Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva drav. banovine
»OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane:	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatislci dovoljeni le z navedbo vira.
polletno	Din 20'— posamezna številka . Din 2’—	UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 9.	Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVIII. LETNIK.	V LJUBLJANI, DNE 1. OKTOBRA 1935.	ŠTEV. 9.
Za naš ponos in ugled
9. X. 1934. - 9. X. 1935.
Bliža se prva žalostna obletnica zločina, ki ga je izvršila tujčeva sila nad našim nesmrtnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Slovensko obrtništvo se z gnevom obrača na vse one, ki so nas zavedne Slovence in Jugoslovane pripravili ob našega Velikana.
Slovenski obrtnik, svest si svoje globoke državne zavesti in poln udanosti do visoke kraljevske hiše vnovič svečano obljublja v teh težkih dneh spomina, da bo znal v največji meri ceniti in braniti visoke napore, ki jih je dnevno stavljal Veliki Pokojnik za blagor vseh državljanov!
Naša prva zapoved je in bo:
ČUVALI BOMO JUGOSLAVIJO!
Edina uteha, ki jo najdemo v svoji težki vsenarodni bolesti pu je 1 j u b 1 j e n i mladi naš kralj Peter II. Vso ljubezen, katero smo spričevali njegovemu vzvišenemu Očetu smo prenesli na našega kraljevskega Peterčka!
Slava Viteškemu kralju!
Naj živi naš mladi kralj Peter. II.!
Med nami obrtniki se kaj pogosto čuje-jo ugovori, kadar ne gre vse tako, kot bi sami hoteli. Nad vse običajen je izgovor ob takih prilikah, da so vseh težav in nepri-lik krive naše organizacije, kajti one tu nič ne delajo, njih vodstva se zadostno za stvar ne brigajo, plačevati pa kljub temu moraš članarino, če tudi nimaš ničesar od tega, nasproti temu davki in dajatve naraščajo vseeno. Če pa se z enim teh nezadovoljnežev spustiš v razgovor in ga vprašaš koliko se je on sam za stvar potrudil in če se je morda tudi prepričal o krivdi obrtne organizacije na neuspeha, tedaj le žal pogosto lahko ugotoviš, da je svojim težavam vsega kriv mož sam, ker ni upešteval navodil svoje organizacije, ker se za svoj stanovski pokret dejansko ni nikdar brigal, ker mu je bila vsaka organizacija odveč in se je zadovoljil samo s tem, da je zaslužil vsaj toliko, da ni bil v težavah. In če ga še nadalje povprašaš kako visoke dajatve je imel do svoje organizacije, prav lahko ugotoviš, da še teh ni plačal.
Tako dejansko izgleda med nami. Vse bi radi, da se nam ugodi. Prav dobro vemo, kje imamo tudi to zahtevati, seveda čisto naravnost pri naših organizacijah, saj se vedno na slehernih zborovanjih povdarja: oklenite se organizacij, v skupnosti je naša moči Da, ravno te skupnosti mi sami ne držimo, tega pa Bog nas varuj, da bi komu očitali.
V prednjem sem nanizal nekaj važnih dejstev, s katerimi se pač kot stanovsko zavedni obrtniki ne moremo ponašati. Navedel sem jih pa zgolj iz razloga, da prikažem naš dejanski položaj. Da! Organizacije imamo, a teh se največkrat niti posluževati ne znamo. In ne samo to, užaljene-nega se čutimo ter zabavljamo, če se nam ne ugodi, a kaj šele da bi pa do teh organizacij čutili svojo dolžnost in obveznost, to bi bilo za nas skoraj že preveč!
Današnja gospodarska stiska v silnem obupu sili skoro slehernega našega tovariša, da sega po samopomoči in najlepšo zaščito ter uteho dobi v svoji stanovski organizaciji. Prijatelji! Ali je nam mur treba, da se delu v naših stanovskih organizacijah tako
odtegujemo? Ali smatrate za dobro, da ne ! sledite klicu: V slogi in skupnosti je naša | moč in rešitev! Veselimo se, da imamo v ; naših vrstah tudi tovariše-idealiste, ki jim ni do golega materi jalizma in se preko svoje moči žrtvujejo za nas. Niso težke naše naloge in dolžnosti do organizacij, le nekoliko discipline je nam treba!
Smo pred občnim zborom Zveze obrtnih društev za Dravsko banovino, naše najjač-je prostovoljne obrtniške organizacije, katere delo za dobrobit našega stanu se jasno izraža v njenih uspehih. Tudi letos se bodo obravnavala razna pereča gospodarska vprašanja. Tehtno jih bomo premotrili ter stavili svoje konkretne predloge, ali naši zaključki v letošnjem letu ne sinejo biti obrambnega pač pa odločno napadalnega značaja. Dovolj dolgo že prenašamo našo potrpežljivost, zato stopimo odločno na plan, kot en mož se postavimo v bran za naše življenjske interese. Obrtniški stan je stan napredka, ki si v svoji življenjski borbi hoče ustvariti enako vreden položaj. Z nami je vsakdo, komur je za dobrobit našega stanu! Zato tudi hočemo vztrajati do konca, da si izvojujemo vse svoje pravice.
In ker hočemo te svoje načrte odločno ter nepokolebljivo izvesti, je nas vseh sveta dolžnost, da se tesneje strnemo ter si tako moremo pridobiti svoje pravice! Zato
Novi ban Dravske banovine
V prvi polovici preteklega meseca se je izvršila sprememba na nnjvišjem mestu v naši banovini. Z ukazom kraljevskih namestnikov je bil banom imenovan vipavski rojak g. dr. Marko Natlačen, odvetnik iz Ljubljane.
Slovensko obrtništvo iskreno pozdravlja novega bana in mu najiskreneje čestita in želi največ sreče, uspehov ter plodonosnega dela za našo banovino, narod in državo. Naše obrtništvo je prepričano, da bo našlo v novem banu moža, ki bo razumel današnji težki položaj, v katerem se nahaja celokupno slovensko obrtništvo, skratka moža, ki Im razumel naše težnje, naše upravičene zahteve ter bo imel pred očmi to kar obrtništvo najbolj potrebuje, od česa je danes odvisno, da bodo naši napori uspešni za premago iz največje krize.
Gospoda bana prosimo kot odgovornega reprezentanta kraljevske vlade v naši banovini v interesu obrtniško-gospodarske javnosti, da nas v naših stremljenjih podpira, mi pa zagotavljamo svojo lojalnost ter uverjnmo, da vse naše delo, ki ga vršimo v svojih stanovskih organizacijah gre in bo šlo za dobrobit našega stanu, ki je pa tudi dobrobit banovine, naroda in države!
Hodna revija v Ljubljani
OBRTNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI pripravlja v okvirju letošnjega Obrtniškega tedna širokopotezno Modno revijo. V ta namen se je že sestavil poseben akcijski odbor, v katerem so zastopani vsi oni, ki morejo sodelovati pri slični prireditvi in kateri so že obljubili vso svojo pomoč. Na to našo pomembno prireditev opozarjamo posebno vse male obrtnike, katerim je ta pravzaprav dejansko namenjena, kajti ti si le težko odtrgajo od svojih skromnih dohodkov zn potrebno reklamo, če tudi ne zaostajajo v kakovosti na svojih izdelkih. Zapomnite si, da je prav Vam ta revija namenjena! Vsa obvestila dobite v tajništvu Obrtniškega društva! — Sledite našim časopisnim obvestilom!
žrtvujemo tej organizaciji samega sebe in ne štedimo z našo moralno, kakor tudi ne z gmotno pomočjo. Vzemimo si za vzor na-meščenske in posebej še delavske organizacije, ki so ravno z materijelno pomočjo svojega članstva vzdržale v najtežjih borbah. Med nami je pa mnogo tudi tovarišev v boljšem položaju in na te gre naš apel: Podprite našo organizacijo in žrtvujte, ker
povračevalo se Vam bo v Vašo lastno korist!
Priznamo, da živimo v silno težkih časih, ko nimamo skoraj za vsakdanji kruh, kaj šele, da bi mogli svobodno žrtvovati svoj delež na oltar naše organizacijske_sile. Vendar vse za skupnost, >v skupnosti je moč in rešitev, posameznik je nič!
J. R.
Kmečka zaščita in obrtništvo
Zelo pereč problem, ki se vleče kot živa nit že par let in o katerem so naše organizacije imele že mnogokrat priliko, da izrečejo svoje mnenje. Od vsega začetka pa smo stalno povdarjali, da se ne sme reševati samo vprašanje o zaščiti kmeta, ne da bi se istočasno rešilo tudi vprašanje zaščite obrtništva. Obrtniki so pač neposredno zainteresirani na tem vprašanju in sicer zapreko 1 milijardo Din, pa se prav zato mora voditi računa v polni meri tudi o obrtniških interesih in vzporedno z vsem tem tudi obrtniško zaščito!
Na dnevnem redu širše konference Zveze obrtnih društev, ki se je vršila 15. m. m. se je pod posebno točko obravnavalo to važno vprašanje.
Po temeljitem referatu, ki sta ga iznesla na tej konferenci častni predsednik Zveze g. Zadravec J. in sam predsednik g. J. Rebek so bili sprejeti jasni in odločni zaključki, da, če hočemo resnično pomagati našemu kmetu in obubožanemu obrtniku, potem je treba izvesti konverzijo dolgov, kateri bi se tekom 30 let v celoti izplačali. To bi bila resnično najboljša rešitev. Gotovo pa je, da gospodje, ki o tem končno odločajo, niso tega mnenja in odgovarjajo, da iz važnih državnih razlogov to ni mogoče izvesti.
Tri dni pozneje je bila zopet nova konferenca vseh obrtnih zbornic in zborničnih obrtnih odsekov v Beogradu, katere se je udeležil tudi delegat naše Zbornice. Za to priliko je bila izdana resolucija, katero radi njene važnosti ponatiskujemo v celoti.
RESOLUCIJA:
I.
Kraljevsko vlado se zaprosi, da obrtnikom pomore s tem, da izda uredbo o zaščiti obrtništva, s katerim naj se uredi vprašanje njihovih kreditov in razbremenitve njihovih dolgov.
II.
Uredba o zaščiti obrtnikov mora sloneti na sledečih načelih:
1.	Obrtnik more, da uredi svoje obveze, ki so nastale pred 20. aprilom 1932, predložiti izplačilno osnovo, ki mu jo bo pristojno sodišče odobrilo:
a) ako je aktiven;
b) ako nudi izplačilo od 100%;
c) ako nudi 5% obresti in
č) ako predlaga 6—10 letno amortizacijo.
Ako pristojno sodišče pri razpravi prednjih pogojev vidi, da obrtnik, ki išče zaščite, ni aktiven, uvede po svoji službeni dolžnosti postopek izven stečajne prisilne poravnave, ako so dolžnikove obveze krite najmanj s 40% njegove imovine.
Rok izplačevanja teh obvez lahko pristojno sodišče določi od 6—10 letno dobo, sorazmerno imovinskemu stanju in možnosti izplačevanja dolžnikov. — Obrestna mera znaša v tem slučaju 5 odstotkov.
2. Obrtniki-dolžniki, kateri so istočasno : upniki kakega zaščitenega denarnega za-I voda ali kmeta, bodo uživali pri odplačilu
svojih dolgov v odgovarjajočih zneskih isto zaščito, ki jo ima kmet ali zaščiteni denarni zavod.
3. Obrtniki, kateri so dolžniki zaščitenim ! denarnim zavodom, bodo plačevali svoje 1 dolgove po istih načelih, kakor vršijo likvidacijo svojih obvez ti zavodi, brez ozira na
j to, če so istočasno upniki nasproti ka-j kemu zaščitenemu denarnemu zavodu ali ! kmetu.
Ako je obrtnik istočasno dolžnik in up-| nik enega in istega denarnega zavoda, bo \ ta zavod dolžan, da na zahtevo zaintere-I siranega, prizna v polni meri uravnovešenje.
4. Za vse dolgove obrtnikov, ki so nasta-|li do 20. aprila 1932, se določi 5 odstotna j obrestna mera, h kateri se vračunajo vsi
dodatki v obliki provizije in slično. Neplačane obresti po 20. aprilu 1932. spadajo tudi pod to odredbo.
5. Dolgove nasproti Narodni banki, drž. Hipotekarni banki, poštni hranilnici, Zanat-ski banki kraljevine Jugoslavije d. d., obrtniškim kreditnim zadrugam, kot tudi proti ostalim obrtnikom, ako so dolgovi obrtnega posla, se imajo izvzeti iz Uredbe o zaščiti obrtnikov.
6. Obrtnikom se imajo smatrati vse one osebe, ki z dovoljenjem vršijo katerokoli obrt, omenjeno v § 23. Obrtnega zakona od
5.	novembra 1931., nato v IV. in V. oddelku istega zakona, kot tudi pri čl. 7. Pravilnika o postopanju pri ustanavljanju trgovskih in obrtniških združenj II. št. 12632. od 2. junija 1932.
Ob zaključku našega lista objavlja naša uradna agencija Avala nastopno:
Beograd, 30. septembra. AA. Po nocojšnji seji ministrskega sveta so izdali tale komunike:
Na seji, ki je bila od 17. do 20. ure, je ministrski svet med drugimi resornimi vprašanji sprejel:
1. uredbo o olajšavah za domačo gozdarsko industrijo,
2. uredbo o taksnih olajšavah za industrijska podjetja, ki jih je gospodarska stiska tako zadela, da je njihov obstoj ogrožen, in
3. uredbo o zaščiti kmetovalcev.
Naši Okrožni odbori
Dobri dve leti sta minuli, odkar so bili ustanovljeni Okrožni odbori obrtniških združenj. Že bivša Zveza obrtnih zadrug je pokazala v času, ko je imela pravo vodstvo, ki je znalo delati po začrtanem programu in se poglobiti v strogo strokovna in za obrtništvo važna vprašanja živo potrebo, da se z zakonom določena obvezna obrtna združenja organizirajo v svoji osrednji organizaciji in tako tvorijo enotno nerazdelno celoto. Taka osrednja organizacija mora dodobra poznati razmere vsakega posameznega združenja, kajti le tako bo mogla uspešno zastopati interese svojih članov. Da bi bilo delo Okrožnih odborov uspešnejše in lažje, jim je dal obrtni zakon obvezni značaj.
Slovensko obrtništvo je v splošnem sprejelo ustanovitev Okrožnih odborov z velikim odobravanjem. V kolikor so morda ponekod — zlasti v začetku —• gledali na to matično organizacijo z nekakim dvomom in nezaupanjem, je v teku časa vsak dvom odpadel in se združenja z zaupanjem obračajo na svojo osrednjo organizacijo, ker so uvidela, da je Okrožni odbor pokazal ob vsaki priliki polno razumevanje njihovih teženj in jim je šel vedno v polni meri na roko ter dosegel tudi lepe uspehe.
Pospeševati stanovske koristi obrtništva in mu stati ob strani v boju za njegove pravice je bilo vedno glavno načelo Okrožnih odborov. Tega načela se drži zlasti v borbi proti izvrševanju obrta po neupravičenih osebah. Koliko gorja, koliko upravičenih pritožb povzroča obrtništvu šušmarstvo, to ve najbolje pač obrtništvo samo. Kako velik obseg zavzema šušmarstvo, je danes že splošno znano. Zato ni čudno, da daje pobijanje šušmarstva vsem obrtniškim organizacijam največ dela. Pritožbe in resolucije pa. ki jih podajo združenja, ostanejo dostikrat neupoštevane. Zato je razumljivo, da se v takih primerih obračajo združenja na svojo matično organizacijo, ki ima mnogo večji upliv kot združenje, zato tudi take pritožbe najdejo večje upoštevanje.
Uspeh se je delno že pokazal, vsaj v toliko, da so prejela sreska načelstva nalog, da morajo proti ovadenim šušmarjem naj-strozje postopati po določilih obrtnega zakona. Glavni uspeh pa bo dosežen, ko bo uveljavljen zakon o pobijanju neupravičenega obrtovanja. Ko bo ta zakon uveljavljen, bo ena glavnih nalog Okrožnih odborov rešena.
V tesni zvezi z neupravičenim obrtova-njem je izvrševanje rokodelskih del po delavnicah državnih in samoupravnih ustanov. Razne oblasti izvršujejo rokodelska dela v lastni režiji in to celo z nekvalificiranimi močmi. To je danes toliko bolj neodpustljivo, ko legalno obrtništvo tako zelo občuti pomanjkanje naročil in dela. Mesto, da bi oblasti podpirale obrtnika s tem, da ga skušajo čimbolj zaposliti in mu tako dati možnost, da bo svoje državljanske dolžnosti v redni in lažje izpolnjeval, mu odjedajo še tisti bori zaslužek, do katerega ima on edini pravico.
Na podlagi številnih pritožb Okrožnih odborov je kr. banska uprava pred kratkim izdala prepoved vsem državnim in samoupravnim ustanovam, zavodom in podjetjem, da njihovo strokovno osebje v nobenem slučaju ne sme prevzemati privatna naročila. To je sicer šele majhen uspeh in bo zato treba še težke borbe, da se popolnoma ukinejo dela državnih zavodov in ustanov v lastni režiji.
Jasno je, da je pri takem delu Okrožnim odborom nujno potrebno tesno sodelovanje vseh združenj; kajti le v skupnosti je moč in le tuko so zajamčeni uspehi.
Združenja bi morala sproti obveščati Okrožne odbore o vseh vprašanjih in težavah, ki tarejo njihovo članstvo kajti bolezen se da ozdraviti najuspešneje le, če se že v začetku začne zdraviti.
V prihodnjih številkah se bomo k delovanju Okrožnih odborov še povrnili in orisali dosedanje, kakor tudi program bodočega dela.
Štev. 9.________________»OBRTNI VESTNIK
Važne uredbe in odločbe
Vnaslednjem prinašamo zelo važno odločbo sreskega načelstva v Litiji, ki je izšla na podlagi mišljenja naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, katera naj jasno ovrže ona zlonamerna podtikavanja, ki gredo na račun same zbornice, češ, da se zadostno ne briga, da bi zajezila velik razmah Bate, ki hoče ustanoviti v vsakem našem najmanjšem kraju svojo podružnico. Do sedaj se je že v nekaterih primerih, če je seveda Zbornica za TOI za to pravočasno izvedela, doseglo, da je pristojna oblast dovolila Bati izključno le izdelovanje gumijastih izdelkov. Ugotavljamo pa, da naša borba ne bo ostala pri tem, temveč smo odločno za to, da se bo moralo slejkoprej tudi to preprečiti, kar bi bilo v največjo korist obutveni obrti!
POOBLASTILO,
ki ga je izdalo Sresko načelstvo v Litiji pod št. 5170/6. od 14. sept. t. 1. se glasi:
Na podstavi § 4, odst. (3) in § 96 odst. (1) zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931, in ker je zadoščeno zakonitim določilom, se pooblašča tvrdka »Bata« jugoslovanske tvornice gume i Obuče d. d. iz kraja Borovo, občina Borovo, sreza Vukovar, banovine Drinske, da sme izvrševati v Litiji št. 18 prodajalnico gumijastih izdelkov njene tovarne iv Borovem. Kot poslovodkinjo te prodajalnice se na osnovi § 132 obrtnega zakona odobri Šumej Nežiko, roj. 21. jan. 1905 in bivajočo v Litiji št. 18.
Ime, pod katerim se izvršuje obrt je: »Bata«, jug. tvornice gume in obuče d. d. j v Borovem.
Sedež prodajalnice je v kraju Litija 18, občine Litija, sreza litijskega, banovine Dravske.
Opozarjamo vse čevljarje, da nas pravočasno opozore, kakor hitro bodo zaznali, da se pripravlja v kakem našem kraju Batina podružnica.
*
Malim obrtnikom, kateri zaprosijo za kalci-jev karbid za proizvodnjo toplote, ni treba priložiti potrdila po čl. 63 trošarinskega pravilnika.
!
!
I
je 63. čl. trošarinsikega pravilnika, temveč zadostuje, da prilože k prošnji samo potrdilo, da niso bili kaznovani po trošarinskem zakonu in potrdilo prisilnega združenja, katero bo potrdilo, da ima prosilec obrtno delavnico in da mu je potreben kalcijev karbid za varen j e.
Finančna direkcija bo malim obrtnikom na podlagi prošnje in teh dveh potrdil takoj izdala potrebno rešitev o oprostitvi od plačila banovinske trošarine za kalcijev karbid.
Sprejem pri g. banu dr. Marku Natla-i čenu. Pretečeni petek je bil g. ban toliko | ljubezniv, da je sprejel našo deputacijo, v | kateri so bili zastopani: Zveza obrtnih dru-I štev, Okrožni odbori obrtniških združenj iz j Ljubljane, Maribora, Celja in Novega me-| sta ter Obrtniška društva iz Ljubljane, Ce-| lja in Maribora. Zvezni predsednik g. Josip i Rebek je v imenu delegacije g. banu najprej čestital k visokemu imenovanju, nato pa mu je v par minutnem govoru obrazložil naše težko stanje in naše upravičene zahteve, ki naj bi šle slovenskemu obrtni-■ štvu v korist. Ob koncu je bilo gospodu banu izročena tudi pismena spomenica, v kateri so iznešeni v glavnem vsi naši pereči problemi, ki nujno čakajo rešitve. G. ban je v svojem kratkem odgovoru poudarjal, da bo prav rad upošteval vsako dobro akcijo, ker uvideva težko stanje obrtništva, zaključil pa je, da bo le v složnosti in skupnem sodelovanju možen napredek!
»OBRTNIŠKA SAMOPOMOČ«, reg. poinož. blagajna v Ljubljani, Beethovnova ni. 10 (pritličje levo) sprejema pod izredno ugodnimi pogoji nove člane iz vrst obrtništva v posmrtninsko zavarovanje. — Blagajna, ki se nahaja pod stalnim nadzorstvom komisarja kr. banske uprave, posluje z uspehom že deseto leto. Obrtniki, zahtevajte takoj informacije.
Finančno ministrstvo je z aktom štev. 48071./III. od 2. julija t. 1. razposlalo vsem finančnim direkcijam naslednjo važno odločbo :
Z razpisom davčnega oddelka od 7. maja t. 1. št. 33731./III. je predpisan način, kako morejo dobiti zainteresirane osebe kalcijev karbid brez doplačila banovinske trošarine za »vrhe, ki so predvidene v 4. točki 1. čl. Uredbe o banovinski trošarini. Po tem postopku je potrebno, da podjetja kot tudi obrtniki, kateri žele uporabljavati kalcijev karbid za avtogensko varenje brez napla-čila banovinske trošarinske takse, prilože prošnji za oprostitev vsa potrdila, katera predpisuje 6. čl. trošarinskega pravilnika.
Medtem, ko so med konsumenti kalcijevega karbida za varenje večinoma mali obrtniki, ki bi na ta način prihranili pri banovinski trošarini v največ slučajih manj, kot iznese taksa za potrdila in kateri bi vsled tega ne izkoristili oprostitve, zato finančno ministrstvo na podlagi 68. čl. zakona o državni trošarini izdaja naslednjo pojasnitev:
Malim obrtnikom, kateri žele uporabljati kalcijev karbid brez naplačila banovinske trošarine za varenje (za proizvodnjo toplote), ni potreba k prošnji za oprostitev, da prilože tudi vsa potrdila, katera predpisu-
Odgovorni urednik Vladimir Rcgally. — Za konzorcij »Obrtnega vestnika« Josip Rebek. — Tiska tiskarna Slovenija (predstav. A. Kolman). Vsi v Ljubljani.
Stran 3.
Kmetijsko obrtna razstava v Ptuju
V soboto 28. pr. m. je bila na svečan način otvorjena v Ptuju kmetijsko-obrtna razstava pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena, ki je na razstavo prispel v spremstvu svojega osebnega tajnika g. dr. Kovačiča. V njegovi okolici smo med ostalimi odličniki videli tudi ptujskega gvardi-jana g. p. Mirka, bivšega ministra g. Vese-n j tika, sreskega poslanca g. Brenčiča. Sami otvoritvi je prisostvovala tudi velika večina domačinov na čelu s svojimi uglednimi gospodarstveniki. Prav častno zastopstvo smo opazili tudi od naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, s predsednikom Obrtnega zborničnega odseka g. Josipom Rebekom in z zborničnimi svetniki S n- Jakob Zadravcem, Milko Senčarjem ter Joško Berličem, ki je istočasno tudi podpredsednik pripravljalnega razstavnega odbora.
Po pozdravnih govorih predsednika razstavnega odbora g. Vindiša, ptujskega župana g. Jeršeta, narodnega poslanca g. dr. Jančiča, g. predsednika Josipa Rebeka, kateri je v svojem govoru označil razstavo kot posrečeno prireditev, ki roko v roki s kmetom in obrtnikom utira pot k napredku, z optimizmom stremi k novemu delu za ublažitev gospodarske stiske ter biti kos v vidnem hotenju vsem modernim tehničnim pridobitvam; po lepih uvodnih besedah g. Joška Berliča je nato sam g. ban z daljšim nagovorom pohvalil plemenito stremljenje in modro razumevanje razstavljalcev, ki se niso ustrašili ne truda in ne žrtev, pač pa so v lepi vzajemnosti zbrali dokaze svojega dela, uspehov in velikega napredka ter končno otvoril pestro in krasno urejeno razstavo.
Kmetijska razstava nam nazorno kaže vse poljske, sadne in vinorodne pridelke, dalje vse vrste žitaric, krompir, katerega naš kmet v več vrstah pridela na Dravskem polju. Zanimive so statistične tabele, ki prikazujejo vse panoge gospodarstva ptujskega sreza in v posebni vrsti še kmetske pridelke. Zelo velik del razstavnega prostora zavzemajo izdelki naših marljivih obrtnikov, ki s svojimi razstavnimi predmeti kažejo veliko sposobnost in naprednost in ki prav nič ne zaostaja za ostalimi mestnimi obrtniki. Nad vse zanimivo je prikazan ke-mično-analitičen ter tvorniški razvoj mlev-skih izdelkov umetnega mlinarstva našega Jakoba Zadravca iz Središča ob Dravi. Na-
KRIZE BO KONEC
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet daj’ati
NOVA POSOJILA IZ NOVIH VLOG
Zaupajte Vaš denar
MESTNI HRANILNICI UUNSKI
ki izplacnje nove vloge, vložene po 1. 1933 neomejeno ter jih obrestuje po
4 do 5%
Vloge nad 400,000.000 Din.
Rezerve 14,600.000 Din.
Stran 4.
»OBRTNI VESTNIK«
Štev. 9.
ši mizarji in tapetniki so morali razstaviti e voj e izdelke vsled pomanjkanja prostora v dvorani Glasbene Matice in prav ti-le naši tovariši vzbujajo vseobčo pozornost. Naša industrija in trgovina sta prav tako dobro zastopani. Nadalje prikazuje srezke zdravstvene prilike higijenska razstava in kateri se pridružujejo še živinozdravniška, hra-nilniška, čebelarska, gozdarska, perutninarska in končno vinska razstava.
Na splošno pokazuje razstava najlepši razvoj in zato smo tudi prepričani, da bo
dosegla svoj polni moralni in gmotni uspeh. V prijetno dolžnost pa si štejemo, da moremo prirediteljem in razstavljalcem naj-iskreneje čestitati.
Naslednji dan v nedeljo pa se je vršil v Ptuju prijateljski sestanek vsega obrtništva in katerega se je udeležilo, kljub poznemu obvestilu, prav lepo število obrtnikov. Na sestanku, katerega je vodil predsednik Obrtniškega društva v Ptuju, g. Berlič, je podal daljše, jako stvarno in objektivno poročilo zbornični podpredsednik g. Josip
Rebek. Nato se je razvila daljša razprava, v kateri je gospod Rebek pojasnjeval na razna stavljena vprašanja ter z dokazi ovrgel demagoške in neresnične trditve navzočega pristaša iz Društva jugoslovanskih obrtnikov, ki skušajo s svojimi razdiralnimi nameni prinesti tudi v složne in stanovsko zavedne vrste ptujskega obrtništva, razcep in sovraštvo. Za ta namen pa ne bodo dobili med nami nobenega pametnega in razsodnega tovariša.
V Ptuju, koncem septembra 1935.
TELEFON 27-25
BRCAR & COMP. d. z o. z., Ljubljana — Kolodvorska ul. 35. Mlinsko-tehn. potrebščine, jermena itd.
JERMENA — TRANSMISIJ SK A vseh vrst, mlinsko tehn. potrebščine BRCAR & COMP. d. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 35.
MLINSKO - TEHNIČNE POTREBŠČINE, STROJI, transmisijska jermena itd. BRCAR & COMP. d. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35.
Zaloga
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev i. t. d. STAVBNO
IN UMETNO STEKLARSTVO
Avgust Agnola
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 10
Račun poštne hranilnice 10.940. — Tel. 24-78
Priporoča se cenjenim gostom
krčma — vinotoč
»
URBAS
«
v Slomškovi ulici st. 13
odprlo vsak dan do 24. ure
poleg Mestne elektrarne.
Točijo se izborna vina ter pivo in žganje. — Mrzla in gorka jedila. Cene zmerne.	Postrežba točna.
Vjudno vas obveščamo, da smo se
PRESELILI
s Tyrševe ceste v Frančiškansko ul. 4
poleg hotela »UNION«
Prva jugoslovenska tvornica ukočenog drva d. d. Sušak
Skladišče:
LJUBLJANA. Tel. 32-49
Zaščitni znak.
Zaščitni znak
družba z o. z. LJUBLJANA
Telefon 32-49
ZANATSKA BANKA
kraljevine Jugoslavije A. D., podružnica Ljubljana
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična posojila, kredite na tekoči račun, posojila in zastavo državnih vrednostnih papirjev do najvišjega zneska Din 250.000-—.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Interesenti dobe informacije ustno in pismeno pri:	TELEFON	ŠTEV.	30-20
ZANATSKI BANKI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D.,
PODRUŽNICI V LJUBLJANI
»
SLAVIM«
jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani
sprejema zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za izplačilo denarja ob doživetju gotove starosti in ob smrti in zavarovanje za pogrebne stroške. — Posluje po vsej Jugoslaviji — ima svoje hiše v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu.	TELEFON 2176 in 2276
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka ulica štev. 12.
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam