prvi javni spomenik-Projetet spomenika je že izgotovljen ter »o stal na trati pred gradom. - Telefon številka 76 — Uprava Murske Krajine, — Knjigarna Hahn - in Prekmurska Tiskarna. — Automobilisti in motociklisti. Za potovanje v inozemstvo so Vam potrebni posebni dokumenti, triptik (ali carnnet) mednarodna šoferska le-gitimac!ja in mednarodna prometna snjižca. Te dokumente dobite najce neje in v najkrajšem času pri tuk. Družini Jugosl. Touring kluba v Murski Soboti Hotel »Slon". — Okrožje društev kmetskih fan tov in deklet javlja : Okrožna pi sarna se nahaja v Šolski ul ci 6 v prostorih Touring kluba. Okrožje je naročilo 6 doz .Avksina" za pospeševanje rasti koruze. Poizkusi se bodo izvršili na poljih v Crnelavcih, Veščici, Puconch, Sebeboicih, G Petrovcih in Adrijancih. Poslovne ure za stranke so vsako nedeljo od 9 11 ure. Predsednik Okrožja tov. Rudi Titan ura-duje samo od 10—11 ure vsako nedeljo. — Okrožje. Bivši šofer firme Cvetič ima svojo LASTNO AUTOTAKSO s katero vozi vsak čas in v vsako smer v MURSKI SOBOTI Hotel KRONA tel. št. 23 Cene solidne. — Priporoča se H U J S JOSIP, ,astnik autotaksija. — Padec z motorja. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali soboškega fotografa Purač Jerollma, ki je v bližini Hidvega padel z motornega kolesa. Poškodovano ima levo roko in nogo. AKO ŽELITE IMETI ODLIČNE TISKOVINE POSLUŽITE SE TISKA IZ PREKMURSKE TISKARNE KATERA VAM DOBAVI PO NAJNIŽJI CENI: LETAKE, PLAKATE, VABILA KAKOR TUDI VSE TISKOVINE ZA URADE ITD ITD. TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI IN KNJIGAMI HUMI IZIDOR, Hnpsba Sobota. — Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metod« v Murski Soboti je dne 28. aprila ob 8. uri zvečer v restavraciji g. Vučaka. Na občni zbor pride tudi družbln delegat. Opozarja mo, da so občni zbor', sestanki in skupščine za vse člane obvezni! — Brzopotezni šahovski turnir SK Mure za mesec aprii je prinesel zasluženo zmago Cissrju L. (6V2); os tala mesta so zasedli Nemec j. in Čisar Št. (5), Kardoš E (41/2), Feren-čak in Deškovlč (4) i. t. d, IIHlIHHimHniBinHHUH«»l»llHlHIHH»lliriaH»iHlllllUI»Iilllll Gospa Dr. ZORA GUiTIN odpre 1. maja 1939. ZOBNO in SPLOŠNO ORDINACIJO v Kolodvorski ulici (v prostorih bivšega zobozdravnika Dr. Glančnika). M niiiiiumiiiHiiiitiiiiHiiiiiiiiHiiHitHiiiiHiniiiiiuiiiimiiiiiiiifiiiiii — Tečaj za čevljarsko krojaSko prikrojevanje, in za lončarsko obrt Združenje obrtnikov v Murski Soboti, obvešča vse svoje člane, čevljarje, krojače in lončarje, da bo kr. batiska uprava na prošnjo združenja obrtnikov, priredila tri tečaje, in sicer za čevljarje, krojače in za lončarje, kakor hitro bo zadostno število udeležencev prijavljenih. Kdor želi obiskovati tečaje, naj prijavi svojo udeležbo pri zdru ženju obrtnikov v Murski Soboti, vsak dan od 10. do 12. ure. Tečaja se lahko udeležijo tudi pomočniki. — Za upravo združenja obrtnikov, predsednik Szukitš. — Šahovska predavanja bo priredil S. K. Mura vsak petek zvečer ob 8 uri v posebni sobi pri g. Vučaku. Predaval bo g, Nemec J. Prvo predavanje bo v petek, dne 28. t. m. Ša-histi vabljeni I — Tečaj za strojnike in kurjače v Murski Soboti. Kakor smo doznali, namerava kr. ban. uprava na prošnjo Društva mlatilničarjev v Murski Soboti, prirediti tečaj za strojnike in kurjače v mesecu maju. Po tečaju se bodo vršili tudi izpiti. Prijaviti se je takoj v pisarni Društva mlatilničarjev za drav-ban. v M. Soboti hotel »Slon" (pri Bacu). — Izšla je 7. in 8. številka .Mladega Prekmurca", ki ga izdaja prekmurska mladina. Vsebina teh dveh številk je zelo dobra, saj obravnava večji del naše domače probleme. — Nesreča z eksplozivom. Smodiš Frančiška iz Bučečovec je našla nek predmet v katerem je bila eksplozivna snov. Nič hudega sluteč je dala ta predmet 11-letnemu šolarju Vinko-vič Francu, da bi se z njim igral. Pri tem pa mu je ta predmet v roki eksplodiral, pri čemer je dobil hude rane na obrazu in levi roki. Le slučaju Je pripisati, da otroka ni ubilo. Pripeljali so ga na zdravljenje v Soboško bolnišnico. BHH3SH1 B1H0 MUBSgfl SOBOTA PREDSTAVE: v Četrtek, dne 27. IV. ob 20 30 url v soboto, dne 29. IV. ob 17.30 uri in ob 20 30 uri VESELA ZIMSKA R0B1NZ0NADA »peter V snegu" LIANA HAID TRAUDL STARK PAUL HORB1GER V nedeljo dne 30. IV. 1939 ljudska predstava ob 11. uri 15 min. »PETER V SNEGU" Znižane cene: 2—, 3 5— din. Dodatek s Najnovejši „Metroiournal" Nogometna tekma Nemčija : Jugoslavija; Volitev sv. očeta Pija XII. Predigra. PREDSTAVE: v nedeljo, dne 30. IV. ob 15 15 ur! ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 1. V. ob 17-30 uri in ob 20 30 uri v torek, dne 2. V. ob 17 30 uri in ob 2030 uri Pod pokroviteljstvom g. ministra za telesno vzgojo naroda VELEFILM „xi. olimpiada i. del" Dodatek: Najnovejši „Alfa-Journal" CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DiN. filmi Peter v snegu: Stariši male Elizabete, ki jo tudi kličejo Peter, so odpotovali v Brazilijo. Deklica ostane pri svojem stricu Dr. Zonthoferu, ki je zaljubljen v svojo kolegico advokatinjo Dr. Doris Vendlerjevo. Na neki razpravi, kjer sta si bila kot zagovornika nasprotnika, je prišlo med njima do preloma .... Zonthofer posveča ves svoj prosti čas, od sedaj naprej Petru Otroka odpelje s seboj v planine na zimski šport. Peter, ki nima pojma, da je prišlo do preloma med dr. Zonthoferjom in Doris, izda slednji kje se nahajata. Doris pride za njima s svojo klijentinjo go. Flambahovo, ki jo je zagovarjala radi ločitve zakona v usodnem procesu, radi katerega sta se z dr. Zont-hoferjem sprla. Tudi Flambah, Zonthoferjev klijent se znajde tam. Nenadoma pa izginejo Zonthofer, g. Flambah in Peter. Nihče jih ne bi našel, če Peter ne bi pustil za sabo sledove — rese hotelskih zaves. Najdejo jih v planinski koči. Ponoči pa sneženi plaz zasuje kočo, k sreči brez hujših posledic. Še preden pride reševalna odprava, so vsi spori med vsemi poravnani in srečni pari Dr. Zonthofer in Dr. Vendlerjeva, g. in ga. Flambahova in z njimi mali Peter odhajajo zadovoljno v dolino. XI. olimpijske igre, veličastno himno drugarstvu vseh narodov, zedinjenih v častni viteški borbi, bomo videli naposled v filmu tudi v M. Soboti. To gigantsko filmsko remek-delo, ki predstavlja dovršeni prikaz lepote športnih iger in himno moči ljudskega telesa je posvečeno obnovitelju nekdanjih klasičnih olimpijskih iger — baronu Pierre de Coubertinu. Filmano je v slavo in čast mladine vsega sveta. Ta veliki športni dogodek, kateremu je prisostvovalo na sto-tlsoče ljudi, spaja v idealnem tekmovanju vse vrline športa, umetnosti in tehnike. Tisoči športnikov in najboljših atletov sveta v plemeniti borbi vseh priznanih športnih disciplin, so tvorci tega največjega športnega dokumenta sedanje kulturne dobe. To izredno filmsko delo, ki bo zanimalo pri nas slehernega športnika in vse ljubitelje športa, se predvaja pod visokim pokroviteljstvom g. ministra za fizično vzgojo naroda. — Mura, ki je v zadnjem času nepričakovano zelo narastla, je naredila ogromno škode na umetnem mlinu Antona Megliča v Veržeju. Mlin je za nadaljno uporabo brez večjih popravil nesposoben. 18. V. 1939 sokolska tombola -18. VI. 1939iupni sokolskl ilet KINO P I T T P I C N ffimnnnimnffiMM V soboto 29. aprila zvečer ob 729. uri V nedeljo 30. aprila ob 724., 6. in 729. uri Film izredne vsebine Rdeti plaši Gl. vi. ANNABELA, KONRAD VA1DT. Konrad Vaidt kot mušketir velikega stila, v službi okrutnega kardinala podaja sijajno kreacijo- — Annabella očara s svojo pretresljivo igro. Prihodnji program : ..JOSETTE" SIMONE SliftOH Pri vsakem programu nov Fox iurnal in predigra. Vstopnina din 8, 6, 4, 2 Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din 1'—. — Sokolsko druStvo v M. Soboti uljudno prosi vse prijatelje, da blagovolijo oddati darila za tombolo pri hišniku v Sokolskem domu, ker letos ne bomo istih pobirali. — Slikarji. Prejšnji teden so se preko noči na nekaterih naših hišah pojavili čudno zveriženi križi. Slovenskega kruha siti »slikarji*, so za to rabili črno barvo, ki pač najbolj od govarja njihovemu dejanju. Mogoče pa jih bodo izsledili. — V nedeljo, dne 30. t. m. popoldne ob i/2 4 uri bo na našem stadionu zeio zanimiva in napeta nogometna tekma Železničar Maribor: Mura. Prijatelji športa, posetite to tekmo pol-noštevilno. — Nezgode. V 79 letnega Osterc Jožefa iz Starenove vesi, ki je šel v nedeljo, dne 23. t. m. k maši v Kri-žeece, je trčila s kolesom nepoznana kolesarka. Imenovani si je pri padcu zlomil levo roko. — Baler Francu, tesar, pomočniku iz Bakovec je pri delu padlo težko deblo na nogo in mu jo močno poškodovalo. — Dne 22. t. m. zvečer je povozil kolesar Zver Štefan, pos. sin iz Hotize šest letno pos. hčer Sobočan Marijo. Otrok je dobii pri tem hude poškodbe na obrazu. Razrezano ima celo čelo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v soboiki bolnišnici. — Napad z nožem. Filo Gregorja, posestnika iz Panovec je neznanec napadel z nožem ter mu zadal sedem vbodjajev, 3 v pleča in 4 v glavo. Poškodbe so težkega značaja. Pripeljan je bil v soboško bolnišnico. — V hrbet jo je zbodel. Kranjec Mirko, vajenec v gostilni Koblencerja pri Sv. Juriju je nesel v roki velik nož, ki ga je precej nerodno držal pred seboj. Mimo je prišla šiužkinja Šinkec Marija in naključje je hotelo, da jo je vajenec po nesreči zabodel v hrbet. Ponesrečenka je morala iskati pomoči v bolnišnici. Izvežban trgovski pomočnik mešane stroke z dalJšo prakso dobi službo. Zaposlitev trajna. Ponudbe z navedbami teferenc postati na ZDRUŽBO TRGOVCEV, M. SOBOTA. Prednost imajo tisti, ki obvladajo madjarščlno in deloma nemščino, Sprejme HBUHAr v ževljarmka se takoj VaiOII6i delavnico. ZAMUDA, OORNJA RADGONA, OBČINA MURSKA SOBOTA razglasi 1.) V nedeljo, dne 30. t. m. ob V29 uri dopoldne ee bodo izdale na javni licit. v najem vse občinske poti, trg pred boinico, Verenom, lendavski levi in desni breg, mali in veliki živinski trg. Zakupna doba 3 leta. Interesenti naj pridejo ob določeni uri v občinski urad, kjer se bo licitacija vršila. 2) Rektutski spisek za to leto js gotov ter si ga lahko ogiedajo rekruti, ali njih starši do 31. t. m. na sreskem načelstvu v Murski Soboti, soba št. 14 Prednje se razglaša posebno radi morebitno napačno vpisanega zadružnega stanja v rekrutnem spisku. Vsak, ki bo ugotovil, da je njegovo zadružno stanje v rekrutnem spisku napačno navedeno, naj si preskrbi za to potrebne dokaze, ki j;h potem predloži rekrutni komisiji, da se mu napačno zadružno stanje popravi. Predsednik občine: HARTNER 1. r. Kmetovalci! Da je nabava strojev v teh časih težka zadeva, je obče znano; ni pa znano, da bo na so-kolski tomboli v M. Soboti v četrtek dne 18. V. 1939 drugi glavni dobitek najmodernejša slamoreznica. Tablica stane samo 3.- Din. I. tombola: motorno kolo ..; II. tombola: slamoreznica..... (Čitajte te dni razposlane plakate). SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Občni zbor. Ponovno opozarjamo članstvo, da je za soboto dne 29. aprila 1939 sklican 18. redni letni občni zbor Združenja in se ta vrši ob 9. uri predpoldne v Sokolskem domu v Murski Soboti. Amnestija. Službeni list z dne 29. marca t. 1. je objavil obsežno amnestijo za vsa kazniva dejanja, prestopke, storjene do vštetega 5. februarja t. 1. za katerih preiskavo in razsojo so pristojna oblastva občne uprave. »Uputnice* za moko in koruzo. Z ozirom na zlorabe, ki se vršijo z .uputnicami" je Zveza na zahtevo združenj pokrenila akcijo zbirati podatke s katerimi se hoče kr. banski upravi prikazati, da z uputnicami ni pomagano revnemu ljudstvu, marveč, da se z njimi okoriščajo le posamezne osebe, vabimo članstvo, da javijo upravi našega Združenja slučaje takih zlorab. Navede se naj število uputnic, ki jih dobi ta ali ona občina, nadalje imena oseb, ki dobivajo blago dobavljeno s temi uputnicami, ceno moke in koruze, način prodaje i. t. d. Zadeva je nujna. Dobri stari iasi Ljudje kaj radi govorijo o dobrih starih časih, kljub temu da ne vedo kakšno dobo pri tem mislijo. Pa je boljše, da je tako, ker če bi se to vprašanje proučilo bi prišli do sklepa, da toliko hvaljeni stari časi res ne zaslužijo takega hvalisanja. Ni treba dokazovati, da si nihče ne bi želel živeti v srednjem veku. Strašne zdravstvene razmere, katerih si danes niti predstavljati ne moremo in velika osebna nesigurnost so razlogi, da to dobo res ne moremo imenovati .dobri časi". Niti poznejšo dobo ne moremo smatrati za dobre čase. Predvsem je bilo število bolezni radi katerih je trpelo človeštvo, v onih oddaljenih časih zelo veliko. Tako so n. pr. črne koze smatrali za bolezen, kateri se nihče ne more izogniti. Gotovo je, da so vsi otroci izpod desetih let bolehali radi koz in dah-senije. Pa so bile tudi druge bolezni, ki so neprestano besnele. Mnogoštevilne so bile žrtve kolere, griže, porodne vročice, tuberkuloze, malarije i. t. d. Za današnjega človeka so mnoge teh bolezni izgubile svojo strahoto. Znameniti učenjaki kakor Koh, Jener, Semelvajs, Laveran, sir RonaldRotin mnogi drugi so se odlikovali v borbi za zaščito človeštva pred nalezljivimi bolezni. Semelvajs je odkril, da se z uporabo aseptiziranih instrumentov zmanjšuje število obolenj pri strahoviti porodni vročici, ki je zahtevala življenje tisočerih mater, na minimum. Jenerjeva vakcinacija nas ščiti pred črnimi kozami. Koh je odkril bacil tuberkuloze in s tem omogoCil siste- matično zdravljenje. Laveran je odkril parazit, ki povzroča močvirsko mrzlico medtem ko je sir Ronald Ros dognal, da komar s svojim vbodom prinaša malarične parazite v človeško kri. On je prav tako našel tudi zdravilo za to vrsto mrzlico. Po preučitvi Odbora Društva narodov za pobijanje malarije zadostuje dnevna doza od 0,4 gramov kinina, za dobo sezone mrzlice kot zaščita pred okuiitvijo. Pri zdravljenju mala-ričnih bolnikov zadcstuje dnevna doza od 1,3 grama kinina in to 5—7 dni. Konstatiramo, da je moderna doba, kljub tolikemu kritiziranju, z ozirom na uspešno borbo proti raznim boleznim, boljša od toliko hvaljenih .dobrih starih časov". HllliHIIHIIIlilllinillllUlIlIlilUIHIUUHIIIUUHHIIIIIIHimtNIMMI I HIŠKE CENE! 100°|o NOVI MODELI za leto 1939 sigurnost Je voziti s _dvokolesi_ WAFFENRAD STEYR, DURKOPP, PANTHER, WANDERER, VESTA, ORIGINAL, VICTORIA, HERKULES, OČRICKE, AUSTRO DEIMLER, CONTINENTAL 2 ^ &C S »-) T3 « f V) > « .s % o