PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: IX-ISSN 1580-0547 Februar 2008 • Številka 1 ^ SOTOČJE mf: m V X 'V' ^ r mm A > Za vas beležimo čas Gorenjski Glas Oglasi reiLOG* GORENJSKEGA GLASA 0 OBČIM MEDVODE Na naslovnici: Filip in Maja (Ožbej in Manca Velikavrh) Foto: Peter Košenina Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: 0^*P'X a._, \ Branko Oberstar *# © 041/685 783 O-markel Škofjeloška 18, Medvode, Č 01/361 26 16 Poleg pestre ponudbe so na voljo še domači suhomesnati izdelki kmetije Žunar. V trgovini je tudi Vinska klet Rondič Odprto: pon. - pet.: 8 - 20 h Sobote: 7.30 -18 h Nedelje, prazniki: 8 -12 h KOZJEK & KOZJEK dno. ZAVAROVALNO FINANČNE STORITVE Zg. Pirniče 11 h, 1215 Medvode Telefon: 01 36 21 431, 040 218 823 ekskluzivno zastopamo GENERALI ZAVAROVALNICO d.d. • zavarovanja nepremičnin • avtomobilska zavarovanja • življenjska in nezgodna zavarovanja • zavarovanja za podjetnike in obrtnike Brezskrbni pod ^ okriljem leva. GOSTILNA IN PICCROfl Mavčiče 69, 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 9. do 22. ure, tudi ob četrtkih. • Pice iz krušne peči • Kosila vsak dan • Jedi po naročilu e Vsak dan sveže postrvi • Od ponedeljka do petka vam od devetih naprej nudimo več vrst malic -ponudba se dnevno spreminja! Ob malici vas pogostimo z brezplačno kavo. tudi če malico odnesete s seboj. Dostava hrane na dom 04/250 11 69. 041/581 327 NOVO V MEDVODAH VSE ZA RIBOLOV Trgovina PRODAJA R/BtŠKe /R LOVŠ KB OPRBMB MEDVODE, DONOVA CESTA 2 (TITANIK) Tel.: 041/629-521 OTVORITEV V SREDINI MARCA ZAPOSUMO PRODAJALCA - RIBIČA +sUL"c 1 Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. UDA ONE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 8. do 19. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 1 je priloga 11. številke Gorenjskega glasa, 7. februarja 2008. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode PICERIJA IN ŠPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, l testenine in druge jedi po naročilu. ■S 01/362 12 20 podoživite čas dr. Franceta Prešerna [VcJenu^ m. 8. februar od 10. ure dalje mestno jedro Kranj ---------------------1-------------------- Prevozi obiskovalcev s kočijo Sejem domače in umetnostne obrti Festival Lajnarjev Sejem starin Živi kip dr. Franceta Prešerna Predstavitev mode 19. stoletja Plesni in glasbeni program Tradicionalni recitali Prešernovih pesmi Blasnikova tiskarna iz 19. stoletja >!.; '-ir ■ www.tourism-kranj.si organizator: Zavod za turizem Kranj l‘RANJ V? pokrovitelji: MUtNA PMClNA KKAM Gorenjski Glas 3 Domplan KSI Kliping UPC telemach Klima belehar Media tv Radio Kranj BI LB Ljudska Univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skofjaloka.si V/ f AKUllttA ZA | fACOUA 01 | ZACUltr Of MANAGEMENT UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofji Loki 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa MANAGEMENT; kandidatom za univerzitetni študij, ki zanj izpolnjujejo vpisni pogoj, priporočamo, da se vpišejo v visokošolski strokovni program, ker se bodo po zaključenem 2. letniku lahko prepisali na univerzitetni program. Vpis je možen tudi v 2. in 3. letnik -pokličite in pošljemo vam informativno brošuro. INFORMATIVNI DAN bo v četrtek, 21. februarja, ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka, Partizanska 1 (bivša vojašnica). Pred informativnim dnevom, ob 15. uri, ste vabljeni na brezplačni seminar z naslovom "Reforma visokega šolstva in trga dela”. Potrebna je le predhodna najava udeležbe na seminarju po telefonu ali elektronski pošti: Mare.Zvan@guest.arnes.si Na informativnem dnevu bo možno dobiti tudi informacije o podiplomskem študiju. Vse programe izvajamo kot izredni študij in so zato prilagojeni zaposlenim študentom. Informacije: 04/506-13-70, 506-13-03 www.fm-kp.si,www.lu-skofjaloka.si Godešič tOO, 4220 Škofja Loka tel.: 04/515 38 38 e-mail: kform@siol.net cM . <=» . o - 4 salon keramike armature velika izbira ________ keramičnih g§ HANSA a. armal ploščic ....... laminati, gotovi parketi, topli podi, ... kopalniško pohištvo kolp-:i> posebno vrednost. Počasi in z veliko truda v naših delavnicah nastajajo izdelki izpod rok ljudi, katerih delo in izdelki so v družbi ponavadi premalo prepoznani in cenjeni. Ponosni in iskreno hvaležni smo, da nam je bila podarjena ta priložnost, saj seje ob razstavi naših izdelkov nabralo zelo veliko prostovoljnih prispevkov. Skoraj 1200 evrov. Gospe Brigiti Juvan in vsem Pirničanom, ki so to razstavo omogočili, se iskreno zahvaljujemo. Skupnost Barka PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEV Pooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon In vzdrževanje ogrevalne tehnike BUDERUS In De DIETRICH. Franjo Petač s.p., Štalčeva ulica 1, Medvode telefon in fax: 01/361 45 86 GSM: 041/649 975 V spomin občinskemu svetniku Aleksandru Bartolu V nedeljo, 27. januarja, je svojo življenjsko pot sklenil član občinskega sveta, predsednik Komisije za pobude in pritožbe, turistični delavec - dolgoletni predsednik Odbora za turizem in gostinstvo v prejšnjih mandatih Sandi Bartol. Od nas je odšel mnogo prezgodaj, še sredi ustvarjalnega življenjskega obdobja. Slovo je zmeraj boleče, še zlasti, če je dokončno. Če se moramo za vedno posloviti od človeka, ki nam je dolga leta stal ob strani kot nepogrešljiv sodelavec in zvest prijatelj, je tako slovo še posebej grenko. Sandi Bartol je več kot trinajst let dela posvetil občinskemu svetu Občine Medvode. Bil je član občinskega sveta od ustanovitve Občine Medvode, predsednik Odbora za turizem in gostinstvo od leta 1995 do leta 2006, ko je prevzel funkcijo predsednika Komisije za pobude in pritožbe. Medvode so v obdobju Sandijevega predsedovanja Odboru za turizem in gostinstvo pridobile na prepoznavnosti, ne le doma v Sloveniji, temveč tudi v tujini, kar je nedvomno tudi njegova zasluga. Delu na področju turizma se je posvečal z veliko vnemo in veseljem. Opravil je veliko dela (tako pri turističnih katalogih, kot pri postavljanju usmerjevalnih tabel) in bil obenem pobudnik mnogih dejavnosti: ustanovitve Turistične zveze Medvode, sodelovanja občine v akciji Moja dežela lepa in gostoljubna, v kateri je sodeloval tudi kot član republiške ocenjevalne komisije pri Turistični zvezi Slovenije. Bil je pobudnik občinske akcije Moja dežela lepa in gostoljubna, v kateri so sodelovali naši kraji in posamezni objekti, s čimer je prispeval k večji urejenosti krajev. Njegova je ideja, da občinski turistični kraji, posamezne turistične kmetije in turistični delavci sodelujejo na sejmu Turizem in prosti čas. Sandi Bartol je imel pogled v prihodnost na področju razvoja turizma, njegova ustvarjalnost in širina sta nas mnogokrat presenetila. Tudi na drugih področjih je bila njegova ustvarjalnost velika. V zadnjem času je kot predsednik Komisije za pobude in pritožbe podal predlog, da se namesti poseben predal za pobude občanov, s čimer se veča dostopnost in neposrednost vplivanja občanov na delo občine. Demokracija zanj ni bila le forma, temveč jo je želel napolniti z vsebino. Zagovarjal in sodeloval je pri ustanovitvi krajevnih in vaških skupnosti, ob tem se je osebno angažiral in vodil projekt. Dejaven je bil tudi izven občine Medvode. Že pri 24 letih mu je bilo zaupano odgovorno delo sanacije in nato petnajstletno vodenje Mlekarne v Škofji Loki. Za sanacijo Mlekarne in nato vodenje trgovske dejavnosti v Kmetijski zadrugi v Škofji Loki je v letu 1980 prejel nagrado občine Škofja Loka kot najvišje priznanje za uspehe na področju gospodarstva. Že takoj po zaposlitvi se je vključil v politično in sindikalno življenje, leta 1985 pa začel s profesionalnim delom v sindikatih. Najprej je vodil občinski sindikat v Škofji Loki, po ukinitvi Zveze sindikatov Slovenije v letu 1990 pa je organiziral gorenjske delavce v Območno organizacijo svobodnoh sindikatov Gorenjske in jo tudi vodil, dva mandata pa je kot generalni sekretar vodil Sindikat trgovine Slovenije. Po- leg dela v sindikatih je bil vključen tudi na drugih področjih, kot je bilo predsedovanje Upravnem odboru Zavoda za zdravstveno Zavarovanje Slovenije ter članstvo v številnih nadzornih in upravnih odborih državnih institucij in podjetij. Sandi je bil človek, ki je bil neomajno zvest svojim demokratskim načelom, borec za človekove pravice. Samozavestno je izražal svoje misli, pri rešitvah je upošteval tudi mnenja drugih in glede tega smo mu dolžni priznati veliko strpnost in širino. Imel je zanesljiv občutek za objektivnost in realnost. Njegova odlika, da je predlagal rešitve, ki so bile realne in so upoštevale različne vidike, ter njegova velika konstruktivnost nam je bila v pomoč. Težko bo zapolniti vrzel, ki je ob njegovem odhodu nastala v našem prostoru, v svetniških skupinah. Občina Medvode KOMISIJA ZA PRIZNANJA OBČINE MEDVODE vabi posameznike, skupine občanov, podjetja, zavode, društva, druge organizacije in skupnosti z območja Občine Medvode, da predlagajo KANDIDATE ZA OBČINSKA PRIZNANJA Priznanja Občine Medvode so: - naziv častni občan Občine Medvode, - plaketa Občine Medvode, - medalja Občine Medvode. Naziv častni občan Občine Medvode se podeljuje posameznikom, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih družbenega življenja in dela pomembno prispevali k ugledu in napredku občine, oziroma širše skupnosti. Naziv častni občan se ne more podeliti po smrti. Plaketa Občine Medvode se podeljuje za dosežke in dolgoletno izjemno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki so bistveno prispevali k dvigu kvalitete življenja na območju Občine Medvode. Plaketo Občine Medvode se podeljuje tudi za enkratne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela in posameznikom za njihovo življenjsko delo oziroma ob njihovih visokih jubilejih. Plaketo Občine Medvode se podeljuje občanom občine Medvode, drugim državljanom RS in tudi tujim državljanom ter skupinam državljanov, pravnim osebam in drugim organizacijam. Medalja Občine Medvode se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim, za posamezna družbeno koristna dela, za delovne in druge velike uspehe, dosežene v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj in preprečevanju škode na premoženju. Če se medalja podeli kot spominska medalja, se podeli vidnejšim znanstvenim, kulturnim in drugim ustvarjalcem ter vidnim javnim delavcem, ki obiščejo občino. Pisne predloge sprejema Komisija za priznanja, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. Ovojnica mora biti zaprta, z oznako "NE ODPIRAJ - KANDIDATI ZA PRIZNANJA". Predloge sprejema komisija do vključno 15. 2. 2008 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež podjetja, * organizacije, društva ... - soglasje kandidata, da se s predlagano kandidaturo strinja oziroma ~ izjava odgovorne osebe v podjetju, zavodu, društvu, drugih organizacijah I in skupnostih, - pisno utemeljitev predloga, - ime in priimek, ter naslov predlagatelja. 1 Komisija bo obravnavala samo popolne vloge. Številka: 033-1/07 Občina Medvode Stanovanjsko naselje pri Rakovniku Med Rakovnikom in Soro je predvidena gradnja 28 stanovanjskih objektov - dvojčkov. Medvode - V torek bodo občinski svetniki v okviru postopka potrditve urbanistične rešitve obravnavali gradnjo na območju KS Sora pri Rakovniku. Odlok namreč predpisuje, da mora investitor občini predložiti urbanistično rešitev, omogočena pa je tudi obravnava na občinskem svetu. Na parcelah v skupni velikosti 23.254 kvadratnih metrov naj bi podjetje Iskra Prins, d. d., zgradilo 28 stanovanjskih objektov - dvojčkov. Nepremičnina je bila v prvotni lasti družbe Color Medvode. Kot je zapisano v gradivu za občinski svet, je v interesu investitorja čim hitrejša pridobitev gradbenega dovoljenja in dokončanje gradnje ter še, da, v kolikor bi bilo gradbeno dovoljenje izdano do konca marca, bi investitor lahko zagotovil predajo objektov kupcem že do konca letošnjega leta. Po mnenju nekaterih je predlagana arhitektura za to okolje preveč moderna, poleg tega nekateri na območju zagovarjajo gradnjo turističnih zmogljivosti. Svetnik Ivan Regoršek (LDS) pravi: "Dolgoročni občinski prostorski plan v potrjenih spremembah iz leta 2004 na tem območju predvideva ne le stanovanjsko, temveč tudi poslovno, turistično dejavnost. Take določbe so bile sprejete po ugotovitvah, da v občini Medvode izrazito primanjkuje turističnih nastavitvenih kapacitet in območij, namenjenih zanje. Na robu vstopa v Polhograjske Dolomite je preveč pomembno zamuditi to priložnost in v praksi pokazati, da resnično želimo razvijati turizem. Predstavljena gradnja je sicer vsekakor preveč strnjena, medtem ko sem mnenja, da je vizuelni izgled naselja v primerjavi z njegovo sedanjo okolico lahko modernejši in tudi obstoječi koncept ni moteč.” komentar smo povprašali tudi Marjano Novak, direktorico podjetja Iskra Prins, d. d., ki je pojasnila: ”V odloku je zapisano, da je dovoljena mešana gradnja. Naš predlog je stanovanjska gradnja, ki kot taka v odloku ni prepovedana. Nikjer ne piše, da bi morali na tem območju graditi kapacitete za turizem, za katere kot dolgoletna delavka v turizmu menim, da tukaj nimajo ustrezne perspektive. Če pa bi v stanovanjska naselja vnašali druge elemente, kolje poslovna dejavnost, pa je to z vidika uporabnikov stanovanjskega naselja moteče. Če bo občinski svet naš predlog zavrnil, bomo kot investitor razmislili o opcijah, ki nam ostanejo na razpolago.” Maja Bertoncelj Medvode na turističnem sejmu Na sejmu Turizem in prosti čas seje predstavila tudi Turistična zveza Medvode, ki ima novo spletno stran www.tzm.si Medvode - Turistična zveza Medvode se je letos na sejmu TUrizem in prosti čas, kije bil od 24. do 27. januarja na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, predstavila četrtič. Na odprtju razstavnega prostora so v kulturnem programu sodelovali Smleški pritrkovalci in Mešani pevski zbor Jakoba Aljaža, za dobrote so poskrbeli v Aktivu kmečkih žena in deklet, program pa je povezoval Jure Galičič. "Poleg Turistične zveze so se predstavila vsa turistična društva, ki so vključena v zvezo in teh je osem,” je pojasnila Vanja Ločniškar, predsednica Turistične zveze Medvode, ter dodala: "Predstavili smo našo zeleno okolico, številne možnosti pohodništva in kolesarjenja. Razdelili smo veliko promocijskega materiala, obiskovalci so lahko dobili nove zgibanke za vsa turistična društva.” Kot je povedal Boštjan Lu-štrik, vodja Turističnega biroja Medvode, je bilo največ zanimanja za pohodništvo in kolesarske poti. Predstavitev na sejmu so izkoristili kot eno izmed možnosti za prodor na domači in tudi tuji turistični trg, za kar se medvoški turistični delavci zelo prizadevajo. Korak k temu pa je tudi nova spletna stran Turistične zveze Medvode www.tzm.si. "Stran je trenutno še v urejanju, kljub temu pa je veliko podatkov na spletni strani moč najti že sedaj, med njimi tudi nekatere podatke o turističnih društvih, o naših projektih ter seveda o dogajanju v občini Medvode nasploh, vključno z informacijami o vseh prireditvah. Obiskovalec si lahko na strani pogleda tudi številne fotografije,” je novost predstavila Ločniškarjeva. Spletna stran je prvi projekt Turistične zveze v novem letu, kot pravi Ločniškarjeva, pa seveda ne edini: "Pripravljamo turistično karto, ki bo izšla v 30 tisoč izvodih, na njej pa bodo turisti našli vse osnovne informacije z zemljevidom občine, uličnim sistemom ter gostinsko in ostalo ponudbo. Tretji projekt bo predstavitveni film, stalnica pa ostaja projekt Mala šola turizma." Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl Vzpostavljena mreža pešpoti V mreži pešpoti ljubljanske urbane regije so tudi Pot na Katarino, Pot na Grmado, Smledniška pot in Smarno-Savska pot. Medvode - Občine iz ljubljanske urbane regije, med njimi tudi občina Medvode, so se že pred časom lotile vzpostavitve projekta Mreže pešpoti v regiji. V okviru projekta je bilo vpostavljenih 17 pešpoti v devetih občinah, ki so predstavljene v posebnem vodniku. Štiri pešpoti potekajo tudi na območju občine Medvode: Pot na Katarino in Pot na Grmado, ki vodita po Polhograjskem hribovju, Smledniška pot ter delno tudi Šmarno-Savska pot. Vse poti so že vzpostavljene, manjkata le še dve izhodiščni tabli v Medvodah in v Sori, ki pa naj bi ju namestili prav v teh dneh. Izhodišče Poti na Grmado je v Sori pri odcepu za Osolnik, kjer si kot zanimivost lahko ogledamo cerkev sv. Štefana. Pot pohodnika ' odi na Hom, naprej do cerkve sv. Mohorja in Tortunata na Osolniku, mimo kmetije odprtih vrat Rožnik, obrtniškega doma na Govejku, kmetije odprtih vrat na Gontah na vrh Polhograjske Grmade, naprej na Topol mimo Gostilne Dobnikar do Turistične kmetije Pr’Jur, Gostilne Na Vihri, do cerkve sv. Jakoba, cerkve sv. Florjana na Tehovcu, zanimivost ob poti sta še tamkajšnjo obeležje lovskim tovarišem in kašča na domačiji Tehovec. Dolžina celotne poti je 20,5 kilometra, predviden čas hoje pa 8 ur (Sora - Grmada 4 ure, Grmada - Topol 1 ura, Topol - Sora 3 ure). Druga pot je Pot na Katarino, katere izhodišče je v Šentvidu (Cesta v hrib) in vodi prek Toškega čela mimo turistične kmetije Pr’Jur, gostilne Na Vihri, cerkve sv. Katarine na Jeterbenk do Slavkovega doma na Golem Brdu in Gostilne Bormes. Dolžina poti je 18 kilometrov, markiran čas hoje pa 7 ur. Na Smledniško pot se lahko podate iz centra Medvod, iz Smlednika ali iz Zbilj. Skupna dolžina poti je 20 kilometrov, predviden čas hoje pa 7 ur. Ob poti so naslednje zanimivosti: sotočje Save in Sore, Hidroelektrarna Medvode, Zbiljsko jezero, cerkev sv. Urha v Smledniku, Kalvarija, Smledniški grad, mlake v Hrašah in dvorec Lazarini v Valburgi. Poleg teh treh poti po občini Medvode poteka tudi del Šmarno-Savske poti. Maja Bertoncelj AMBULANTA ZA OZONOTERAPIJO Prvi v vaši 4soseski in naši Sloveniji H fPOKRAT, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN STORITVE Hipokrat, d.n.o., Donova 2, Medvode V vaši neposredni bližini so odprta vrata specialistične ambulante Hipokrat, ki že vrsto let z izkušenimi strokovnjaki opravlja dejavnost na področju dermatologije (kožne bolezni, zdravljenje žil, odstranjevanje bradavic, kurjih očes ipd.), ultrazvoka ter protibolečinske terapije. V sklopu te dejavnosti smo sedaj kot prvi v Sloveniji pričeli s tako imenovano ozonoterapi-jo. Ta ima že kar dolgo zgodovino, vendar je pri nas še dokaj neznana metoda zdravljenja. Začetki so bili v Nemčiji, Rusiji, Franciji, Kubi, Mehiki, Keniji in Ugandi, kjer so naredili velik premik s to terapijo, zlasti pri možnosti zdravljenja AIDS-a in rakavih bolnikov. V zadnjem času so se močno razširile ambulante pri naših sosedih v Italiji in Avstriji, kjer z uspehom koristijo učinek OZONA in drugih bio-oksidantov. Ozon O 3 je naravna oblika najčistejšega kisika, ki je potrebna za ravnovesje na našem planetu. Magična formula O 2 + O 1 je izvir našega zdravja in poti do njega. O 1 veže proste radikale v našem telesu, ki so vzrok številnih bolezni. MEDICINSKI OZON, kot ga strokovna imenujemo, je "BIO” ZDRAVILO v najčistejši obliki, ki ga s pridom uporabljamo na širšem področju v medicini. MEDICINSKI OZON zboljša prekrvavitev srčne mišice, možganov, nog, pospeši regeneracijo tkiva v posameznih organih, kot so jetra, ledvica, kosti itd. Vse bazira na boljši prekrvavitvi in prehrani tkiva. S tem se izognemo vnetju, gnitju, alergijam itd. Zelo učinkovit je v boju proti bakterijam, viru- som, glivicam, zvišuje naš imunski sistem in vitalnost. Glede na indikacije in težave se OZON O 3 uporablja v medicini na več načinov: 1. V obliki injekcij v mišico, ovojnico ali sklep. Ta aplikacija pride v poštev pri atrofiji, vnetju, poškodbah sklepa, poškodbah in težavah s hrbtenico. 2. Z velikim uspehom se uporablja pri žilnem obolenju goleni, zlasti, kjer nastane zaradi nepravilne prehrane tkiva nekroza le-tega, ulcus, osteomyelitis, postoperativno zdravljenje po zunanjih fiksaterjih. 3. V obliki infuzij se uporablja pri revmatskih pacientih, sladkornih bolnikih, črevesnih težavah, jetrnih bolnikih, kožnih boleznih, ekcemu, nevrodermatitisu, psoriazi itd. 4. V obliki kreme - OZON in olivno olje različnih koncentracij. 5. Balzam, ki pomaga pri neurodermatitisu, ekcemih, psoriazah itd. 6. Olioson 100%: proti glivicam, ekcemu, psoriazi, herpesu, vnetju ušesnega kanala, ranam, ki se ne celijo, itd. 7. V kozmetiki OX aktivna krema za boljšo prekrvitev in regeneracijo kože na obrazu in rokah -upočasni staranje. Tako smo v kratkem predstavili dejavnost ambulante HIPOKRAT in zelo na kratko ozonoterapijo f v medicini. Več informacij dobite na naslovu ” HIPOKRAT, Donova cesta 2, ali na telefonski številki 01/3611-274 in 041/851-341 od 9. do I 12. ure in od 16. do 19. ure rg 8, Škofja Loka Lani več klasičnih tatvin Pogovor s komandirjem Policijskega oddelka Medvode Dušanom Mikolčevičem o varnostnih razmerah v preteklem letu: lani več klasičnih tatvin in unovčevanja ponarejenega denarja. Kakšna je bila lani varnostna slika v občini Medvode v primerjavi s preteklimi leti? ”V primerjavi s preteklimi leti - če pogledamo več let nazaj - je varnostna slika dobra, čeprav se je število kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2006 nekoliko povečalo. V letu 2007 beležimo 647 kaznivih dejanj, leto prej 585 kaznivih dejanj, leta 2005 beležimo 781 kaznivih dejanj, leta 2004 je bilo 836 kaznivih dejanj, v letu 2003 pa je bilo 636 kaznivih dejanj. Podatki so za celotno območje Policijskega oddelka Medvode, ki poleg občine Medvode pokriva tudi občino Vodice ter naselja Medno, Stanežiče in Dvor.” Dušan Mikolčevič, komandir PO Medvode Na katerem področju sc je stanje najbolj spremenilo? "Najbolj se je spremenilo stanje na področju premoženjskih deliktov, kjer se je povečalo število kaznivih dejanj zoper premoženje in sicer lani beležimo 541 kaznivih dejanj, leta 2006 pa 506. Povečalo seje zlasti število klasičnih tatvin - iz 190 na 221 kaznivih dejanj. Večinoma gre za t. i. priložnostne tatvine, kjer storilci izkoristijo nepazljivost oškodovancev. Prav tako se je najbolj spremenilo število kaznivih dejanj ponarejanja denarja iz 8 na 41 kaz- nivih dejanj. Skoraj v vseh primerih gre za unovčevanje ponarejenih evro kovancev, in sicer na cestninski postaji Torovo. Gre pa za nacionalne kovance drugih evropskih držav.” Ali tudi v Medvodah, tako kot v večini drugih večjih krajev, narašča število vlomov? Kakšna je njihova raziskanost? ”Na območju PO Medvode v letu 2007 nismo beležili povečanega števila vlomov, temveč celo malenkosten padec, saj je bilo 219 vlomov, leto prej pa 221. Najbolj seje zmanjšalo število vlomov v osebna vozila, in sicer iz 80 na 44 vlomov, medtem ko je število ostalih vlomov približno na enaki ravni kot leto poprej. Raziskanost vlomov je nekoliko slabša v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji in je nekje 15-odstotna, medtem ko je raziskanost vseh kaznivih dejanj okoli 25-odstotna.” Kako naj občani ravnajo, da zmanjšajo možnost vlomov v njihove hiše, avtomobile, poslovne prostore? ”Še vedno opažamo, da ljudje puščajo v avtomobilih vrednejše predmete, kot so prenosni računalniki, torbice z dokumenti in denarjem ter podobno. Zato svetujemo, da vozil ne parkirajo na samotnih in nepreglednih mestih, predvsem pa da v vozilih ne puščajo vrednejših predmetov, saj to storilci hitro izkoristijo. Opozarjamo tudi, da nimajo zapisanih PIN kod od plačilnih kartic, saj se vse pogosteje dogaja, da storilci po izvršeni tatvini plačilnih kartic takoj opravijo dvig na bančnem avtomatu, saj so med dokumenti uspeli najti zapisano PIN kodo. Glede vlomov v stanovanjske objekte svetujemo, da imajo vgrajene ustrezne ključavnice, predvsem s ščiti proti lomljenju, ter primerna vrata in okna, na kletnih oknih pa vgrajene rešetke. Predvsem pa je pomembno, da občani doma ne hranijo večjih količin denarja in drugih vrednejših predmetov. Če pa že imamo te predmete doma, jih je potrebno hraniti v trezorjih, saj bomo le tako zmanjšali škodo, ki bi nastala v primeru vloma. Zelo dobro je tudi, da imamo vrednejše predmete fotografirane in zabeležene serijske številke tehničnih predmetov. V primeru odsotnosti od doma je dobro, da hiše ali stanovanja ne pustimo brez nadzora, temveč da za to poskrbijo sosedje. Hiše ne smemo pustiti v takem stanju, daje naša odsotnost opazna - spuščene rolete, ugasnjene luči, poln poštni nabiralnik in podobno. Smotrno je razmisliti tudi o nabavi alarmne naprave. Pri poslovnih prostorih ali trgovinah svetujemo vgradnjo močnejših stekel in protivlomne folije na izložbenih oknih in zagotovitev drugih ukrepov, ki zmanjšajo možnost hitrega vloma. Priporočamo vgradnjo ustrezne in kvalitetne alarmne naprave. Potrebno je imeti tudi natančen seznam predmetov z znamko, tipom in serijsko številko, ki se nahajajo v prostorih - računalnikov in druge tehnične opreme, trgovine pij predvsem popis prodajanega tehničnega blaga.'« Kakšna je bila lani prometna varnost? "Prometna varnost je bila v primerjavi z letom 2006 ugodnejša, saj so v prometnih nesrečah umrle tri osebe, leto poprej pa štiri. Hudo telesno poškodovanih je bilo sedemnajst udeležencev. Zmanjšalo se je tudi število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, in sicer z 72 na 63 prometnih nesreč. Glede na to, da se je lani v Sloveniji število smrtnih žrtev povečalo, lahko ugotovimo, da je prometna varnost na območju PO Medvode ugodna, čeprav je še vedno potrebno zmanjšati število smrtnih žrtev in število telesno poškodovanih. Kot najpogostejši vzroki prometnih hujših nesreč so še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, neupoštevanje prednosti in nepravilno prehitevanje. Pogosto so povzročitelji tudi alkoholizirani, saj je teh med 10 in 15 odstotkov." Kakšno je bilo lani stanje na področju javnega reda in miru? "Na področju javnega reda in miru seje števiš lo kršitev zmanjšalo za petnajst odstotkov - s 382 na 323 kršitev. Največ kršitev, 214, je s področja zakona o varstvu javnega reda in miru, leto poprej pa je bilo 263 kršitev. Med kršitvami je največ kršitev nedostojnega vedenja in prepiranja na javnem kraju, pretepanja in motenje miru z akustičnimi aparati." Simon Šubic ■■■ LOKALNA NOVICA JE KRALJICA Spre,wvLjcx v\c\3 LcvUJco že, x/e-<5 ksri wv(_rjov\ ^LeJl Oddajnik Lubnik 51. kanal, T 2: vsa večja mesta, KS Tellus in Ljubljanski kabel, KS Ljubljana, Novo mesto, Trbovlje: 66. kanal, < KS Kamnik: kanal S 25, KS lesenke: Telesat, KS Škofja Loka In Žiri. 22. kanal, KS Železniki: 24. kanal, Oddajnik Krvavec In Trdinov vrh, preko brezžičnega KS v Poljanski dolini, auto medu ode prodaja in odkup rabljenih vozil vozila z garancijo prepisi vozil zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM:041/330578 www.avtomedvode.com GG naročnine 04/201 42 41, e-pošta: naromine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si --------------------------------Ljudje in dogodki Praznovali na Sv. Jakobu V počastitev dneva samostojnost in enotnosti sta bila na Sv. Jakobu maša za domovino in kratek kulturni program. Podelili so drugo priznanje Sv. Jakoba. Prejel gaje Hadrijan Corsi, župan Števerjana. Brezovica - Na Štefanovo ob šestih zvečer se je že tradicionalno na Sv. Jakobu ob dnevu samostojnosti in enotnosti začela maša za domovino, ki jo je letos daroval dr. Bogdan Dolenc, praznovanje pa se je nadaljevalo s kulturnim programom, petjem domoljubnih pesmi in recitacijami ter druženjem. Že sedemnajst let je od odločitve za samostojnost Slovenije. 23. decembra leta 1990 je množica ljudi prav pri cerkvici na sv. Jakobu pričakala rezultate plebiscita, malo ^Wpo polnoči pa se jim je pridružila '^'večina ministrov prve demokratično izvoljene slovenske vlade na čelu s predsednikom Lojzetom Peterletom. In v spomin na ta dogodek ter v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti vsako leto na Sv. Jakobu poteka tradicionalna prireditev, ki je vedno dobro obiskana. 26. decembra 2007 je na Sv. Jakoba znova prišlo veliko ljudi, tudi iz zamejstva. Sicer pa redni obiskovalci te prireditve ugotavljajo, da so na ta dan na Sv. Jakobu povečini isti ljudje, med njimi zadnja leta evropski poslanec Lojze Peterle, ki je bil letos v vlogi podeljevalca drugega priznanja Sv. Jakoba za zvestobo. Prvega je leta 2006 dobil prav on, drugega pa je organizacijski odbor podelil Hadrijanu Corsiju, županu Števerjana. "Priznanje smo g. Corsiju podelili zaradi zvestobe naših zamejcev iz Števerjana Sv. Jakobu, privrženosti naši državi, ker so zavedni Slovenci, ki slovenstvo gojijo in ga razvijajo. So naši dragoceni prijatelji, ki vsako leto na ta dan pridejo na Sv. Jakoba,” je odločitev pojasnil Janez Šušteršič iz organizacijskega odbora Sv. Jakoba ter dodal, da so se s Štever-janci spoznali prav na Sv. Jakobu: "Leta 1991 so želeli v Slovenijo priti na prireditev v počastitev plebiscita in zasledili so le našo na Sv. Jakobu. Od takrat se vsako leto vračajo sem, obiske pa jim vračamo tudi mi in tam pri njih vidiš, kaj je to slovenska zavest, ko- liko jim to pomeni. So neverjetni ljudje in so nam lahko za vzor.” Hadrijan Corsi je bil ob prejemu priznanja presenečen, se zahvalil ter povedal: "Čutimo z vami, ker smo v teh letih stkali pristno prijateljstvo. Zgodovina zadnjih 60 let je bila za nas ob meji izredno težka. Kljub padcu meja so pregrade, meje še vedno v naših glavah. Sem prihajamo tudi zaradi prijateljstva in ker je vsako leto to za nas posebno doživetje.” V program so organizatorji tokrat uvedli spremembo. Ni bilo posebnega govornika, temveč so k besedi povabili ljudi, ki so se na druženju ob kresu na Sv. Jakobu po koncu prireditve zadržali še kar nekaj časa. Maja Bertoncelj PREJELI SMO Le čevlje sodi naj kopitar K pisanju, v katerem želim pojasniti in komentirati mnenja in ocene gospe Olge Konjar o likovni kolekciji učencev VIZ Frana Milčinskega v Smledniku na 8. Ex-temporu Smlednik 2007, so me spodbudile nekatere trditve v članku v novembrski številki Sotočja, s katerimi se iz strokovnega vidika likovne didaktike nikakor ne morem strinjati, ker so tendenciozne. Najprej glede vodljivosti mentorja. Osnovna in zelo pomembna naloga pedagoga, učitelja, tudi likovnega pouka je, da učence motivira, jih uči likovne tehnike (metoda direktnega učenja likovne tehnike), postopke dela, uporabo likovnih pripomočkov pri likovnem ustvarjanju, skratka vodi učenca pri osvajanju znanja, spretnosti in navad, da hi čim hitreje prišel do cilja. Pri sami rešitvi likovnega problema pa učence v največji možni meri spodbuja k lastnem razmišljanju o izvedbi izvirne likovne tehnike (v našem primeru zahtevne grafične tehnike, kolagrafije), učence navaja na iskanje variante na že znane grafične tehnike, na tehnične postopke oziroma faze teh postopkov; učence spodbuja k ustvarjalnosti in izvirnosti pri izvedbi likovne tehnike. Glede dejanske prisotnosti učencev na Ex-temporu: po objavi razpisa Ex-tempora so učenci zavoda takoj odšli na teren in risali motive Valburge, te risbe so uporabili za izdelavo grafičnih matric, grafične tehnike kolagrafije. Pri otroških likovnih kolonijah in ex-temporih trajanje le teh ni točno določeno. Tudi laiku na področju likovne umetnosti je jasno, da končna faza izdelave, tiskanja matrice poteka v ateljeju in ne v naravi. Učenci Zavoda so bili prisotni na uvodnem sprejemu v Krajevni skupnosti Smlednik in na zaključnem pikniku na Starem gradu. Spremljala jih je mentorica, ki vodi dejavnost računalniške grafike Gabrijela Grosar Zupan, ker je bil likovni pedagog Slavko Zupan v tem času z učencem na Portugalskem, kjer smo zastopali VIZ Frana Milčinskega Smlednik in Slovenijo na 8. mednarodnem srečanju mladih umetnikov EVORA 2007 in se prireditve na ta dan ni mogel udeležiti. Za konec pa še misel, ki je še kako aktualna, šola vstane in pade z učiteljem, tako je tudi kakovost likovnega pouka in likovnih de! otrok odraz pedagoškega dela, "vodljivost mentorja ” učitelja. Tako se to v primeru učencev našega Zavoda po ugotovitvah domačih in mednarodnih strokovnjakov za likovno področje "bolj opazi”. Slavko Zupan, likovni pedagog, VIZ Frana Milčinskega Smlednik BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? MERITVE OPRAVLJAMO Z GRS SPREJEMNIKOM 040848498 Geodetski biro Ema Huth d.o.o. E e: geodetskibiro@siol.net www.geodetskibiro-huth.si KOLOVOZ, d. o. o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 Elvira Praznik,, OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Seškova cesta 3, tel.: 041 973 753 /tra-N# J e/e e ez/iemi/ mfi V^f^c/je > NEMŠČINA MEKON LOKA D.O.O. Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka tel.: 04 51 50 590 info@mekon-loka.si www.mekon-loka.si tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja torek 19.00-21.00 12.2.2008 sreda 08.00-10.00 13.2.2008 sreda 17.00-19.00 13.2.2008 petek 16.00-18.00 15.2.2008 2. stopnja ponedeljek 08.00-10.00 11.2.2008 torek 17.00-19.00 12.2.2008 sreda 19.00-21.00 13.2.2008 četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 3. stopnja ponedeljek 08.00-10.00 11.2.2008 ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 sreda 17.00-19.00 13,2.2008 4. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 lorek 17.00-19.00 12.2.2008 petek 18.00-20.00 15.2.2008 5. stopnja ponedeljek 17.00-19.00 11.2.2008 četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 6. stopnja lorek 19.00-21.00 12.2.2008 četrtek 17.00-19.00 14.2.2008 7. stopnja četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 30 urni I petek 16.00-18.00 15.2.2008 30 urni II torek 17.00-19.00 12.2.2008 poslovni/ četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 konverzacija priprava na izpil četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 obnovitveni ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 sreda 17.00-19.00 13.2.2008 slovnica četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 UPOKOJENCI začelniki sreda 10.00-11.30 13.2.2008 nadaljevalni ponedeljek 10.00-11.30 11.2.2008 UČENCI, DIJAKI (začetniki) predšolski, ponedeljek 16.30-17.15 11.2.2008 1,2. razred 3„4„ 5. razred ponedeljek 17.15-18.00 11.2.2008 6„7„ 8. razred ponedeljek 18.00-18.45 11.2.2008 8., 9. razred, sreda 17.15-18.45 13.2.2008 dijaki petek 16.00-17.30 15.2.2008 DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) 1. letnik četrtek 17.15-18.45 7.2.2008 2. letnik petek 17.30-19.00 15.2.2008 3. letnik petek 16.00-17.30 15.2.2008 priprava na maturo petek 14.30-16.00 15.2.2008 ANGLEŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja torek 08.00-10.00 12.2.2008 torek 19.00-21.00 12.2.2008 sreda 17.00-19.00 20.2.2008 četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 2. stopnja ponedeljek 08.00-10.00 11.2.2008 ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 sreda 17,00-19.00 13.2.2008 četrtek 19.00-21.00 14,2.2008 3. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 torek 17.00-19.00 12.2.2008 četrtek 08.00-10.00 14.2.2008 četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 4. stopnja ponedeljek 08.00-10.00 11.2.2008 ponedeljek 17.00-19.00 11.2.2008 torek 19.00-21.00 12.2.2008 sreda 19.00-21.00 13.2.2008 5. stopnja lorek 17.00-19.00 12.2.2008 sreda 08.00-10.00 13.2.2008 sreda 19.00-21.00 13.2.2008 6. stopnja torek 17.00-19.00 12.2.2008 četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 7, stopnja četrtek 08.00-10.00 14.2.2008 priprava na izpit torek 19.00-21.00 12.2.2008 konverzacija ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 poslovni torek 19.00-21.00 12.2.2008 obnovitveni sreda 19.00-21.00 13.2.2008 slovnica torek 19.00-21.00 12.2.2008 začelniki nadaljevalni 1 nadaljevalni 3 nadaljevalni 4 UPOKOJENCI lorek 10.00-11.30 četrtek 10.00-11.30 ponedeljek 10.00-11.30 sreda 10.00-11.30 UČENCI (začetniki) predšolski, 1,2. razred 3,4. razred sreda sreda 16.40-17.25 15,45-16.30 12.2.2008 14.2.2008 11.2.2008 13.2.2008 6.2.2008 6.2.2008 ANGLEŠČINA tečaj dan ura začetek UČENCI, DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) 5,, 6. razred četrtek 16.40-17.25 7.2.2008 7„ 8, razred sreda 17.30-18.45 6.2.2008 8,9. razred četrtek 17.30-18.45 7.2.2008 1,2. letnik sreda 17.15-18.45 6.2.2008 2,3. letnik četrtek 17.15-18.45 7.2.2008 priprava ponedeljek 17.15-18.45 11.2.2008 na maturo torek 17.15-18.45 5.2.2008 FRANCOŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja sreda 19.00-21.00 132.2008 2. stopnja torek 19,00-21.00 12.2.2008 3. stopnja četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 4. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 UČENCI, DIJAKI (začetniki) predšolski, torek 16.30-17.15 12.2.2008 L, 2. razred 3,4,5. razred torek 15.45-1630 12.2.21 6,7,8. razred ponedeljek 18.00-18.45 11.2.2008 8„ 9. razred, torek 17.15-18.45 12.2.2008 dijaki DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) 1. letnik lorek 17.15-18,45 12.2.2008 2. letnik ponedeljek 17.15-18.45 11.2.2008 3. letnik torek 19.00-2030 12.2.2008 priprava ponedeljek 19.00-2030 11.2.2008 namaloro JEZIKOVNI TEČAJI RAČUNALNIŠKI TEČAJI {£(&) j/ KREATIVNE DELAVNICE ITALIJANŠČINA ■ RUŠČINA C tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja torek 19.00-21.00 19.2.2008 četrtek 08.00-10.00 21.2.2008 petek 16.00-18.00 15.2.2008 2. stopnja četrtek 17.00-19,00 21,2.2008 petek 08.00-10.00 22.2.2008 petek 14.00-16,00 22.2.2008 3. stopnja četrtek 19.00-21.00 21.2.2008 4. stopnja petek 18.00-20.00 22.2.2008 5. stopnja torek 17.00-19.00 12.2.2008 7. stopnja torek 08.00- 10.00 19.2.2008 konverzacija torek 17.00-19.00 19.2.2008 ===== UPOKOJENCI začetniki četrtek 10.00-11.30 14.2.2008 UČENCI, DIJAKI (začetniki) predšolski, 1., 2. razred četrtek 16.30-17.15 14.2.2008 3., 4., 5. razred četrtek 15.45-16.30 14.2.2008 6., 7., 8, razred torek 16.15-17.00 12.2.2008 8., 9. razred, četrtek 17.15-18.45 14.2.2008 dijaki petek 16.00-17.30 15.2.2008 tečaj dan uta začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 2. stopnja sreda 19.00-21.00 20.2.2008 3. stopnja sreda 17.00-19.00 20.2.2008 tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja sreda 19.00-21.00 13.2.2008 DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) priprava na maturo sreda 17.15-18,45 13.2.2008 tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 ŠPANŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja ponedeljek 19.00-21.00 11.2.2008 torek 17.00-19.00 12,2,2008 petek 08.00-10.00 15.2,2008 2. stopnja ponedeljek 17.00-19.00 11.2.2008 torek 19.00-21.00 12.2.2008 3. stopnja torek 17.00-19.00 12.2.2008 4. stopnja torek 19.00-21.00 4.3.2008 5. stopnja torek 19.00-21.00 4.3.2008 UČENCI, DIJAKI (začetniki) predšolski, 1., 2. razred sreda 16.30-17.15 13.2.2008 3., 4,5. razred sreda 15.45-16.30 13.2.2008 6., 7,8. razred torek 18.00-18.45 12.2.2008 8., 9. razred, dijaki sreda 17.15-18.45 13.2.2008 HRVAŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1, stopnja torek 19.00-21.00 12.2.2008 ARABŠČINA tečaj dan ura začetek ODRASLI (intenzivni tečaji) 1. stopnja četrtek 19.00-21.00 14.2.2008 - pisno prevajanje besedil v angleški, nemški, francoski, italijanski, ruski, španski in madžarski jezik - pisno prevajanje iz tujega v slovenski jezik - lektoriranje m . u .1 N! tečaj dan ura začetek DIJAKI (utrjevanje šolske snovi) priprava na maturo četrtek 17.15-18.45 14.2.2008 tečaj dan ura začetek začetni-20 ur ponedeljek, 17.00-20.00 3.3.2008 (Windows, Word) sreda torek, 17.00 - 20.00 12.2.2008 četrtek nadaljevalni-20 ur ponedeljek, 17.00-20.00 11.2.2008 (Word) sreda torek, 17.00-20.00 4.3.2008 četrtek Excel-20ur torek, 17.00 - 20,00 11.3.2008 četrtek PowerPoinl-6ur petek 17.00-19.30 7.3.2008 TEČAJI ZA PROSTI ČAS tečaj dan ura začetek mozaik (20 ur) sreda 18.00-20.30 13.2.2008 nakit (10 ur) petek 17.00-18.30 7.3.2008 keramika (20 ur) torek 18.00 - 20.30 12.2.2008 klekljanje(20ur) ponedeljek 18.00-20.30 11,2.2008 risanje (20ur) ponedeljek 18.00-20.30 11.2.2008 slikanje (20 ur) /učenci, dijaki/ torek 17.00-19.00 12.2.2008 slikanje (20 ur) /odrasli/ sreda 18.00-20.30 13.2.2008 poslikava stekla, svile, porcelana (20 ur) torek 18.00 - 20.30 12.2.2008 TEČAJI STROKOVNIH PREDMETOV DELAVNICE OB PETKIH STROKOVNI SEMINARJI Pouk bo v prostorih OŠ Škofja Loka - Mesto. Ljudje in dogodki------------------------------ Debatni večeri v MKC Medvode Evropska kampanja ”Vsi drugačni, vsi enakopravni”. Tovrstni projekti naj bi v mladih spodbujali strpnost do drugačnosti. Jernej Butara Medvode - Mladinski kulturni center Medvode se je leta 2007 s svojo dejavnostjo vključeval v evropsko kampanjo "Vsi drugačni, vsi enakopravni”. Namen * kampanje je bil oza- I veščanje ljudi, predvsem pa mladih po Evropi, o toleranci in strpnosti do drugačnosti - tako etnične, rasne, spolne, jezikovne, materialne in različnosti zaradi take ali drugačne prikrajšanosti ali izjemnosti. V sodelovanju z likovnimi pedagogi na osnovnih šolah je MKC organiziral likovni natečaj "Vsi drugačni, vsi enakopravni” in zmagovalno risbo osnovnošolca Jerneja Butare iz Hraš natisnil na promocijske majice. Z dvanajstimi glasbenimi skupinami in posamezniki, ki delujejo pod okriljem MKC, je bila posneta kompilaci-ja "comp-07”, ki je v duhu kampanje projektno povezala zelo različne glasbene zvrsti, ki navadno ne želijo skupnega javnega predstavljanja. ZCatarstvo ‘Trtnif^ Medvodt Seškova c. 9 1215 Medvode, DELOVNI ČAS: tel.: 01/361 1694 PON. - PET.: 9. - 18. ure SOBOTA: 9.-12. ure ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! Risba osnovnošolca Jerneja Butare iz Osnovne šole Simona Jenka Smlednik, ki je zmagala na natečaju "Vsi drugačni, vsi enakopravni”. Z vsebino kampanje je bil povezan tudi ciklus debatnih večerov, ki so ga v MKC-ju poimenovali Poli(e)tika, saj so se debate navezovale na različne družbene skupine v smislu manjšina - večina ali z drugo besedo na polari-tete v naši družbi: kadilci/ nekadilci, hetero/ homoseksualci, Slovenci/ tujci, verujoči/ ateisti. Kakšen je odnos družbene večine do neke manjšine? Kaj je manjšina? Kakšna je razlika med integracijo in asimilacijo? Protikadilski zakon je tudi v življenja mladih prinesel spremembe, prepoved kajenja na javnih mestih jih večkrat odvrne od zahajanja v javne družabne prostore. So zdaj diskriminirani kadilci? Istospolna usmerjenost je še vedno občutljivo in tabuizirano področje, tudi vprašanje vere in duhovnosti se je izkazalo za izrazito osebno opredelitev vsakega posameznika. Več obiskovalcev bi se izreklo za ateiste, kar pa ne pomeni, da nimajo svojega intimnega prepričanja ali verovanja. Je naše sprejemanje samo določenih tujcev pravično? Zakaj zavračamo druge? Se sami kdaj počutimo kot tujci, kakšen je občutek nesprejetosti? Na podobna vprašanja so poskušali odgovoriti mladi razpravljala, ki so bili večkrat soočeni tudi z dejstvom, da na nekatera vprašanja ni mogoče dati preprostih enoznačnih odgovorov. Debatne večere sta moderirala Matija Friih-lich in Nejc Smole, kot iztočnico v pogovore so si obiskovalci ogledali tri video prispevke Urške Djukič o mnenju občanov o obravnavanih temah. Obisk mladih na debatnih večerih bi lahko bil tudi večji, morda jih bodo letošnjoff« tematike bolj pritegnile. Je pa debatne večere®' obiskovalo več generacij, kar je bila dragocena izkušnja za vse udeležence pogovorov. Tovrstni projekti naj bi v mladih spodbujali strpnost do drugačnosti in jim odpirali pogled na drugačnost v smislu bogastva in plemenitenja naše skupnosti. Je že res, da je lahko kulturna ali jezikovna drugačnost včasih ovira pri sporazumevanju, vendar je hkrati tudi izkušnja, ki prispeva k raznolikosti in komunikacijskemu in kulturnemu bogastvu. Tudi Slovenija postaja s priseljevanjem tujcev, z večjo mobilnostjo samih Slovencev, s socialnim razslojevanjem vse bolj mešana in raznolika družba, v katero vstopajo tudi mladi. Raziskave njihovih vrednot v nekaterih evropskih državah so pokazale, da so pogosto nezainteresirani za javne zadeve, politiko v smislu upravljanja skupnih zadev, za družbene krivice in neenakosti. Zato je eden od ciljev evropske mladinske politike, da bi v mladih prebujala zavest o "evropskem državljanstvu”, jih spodbujala in usposabljal^ za aktivno participacijo in odgovorno sooblikovanje današnje družbe in družbe prihodnosti. Nenazadnje bo razreševanje problemov in izzivov, s katerimi se soočamo, v veliki meri odvisno prav od bodočih odraslih - danes še odraščajočih. Nataša Pust medvode Novice med vodami INFORMATIVNI PROORAM Z DIGITALNO TEHNOLOGIJO Vse o tv medvode ter oddaje naše produkcije ivwiv.tv-m.si promocijske cene izdelave reklamnih spotov, vldeopredstavitev ter multlmedijsklh predstavitev Zaupajo nam tudi najboljša slovenska podjetja. Pridružite se jim In nas pokličite I Kabelska televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode http://www.tv-m.sl/ e-mall: lnfo@tv-m.sl telefon: 36 19 580 trženje: 041 630 303 NAJUGODNEJŠI KABELSKI INTERNET TER IR TELEFONIJA PO CELOTNI OBČINI MEDVODE Najraje je ušla na sosednjo kmetijo Tokrat je spomine na otroška leta obujala ravnateljica OŠ Preska Tatjana Bizant. Kako in kje ste preživljali otroška leta? "Otroštvo sem preživljala med Starim gradom in Brezovcem. Mirno okolje in prečudovite slike narave imam še danes shranjene globoko v spominu. Bila sem edinka. Veliko časa sem preživela z bratrancema, najraje pa sem ušla k sosedom na manjšo kmetijo, kjer sem imela dekliško družbo. Imela sem srečo, daje bilo tedaj več mojih vrstnic v vasi. Igrale smo se v ‘hrstičah* - gozdičku pod Starim gradom, kjer smo imeli pravo gledališče. Tudi podstrešja gospodarskih poslopij ter travniki in vaške poti so bili naše igrišče. Veliko smo se igrali skrivalnice, pa zemljo krast in med dvema ognjema. Prvo kolo sem dobila v prvem razredu, smuči pa v tretjem.” Kako ste preživljali zimske dneve? "Odraščala sem v času, ko so bile zime radodarne s snegom. Pobočje ob naši hiši smo sami utrdili - prehodili in se nato po njem sankali, delali snežene može in obrambne zidove naših namišljenih trdnjav. Imeli smo tudi vaško smučišče pod Starim gradom, kamor so hodili smučarji iz širše okolice. Na smučišču Pr’ Jagru sem imela tudi prvi smučarski tečaj in takrat v slalomu dosegla drugo mesto med dekleti.” Kaj vam je najbolj ostalo v spominu? "Šolske počitnice in nabiranje borovnic na pobočju Brezovca. Kar cel mesec sem preživela v gozdu. Nabrane borovnice sem prodala, izkupiček pa porabila po lastni izbiri. Mislim, daje bila to dobra osnova za marsikatero dejavnost, ki sem jo in jo še potrebujem v življenju." Kaj ste si želeli postati kot otrok? "Da bom učiteljica, sem začela sanjati že zelo kmalu. To so občutile tudi moje prijateljice. Že takrat sem hotela voditi igro. To je bil večkrat tudi vzrok, da smo se sprle in razšle. Bilo je obdobje, ko sem sanjala, da bom zdravnica ali frizerka. No, kot veste, je zmagala učiteljica.” Ste radi hodili v šolo? Ste bili vzorna učenka? ”V šolo sem zelo rada hodila in še danes rada hodim. Prva tri leta v staro šolsko poslopje pod cerkvijo, v tretji razred sem šla v novo šolo. Kot za večino učencev je bila moja prva učiteljica ‘oh in ah’ in zato je že v prvem razredu odločitev, da postanem učiteljica, postala dokončna. Nisem bila vzorna učenka, sem pa bila med bolj pridnimi. Bila sem velik borec za pravice učencev. Thdi takrat sem se postavljala na stran šibkejših.” Katere predmete ste imeli radi in katerih ne? "Zelo rada sem imela matematiko, fiziko in kemijo, nekoliko manj angleščino. Bolj sem bila naklonjena naravoslovju, kar zagotovo izhaja iz otroštva in pristnega doživljanja narave v mladosti.” Se vam je kakšna šolska dogodivščina še posebej vtisnila v spomin? "Bili smo generacija učencev, ki smo se zelo dobro razumeli med seboj. Razrednik nam je zaupal in nas znal navdušiti za veliko dejavnosti, ki niso bile del učnega programa, aktivni smo bili tudi v popoldanskem času. Rezultat našega dobrega sodelovanja je bil tridnevni končni izlet v osmem razredu. Z vlakom smo se odpeljali do Zadra, z ladjo do Splita in nato z letalom na Brnik. Še danes občudujem njegov pogum. Bilo je res nepozabno.” Kakšni so danes vaši spomini na otroška leta? "To so spomini na pohajkovanja po gozdu, spomini na delo na sosedovih njivah in travnikih ter številne igre v naravi, ki smo se jih takrat znali igrati in v njih uživati. Vesela sem, da mi beseda otroštvo prikliče v spomin tudi spoštovanje narodnih običajev. Ohranjanje tradicije mi še danes v veliki meri uspeva prenašati na moje tri sinove. V čas otroštva se vračam ob prostih dnevih, ki jih prežimo na Zajamnikih - brez vode, elektrike, televizije, ob štedilniku na drva. Čas se ustavi in z njim mi. Zadihamo s polnimi pljuči.” Ana Hartman Pomoč OŠ Pirniče učencema iz Železnikov Učenci in učitelji OŠ Pirniče so decembra dvema učencema iz OŠ Železniki, ki ju je prizadela septembrska vodna ujma, predali 300 evrov zbrane pomoči. Pomagali so bratoma, ki obiskujeta prvi in osmi razred. Učencem šolske skupnosti Janu Pijavcu, Mihu Torkarju in Kristini Sešek ter mentorju Igorju Velerju, učiteljici Mariji Ločniškar in ravnateljici Martini Kutnar so ob obisku na OŠ Železniki poklonili šolsko glasilo, v katerem so opisana tudi občutja učencev v hudih trenutkih. A. H. Na OŠ Medvode uvedli E-redovalnico S projektom E-redovalnica, ki so ga uvedli z letošnjim šolskim letom, je vpogled v ocene tehnološko omogočen na skoraj 450 slovenskih šolah oziroma staršem več kot 140 tisoč učencev in dijakov. E-redovalnico so pred dvema tednoma uvedli tudi na OŠ Medvode. ”Na začetku šolskega leta je interes zanjo pokazalo zelo veliko staršev, ta čas pa ima uporabniška imena trinajst staršev,” je povedal ravnatelj Vojko Bizant in dodal, da bodo učitelji v E-redovalnico ocene redno vpisovali. Čeprav so se na nekaterih šolah pojavili pomisleki, da bi možnost elektronskega dostopa do otrokovih ocen lahko zmanjšala osebni stik staršev z učitelji, pa se na OŠ Medvode tega za zdaj ne bojijo. "Starši, ki so zainteresirani, bodo kljub temu še hodili v šolo. Če pa bi nastale težave, lahko iz projekta izstopimo,” je dejal Bizant. Za dostop do ocen morajo starši pridobiti uporabniško ime in geslo ter digitalno potrdilo za elektronski podpis. Čeprav so pri sistemu E-redovalnice z digitalnimi certifikati poskrbeli za primerljive varnostne ukrepe kot pri elektronskem bančništvu, pa so zlorabe vseeno možne, vendar z njimi zaradi šolskih redovalnic ‘hekerji’ ne bi pridobili prav ničesar. A. H. Hop teens predane plesu Hop teens je plesna skupina, ki jo sestavljajo sedmošolke iz OŠ Smlednik. Dekleta za ples izkoristijo vsak prosti trenutek. Hop teens (manjka Amadeja) z mentorico Stanko Grah Smlednik - Na OŠ Smlednik deluje več manjših plesnih skupin. Sedmošolke, ki jih je ples povezal v skupino z imenom Hop teens, so po besedah mentorice Stanke Grah prav posebna dekleta: "Skoraj vse so kategorizirane športnice: tekačice, rolarke, plesalke. Pri športni vzgoji ne tarnajo, se ne opravičujejo in vedno z veseljem delajo. Vse so vpete v šolske športne ekipe. Izjemno uspešne so bile na ljubljanskem turnirju v kriketu, kjer so oktobra skupaj s fanti zmagale. Všeč mi je tudi, da so vse velike prijateljice, držijo skupaj in nobene ne izločajo-" Kljub naštetim dejavnostim, s katerimi se ukvarjajo članice skupine Hop teens, pa Poskakujočim najstnicam nikoli ne zmanjka časa in energije za ples. Prav nasprotno. Zanj izkoristijo vsak prosti trenutek. "Ob vseh drugih športih imajo zadnji dve leti strašno odprt dar, smisel in veselje za ples. Prav zato jim dam možnost, da plešejo več kot imamo v učnem načrtu pri urah športne vzgoje in izbirni vsebini Šport za sprostitev.” V dvorani nad telovadnico tako plešejo med odmori, prostimi urami, včasih po koncu pouka, občasno pa se v popoldanskih urah zberejo tudi na domu katere od deklet. "Gre za veliko navdušenje in ne želim, da to ugasne in se morda celo nikoli ne pojavi več. Naj ga do konca razvijejo,” pove Grahova in doda, da se dekleta veliko naučijo same, poleg tega pa glave staknejo skupaj tudi pri sestavljanju koreografij. Ta čas se pripravljajo na šolski plesni festival, na katerem bodo tekmovale v modernih plesnih zvrsteh. Mlade plesalke sicer posegajo po precej raznolikih plesnih zvrsteh: plešejo ljudske plese, hip hop, pop, latino, standardne plese. Lea pri ŠD Latino pleše orientalske plese in morda bo svoje znanje kdaj prenesla tudi na ostala dekleta: "Orientalski plesi so prava sprostitev. Všeč mi je lepota gibanja. Sicer pa imamo Hop teens že zdaj v naših koreografijah vključen kakšen podoben gib.” Večina ‘Poskakujočih najstnic’ ima, kot lahko sklepamo že po njihovem imenu, raje hitrejše plesne zvrsti, pri katerih dajo iz sebe odvečno energijo. OŠ Smlednik je že v preteklih letih slovela po navdušenih plesalcih. "Pred kratkim sem bila na plesnem in pevskem nastopu na Škofijski gimnaziji v Šentvidu. Nastopile so tudi nekdanje učenke OŠ Smlednik, ki so svoje plesno navdušenje prenesle na nove sošolce in sošolke. Dobra plesalka lahko za seboj potegne cel razred,” je še povedala Grahova. Ana Hartman Ves čas mislil na šestico Desetletni Luka Novak iz Zgornjih Pirnič je prejšnji mesec na tekmovanju v igri Človek ne jezi se v svoji kategoriji osvojil prvo mesto. Zg. Pirniče - Taborniška enota Rod arago-nitnih ježkov je prejšnji mesec v Osnovni šoli Cerkno priredila prvo tekmovanje v igri Človek ne jezi se, ki se gaje udeležilo več kot 120 tekmovalcev. Z nekaterimi taborniki Rašiške-ga rodu iz Šmartnega se ga je udeležil tudi desetletni Luka Novak iz Zgornjih Pirnič, ki je v kategoriji medvedkov in čebelic osvojil prvo mesto. "Odigral sem štiri igre. Dvakrat sem zmagal, enkrat sem bil drugi, v tretji igri pa tretji. Tu je bilo še posebej napeto, saj sem mislil, da sem izpadel,” se spominja Luka, ki je nato v zadnji igri ugnal vse nasprotnike. Navdušenja nad zmago ne skriva in nam ob našem obisku, povsem upravičeno, s ponosom pokaže diplomo in pokal v obliki povečane lesene figure za igro Človek ne jezi se, ki jo hrani nad posteljo. To družabno igro gaje naučil igrati brat Mitja, sicer pa stajo veliko preigrala z babico. Poleg tega Luka rad igra karte, igro Milijonar, spomin, pa domine, igro Človek ne jezi pa ima po zmagi še rajši kot prej. "Veliko je odvisno od sreče. V kocko nisem pihal, sem pa vseskozi v mislih imel šestico. Morda je pomagalo," se spominja Luka. Tekmovanje v Cerknem je bilo zanj posebno doživetje. Spoznal je namreč tudi cerkljanske laufarje, ki si jih je ogledal na razstavi v muzeju, nato pa so jih obiskali še na šoli. Luka se je tabornikom Rašiškega rodu pridružil lanskega septembra. Skupina Ognjeni risi, v kateri so poleg njega še njegovi sošolci Domen, Nejc, Andrej in Martin ter sošolka Mina, se ob četrtkih zbira na OŠ Pirniče, vodi pa jo Katarina Bačnik. "K tabornikom zelo rad hodim. Ob lepem vremenu smo v gozdu, kjer se gremo razne igre, učimo se taborniške pisave in vozlanja vozlov,” nam zaupa Luka, ki komaj čaka, da si bo prislužil pravo taborniško rutico, za zdaj pa okoli vratu ponosno nadene pripravniško rutico. Z velikim veseljem pričakuje tudi tridnevni nesmučarski tabor v Radovni pri Pokljuki, kamor se odpravlja jutri. Ana Hartman Tretjič z najdaljšo brado Na srečanju bradačev v Mokronogu so Medvoščanu Borisu Primožiču izmerili najdaljšo brado -47 centimetrov. Po izboru občinstva mu je pripadel tudi naziv naj brada. Boris Primožič je na srečanju bradačev za najdaljšo brado dobil salamo velikanko. Medvode - Turistično društvo Mokronog je sredi januarja organiziralo osmo srečanje bradačev, na katerem je strokovna komisija po merilih izvirnosti, urejenosti in celostne podobe izbrala mistra brade, občinstvo naj brado, izmerili so najdaljšo brado ter izbrali najmlajšega bradatega moškega. Nastopilo je 21 bradačev. Naslov mistra brade je drugič pripadel znanemu tiskarskemu mojstru Janezu Rozmanu, sicer iz Smokuča, ki pa sedaj živi v Zgoši. Zmagal je že pred dvema letoma, javnosti pa je poznan predvsem kot demonstrator tiska, ročne izdelave papirja in knjigovešt-va. Na tokratnem srečanju bradačev je v starinski preobleki poosebljal Primoža Trubarja. Druga odmevna naslova sta odšla v Medvode. Borisu Primožiču, poosebljal je puščavnika, je po izboru občinstva pripadel naslov naj brada, poleg tega so mu izmerili tudi najdaljšo brado. Od konca brade meri 47 centimetrov. Srečanja bradačev se je doslej udeležil tretjič in vselej je bila njegova brada izmed vseh tekmovalcev najdaljša. ”Z brado je veliko dela. Vsak dan jo je najmanj dvakrat potrebno razčesati, zjutraj in zvečer, ker se naredijo vozli, umivati pa večkrat kot lase. Po kosilu skoraj vedno. Več časa mi vzame skrb za brado kot za lase." "Srečanje bradačev je v Mokronogu sedaj že tradicionalno, edino tovrstno pri nas. Letos sem se ga udeležil tretjič in tretjič sem bil z najdaljšo brado v Sloveniji. To srečanje je za nas nekakšen praznik in v Mokronogu me ved-no spremljajo številni prijatelji,” je povedal 1^/nani medvoški fotograf Boris Primožič, ki tako dolge brade še ni imel: "Letos so sicer spremenili pravila merjanja brade. Ponavadi so jo merili od ustnice, letos pa od spodnjega konca brade.” Za najdaljšo brado je prejel salamo velikanko, LCD televizor pa za naslov naj brade po izboru občinstva. "Ne šteje samo to, da prideš na srečanje z brado. Po vzoru iz drugih držav smo se tudi bradači v Sloveniji na srečanje začeli bolj pripravljati. Letos sem se prvič preoblekel in izbrali smo puščavnika, ker so mi rekli, da mi ta obleka pristaja na mojo dolgo belo brado. Prihodnje leto bom morda Medvedko ali dedek Mraz,” pojasnjuje. Z brado je veliko dela Boris Primožič je brado pustil rasti že kot najstnik, ko mu je bilo sedemnajst let: "Samo trikrat v življenju sem se obril: v vojski, na orožnih vajah ter ko sem imel avtomobilsko nesrečo. Bradači so mi bili že od nekdaj všeč, nisem si pa mislil, da bom kdaj imel tako dolgo. Sedaj si jo vedno po malo strižem. Jo je treba, tako kot lase.” Z brado je veliko dela. "Vsak dan jo je najmanj dvakrat potrebno razčesati, zjutraj in zvečer, ker se naredijo vozlji, umivati pa večkrat kot lase. Po kosilu skoraj vedno. Higiena mora biti. Več časa mi vzame skrb za brado kot za lase. Tako kot pri dolgih laseh je tudi pri oblikovanju dolge brade veliko možnosti: spnem jo v rep, naredim kitke. K frizerju pa zaradi brade ne hodim. Si jo kar sam ostrižem,” še pravi Bore, kot ga kličejo prijatelji. S svojo brado privablja poglede skoraj vseh, kijih sreča. "To je res. Sploh pred novim letom otroci včasih mislijo, da sem dedek Mraz. Tako dolga brada res ni nekaj vsakdanjega,” pove v smehu ter doda, da se brade ni še prav nič naveličal, da sploh ne pomisli, da jo ima: "Puščal jo bom toliko časa, dokler bo še kaj raslo.” In koliko sploh brada zraste na leto? "Kakšne kontrole pri tem pa res nimam. Si jo velikokrat po malo pristrižem. Mislim pa, da raste počasneje kot lasje." Boreta si je verjetno res težko predstavljati brez brade, ki je njegov zaščitni znak. Ob misli, kako bi izgledal brez brade, pove še eno anekdoto izpred let: "Ko sem s sončnimi očali prišel domov z orožnih vaj, kjer so me obrili in ostrigli, me mama sploh ni spoznala.” Pravi, da v Sloveniji še nikoli ni srečal nikogar, ki bi imel daljšo brado kot on: "Sem ga pa že videl na Hrvaškem, ko sem bil na dopustu, ter v Grčiji. Se v pozdrav primemo za brado.” (smeh) Maja Bertoncelj, foto: Barbara Primožič Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? V tokratni številki Sotočja vas sprašujemo, kje se nahaja to imenitno razgledišče. Odgovore nam pošljite do konca februarja na naš naslov: Gorenjski glas, Blei-weisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V zadnji številki Sotočja pa smo vas spraševali, kaj štrli iz meglenega morja na levi fotografiji? Iz meglenega morja štrli vršiček Brezovca (464 metrov) in Stari grad na smledniškem griču (512 metrov). Nagrado za pravilen odgovor prejme Tončka Kozamernik iz Vaš. Čestitamo. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik Ljudje in dogodki ------------------------- Veselo pustovanje v Medvodah Na pustno soboto in nedeljo je bilo na pustovanju v Medvodah več kot dva tisoč ljudi. Smlejci in Valburžani s "Patricijo” na povorki šestih občin. Medvode - V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je bila Športna dvorana Medvode v znamenju pustnih mask. Veselo pustovanje je potekalo v organizaciji Občine Medvode in Turistične zveze Medvode. V soboto je za zabavo skrbela skupina Atomik harmonik, na nedeljskem tradicionalnem občinskem pustnem rajanju, ki se je začel s povorko iz parkirišča pri krožišču do dvorane, pa medvoški duo OBER’s band, ki ga sestavljata harmonikar in klaviaturist Boštjan Kozamernik in na basu in baritonu Urban Erjavec, ki je zadolžen tudi za vodenje programa in animacijo. Oba sta nekdanja člana skupine Calypso, občani pa Urbana Erjavca poznajo tudi kot poštarja. "Skupaj kot duo uradno nastopava od Silvestrovega. Trenutno pripravljava svojo prvo pesem, ki naj bi bila na radijskih postajah od sredine februarja. Do konca leta načrtujeva Smlejci in Valburžani so na povorki šestih občin sodelovali s "Patricijo". izid mini zgoščenke, na kateri naj bi bilo šest najinih pesmi,” je povedal Urban Erjavec ter dodal, da igrata narodnozabavno in zabavno glasbo, nastopata pa po vsej Sloveniji. V nedeljo sta poskrbela, da je bilo vzdušje res pravo. Seveda pa pustovanja ne bi bilo brez pustnih mask. "Pustovanja se je v dveh dneh udeležilo več kot dva tisoč ljudi. Z obiskom smo zadovoljni,” je povedal Matevž Jekler z Občine Medvode, sicer vodja prireditve. Najboljše maske so bile nagrajene. V soboto so za najizvirnejšo skupinsko masko nagrado dobili Zbiljski ježki, prva spremljevalna skupina je bila Kurja družina, druga Medvedko odpira vrata evropskemu turizmu, tretja pa Mornarji -ribiči. Za najizvirnejšo posamezno masko je bila izbrana piflarka, za prvo spremljevalno pa zajček. V nedeljo je bila njizvirnejša skupinska maska Filip in Maja, maska s tokratne naslovnice Sotočja. V preobleki sta petletna Manca in triletni Ožbej Velikovrh iz Preske. Ideja in realizacija je delo njuje mamice, ki je povedala, daje za izdelavo porabila okrog deset večerov. Prva spremljevalna skupina so bili pingvini, druga pa ovčke. Najizvirnejša posamezna maska je bil papagaj, prva spremljevalna zvonček, druga gorčica, tretja lego kocka in četrta čarovnica. Za najmlajšo otroško masko sta bila izbrana miška in zajček. V pusni povorki iz vozov šestih občin so se tudi letos predstavili smlejci in Valburžani, tokrat s Patricijo oziroma z vozilom Patria. Povorka se je v soboto ustavila tudi v Zbiljah, v Smledniku in v Hrašah. "Naš namen je bil prikazati, da se da vozilo narediti ceneje in tudi hitreje. Za izdelovanje smo potrebovali dobra dva tedna. Sodelovalo je deset ljudi,” je povedal vodja Tomaž Kosec. Maja Bertoncelj, foto: Simon Šubic, Peter Košenina Medvedko Klovni so še vedno zelo priljubljeni. Na nedeljskem pustnem rajanju je za zabavo skrbel OBER’S band. Najizvirnejša skupinska maska - zbiljski ježki Na pusta se zabavajo tako starši kot otroci. Slalomska atrakcija na Pokljuki Kranj - Na Rudnem polju na Pokljuki bo 24. februarja že petič potekala prireditev Eurosank. Gre za idejo Toneta Fornezzija-Tofa. ki je pred petimi leti skupaj z organizatorji iz ŠD Pokljuka prvič pripravil to atraktivno tekmovanje z doma izdelanimi drsečimi vozili. Z vozilom 'lahko upravlja največ dvajset oseb. Želja organizatorjev iz vrst ŠD Pokljuka je, da bi čim več slovenskih občin pripeljalo vsaj eno svojo ekipo. Kot pojasnjuje Tomaž Šušteršič, sekretar ŠD Pokljuka, je namen prireditve v prvi vrsti druženje, najbolj atraktivni pa bodo seveda tudi nagrajeni. Prva nagrada znaša tisoč evrov, medtem ko bodo za mesta od 2. do 5. podeljene praktične nagrade. Startnine ni. Prijavite se lahko do 24. februarja osebno pri organizatorju tekmovanja ali pisno na naslov: Športno društvo Pokljuka, Poslovna cona A 37, 4208 Šenčur. Več informacij dobite na telefonski številki 04/2791-920 ali 04/2791-9(X). Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl Li L C S L Ll tuuii^ečS hron ibanja, masaže a magnetnega polja Preverjeno učinkovit pri številnih obolenjih: - motnje srca in ožilja - diabetes - stres in posledice - bolečine v hrbtenici - osteoporoza tšm - inkontinenca - težave s prostato - oslabljen imunski sistem - celjenje kosti... rm Za naročilo ali predstavitev izdelka pokličite 041 770 472 ali 01 / 51 17 000 Pri naročilu BioSinhrona do 17.2.2008 vas čaka DARILO I OSKAR, Kajakaška 27,1133 Ljubljana, www.magno-terapija.si V steni pleza in snema Znani alpinist, 38-letni Gregor Kresal iz Preske, bo v prihodnjih dveh letih skušal uresničiti dolgoletni načrt: med plezanjem posneti serijo dokumentarnih filmov o najbolj skrivnostnih in nepoznanih koncih sveta. Začel bo maja na Baffinovem otoku. Medvode - Po izobrazbi je diplomirani arhitekt, zadnjih 24 let pa predan alpinizmu. To je Medvoščan Gregor Kresal, član AO Ljubljana Matica. Lani julija je s Pavletom Kozjekom v 14 urah splezal prvenstveno smer na 5410 metrov visoko Puscanturpo na perujskem območju Cordillere Huayhuash. Vaši dosežki v letu 2007? ”Iz preteklega leta bi izpostavil štiri dosežke, ki so mi časovno vzeli skoraj celo leto. Najprej je bila to odprava na Svalbard, na arktično otočje malo pod Severnim tečajem, kjer nam je uspelo preplezati kar veliko. Odprava je bila zaradi pogojev zelo ekstremna. Imeli smo sicer srečo z vremenom, so pa bile temperature vseskozi okoli 40 stopinj pod ničlo, kar ti vzame veliko energije. Bili smo zadovoljni, da smo z Arktike prišli brez resnejših ozeblin. Julija sva s Pavletom Kozjekom nato plezala v Peruju. V Cordilleri Huayhuash sva v 14 urah (vzpon in sestop) preplezala prvenstveno smer v vzhodni 5410 metrov visoki steni Puscant-urpe Este. Poimenovala sva jo Stonehenge, saj njeni navpični skalni skladi kažejo podobnost z angleško znamenitostjo. To sta bila lani moja edina večja plezalna dosežka. Mi je pa uspelo narediti še kaj drugega, na kar sem tudi ponosen. Po petih letih priprav sem izdal zelo obsežen plezalni vodnik o zimskem alpinizmu za celotno Slovenijo in zamejska območja, poleg tega smo v sodelovanju z nacionalno televizijo pripravili dokumentarni film o območju Svalbarda, o katerem je bilo sedaj zelo malo posnetega.” Plezate že vrsto let, za vami je okoli tisoč alpinističnih tur. Katere so vam naj ljubše? "Plezam od leta 1984. S starši smo veliko hodili v hribe in glede na to, da sem se prej zelo resno ukvarjal z gimnastiko, me je v hribih vedno vleklo na kakšno skalo, zlesti na goro, tako da je alpinizem logično nadaljevanje mojega planinskega udejstvovanja. V teh letih je za mano že okoli tisoč bolj resnih alpinističnih tur. Imam tudi svojo top listo najljubših, vendar je o tem zelo nehvaležno govoriti, ker je stvari enostavno preveč. Leta 2000 mi je kot prvemu Slovencu uspel vzpon 11. stopnje v kombinaciji. Takrat so bili v svetu opravljeni le trije ali štirje takšni vzponi. To je bil kar odmeven dosežek. Omenil bi tudi preplezani prvi vzpon 10. stopnje v slovenskih hribih: prosti vzpon čez Obraz Sfinge v triglavski severni steni. Zadovoljen sem tudi z vsemi odpravami, ki se jih je doslej nabralo okoli dvajset.” Najbolj tvegano plezanje? "Znova zelo nehvaležna stvar, ker je zavestnega tveganja, če si preudaren, vedno le zelo malo. Sicer pa: v domačih Kamniških Alpah, kjer si kot "lokalci” lahko privoščimo več tveganja. Verjetno sem šel najbolj do svojega limita v eni zelo krušljivi, sicer sorazmerno kratki 400-mctrski steni Rzenika. Kdor pozna naše hribe, ve, da tukaj kamnina ni najboljša, tam je pa katastrofalno slaba in jaz sem izbral najbolj "nemogočo” linijo in uspešno prišel čez. Za najbolj kritičnih 20 metrov sem potreboval 11 ur. To je bil eden mojih najbolj tveganih vzponov.” Zakaj tveganje? "Saj ko si v steni, ko si v smeri, o tem ne razmišljaš. Šele glede na izkušnje in natreni-ranost se ob pravem času lahko odločiš za prestavitev svojih meja. Pri plezanju je več kot polovico v glavi, ves čas pa moraš imeti v obziru to, da ne boš nič manj človek, če se boš "Verjetno sem šel najbolj do svojega limita v eni zelo krušljivi, sicer sorazmerno kratki 400-metrski steni Rzenika. Kdor pozna naše hribe, ve, da tukaj kamnina ni najboljša, tam je pa katastrofalno slaba in jaz sem izbral najbolj "nemogočo” linijo in uspešno prišel čez. Za najbolj kritičnih 20 metrov sem potreboval 11 ur. To je bil eden mojih najbolj tveganih vzponov.” na polovici obrnil in šel domov ter znova poskusil naslednjič. Vse naše poti pripravljamo s premislekom." Bistveno pri vašem pogledu na alpinizem jv69) skrajno minimaliziranje uporabe svedrovcev. "Svedrovec je klin, ki se ga zavrta v skalo, zavije z matico in ga potem praktično ni več možno potegniti ven. To je najbolj varna oblika varovanja, je pa po svoje to "posiljevanje” skale, zato rajši uporabljam klasične kline, pa zatiče in recimo metulje, kot mi temu pravimo. Svedrovce uporabim zgolj v primeru, če res ni nobene druge možnosti. Narava naj za nami ostane takšna, kakršna je.” Kakšne načrte imate za letos? "Poskušal bom uresničiti svoj dolgoletni načrt in sicer posneti serijo dokumentarnih filmov o najbolj skrivnostnih in nepoznanih koncih sveta: "ekstremni športi v ekstremni naravi”. Vse je še v fazi dogovarjanja, saj je treba zbrati veliko denarja. Dokumentarni filmi bodo povezani z mojih plezanjem, pa tudi z nekaj drugimi, divjimi športi. Začelo se bo maja na Baffinovem otoku. To je arktični, severni del Kanade z impozantnimi visokimi ste^ nami. Poleg južnega območja Grenlandije je Baffinov otok znan po tem, da so tukaj najviš- Gregor Kresal v steni Rzenika - smer Peklenska Cedevita %v) regor Kresal: "Cilji se odpirajo sproti. Trenutno je cilj plezanje in snemanje za kumentarne filme.” je vertikale na svetu, zelo zanimive tudi za base jumping. V ekipi dveh slovenskih in dveh švicarskih plezalcev bomo imeli tudi Slovenca, ki bo skušal s stene skočiti, mi pa bomo skušali eno izmed njih preplezati po novi smeri. Še večji izziv bo zato, ker Slovenci tam še nismo bili. "Preko” Severnega tečaja bi radi prišli do Antarktike in projekt desetih dokumentarnih filmov zaključiti v roku dveh let.” Kako se pripravljate na odpravo na Baffinov otok? "Največja priprava zame, za Baffinov otok, so bile pravzaprav moje tri zaporedne odprave v zadnjih treh letih na arktično področje Svalbarda, kjer sem se do $ SUZUKI popolnosti izbrusil v tej logistiki, ki je ravno zaradi mraza popolnoma drugačna kot v Himalaji ali v Andih, drugačna kot kjerkoli drugje po svetu. Na Baffinu so stene še višje, temperature pa so približno enake. Sicer pa je naš trening sestavljen iz vseh mogočih športov in dejavnosti: veliko je teka, ravnotežja, hoje po vrvi, gimnastike.” Vaši dolgoročni cilji? "Cilji se odpirajo sproti. Trenutno je cilj plezanje in snemanje za dokumentarne filme. Verjetno bomo precej odvisni tudi od samih producentov in denarja, ki ga bodo zagotovili. Načrt je izdelan, vendar bomo točno določene cilje izbirali približno pol leta pred odhodom. Predvsem me zanimajo smeri, ki še niso bile preplezane, vrhovi, ki še niso bili osvojeni, področja, kijih ljudje ne poznajo. Siliti v Himalajo, vsako leto znova, na vsak način ni moj pristop k alpinizmu. Svet je tako velik, daje treba iti tudi drugam in če je možno, to potem predstaviti ljudem.” Povedali ste že, da ste avtor plezalnih vodnikov. Vaša naj-Ijubša smer v Sloveniji? ”To je zagotovo ena izmed zimskih smeri v Loški steni nad Logom pod Mangartom, v Koritnici. Ta stena je široka več kot tri kilometre in aktualna predvsem pozimi. Vsako zimo sem tam okoli desetkrat in to je moje najljubše "plezališče" v Sloveniji." Ste brat predsednice LDS Katarine Kresal. Sta že bila skupaj v steni? "Ko sem bil še v alpinističnih povojih, če se tako izrazim. Prva leta plezanja sem imel bolj malo prijateljev iz plezalne družbe in zato sem jo včasih vzel s seboj, da me je varovala. Enkrat sem jo potegnil tudi v eno navpičnico. Mislim, da je bilo v Črnem kalu, vendar seje zelo hitro končalo. Če nisi vajen pogleda v globino in če si tega res zelo ne želiš, je za nekatere ljudi to preveč. Najina skupna plezalna kariera se je potem kar hitro končala, ker me tudi varovati ni več hotela. Je pa takr at varovala bolje kot marsikdo od mladih dandanes.” Je v vašem življenju še kaj drugega kot plezanje? "Včasih je bilo resnično samo plezanje. Sedaj je pri tem primat prevzela dobre tri in pol letna hčerka. Trudim se, da bo vzgojena tako kot, je treba.” Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina, arhiv Gregorja Kresala GORIČANE Za razliko od večine slovenskih proizvajalcev papirja, ki se že vrsto let srečujejo s presežki delovne sile, Papirnica Goričane povečuje število zaposlenih. Tehnično-tehnološko-proizvodni sektor je nedvomno izziv za širok spekter od poklicnega do univerzitetnega izobrazbenega nivoja tehnične smeri. Sam proizvodnji proces je visoko avtomatiziran, ter računalniško voden. Intenzivna vlaganja v modernizacijo proizvodnih naprav so tesno povezana tudi z vlaganji v znanje in osebnostni razvoj posameznikov. Tako nudimo dodatno izobraževanje neposredno povezano z samo stroko, izobraževanja na področju računalniških znanj, tujih jezikov, vodenja in podobno. V letu 2008 se spet kažejo potrebe po novih sodelavcih predvsem v proizvodnem sektorju, kar je delno v povezavi z generacijsko menjavo kakor tudi z novimi investicijami. V mesecu maju 2008 bo začel obratovati nov prečno-rezalni stroj. Proizvodnja papirja je izredno dinamičen proizvodnji proces, z neštetimi izzivi in možnostmi dokazovanja. Potrebujemo delavce s končano V. in IV. stopnjo izobrazbe, pa tudi take, ki se bodo priučili za enostavnejša dela. Vabim vse, ki ste se pripravljeni spoprijeti z dinamiko in izzivi, ki jih proces prinaša, da se prijavite na naslov: Goričane, d. d. Ladja 10,1215 Medvode (za kadrovsko službo). Povabili vas bomo na razgovor in vam podrobneje predstavili delo v tovarni. Quinny in latinskoameriški ritmi 'Brez glasbe in plesa smo kot rože brez sonca,” pravi plesni učitelj Quinny, ki gaje v Slovenijo s Kube pripeljala ljubezen. Blizu so mu tudi Medvode, saj v ŠD Lati no poučuje salso in latino aerobiko. Quinny je s Tejo Povše, predsednico ŠD Latino, zaplesal v latinskoameriških ritmih. Medvode - Jorgc Luis Sierra Duha rt e -Quinny je eden izmed plesnih učiteljev v ŠD Latino, kjer uči latino aerobiko in salso. Prihaja s Kube, v Slovenijo pa gaje pred petimi leti pripeljala ljubezen. "Poročen sem s Slovenko, s katero skupaj živiva v Ljubljani. Na Kubi imam 13-letno hčerko. Hodim v šolo, v tretji letnik programa turistični tehnik. Sem plesni učitelj latinskoameriških plesov. Star sem 37 let,” je pogovor začel temperamentni Kubanec, sicer slovenski državljan. Pričakovala sem, da se bova pogovarjala pretežno v angleščini, vendar se je Quinny v petih letih, odkar živi v Sloveniji, že zelo dobro naučil slovensko. "Obiskoval sem dva tečaja. Nasploš-no me jeziki zanimajo, zato tudi tako dobro napredujem. Moj prvi jezik v šoli je prav slovenščina, imam tudi italijanščino, nemščino in angleščino. Moj materni jezik je seveda španščina, razumem tudi portugalsko,” pojasnjuje ter dodaja, da se je kar dobro prilagodil na življenje v Sloveniji: "Največja razlika med Slovenijo in Kubo je vreme. Tam nimamo snega, nimamo zime. Ves čas je poletje.” Ples je del njegovega življenja že od otroštva. Kot pravi, se na Kubi skoraj vsi ukvarjajo s plesom: "To je del naše kulture, je naše življenje. Brez glasbe smo kot rože brez sonca. Ples in glasba notranje krepita človeka. Vsakemu priporočam, da se začne ukvarjati s plesom, s poslušanjem glasbe. Zagotovo se bo počutil druga- Zimske počitnice s ŠD Latino Medvode - V času zimskih počitnic bo ŠD Latino organiziralo plesne delavnice. V Športni dvorani Medvode bodo potekale vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure. Poleg druženja se bodo otroci lahko seznanili z različnimi zvrstmi plesa in vadili koreografije za šolski plesni festival. Plesne delavnice so namenjene vsem osnovnošolcem, tako članom kot tudi nečlanom ŠD Latino. Za več informacij lahko pokličete Tejo (041/537 111). M. B. ixVTO JAM Nik- I d.o.o. ' Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Avtoservis ■ Bosch servis! Servis klimatskih naprav če.” Je pravi mojster latinskoameriških plesov: "Učim latino aerobiko, salso, break dance, hip hop. Latino aerobika je mešanica vseh latinskoameriških plesov: čačača, salsa, merenge, rege, hip hop. Ni zahtevno. Vsi sc lahko naučimo teh plesov, seveda če imamo voljo, interes, čas. Vaja dela mojstra in to je to.” Jorge Luis, kot je njegovo polno ime, se je naučil plesati tudi polko, medtem ko valčka še ni poskusil. "Polka je podobna enemu plesu pri nas. Vem, da se polko pleše na porokah, vendar je midva nisva, saj sva se poročila na Kubi, tako da so bili v ospredju latinskoameriški ritmi,” je pojasnil. Pri ŠD Latino ples poučuje tretje leto. Poleg vsakotedenskih plesnih vaj se z "učenci” občasno udeležuje tudi kakšne salsa zabave ter nastopov. Kot pa pravi, je vedno problem pomanjkanje časa, tudi pri njem, saj se je povsem posvetil šoli. "Mislim, da bom s šolanjem nadaljeval, šel študirat. Zanima me turizem in jeziki,” pove za konec, nato pa se odpravi novim plesnim izzivom naproti. Maja Bertoncelj SIMPLV CLEVER 0 NOVA FABIA COMBI | KMALU ŽE m j PORSCHE VEROVŠKOVA i Porsche Verovškova, Verovškova 78, tel.: 01 530 35 51 Večer medvoškega športa Podelili so priznanja uspešnim medvoškim športnikom za leto 2007. Plaketo za življenjsko delo je prejel Anton Bohinc, član Partizana Medvode od leta 1954. Medvode - Prireditev Večer športa je v organizaciji Športne zveze Medvode, Občine Medvode in prvič Zavoda za šport in prireditve Medvode potekala 25. januarja. Podelili so priznanja športnikom v različnih kategorijah. Športna zveza Medvode pa je letos tretjič nagrade podelila tudi za dolgoletno delo na področju športa. V programu so nastopili: balerina Živa Droljc in plesni par Anja in Matej Pritekelj. Priznanje Športne zveze je prejel Gorniški klub Jakob Aljaž, ki že več kot deset let uspešno dela na področju gorništva, pohodništva in nadaljuje dela in ideje Jakoba Aljaža. Vsako leto organizira svečano akademijo v počastitev * jegovcga rojstva. Diplomo je prejel Marjan •Perič, kije večji del svojega življenja namenil nogometu. Kot igralec je nogometno pot začel v Nogometnem klubu Medvode in jo nadaljeval pri Nogometnem klubu Jezero Zbilje. Nikoli mu ni bilo žal časa za nesebično pomoč pri izgradnji in vzdrževanju nogometne infrastrukture tako pri Nogometnem klubu Jezero Zbilje kot po združitvi obeh klubov. Plaketo sta prejela Planinsko društvo Medvode, ki letos praznuje 60-letnico delovanja in je eno izmed maloštevilnih društev v Sloveniji, ki ima prav vse odseke oziroma aktivnosti, ter Slavko Kategorizirani športniki v občini Medvode v letu 2007, ki so člani športnih društev v občini: Niko Alič, Kek Jamnik, Janž Omerzu, Nejc Bitenc, Luka Rebolj, Živa Rcpše, Blaž Babnik, Jurij Kumelj, Anže Rupnik (vsi badminton). Kategorizirani športniki, ki niso člani športnih društev iz občine Medvode: Gregor Kresal (alpinizem), Ines Hi žar - medna-■^odni razred (gorski tek), Anja Puc, Petra Šink, Vid Tršan, Alenka Bikar - mednarodni razred (vsi atletika), Blaž Erzeničnik, Gregor Brvar - mednarodni razred, Matija Bočko, Matej Brvar, Neža Luštrik, Jerneja Podviz (vsi biatlon), Izidor Šušteršič - mednarodni razred, Rok Flander - edini kategorizacije svetovnega razreda (oba deskanje na snegu), Silvana Belcijan (kegljanje), Irena Avbelj - mednarodni razred (padalstvo), Dino Ščuk, Amel Ščuk (oba tek na smučeh), Andrej Kračman (tenis), Mateja Šimic - mednarodni razred (duatlon). Državni prvaki v letu 2007: Nejc Košir (cestno kolesarstvo), Anja in Matej Pritekelj (športni plesi), Saša Žavbi Kunaver (hitrostno rolanje), Nina Žavbi Kunaver, Anja Žavbi Kunaver. Anamarija Lampič (vse tek na smučeh), Nika Erjavec (svetovna prvakinja v Cheer danceu), Peter John Stcvens (plavanje), Aleksandra Kerč, Rado Kerč, Uda De-lalič, Julija Šnofel, Lučka Šnofel, Patricija Kerč (vse taekvvando), Nika Janežič, Katja Ježek (lokostrelstvo), Anja Plaznik, Matic Plaznik (gorski tek). Martinčevič, ki je več kot polovico svojega življenja namenil razvoju nogometa v Občini Medvode in bil med ustanovitelji Nogometnega kluba Jezero Zbilje. Sodeloval je pri združitvi obeh nogometnih klubov ter tudi pri izgradnji in vzdrževanju nogometne infrastrukture v občini. Anton Bohinc: "Ko je prišla žoga, sem orodno telovadbo dal na stran in se posvetil košarki." Plaketo za življenjsko delo je prejel Anton Bohinc, član Partizana Medvode od leta 1954. Aktivno se je ukvarjal z orodno telovadbo in košarko. Igral je v I. slovenski košarkarski ligi in aktivno pot košarkarja končal leta 1974. Leta 1968 je začel trenersko kariero in treniral vse starostne skupine. Leta 1977 je postal profesionalni trener pri Košarkarskem klubu Ilirija v Ljubljani, leta 1986 seje vrnil v Medvode in nastopil delo upravitelja športnih objektov in sekretarja Partizana Medvode ter se v društvu posvetil trenerskemu delu. Z ustanovitvijo Športne zveze Medvode je postal njen sekretar. Aktivno je sodeloval pri pripravah potrebnih aktov za nemoteno delovanje Športne zveze Medvode in pri razvoju športa v Občini Medvode. Delo sekretarja društva in zveze je opravljal vse do upokojitve konec lanskega leta. "Priznanje mi zelo veliko pomeni, predvsem zato, ker sem ga dobil od ljudi, s katerimi sem dolga leta skupaj delal. Mislim, da znajo ceniti to, kar sem v teh letih naredil za Medvode,” je povedal Anton Bohinc, ki je svojo športno pot začel s splošno, nadaljeval pa z orodno telovadbo: "Trenirali smo tudi po več ur na dan. Ko pa je prišla žoga, sem orodno telovadbo dal na stran in se posvetil košarki, najprej kot igralec, nato kot trener. Tako aktivno igranje kot trenerstvo sta poslanstvo, ki me spremlja celo življenje.” Kljub temu da se je pred kratkim upokojil, ostaja zvest športu: "Pomagal bom še tako društvu Partizan kot tudi na Športni zvezi. Treniral bom otroke od 10. do 14. leta, kar je Tacen - Gorski tekač Sebastjan Zarnik iz Košiš pri Kamniku je 2. februarja na 13. teku za rekord Šmarne gore iz Tacna postavil nov najboljši čas. Kljub dežju je svoj rekord izpred treh let izboljšal za šest sekund na 11 minut in 25 sekund. "Vedel sem, da sem v formi, vendar zaradi vremenskih razmer v rekord nisem bil povsem prepričan. V boljših pogojih bi šel lahko še 10 do 15 sekund hitreje,” je povedal gorski tekač, ki je v pripravah na sezono pretekel že 1100 kilometrov. Zanimivo je, da je njegov rekord na večeru med- Anton Bohinc je dejal, da mu priznanje za življensko delo pomeni veliko, saj ga je dobil od ljudi, s katerimi je dolga leta skupaj delal. zame najlepše delo. Če mi bo zdravje služilo, bom to delal še naprej.” Anton Bohinc je bil trener tudi članske košarkarske ekipe Tinex Medvode, ki letos nastopa v L B ligi in je trenutno s petnajstimi porazi in dvema zmagama na lestvici na zadnjem mestu. "Seveda spremljam njihove nastope in menim, da je ta ekipa sposobna ostati v ligi. Imeli smo nekaj smole, je pa zagotovo, da so po kvaliteti nekoliko slabši od lani. Ekipo sta zapustila po mojem mnenju ključna igralca Dean Bunčič in Saša Lukič in to se tej ekipi pozna,” je zaključil Bohinc. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina voškega športa napovedalo njegovo dekle, biatlonka Mateja Šimic iz Vikrč. Izkazali so se tudi tekači iz medvoške občine. Pri mlajših dečkih je zmagal Tine Hren, tretji je bil Timotej Rozman. Pri starejših dečkih je bil najboljši Matic Plaznik, pri moških absolutno pa je bil 11. Jaka Ortar. Pri mlajših deklicah je zmagala Maja Plaznik, tretja je bila Anja Plaznik, pri starejših deklicah pa Tina Kozjek pred Katjo Hren. Najhitrejša mladinka v cilju je bila Katja Kozjek, četrta med ženskami skupno. Maja Bertoncelj Nov rekord na Šmarno goro Tekači uspešni na Topolinu Na neuradnem svetovnem prvenstvu v smučarskem teku za mlade kategorije v dolini Fiemme v Italiji so člani ŠD ŠRC Preska Medvode osvojili tri medalje in bili v ekipni konkurenci med skoraj stotimi klubi sedmi. Med mlajšimi mladinci pa v letošnji sezoni blesti Rok Tršan iz Valburge, član Val karton Logatca. Medvode - Januarja je v dolini Fiemme potekal Pokal Topolino, neuradno svetovno prvenstvo v teku na smučeh za mlade kategorije. Med skoraj sto tekači iz Slovenije jih je bilo tudi sedem iz ŠD ŠRC Preska. V dveh dneh je na tekmovanju nastopilo več kot 1100 tekačev. V medvoškem klubu so se razveselili treh medalj, treh bronastih. Tretje mesto so osvojili Janez Lampič, Nina Žavbi Kunaver in Anamarija Lampič. Dobro pa so v svojih kategorijah nastopili tudi Lea Einfalt, kije bila 6., Tjaša Trampuš (11.), Saša Žavbi Kunaver (18.) in Anja Žavbi Kunaver (22.). Drugi na Topolinu je bil še en Medvoščan, Rok Tršan iz Valburge (TSK Valkarton Logatec), ki je v zadnjem času v kategoriji mlajših mladincev najboljši Slovenec. To potrjujejo tudi rezultati z državnega prvenstva na Rogli, ki je bilo januarja. Dva naslova državnega prvaka, v zasledovalni preizkušnji s skoraj dvema minutama prednosti. ”To so uvrstitve, ki mi v tej sezoni največ pomenijo. Veliko sem pridobil na moči in v tem je treba iskati razlog za napredek. Treniram vsak dan po dve uri, največ na Pokljuki in na Rogli,” je povedal 15-lctnik, ki je v letošnji zimi boljši v prosti tehniki in trenutno vodi v točkovanju slovenskega pokala v kategoriji mlajših mladincev. ”Moj cilj je skupna zmaga v pokalu ter čimboljša uvrstitev na OPA igrah v začetku marca v Franciji. Tam Gorazd Fertin, član servisne ekipe, Lea Einfalt, Anja in Nina Žavbi Kunaver ter Janez Lampič v dolini Fiemme želim priti vsaj v deseterico,” razmišlja dijak Gimnazije Šentvid, ki je s potekom sezone zelo zadovoljen. Pokal Cockta preselili na Pokljuko V Športno-rekreacijskem centru v Preski bi morala biti 6. januarja tekma za pokal Cockta, vendar sojo zaradi slabe zime morali prestaviti na Pokljuko. "Nastopilo je 160 tekmovalcev. Z otroki na tekaške smuči Oprema za tek na smučeh je prilagojena najmlajšim. Medvode - Tek na smučeh je primeren za vso družino, tudi za naše najmlajše. Temu primerno so se odzvali proizvajalci opreme. "Oprema je prilagojena otrokom. Tekaške smuči so širše, s tem bolj stabilne, prav tako čevlji in vezi. Poleg tega imajo smuči spodaj "smrekico”, tako da so počasnejše, ne drsijo nazaj,” je pojasnil Klemen Svoljšak, trener v ŠD ŠRC Preska Medvode. Splošnega pravila, kdaj otroka postaviti na tekaške smuči, ni. Zagotovo pa je pri tem treba upoštevati tudi otrokove želje. "Na tekaške smuči se otroka lahko postavi že zelo zgodaj, že pri dveh, treh letih. Najmlajši, ki pri nas v klubu trenirajo tek na smučeh, so stari šest let. Na začetku jih damo prav na te stabilnejše, počasnejše smuči. Z njimi najprej samo hodijo, potem se tudi že spustijo, seveda po položnejšem spustu. Na začetku je pomembno predvsem privajanje na opremo in razvijanje občutka za ravnotežje. Šele ko otrok to osvoji, ga damo na hitrejše smuči,” je še povedal Svolj- J' šak _ _ Začetki v teku na smučeh na širših, precej bolj Maja Bertoncelj stabilnih smučeh Od tehničnega delegata smo za organizacijo prejeli najvišjo oceno,” je povedal Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska, ter dodal, da so manjkali le še boljši rezultati članov društva, ki so prav na "domači” tekmi ostali brez medalje. Je pa znova med mlajšimi mladinci zmagal Rok Tršan, med starejšimi mladinci Amel Ščuk, med juniorji pa Dino Ščuk. Brata Ščuk, doma iz Preske, nastopata za TSK Merkur Kranj. Za 15. marec je v koledarju tekem v Preski predvidena tekma za kontinentalni pokal in skoraj neverjetno je pričakovati, da bo takrat po nižinah dovolj snega. "Dogovarjamo se za prestavitev na Pokljuko, kljub temu pa smo šo. vedno optimisti, da bo morda sneg zapacs$5 takrat, če ga sedaj ni. Na Pokljuki bo treba progo še homologizirati, zaradi zaključka svetovnega pokala v skokih v Planici pa tekmovanja tam tako kot je bilo to lani ne moremo izpeljati,” je pojasnil Galof. Na Pokljuki ŠD ŠRC Preska organizira tudi tečaje teka na smučeh, za katere je veliko zanimanja. Maja Bertoncelj Rok Tršan (v sredini) je na Pokalu Topolino osvojil 2. mesto. Po dveh odstopih do zmage Deskar na snegu Rok Flander je v letošnji sezoni dvakrat zmagal na tekmah svetovnega pokala in je trenutno na drugem mestu v skupnem seštevku. Medvode - Svetovni pokal v deskanju na snegu se bo nadaljeval 15. februarja v Sungvoo-ju v Koreji. Na zadnji tekmi pred skoraj enomesečnim tekmovalnim premorom je v La Molini v Španiji svojo tretjo zmago v karieri dosegel Rok Flander. To je bila njegova druga zmaga v letošnji sezoni in sploh prva v paralelnem slalomu, kot pravi pa najtežja doslej: "Razlogov za to je več. Pred to tekmo sem dvakrat odstopil in vsak, ki je bil v športu, ve, kaj to pomeni z vidika psihološke priprave. Drugi problem je bila poškodba, do katere je prišlo na treningu. Dejstvo pa je, da je sama forma, moje počutje, nivo voženj deskanja na višjem nivoju kot lansko sezono. So pa priso-vna nihanja, vendar vseeno upam, da to ne bo ogrozilo mojega cilja: zaključiti sezono med prvimi tremi v skupnem seštevku. V svetovnem pokalu je veliko dobrih fantov, zato je nemogoče pričakovati, da bom vedno na stopničkah.” Flander je trenutno drugi v skupnem seštevku svetovnega pokala, zaostaja le za Matthieu-jem Bozzetojem. Do naslednje tekme bo treniral v tujini. Ni skrivnost, da kar se treninga tiče, še vedno sodeluje z nekaterimi ljudmi iz prejšnje ekipe. "V pripravah na sezono sem naredil nekoliko več, kot je nudila reprezentanca. Imamo sicer trenerje, ki so pridni, se trudijo, imajo željo po dokazovanju, nimajo pa izkušenj na tem vrhunskem nivoju. Za takšnega tekmovalca, kot sem jaz, pa je to najbolj potrebno. Potrebujem svetovalca in edina pot je ta, da še vedno sodelujem z nekaterimi ljudmi iz prejšnje ekipe,” pravi svetov- ni prvak iz Dragočajne, katerega glavni sponzor je od decembra tudi uradno Raiffeisen Banka. Dogovor o tem je bil sicer sklenjen že jeseni. Maja Bertoncelj, foto: FIS Olimpijska norma ni nedosegljiva Atletinja Alenka Bikar si želi v Peking. Posvetila se bo teku na 200 metrov in do konca junija skušala ^ odteči normo za olimpijske igre. Na svetovno dvoransko prvenstvo ne gre. Medvode - Po rojstvu hčerke Pike seje atletinja Alenka Bikar že lani vrnila na atletske steze. "Zaenkrat sem z vrnitvijo zadovoljna. Res je, daje bilo jeseni precej več treninga na moči kot prej, vendar pa zame najhujši del treninga šele prihaja. Odločitvi, da bo moja prva discipli- Alenka Bikar s hčerko Piko na tek na 200 metrov, sledi trening hitrostne vzdržljivosti, ki ga nikoli nisem marala, sedaj mi bo pa verjetno še težje. Lani po vrnitvi sem namreč tekla le KM) metrov,” je povedala Bikarjeva, ki je bila decembra na pripravah na Kanarskih otokih: "Malo smo imeli smole, ker stadiona še niso prenovili in je steza zelo trda, tako da smo malo prilagajali treninge.” Prvo tekmo letos je imela sredi januarja, a je morala v teku na 60 metrov premoč priznati dvema mlajšima tekmicema. "Gre se mi za rezultat, ne za mesta. Tekla sem 7,53, kar pomeni, da imam še veliko rezerve tako v teku kot v samem startu. Pričakujem, da bi letošnjo zimo rezultat spustila do 7,40 7,45. Norma za svetovno dvoransko prvenstvo je sicer 7,37, kar pa ni moj cilj. Moj cilj je tekmovati, dobiti hitrost, da bi potem poleti lahko odtekla dober rezultat na 200 metrov. S polnim treningom bom začela marca," je pojasnila ter dodala, daje to, dajo v dvorani prehitevajo mlajše, ne skrbi: "Zimska sezona ni moj končni cilj. Če bom poleti zadovoljna, bodo te punce zelo težko pred mano.” Februarja načrtuje čim več nastopati, marca in aprila pa jo čaka naporen trening. Upa tudi na priprave na otoku Martinique ter na tamkajšnjo tekmo konec aprila, kar bi pomenilo začetek njene tekmovalne sezone na prostem. Vrhunec naj bi bil na olimpijskih igrah v Pekingu. "Če hočem v Peking, pričakujem, da bom normo odtekla do konca junija. Mislim, da rezultat 23,30, kolikor znaša norma B, ni nedosegljiv. Moj osebni rekord je 22,76,” pravi Vrhničanka, ki že vrsto let živi v Medvodah. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Vrt Narava že kaže znake pomladi Letošnja zima nam je dala po nižinah snega le za vzorec. Ves januar je minil pri nič kaj nizkih temperaturah. Tako so pravi vrtičkarji, ki ne morejo dolgo počivati, že začeli z delom po vrtu. Obrezovati so začeli drevje, pograbili so listje, ki ga je nanosil veter. Če se bo tako vreme nadaljevalo tudi februarja in ne bo več zapadlo snega, bo dela na vrtu vse več. Po cvetličnih nasadih bomo najprej odstranili zimske zastirke iz smrečja, praproti, slame, nato bomo porezali vse suhe dele trajnic, da bodo rastline imele prostor za nove mlade poganjke. Horten-zijam porežemo suhe cvetove, deset centimetrov nad tlemi porežemo trave, proti koncu meseca obrežemo tudi vrtnice na dva do tri očesa. Tam, kjer je zelo suho, je potrebno tudi zalivanje. Predvsem grmički in trajnice, ki so bili posajeni v jeseni, naj imajo dovolj vlage. Na nekaterih vrtovih že cvetijo prvi znanilci pomladi: zvončki, telohi, jarice, trobentice, ven silijo tudi že narcise in tulipani. Upajmo le, da ne bo snega takrat, ko bodo zacveteli. Na gredicah, ki ste jih jeseni zasadili z mačehami, bodo februarja te bogato zacvetele. Sproti jim odstranjujte odcvetele cvetove, da ne tvorijo semena, ki jim jemlje moč za cvetenje. Ob toplih sončnih dneh je tudi že kakšno delo v vrtu koristno: na primer prepereli kompostni kup premečemo in potrosimo po vrtu ali okrog sadnih dreves. Nepredelane ostanke pa zložimo nazaj in bodo primerni za gnojenje zelenjavnega vrta maja. V tem času ne smemo obrezovati grmov, ki bodo zacveteli spomladi, lahko pa obrežete žive meje, ki bodo na pomlad bolj bujno odgnale: liguster ali gaber. Če v zimskih prezimovališčih hranite gomolje dalij, kan, gladiol, jih preglejte in če so mogoče začele plesneti ali gniti, vse obolele dele odstranite. Te prostore v opoldanskem času in ob sončnih dneh tudi dobro prezračite in malo orosite z vodo. Če prezimujete nageljne ali druge okenske rastline, sproti odstranjujte odmrle liste ali suhe dele rastlin, da se morebitne bolezni ne bi razširile na zdrave dele rastlin. Te rastline tudi ne marajo prevelikih temperaturnih nihanj. Najbolje bodo dočakale pomlad, če jih imamo pri stalni temperaturi 15 stopinj Celzija. Tudi preveč zalivanja ne marajo, le toliko, da je zemlja vlažna. Tudi dognojujemo jih ne, saj še vedno počivajo. Rasti začnejo marca in takrat jih tudi presadimo. Seveda imamo tudi v stanovanju radi kakšno cvetočo rastlino čez zimo. Amarilis naj bo na zelo toplem mestu in dokler se ne pokaže popek, ga tudi ni potrebno zalivati, lahko je tudi v bolj temnem kotu. Na svetlo ga postavimo, ko poganjek odžene. Čebulice hijacint in narcis damo v kozarce, v katerih hitro zacvetijo in imamo delček vrta kar v sobi. Ciklame so zimske rože in lepo zacvetijo na svetlem in hladnem. Zalivamo jih raje v spodnji del lončka, če jih polivamo po cvetnih nastavkih, lahko ti zgnijejo. Zadnja leta je zelo modna lončnica kamelija, ki ima tudi raje bolj hladno sobo. Sedaj je čas cvetenja orhidej, ki imajo tudi raje manj zalivanja in svetlo mesto. Še je zima in to je čas za snovanje načrtov za novo vrtnarsko sezono. Ker se dnevi daljšajo, oznanjajo tudi nova dela v vrtu. Odločimo se, kaj bomo letos sejali in sadili na zelenjavnem vrtu, kaj bo novega na okrasnem delu, kaj bomo posadili v okenska in balkonska korita. Mogoče bomo poseben del vrta namenili dišavnicam, mogoče bomo del vrta preuredili v vodnjak, ali pa iz preveč zaraščenega vrta izkopali stare grmovnice in si preprosto omislili novo zelenico, kjer bo rasla samo lepo negovana trata. Vsako leto pa naj bo naše veselje in delo v vrtu nekaj novega. Nekaj lahko postorimo tudi že v zelenjavnem vrtu. Mogoče pripravimo toplo gredo za sejanje prve solate in redkvic. Lahko posadimo še zimski česen in čebulo. V rastlinjak lahko posejete enoletne rože (če vam bodo prej zrasle, daljšo cvetno sezono boste imeli). Če imate posajen por, brstični ohrovt, motovilec, imate nekaj svežega iz vrta tudi v tem zimskem času. Če imate radi cvetje v vsakem letnem času, si v posode pred vhodom lahko posadite že vzgojene in cvetoče telohe. Zraven postavite kakšno spomladansko reso in čudovit šopek prvega cvetja vas po pozdravil vedno, ko pridete domov. Na razpolago je veliko sort, ki so jih vrtnarji vzgojili s križanjem v več barvnih odtenkih: rožnatih, zelenih, rumenih, lila,... Telohi so trajnice, zato jih po cvetenju presadite v vrt. pod kakšen grm in naslednje leto vam bodo spet cveteli. Niso zahtevni, rastejo v vsaki zemlji in radi imajo sončne lege. Če je zima tako kopna kot letošnja, se prvi popki pokaže^ jo že decembra in zrastejo v enem mesecu. koli jih ne prizadene zima. Lahko preselite teloh tudi iz gozda, tudi ta sorta vam bo doma lepo uspevala. Teloh je rastlina, ki ne mara presajanja. Korenine se le počasi razrastejo in potem dolga leta obilno cveti. Pa naj tudi vam prinese nekaj pomladi v vaš dom. Igor Pavlič Z.0.0. NE POZABITE NA VALENTINOVO DROBNE POZORNOSTI ZA VALENTINOVO KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE x gnojila ■ lončnice, darilni program, aranžiranje > SEMENSKI KROMPIR ■ semena vrtnin in poljščin > VRTNA SEMENA ■ sredstva za varstvo rastlin PREDNAROČILA SEM. KORUZE ■ krmila in krmne komponente za domače živali ■ poljedelska in specialna gnojila PRODAJALNE: ■ vse za male žival MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300 ■ orodje, škropilna tehnika VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011 ■ gospodinjski in industrijski plin VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 Gobelini pozimi, limone poleti Zbirka gobelinov in sveže domače limone pri Anici Božič v Hrašah Hraše - Puščobo zimskih mesecev si ljudje popestrijo na različne načine. Anica Božič iz Hraš si kratke zimske dni in dolge večere krajša z vezenjem gobelinov. Prvega je izvezla pred tridesetimi leti, šivanko pa je začela pogosteje sukati po odhodu v pokoj. Doslej je izdelala že okrog šestdeset gobelinov. Nekaj jih visi po stenah njene hiše, precej jih je podarila, kakih dvajset pa jih še čaka na pravi okvir, pravega lastnika ali prazno steno, ki bi jo lahko krasili. Aničini gobelini so vseh velikosti, najmanjši so veliki približno toliko kot list formata A4, največji pa prekrijejo tudi površino enega kvadratnega metra. Vezenje je natančno in zamudno delo in težko si je predstavljati ves čas, ki je bil potreben za izdelavo ^jijvečjega gobelina. "Tegale sem izdelala kar Ttitro, približno tri tedne je trajalo,” pravi in pokaže na podobo dveh otrok in njunega angela varuha, veliko kot risalni list. Njena zbirka obsega vse vrste motivov, od nabožnih, tihožitij, krajin, podob živali, do prizorov iz Indije, ki so ji vzeli največ časa. "Ponavadi gobeline kupim v Medvodah, na tržnici v Škofji Loki, pa tudi kje drugje, če slučajno naletim nanje,” razlaga in dodaja, da kompletov platen z narisano podobo in pripadajočih barvnih niti - prejle najraje ne kupuje, ker si je v dolgih letih ustvarila dovolj bogato domačo "zalogo”. Ve- zenje gobelinov je več kot le sledenje barvnemu vzorcu in luknjicam v platnu. Vse niti morajo teči v isto smer, biti morajo ravno prav zategnjene in po vsej podobi enakomerno napete. Včasih je prejica predebela in jo je za kak delček motiva potrebno zožiti. "Sestavljena je iz šestih niti in po potrebi kakšno odvzamem. Obrvi na obrazu so tak primer, ker morajo biti tanke,” pravi in pove, da moramo gobelin gledati z razdalje, saj je tako lepši. Preostanek leta Anica preživi zunaj, kjer za delo poskrbijo rastline in rože okrog njene hiše. Maline, robide, kosmulje, grozdje in še kaj končajo v domačih sokovih, v pozni jeseni in pozimi pa je čas za prav posebno trgatev, saj v Hrašah rastejo tudi limone. Ne le da rastejo, tudi dozorijo in so večje od tistih, ki jih kupite v trgovini. "Na največjem limonovcu je pred leti dozorelo več kot dvajset kilogramov limon,” razloži. Limonovce ima od pomladi do jeseni na dvorišču, ko pa se ohladi, jih prestavi v steklen zimski vrt, da sadeži dozorijo. Najbolj jim prija voda iz kapnice, ogroža pa jih kapar, zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove. Sadjarjev, ki bi imeli uspeh z limonami, pri nas ni veliko in to jo je pripeljalo celo na nacionalno televizijo. "Moje limone so bile v oddaji Na vrtu in tisti večerje telefon zvonil do desete ure. Nekaj sem jih prodala in ponje so prišli celo iz Maribora in Mute,” ponosno pove. Sadike limon lahko kupite v trgovskih centrih, a imajo ljudje, ki so vzgojili Aničine sadike, z njimi več uspeha. Peter Košenina Medvode, £>j'zantova cesta 22 telefon: Of 1/201 -689 PRIPRAVA JEDI ZA DOMOV Delovni čas: vsak dan 12.00 23.00. LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC R£$T/)VR4<2M I Beli labod 1 PEČENI JAPONSKI REZANO KOSILO (VEČ VRST) K1SLOPEKOČA JUHA NOVO V MEDVODAH MERCATOR CENTER PRIVOŠČITE SEBI IN SVOJIM OTROKOM NAJBOUSE Ešmm isiis OTVORITEV 15.2.2008 i OTVORITVENI I I 6 i i TRGOVINA BIBA, KJER SE OBLAČI VSA DRUŽINA TEL: 01/361 8098 LEPO VABUENI AHAC Vaš prvi dobavitelj pijač! AHAC d. o. o. Stopče 31 3231 Grobelno NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Ma znani lokaciji v Ljubljani - Cesta ljubljanskih brigad (bivši Geaprodukt) smo odprli novo poslovno enoto. (Mudimo VSE ZA GOSTINCE - na debelo in drobno ter drugim kupcem. ■ vse vrste pijač: domače in tuje Premium pivo, domača in priznana tuja vina, žgane pijače, likerji, sokovi ■ sadje in zelenjava ■ mesni in mlečni izdelki ■ konzerve ■ galanterija -X-...............X..... AKCIJSKA PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE S tem kuponom vam priznamo 1 O % popust Prvih dvajset kupcev dobi še darilo! —fr<—-.............— Po dogovoru možnost dostave! Pokličite še danes po tel.: OSSO/TOS-SO in 0580/-708-81. Odpiralni čas: ponedeljek - petek od S. - 1 3. ure sobota od 7. - 12. ure nedelje in prazniki zaprto