(p-\ urarstvo budna
Vi/ priporoča
vrhunske usnjene pasove
|#| HIRSCIT
ne povzročajo alergije
Novo mesto, Glavni trg 16, tel. 068/25-698
IUL
nMB
■B':
JM
mmmm imvm
*x
i

mmmi
mmam
I MNii linrp n I
mmmm
to
V KOČEVSKI REKI MLADINSKA OBLETNICA
KOČEVSKA REKA, NOVO MESTO - V soboto, 9. oktobra, bo ob 15. uri pred šolo v Kočevski Reki proslava 50-letnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine. Organizira jo odbor za proslavo tega jubileja, ki deluje v Novem mestu. Na svečanost so vabljeni ne le preživeli delegati tega kongresa pred 50 leti, ampak tudi drugi gostje. Iz Novega mesta, Ljubljane in predvidoma še iz nekaterih drugih krajev bodo za to priložnost pripeljali goste v Kočevsko Reko posebni avtobusi.
Prvi kongres ZSM je bil v osnovni šoli, pred katero bo proslava, 9. in 10. oktobra 1943. Udeležilo se ga je blizu 200 delegatov. Na njem so med drugim prebrali poročila: sekretarka iniciativnega odbora ZSM Vilma Bebler, sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ Stane Kavčič in urednik Mladine Mitja Vošnjak.
Prisilna poravnava za tovarno čevljev
Odločitev sodišča
NOVO MESTO - Prejšnji teden je bil na novomeškem sodišču pod vodstvom sodnika Antona Panjana tretji narok za novomeško Tovarno obutve (TOB). Kljub dveumi obravnavi v četrtek niso sprejeli dokončne odločitve, senat novomeškega sodišča si je vzel čas za premislek in se še enkrat sestal v petek in se odločil, da se v Tovarni obutve Novo mesto začne postopek prisilne poravnave. Za prisilnega upravitelja je bil postavljen Vinko Manček, finančni direktor Tovarne zdravil Krka.
Tovarna obutve Novo mesto šteje okrog 220 delavcev. Že leto' dni dela le z zajamčenimi plačami in brez vsakršne bančne pomoči. Tekoče posluje pozitivno, bremenijo pa jo stan dolgovi. Trenutno ima dovolj naročil, predvsem so to naročila iz tujine, zaradi prevelike zasedenosti pa je tovarna morala nekaj naročil celo odkloniti.
Zaradi starih dolgov, ki jih TOB ne more poravnati, je glavni upnik Ljubljanska banka Dolenjska banka, d. d., iz Novega mesta, kije Tovarno obutve tudi predlagala za stečaj. Senat novo-
meškega sodišča pa seje vendarle odločil za prisilno poravnavo. Predlagal je tudi plačevanje ter-
jatev v višini 60 odst. V roku dveh let z obrestmi v višini revalorizacije in 8-odst. realne obresti ( R + 8 odst. letno). Določili pa so tudi naslednji narok, ki bo 8. decembra, kjer se bo odločalo o tem, ali bo prisilna poravnava sklenjena ali ne. Če prisilna poravnava ne bo sklenjena, gre TOB v stečaj.
Pred 50 leti je bila v Kočevju zapisana pravica do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve, ki smo jo izkoristili šele z osamosvojitvijo - Iz govorov dr. Mihaela Petroviča, mag. Hermana Rigelnika in Bogdana Osolnika
KOČEVJE - “Skoraj 80 odst. vse zemlje v občini Kočevje je prešlo z zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v last države, v kočevski kotlini, kjer živi 85 odst. prebivalstva občine, pa je državalastnik skoraj vse zemlje... obeta se nam, da postanemo dežela najemnikov, hlapcev in dninarjev,” je na proslavi v počastitev 50-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 2. oktobra poudaril v uvodnem nagovoru predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič.
V nadaljevanju je povedal bridko resnico, da so morali domačini z velikimi napori in žrtvami sami zgraditi lokalne ceste, vodovode, telefonsko omrežje in drugo, zdaj pa bodo to deželo pokupili prišleki, ki imajo denar. Opozoril je še na druge grenke izkušnje Kočevske in izrazil upanje, da njegove besede ne bodo naletele na gluha ušesa.
Mag. Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora, je v slavnostnem govoru spomnil, daje bila na Kočevskem zboru pred 50 leti jasno zapisana pravica do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, kar smo izkoristili šele z osamosvojitvijo. “Vendar se zdi, kot da se stranke težko
ali nekako ne zmorejo dvigniti iz svojih ozkih dnevnopolitičnih strankarskih interesov na raven interesov naroda. Vsaka stranka bi se morala najprej čutiti soodgovorna za obstoj in napredek države Slovenije. Zato s tega zgodovinskega mesta vabim vse politične ljudi k strpnosti, k sodelovanju in vsestranskim prizadevanjem pri iskanju rešitev za naše skupne probleme”.
Bogdan Osolnik, delovni predsednik Kočevskega zbora pred 50 leti, pa je med drugim poudaril: “Nekdanji udeleženci Zbora v Kočevju danes lahko mirne vesti pred slovenskim narodom polagamo račun za dejanje,
JANEZU ŽLINDRI MERCATORJEVO PRIZNANJE
KOČEVJE, ŠKOFJA LOKA - Na nedavni svečanosti podjetja Mercator so podelili priznanja in nagrade desetim najuspešnejšim članom tega 13.600-članskega kolektiva za dosežke v zadnjem letu. Med nagrajenci je kot edini vskupini kmetijstva inž. Janez Žlindra, direktor podjetja Mer-cator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Kočevsko podjetje M-KG je letos prejelo že več priznanj za svoje dosežke na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni.
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj
NOVO MESTO - V petek, 1. oktobra, so v novomeški zavarovalnici Tilia hkrati proslavili tri lepe dogodke: predstavili so ki\jigo Dolenjska in Bela krajina, v preurejeni avli zavarovalniške hiše so odprli Valvasorjevo razstavo in prostore, v katerih poslej deluje Hranilnica in posojilnica Tilia. Vsak od teh treh dogodkov zaseje vreden pozornosti, vsi trije skupaj pa še posebne, saj pričajo o dejavnosti in usmeritvi te zavarovalniške hiše, ki očitno presega zgolj uspešno in poslovno pragmatično enosmernost.
Najprej so predstavili knjigo Dolenjska in Bela krajina, ki nosi podnaslov Nove ideje za novo tisočletje, njeni avtoiji pa so: Tone Pavček, kije prispeval pesniško zanosen esej Bajanje o Dolenjski, dr. Jani Gabrijelčič, ki piše o Organizacijskem razvoju, Joža Miklič pa o Organizacijskem razvoju v praksi. Knjigo so založili Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, Zavarovalnica Tilia in Dolenjska založba.
Novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca je v avli pripravila razsta-
vo ob 300-letnici smrti J. V. Valvasorja, ki jo je lepo in pregledno postavila in jo tudi predstavila prof. Nataša Petrov. Na ogled je tako originalna Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske kot tudi znani Krajčev ponatis. Kot rečeno, poslej v avli Zavarovalnice Tile deluje Hranilnica in posojilnica Tilia, po besedah direktorja Tilie Janeza Novaka “javna in odprta firma, ki dopolnjuje ponudbo matične hiše”. Novak je dejal, da “Tilia ljubiteljem

Pa vendarle še živi!
“S kulturo gre navzdol!" Take in podobne vzklike je danes slišati z različnih koncev, hkrati pa so kulturne strani polne, včasih celo prenatrpane najav kulturnih prireditev in poročil z njih. Kaj je torej res? Tisti, ki tožijo nad zatonom kulture, imajo vsekakor prav, vendarle, ko imajo v mislih institucionalno, od države in njenih organov vodeno in podpirano kulturo. Država je bila kulturi pač vedno mačeha, če so njeni zakladniki in zakonodajalci tako hoteli, in kaže, da tudi slovenska ni bila deležna posebnega medenega tedna, čeprav so bila pričakovanja, ko sta se v skupni zakon narod in država končno le ujela, precej drugačna. Da pa kultura kljub vsemu živi naprej, gre zahvala predvsem njeni trdoživosti, mnogoterosti in ukoreninjenosti v vse pore življenja. Tako je prišla nova doba kulturnih prireditev, izhajanja leposlovnih knjig in publikacij, ki temelji predvsem na sponzorstvu, na vlaganju zasebnega in družbenega kapitala v kulturo, ki ima, ker je pač podvržen tržnim zakonitostim, pri tem svoje namene in svojo račune.
Tako so bili financirani uspešni “Novomeški kulturni večeri” in druge predstave, razstave in knjižne izdaje, tako bo verjetno zakoličena pot tudi v bodoče. Kapital pač išče svojo pot in se plemeniti preko kulture. Vloga države pri tem je, da mu z davčnimi olajšavami ovinek skozi kulturo omogoči, pri tem pa ne sme pozabiti svoje osnovne naloge, prave skrbi in odgovornosti za kulturne temelje, kulturniško podrast, katere ne bo mogla zvrniti na nobena dniga pleča, če hoče ostati v družini kulturnih
T. JAKŠE
držav.
A
ftiscolrhn
kosim ljram
dont|r tirtipoljr
petek, 8. 10. POP DESIGN sobota, 9. 10 OBJEM
lepote in znanja odpira svoje duhovno srce, da prispeva svoj delež tudi k spoštovanju in varovanju tistega, kar je v človeku in narodu najdragocenejše, najžlahtnejše in najplemenitejše - to je naša duhovna zavest”. Direktor Novak je zatrdil: “Tilia se bo vključila tudi v nesnovno zavarovalniško področje, saj je odločena, da bo v okviru svojih možnosti poskrbela tudi za duha. Prepričani smo, da ne more biti pravega napredka in socialnega zdravja brez duhovnega snovanja in delo-
• Nadvse pohvalno seje o knjigi Dolenjska in Bela krajina izrekel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik: “Tisto, kar najprej vzbudi pozornost bralca te lepe in splošno koristne knjige, je poziv k ustvarjalnosti, ki daje človeku najgloblje zadovoljstvo. Brez ustvarjalnosti ne bi vedeli, kqj je veselje, kaj je radost in kig je sreča. Drugo zapažarye ob tej knjigi je velika vera v domačo ustvarjalnost. Dolenjska in Bela krajina sta z novim načinom razmišljanja na pragu novega obdobja.”
vanja, brez spodbujanja vsega, kar teži h kakovosti, mojstrstvu, odličnosti in popolnosti, lepoti in ljubezni.”
A. BARTEU
Goijanci pred stečajem?
Nezaupnica direktorju Gladku - Rešiti avtobusni program
NOVO MESTO - Podjetje Goijanci je že lep čas v zelo težkem položaju, ki se je slabšal iz meseca v mesec. Prišlo je tako daleč, da Gorjancem grozi celo stečaj, saj so dolgovi, ki znašajo okoli 5 milijonov mark, večji kot trajni kapital podjetja.
V ponedeljek so na seji skupščine Gotjancev izrekli nezaupnico generalnemu direktorju Janku Gladku, naslednji dan, v torek, pa so o Gorjancih razpravljali na seji novomeškega izvršnega sveta. Na izvršnem svetu zaradi katastrofalnega stanja v Goijancih seveda niso dali podpore ne njihovi poslovni ne kadrovski politiki, vprašali
pa so se tudi, zakaj organi upravljanja v podjetju niso prej ukrepali, ko bi se dalo še kaj rešiti. Ker podjetju grozi stečaj, je treba zavarovati vsaj potniški program.	A B
LJ.Qi
Danes in jutri bo zmerno oblačno, možne so krajevne padavine; v soboto in nedelo bo spet sončno.
	
sile, ki se odpovedujejo zgodovini, narodnoosvobodilnemu boju in Zboru v Kočevju, tvegajo, da bodo postale žrtev zanikanja moralnih vrednot svobodoljubnega izročila, da bodo v samouničevalnem sovraštvu izgubile vizijo prihodnosti, saj sovraštvo nikdar ne more biti osnova demokratičnega razvoja mirne, srečne prihodnosti.” JOŽE PRIMC
PETDESET LET KASNEJE - S svečanosti v Šeškovem domu v Kočevju, kjer je pred 50 leti zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Udeležili
zbora, zafpaso nekatere stranke proslavo bojkotirale. (Fotofffišfmc)
Tilia odpira svoje duhovno srce
Predstavitev knjige Dolenjska in Bela krajina, otvoritev Valvasorjeve razstave in prostorov Hranilnice in posojilnice Tilia - Velika vera v domačo ustvarjalnost
Bogdan Osolnik, ki je pred 50 leti predsedoval zboni v Kočevju
pri katerem smo sodelovali kot njegovi odposlanci. Bili smo zavzeti tolmači volje svojih volilcev in hkrati večine Slovencev, ki so iz iskrenih, domoljubnih pobud podprli upor proti okupatorjem in sodelovali v Osvobodilni fronti, pripravljeni na tveganja in žrtve v boju za svobodo. Čeprav so se nekateri dogodki kasneje odvijali drugače, kakor smo pričakovali ali kakor bi si bili želeli, je zgodovina
• Proslave so se udeležili mnogi današnji poslanci in odposlanci izpred 50 let, predsednik Slovenije Milan Kučan, veleposlaniki mnogih držav, predstavniki partizanskih enot, gostje sosednjih občin in drugi, sni je bila pravkar prenovljena dvorana Šeš-kovega doma, kjer je zasedal Kočevski zbor pred 50 leti, skoraj pre-mnjhna, da bi sprejela vse. V bogatem kulturnem programu je pel Partizanski invalidski pevski zbor, recitirali so Štefka Drolc, Polde Bibič in Pavel Ravnohrib, predstavil pa seje tudi mladi nadaijeni kočevski pianist Erik šuler, MStUdtrtrv Moskvi.
potrdila pomen Zbora v Kočevju za prihodnost slovenskega ljudstva. Nedvoumno je izrekla svojo sodbo o fašizmu in nacizmu kot povzročiteljih druge svetovne vojne in nepopisnega trpljenja milijonov ljudi v svetu, pa tudi o pojavu kolaboracije, ki je od vojne izmučenim narodom vsilila še dodatno trpljenje in žrtve... Politične
Konec stavke
Vlada Beltu odobrila zahtevanih 12 milijonov tolarjev
ČRNOMELJ - Minuli petek ob 12,30 se je končala stavka presežnih delavcev črnomaljskega Belta. Takrat je predsednik sindikatov Jožef Kočevar dobil po telefonu zagotovilo Kosti-ceve z ministrstva za gopodarske dejavnosti, da je bila opoldne končana korespondenčna seja vlade Republike Slovenije, na kateri so obravnavali problematiko stavkajočih delavcev.
Stavkajočim delavcem je že prej uspelo doseči za dobrih 7.000 tolarjev na mesec večjo osnovo za nadomestilo plače za čas odpovednega roka. Za uresničitev drugih stavkovnih zahtev pa so Beltovi presežni delavci od vlade terjali še 12 milijonov tolarjev, ki jim jih je vlada v petek tudi odobrila. Tako delavci niso imeli več razloga za stavko. Do 15. oktobra se bo okrog 280 nekdanjih delavcev Belta znašlo na zavodu za zaposlovanje.
Ministrstvo za finance naj bi v najkrajšem času' nakazalo odobreno vsoto v finančno službo Belta Livarja. Čeprav so stavkajoči prenehali s stavko, pa se je stavkovni odbor odločil, da bo ostal v povezavi s finančno službo Belta Livarja, dokler ne bo presežnim delavcem izplačanih 12 milijonov tolaijev.
M.B.-J.
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Jelinčičev »skupinski seks z orožjem«
na 3. strani:
•	Kakršna bo setev, taka bo žetev
na 4. strani:
•	Iskra Tenel se uveljavlja v Iranu
na 6. strani:
•	Pravdanje za oslovo senco se nadaljuje
na 8. strani:
•	Zapozneli »odmev zaprašenih ulic«
na 9. strani:
•	Malo drugače o »slovenski sramoti« na Dobu
na 11. strani:
•	Vse hujše nasilje med otroki
•	Odkrili izgubljeno Gregoričevo zapuščino
PREDSEDNIK SAZU V TILII - Predstavitve knjige Dolenjska in Bela krajina v Zavarovalnici Tilia se je udeležil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik, ki je o knjigi izrekel zelo pohvalne sodbe. (Foto: A. B.)
Danski koncem tudi v Črnomlju skipS seks
Otvoritev tovarne hermetičnih kompresorjev Danfoss Compressors d.o.o., iz Nord-borga - Pomembno tuje vlaganje - Ekološka proizvodnja, dvakrat večje zaposlovanje
z orožjem
ČRNOMELJ - V petek je bila v Črnomlju svečana otvoritev tovarne kompresorjev Danfoss Compressors, d.o.o., ki je v sto-odst. lasti danskega koncema Danfoss International! s sedežem v Nordborgu. Ta koncem je specializiran za proizvodnjo in prodajo kompresorjev in je eden vodilnih v svetu. Tudi zato je odprtje njegove tovarne v Črnomlju primer uspešnega tujega vlaganja.
V	Danfossu izdelujejo pet različnih kompresorjev, proizvodnjo enega od teh pa so iz Nemčije preselili v Črnomelj. Tukajšnje podjetje Danfoss Compressors, d.o.o., je bilo sicer ustanovljeno 3. oktobra lani z nakupom obrata v Črnomlju, ki je bil do tedaj v lasti koncerna Gorenje, ki je z Danfossom sodeloval kot licenčni partner že od leta 1978. Danfoss ima podružnice v 40 državah Evrope, ZDA, v Kanadi in na Japonskem in zaposluje 13.700 ljudi. Celotni prihodek koncerna znaša 2 milijardi DEM, letne investicije 150 milijonov DEM, povprečna letna rast prodaje pa je 10-odstotna.
V	črnomaljsko tovarno je doslej koncern vložil 12 milijonov DEM. Od tega so 11 milijonov DEM pora-
• Otvoritve črnomaljskega podjetja Danfoss Compressors, d.o.o., so se med drugimi udeležili tudi direktor Danfossa iz Flensburga Hans Kirk, vodja črnomaljskega projekta Jo-siassen Niesl, vodja tehnologije v Elensburgu (iunthcr Divve, namestnik nemškega veleposlanika v Sloveniji dr. Georg VVitschel, trgovski ataše kraljevine Danske na Dunaju Leif Ilaugsted, danski častni konzul v Sloveniji Rudi Šelih, ministrica za delo Jožica Puhar in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
bili za nakup opreme in zgradbe, ostalo pa za gradnjo novih objektov in obnovo starih. Do konca investicij-
skega ciklusa v prihodnjem letu se bo vrednost naložbe povečala še za 5,5 milijona DEM. Sedaj je v tovarni zaposlenih 115 ljudi, v prihodnjem letu pa bo število postopoma naraslo na 210. Vsi zaposleni so domačini, veliko strokovno pomoč pa dobivajo zlasti iz Danfossove tovarne kompre-sotjev v nemškem Flensburgu, s katero so Črnomaljci tudi poslovno najbolj povezani. Sicer pa, kot je ob otvoritvi dejal direktor črnomaljske tovarne Leopold Panjan, bodo zago-tovili delo še 20 do 30 ljudem v spremljajočih dejavnostih zunaj to-
varne.
V Črnomlju so pričeli s poskusno proizvodnjo že marca letos, z redno pa v začetku avgusta. Sedaj izdelajo okrog 1.400 kompresorjev na dan. Ko bodo januarja 1994 uvedli še drugo izmeno, naj bi jih izdelali 3.000 na dan oz. 700 tisoč v enem letu. Pomembno je, da so imeli v Danfossu pri urejanju črnomaljske tovarne ves čas pred očmi poleg skrbi za sodobno tehnologijo tudi skrb za okolje. Zato so zgradili novo lakirnico in najsodobnejšo čistilno postajo za nevtralizacijo odpadnih voda. Že ta mesec pa bodo pričeli izdelovati tudi okolju prijazne kompresorje za hladilno in zamrzovalno tehniko, ki ne škodujejo ozonskemu plašču.
M. BEZEK-JAKŠE
SLOVENCI SO DOBRI DELA VCI - Hans Kirk, direktor Danfossa iz nemškega Flensburga (na levi), s katerim je črnomaljski Danfoss poslovno najbolj povezan, je direktorju Leopoldu Panjanu ob otvoritvi podjetja v Črnomlju izročil umetniško delo. Ob tem je dejal, da so se odločili za prenos proizvodnje kompresorjev v Slovenijo zato, ker so spoznali, da so Slovenci dobri delavci. Ministrica Puharjeva pa je v slavnostnem govoru dejala, da prav črnomaljski primer potrjuje možnosti in spoosobnosti Slovenije, da se povezuje s tujimi partnerji. (Foto: M.B.-J.)
Zdravilišča za bolne in zdrave
Okrogla miza o zdraviliškem turizmu - Cilj je dober zaslužek, vprašanje je, od koga pričakovati denar - Zdravilišča so majhna, vendar prevelika za samo Slovenijo
ATEŽ - Dan turizma je minil brez velikega hrupa, če izvzamemo nekaj dogodkov, med drugim podelitev Delovih priznanj v Termah Čatež. Ali to kaže na pozornost naše države do dejavnosti, s katero nekatere sosednje države zaslužijo velik del nacionalnega dohodka?
Med tistimi, ki v tej državi najbolj skrbijo za razvoj turizma, so verjetno slovenska zdravilišča. Delajo zato, da bodo imela profit, kot so poudarili na nedavni mizi v Termah Čatež, namenjeni naložbam in trženju v turizmu. Čeprav imajo vsa, kolikor jih je v Sloveniji, skupaj približno tolikšne zmogljivosti kot eno samo nemško,
so vendarle zanimiva ne samo za domače, ampak tudi za tuje goste. Zastavlja se vprašanje, kako do njih. Kar zadeva izvoz slovenskih zdraviliških storitev, vse kaže, da bodo zdravilišča tudi v bodoče primorana navezovati poslovne stike samostojno in da ministrstvo za zdravstvo ali zavod za zdravstveno zavarovanje ne
. m:  ,....„	Trn M. fty.
Ljubljansko pismo
Demagogija cveti
Juriš na “privilegije”
LJUBLJANA - Na ljudskem zborovanju v Radljah ob Dravi je 26. septembra hudo treskalo, ljudje pa ploskali. Kako ne, ko pa jih je s klenim govorom navduševal Janez Janša, naš obrambni minister in tudi predsednik Social-demokrat-ske stranke Slovenije! Tokrat jim ni spregovoril o nujnosti nakupov različnih vrst dragega orožja, temveč je povedal besedo, dve o hudi socialni stiski vse bolj revnih Slovencev. Takole je rekel: “Na privilegijih in razlikah, ki ne temeljijo na boljšem delu in pošteno pridobljeni lastnini, ni mogoče zidati trdne prihodnosti. Naloga slovenske države je, da zagotovi enakost pred zakonom za vse, da odpravi krivične privilegije in da z ustreznim davčnim sistemom spodbudi gospodarsko rast, omeji monopole in razbremeni socialno šibkejše sloje.”
Slavnostni govornik je ljudem tudi naravnost povedal, kje vzeti denar za “razbremenitev socialno šibkejših slojev”. Takole je rekel: “Skoraj tisoč ljudi v državi prejema takoimenovane izjemne pokojnine, ki nimajo nobene zveze z njihovim izjemnim prispevkom k razvoju Slovenije... Skorajda sedemdeset tisoč ljudi v Sloveniji dobiva pokojnino, ki ne izhaja iz dela, temveč iz politično utemeljenih zaslug pred mnogimi desetletji. In Slovenija plačuje upokojenim oficiriem bivše jugoslovanske armade akontacije pokojnin, ki presegajo plače zaposlenih v slovenski vojski. Teh oficirjev je skoraj pet tisoč. To plačuje tis-
ti, ki je desetletja garal v tovarnah, danes pa dobiva polovico manj pokojnine od privilegiranih. Plačujejo desettisoči zaposlenih, ker ni denarja za odpiranje novih delovnih mest. Plačujejo mladi, ki drago plačanega znanja ne morejo uveljaviti na novih delovnih mestih in ne morejo do stanovanj. Plačujemo vsi, ki moramo za stanovanja odšteti realno ceno, množici nedosegljivo, medtem ko privilegiranci lahko za smešno ceno kupijo najboljša stanovanja, nekateri najbolj na vrhu pa celo funkcionarske hiše...”
Vse lepo in prav -' če bi socialdemokrati s podatki o izplačevanju omenjenih vrst pokojnin ne manipulirali. Vendar niso takšni, kot o njih govorijo. Vlada že nekaj časa pripravlja ukrepe oz. zakonske predloge o posebnih pravicah vojnih veteranov, o prevzemu izplačevanja vojaških pokojnin pa tudi o tako imenovani beneficirani delovni dobi, s katero naj bi končno uredili tudi pravno podlago za revizijo dosedanje ureditve na tem področju. Res je, posebne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja danes v Sloveniji uživa nekaj več kot 64 tisoč ljudi. Te pravice so zavarovanci pridobili na podlagi posebnih predpisov, ki pa jih niti v minulih treh letih nihče ni popolnoma odpravil. Skupščina prejšnjega sklica je imela v rokah tako škarje kot platno, pa ji je ob vseh grajah zlasti zveznih določb -celo povezala v novih zakonih. Gre za “znameniti” člen zakona o poslancih, ki tem omogoča upokojitev že s 25 leti delovne dobe, celo z možnostjo dokupa let. Ta zgodba je sicer stara, a vredna obnove, saj govori predvsem o dvojni morali tistih, ki vselej, ko jim'zmanjka politične “municije”, posežejo po pravicah upokojencev, predvsem pa tako imenovanih “privilegirancev”. S tem pojmom mislijo na stare, a hkrati pozabljajo na nove, ki sojih tudi sami privilegirali.
VINKO BLATNIK
bosta zagotavljala gostov. Brez tujih gostov sicer ne bodo shajala, kajti že sedanje zdraviliške zmogljivosti so za dva milijona ljudi daleč prevelike.
Zdravilišča še vedno računajo na dve vrsti gostov, na tiste, katerih bivanje v zdravilišču bo plačano iz t. i. obveznega zdravstvenega zavarovanja, in na tiste, ki so pripravljeni posebej plačati zdraviliško storitev, se pravi globoko seči v lastni žep. Zlasti slednji zahtevajo vedno višjo raven zdravilišč. Če bodo posamezna slovenska zdravilišča razvijala samo eno vrsto storitev, bodo to raven lažje dosegla. Kar zadeva specializacijo, bo tudi v bodoče nujno dogovarjanje o ustrezni medsebojni delitvi dela, kot so menili na okrogli mizi.
O pomenu zdravilišč se bomo tudi v Sloveniji očitno šele začeli pogovarjati. Tako se zdi zaradi “pomanjkanja” morja. Drugi razlog lahko najdemo v stališčih zdraviliških delavcev, da so ali da naj bodo zdravilišča šola zdravega življenja. Bržčas pa napoveduje take pogovore tudi prepričanje dr. Božidarja Voljča, ministra za zdravstvo. Na omenjeni okrogli mizi ga je zbranim zdraviliškim delavcem razkril z besedami: “Ne računajte, da boste samo zdravili bolnike. Ne gre samo za to, da v zdravilišču ozdraviš, ampak tudi za to, da se krasno imaš.”
MARTIN LUZAR
V Toplicah nič lepega o Janši, Bavčarju, Peterletu
DOLENJSKE TOPLICE - Gost prvega Topliškega večera, ki so jih začeli pripravljati v Dolenjskih Toplicah, je bil zadnji petek predsednik Slovenske nacionalne stranke in poslanec v državnem zboru Zmago Jelinčič. Pogovor, ki ga je umirjeno in zbrano vodil Jani Kramar, je potekal v polnem salonu zdravilišča, v glavnem so bili poslušalci in udeleženci pogovora zdraviliški gostje.
Beseda je tekla zlasti o aktualnih političnih in drugih dogodkih v Sloveniji, o katerih ima seveda Jelinčič svoje mnenje, ki ga tudi jasno in glasno izraža. Ta njegov neposredni in ne-ovinkasti način izpovedovanja svojega mnenja in odgovarjanja na vprašanja je bil večini petkovih poslušalcev v Dolenjskih Toplicah očitno všeč, nekaj jih je celo povedalo, da jim Jelinčič sprva sicer ni bil simpatičen, po tem
• Precej je imel povedati čez Janšo, Bavčarja, zlasti pa Peterleta in krš-čanskodemokratsko stranko, za katero trdi, daje klerikalna za razliko od evropske krščanske demokracije, ki daje “normalna stranka”. Po lastnih besedah se mu “rahlo gnusi sedeti v istih klopeh z Janšo in Bavčarjem, a ker sem jaz boljši od njiju, se z njima celo pogovarjam”. Njegova stranka, se pravi SNS, pa naj bi “preprečila Peterletu, da sc nismo s Hrvaško že združili v konfederacijo”. Sicer pa Jelinčič o mandatarstvu ne razmišlja, češ da seje SNS odločila za opozicijo, za Slovenijo pa je po njegovem najprimernejša singapurska pot.
večeru pa da bodo njegovi volilci. Ko-je beseda nanesla na Kočevski zbor in NOB sploh, je Jelinčič ponovil svoje znano stališče, da so bili partizani borci proti fašizmu in nacizmu in kot taki člani svetovne protifašistične koalicije, belogardisti in domobranci pa kolaboracionisti in izdajalci svojega naroda. V zvezi s povzdigovanjem belogardizma pri nas in omalovaževanjem partizanskega boja pa je povedal: “Ruski veleposlanik mi je dejal, da lahko njihov zunanji minister zaradi tega napiše protestno pismo, kar bi bilo za Slovenijo zelo zelo neprijetno.”
Seveda je beseda tekla tudi o slovenskih aferah. Po Jelinčičevem mnenju so v afero z orožjem vpletene “visoke glave; tu da gre tudi za osebne spopade; sedaj da se že vsak spopada z vsakim in je vsa stvar videti kot “skupinski seks”. “Na koncu ne bo nihče nič kriv, obsojena pa bo kakšna snažilka...” Kar se dosjejev tiče, trdi Jelinčič, jih je “na trgu” po 300 mark kolikor hočeš; če ga ni, ga pa naredijo, in to po naročilu.
A. BARTEU
•	Približno odstotek Slovencev bo zelo bogatih, 99 odst. pa jih bomo prepričali, da jim gre najbolje na svetu. (Sašo Hribar)
•	Zelo težko je žlahtno misliti, če mislimo samo na to, da bi si pridobili krnit. (Rousseau)
BELOKRANJSKI SADJARSKI DNEVI
METLIKA - Sadjarsko društvo Bele krajine bo pripravlilo v soboto in nedeljo, 9. in 10. oktobra, na grajskem dvorišču v Metliki “Belokranjske sadjarske dneve”. Prireditev se bo pričela v soboto ob 15,30 s pozdravnim nagovorom ter otvoritvijo prireditve in sadjarske razstave. Pol ure pozneje bo inž. Marko Babnik predaval o pravilni uporabi in shranjevanju sadja. Po predavanju bo družabno srečanje ob kostanju, moštu in glasbi. Predstavil se bo cerkveni moški pevski zbor. V nedeljo bo ob 9. uri otvoritev razstave sadnih dobrot, ki jih bodo pripravile članice metliškega aktiva kmečkih žena. Ob 10,30 bo inž. Tine Benedičič predstavil življenje in delo inž. Franca Lombergarja, potem pa predaval še o vlogi ptic v nasadih sadnega drevja. Poleg spoznavanja dela belokranjskih sadjarjev bodo obiskovalci na prireditvi lahko kupili tudi sadje za ozimnico.
DVE PRIZNANJI ZA TERME ČATEŽ - V letošnji poletni akciji Dela in Televizije Slovenije za izbor najlepše urejenega turističnega kraja so najvišje priznanje, Delov zlati list, prejele tako kot že lani Čateške toplice. Zaključek omenjene akcije o turizma je bil 28. septembra v hotelu Terme Čatež in ob tej priložnosti so podelili poleg Delovega zlatega lista še Delove zelene liste. Slednje so prejele Atomske toplice, Simonov zaliv in Ormož. Ob zaključku akcije v Temtah Čatež je Televizija Slovenije nagradila za sodelovanje v akciji Čateške toplice, Moravske toplice in Pohorje. Na fotografiji: direktor Term Čatež Bonu Mokrovič (levo) prejema iz rok Tita Doberška, glavnega in odgovornega urednika Dela, Delov zlati list in kipec akademskega kiparja Petra Černeta. (Foto: L. M.)
Davki na premoženje
V nedavni Delovi anketi je več kot tri četrtine vprašanih odgovorilo, da ima Slovenija neustrezno davčno zakonodajo. Nekaj več kot polovica anketiranih je menila, da bi Slovenija morala bolj obdavčiti bogate posameznike ter tiste, ki delajo na črno, in monopolna podjetja. Malo je privržencev posebnih davkov na avtomobile, pa še tu je večina anketirancev menila, da hi morale veljati visoke davčne stopnje samo za luksuzne avtomobile. Do državljanov, izmed katerih so nekateri odgovarjali na vprašanja v omenjeni časopisni raziskavi javnega mnenja, je država zelo pozorna. Obljublja jim davke na stanovanja, hiše, vikende in zlasti na avtomobile, s čimer se Slovenija nekako vrača v povojni čas, ko je zasebni avtomobil dejansko veljal za bogastvo, tuje socializmu. Davki bodo po najnovejših napovedih tako visoki, da jih bo povprečna slovenska družina verjetno težko plačevala. Najbogatejši Slovenci se bodo tako ali tako izmazali, saj bodo dovolj premožni, da si bodo lahko odprli podjetja v tujini in si na ta način davke zmanjšali. Najrevnejšim država ne bo mogla vzeti ničesar, zato bo največ davčnega bremena padlo na slovenski srednji sloj. To •torej pomeni, da bo večina Slovencev v bodoče ravnejša.
JANEZ MATKOVIČ, ekonom v metliškem domu počitka: “Novi davki, ki nam jih obljubljajo, so davki na pridnost.
Sicer pa je tako, da takrat, ko država hoče denar od državljanov, reče, da je tako tudi drugod po svetu. Ko bi ga morala ljudem dati, nastanejo problemi. Razumljivo je, da se vsak občan otepa davkov, kolikor le more, toda tudi najodgovornejši v državi bi morali razmisliti, ali niso preveč potrošni. Ko jim namreč
zmanjka denarja, privijejo rajo.”	^
ANTON JANKOVIČ, vodja invalidskih delavnic v črnomaljskem Beltu: “Z novimi davki se bo znova dogajalo, da bodo tiste, ki želijo delati, destimulirali, tako da bodo izgubili voljo do dela. Slovenija se je osamosvojila zato, da bomo odvisni sami od sebe in svojega razvoja. y	£ > j	Sedaj pa vidimo, da nas je država, od
It	W	katere smo se odcepili, manj izkoriščala
K	M	kot naša lastna država. Če se Slovenija
V	f	zgleduje po drugih državah pri davkih,
naj se še pri plačah."
ANTON KOREN, direktor območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Sevnica: “Uvedbi davkov na avtomobile in hiše načelno ne nasprotujem. Pri uvajanju novih davkov pa bi morala država delati premišljeno in temeljito pretehtati vse pozitivne in negativne učinke davčnih obremenitev občanov, ki bi morale biti poštene in selektivne. S prenagljenimi odločitvami lahko hitro naredijo napake in s tem povzročijo več škode kot koristi.”
MILAN DJAIP, delavec Komunale Novo mesto: “Dobre države brez davkov ni, zato razumem, da se davkom ne gre upirati. Toda obdavčitev naj bo za vse pravična. Tiste, ki bodo davke utajili, naj bi kaznovali. Mislim, da bodo ljudje zadovoljni, če bo na tem področju red. Luksuz v obliki vikendov in prevelikih in razkošnih hiš naj le obdavčijo, njive in vinograde pa naj oprostijo davka, saj te površine ne prinašajo dobička.”
\
IGNAC PETEK, upokojenec iz Ribnice: “Davkov je že zdaj preveč. Država naj raje bolj varčuje, saj ponekod denar razmetava oziroma ga ne pobere od tistih, ki ga imajo največ. Zdaj naj bi bil davek še na avtomobil, čeprav smo davek plačali že pri nakupu avtomobila in rezervnih delov. Zakonodaja, kot je napovedana, bo spodbujala k temu, da bomo imeli stare avtomobile in s tem bo na cestah bolj nevarno. Zdaj so obdavčene tudi že pokojnine.”
FRANC STALCER, upokojenec iz Koprivnika v kočevski občini: “Ne strinjam se s predvidenimi novimi davki. Davek sem že plačal pri nakupu stare hiše in nakupu avtomobila. Plačujem ga pri vsem, kar kupim in kar mi kdo naredi. Za nameček so obdavčene tudi pokoj-nine, čeprav smo vso delovno dobo plačevali davke. Najvišje državno vodstvo naj bi varčevalo pri državnih izdatkih in It «PV	JU ne navijalo davkov!”
BRANE PŠENIČNIKiz Jagodnika pri Trebelnem: “Manj ko zaslužimo, bolj nas privijajo. Žena je na čakanju, jaz imam sicer še službo, vendar so plače zelo nizke. Nič nimam proti davkom, kakršne poznajo tudi drugod po Evropi, če bi imeli tudi tak standard kot oni. Z odmero dohodnine mora biti nekaj zelo narobe, saj so vsi tisti z visokimi dohodki dobili denar nazaj, mi z nizkimi pa moramo doplačati.”
MILAN LOKAR, SDP Brežice: “Davek na premoženje je vprašljiv. Če bo država pobirala davke še dodatno, bo s tem ropala državljane. Sicer pa, ali niso davki že vračunani v ceno izdelkov in materiala? Kar predvideva nova davčna zakonodaja, ni pošteno. Najbolj bo prizadela srednji sloj. Pravijo, da nas bo obrnila od zapravljanja k investiranju. Toda naložb ne bo, dokler ne bo država naredila dobrih pogojev zanje.” AVGUST DANKO, prodajalec iz Leskovca pri Krškem: “Napovedujejo nove davke. Komu bo denar od teh davkov padel v žep? Menda bo davek tudi na avtomobile. To je videti tako, kot da je avto luksuz, čeprav vemo, da ga potrebujemo. Pravijo, naj bi zaradi davkov manj zapravljali in več investirali. Kako boš investiral, če imaš komaj za preživetje?
Če davki bodo, jih bo treba plačati. Neka-teri si bodo davke verjetno znali zmanj-	J$'\
šali	/ I .
Kakršna bo setev, takšna bo žetev
Začela se je jesenska setev ozimnega žita - Izjemno pomembna za uspeh je pravilna setev, zanjo pa nastavitev sejalnice, kije pri nas najpogosteje tipa Gama 14 in 18
Bliža se čas setve ozimnih žit, za kar moramo: oskrbeti se s kvalitetnim semenom, pravočasno pripraviti zemljo za setev in pravilno nastaviti sejalnico. Pregovor “Kakršna setev, takšna žetev” seje v praksi še vedno potrdil.
Z MEŠKE TRŽNICE
V petek je kar nekaj branjevk ponujalo kostanj po 250 tolarjev, seveda pa še vedno ni zmanjkalo jurčkov; tokrat so nabiralci za kilogram zahtevali 600 tolarjev. Ostale cene: koleraba 100, koren 100, radič 200, redkev 100, domača kokoš 500 (kg), zajec 600 (kg), jajca 18, fižol 500, česen 400, smetana 500, jabolka 40, hruške 100, slive 150, solata 150, špinača 400, grozdje 150 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so hruške 75, jabolka 45, zelje za ozimnico 35, peteršilj 180, česen 175, grozdje 130, čebula za ozimnico 48, nektarine 190, limone 150, pomaranče 125 tolarjev. Pri Deladiniju je zelje za ozimnico (varaždinsko) 40, banane 120, grozdje 150, kostanj 180, kivi 300, orehi 1050, pomaranče 150, limone 140, jabolke 45, hruške 120, breskve 180, čebula 50 tolarjev.
seimisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 245 do tri mesece starih in 77 starejših prašičev. Mlqjših so prodali 87 po 240 do 280 tolarjev, starejših pa 16 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže.
Zemljo pripravimo, preorjemo, pobranamo m kultiviramo 10 do 14 dni pred setvijo,' da se tla primerno sklenejo. Osnovno gnojenje opravimo z mineralnimi NPK gnojili 30 - 40 kg N, 100 -120 kg P in 120 -160 kg K na 1 ha. (pr. 400 kg NPK 8 26 26), če so tla normalno založena s hranili. Žita ne gnojimo s hlevskim gnojem, porabimo ga raje za okopavine v jesenskem oranju.
Pravočasno se moramo oskrbeti s kvalitetnim, potijenim in razkuženim
ABSOLUTNA TEŽA(AT) * ŠTEVILO ZR&/m2 KOLIČINA SEMENA kg/ha = -------
podatke o čistoti, kaljivosti in abso-
semenom, ki ima po kaljivosti, energiji ka lutni teži.
Poleg navedenih agrotehničnih ukrepov je za doseganje visokih pridelkov žit izredno pomembno doseči optimalen sklop (število rastlin na 1 m2); to bomo dosegli s pravilno uporabo in nastavitvijo sejalnice.
Za pravilno nastavitev sejalnice si moramo izračunati setveno normo po enačbi:
ODST. KALJIVOSTI
x 1.1
KZ Krka Novo mesto je nabavila žitno seme naslednjih sort z naslednjimi za pridelovalce pomembnimi podatki:
Sorta	Štev. kaljivih zrn/m2	AT	% kaljivosti r'	Potrebna količina semena
ANA	700	37 gr	93	306 kg/ha
ANA	700	32 gr	93	265 kg/ha
MARIJA	650-700	41 gr	92	310-338 kg/ha
Ostale priporočane sorte:				
ŽAGI	750	40 gr	92	334 kg/ha
ZRINKA	750	40 gr	95	347 kg/ha
IKARUS	400-420	45 gr	95	208-218 kg/ha
HUBERTUS	420	51 gr	95	248 kg/ha
JULIUS	420	52 gr	95	252 kg/ha
ROBUR	450-480	42 gr	93	223-238 kg/ha
Ti podatki so izredno pomembni, ker ima ista sorta pa druga partija semena lahko različne podatke o ka-
•	Vlada običajno ni nič slabša od tistih, ki jim vlada. (Smiles)
•	Zmeraj se rodi krivica, kadar krivce iščejo krivci. (Torkar)
•	Pozne kazni so kakor pozna zdravila. (Kleist)
Ijivosti, predvsem pa vedno različno absolutno težo.
PRIMER: Pšenica sorte Ana je v prodaji z dvema različnima absolutnima težama; v prvem primeru potrebujemo 306 kg, v drugem pa 265 kg semena za 1 ha posevka. Zato pridelovalce opozarjamo, da je izračun porabljenega semena pomemben z denarne in strokovne plati.
Ko smo izračunali setveno normo, si moramo nastaviti sejalnico, da nam bo izmetavala izračunano količino se-
Na terenu je največ žitnih sejalnic tipa GAMA 14,18. Namenjena je za setev žit in ostalih drobnozrnatih kultur, kot so detelje, repica ipd. Sejemo lahko od 10 do 480 kg semena na hektar. Sejalni mehanizem predstavlja spirala, ki dobi pogon od koles sejalnice prek klinastega jermena; ta med vrtenjem v nasipnici enakomer-
KAKŠNEGA BOMO PILI? - Ta čas se trgatev v dolenjskih vinogradih že bliža h koncu. Le v nekaterih vinogradih še vise grozdi žametovke, frankinje in nekaterih drugih poznih sort. Predolgo najbrž ne bo dobro čakati, saj je letos na grozju naredila svoje suša, toča in obilica dežja ob koncu zorenja grozdja. Dolenjski vinogradniki letos v sodih ne bodo imeli letnika stoletja, lahko pa bi imeli njihov edinstven cviček z nizko stopnjo alkohola in prijetnim vonjem po žametovki. Prav ta sorta se je letos dobro obnesla, in če bo prav spravljena, bi bil letošnji cviček lahko še nekaj bližje ponovni uveljavitvi. Na sliki: koncem minulega tedna se je vriskalo in pelo v mnogih dolenjskih vinogradih. Veselo je bilo tudi na Laporju (Foto: J. Pavlin)
Kmetijski nasveti
Preprečite zvrgavanja
Reja krave, ki vsako leto ne povrže teleta, postane prej ali slej ekonomsko neupravičena. Pri nas pač ne poznamo svetih krav tako kot jih Indijci in domače živali redimo zaradi koristi. Lahko si predstavljamo, kolikšno gospodarsko škodo povzroča jalovost ali zvrgavanjc, to je predčasna prekinitev brejosti. Leta ima različne vzroke, take, na katere živinorejec ne more vplivati, ter take, na katere lahko.
Normalna brejost pri kravi traja 285 dni. Tele preživi, če je v maternici vsaj 8 mesecev, ob prej prekinjeni brejosti pa običajno pogine, kar je za rejca precejšnja gospodarska škoda. Devet desetin vseh zvrgavanj pri kravah izzovejo bolezenske klice, virusi, bakterije, protozoji in glivice, ki sc prenašajo s parjenjem, redkeje pa tudi na nekatere druge načine. Odtod tolikšen pomen neoporečno izvedenega umetnega osemenjevanja.
Več vpliva ima rejec na nekužne vzroke zvrgavanja. Začne sc že pri uravnoteženi in pravilni prehrani, ki spodbuja ne le mlečnost, temveč tudi delovanje spolnih žlez. Delovanje mlečne žleze in spolnih organov je v nekakšnem nasprotju; pretirano delovanje enega zavira drugega. Veterina uči, da so zvrgi lahko tudi posledica nezadostnega delovanja nekaterih žlez z notranjem izločanjem, torej hormonskih motenj. Za normalen potek brejosti je potrebno hormonsko ravnovesje, posebno kritična pa so nekatera obdobja.
Zvrg lahko izzovejo tudi nekatere fiziološke in anatomske nepravilnosti, denimo brazgotine v maternični steni, novotvorbe, slabo zapiranje materničnega ustja, kopičenje zraka v nožnici in podobno. Pogosti so tudi mehanični vzroki in prav pri njih je vloga rejca največja. Abortus lahko izzovejo udarci, padci, skakanje čez ovire, dolgotrajen prevoz, težko delo, nenaden mrzel dež in celo naglo pitje mrzle vode, ki izzove močno krčenje in motnje krvnega obtoka v posteljici. Vzrok je lahko tudi plesniva krma, predvsem silaža ah zrnje.
Inž. M. L.
Poginule krave že opozarjajo
Zastrupitve z nitrati
Kako prav so imeli nekateri kmetijski strokovnjaki, ki so opozarjali, da se ob suši poveča nevarnost zastrupitve z nitrati. V običajnih vremenskih razmerah ima zelinje le do 5 g nitrata na kilogram suhe snovi, ob suši, kakršno smo preživeli letošnje poletje, pa se količina nekajkrat poveča, tja do 30 g, ko krma ni več primerna za živalsko prehrano. In prav to seje zgodilo na dveh gorenjskih kmetijah, kjer je poginilo pet krav. Raziskava je pokazala, da so te krave krmili s strniščnim dosevkom mnogo-cvetne ljuljke, povrhu še močno zapleveljene z rogovilčkom (plevelom), ki je vsebovala kar 79 g nitrata na kilogram suhe snovi.
Opozorila torej ne kaže podcenjevati in velja biti previden zlasti pri krmljenju goveda z rastlinami, ki botanično spadajo v družino križnic (repice, ohrovt ipd.), pa tudi z nekaterimi žiti, sončnicami, sudansko travo, sirkom ipd. Koliko nitrata bo tovrstna krma vsebovala, je odvisno tudi od gnojenja tal z dušičnimi gnojili. Ob suši marsikdo skuša spodbuditi zapoznelo rast z velikimi odmerki dušičnih gnojil in kaj velika je verjetnost, da se bo to odrazilo tudi na povečani vsebnosti nitratov v krmi. Zlasti nevarne so mlade rastline, ki vsebujejo več nitratov kot starejše, zato velja pravilo, naj bi od setve do uporabe za krmo minilo vsaj dva meseca.
In kaj naj rejec stori, da svoje črede ne bo izpostavljal nevarnosti? Predvsem naj bo previden in zmeren. V dnevnem obroku za kravo naj bi ne bilo več kot 30 kg zelinja dosevkov, razliko do polnega obroka pa naj tvori seno ali žitni zdrob. Prehod na krmljenje z dosevki mora biti postopen.	_ _
no zajema zrnje in ga razporeja po obodu do posamezne sejalne cevi. Na spirali je nameščena pomična zaklopka, ki jo odpiramo ali zapiramo s pomočjo posebnega vzvoda, na katerem sta tudi skala in pritrdilni vijak. S to zaklopko uravnavamo količino izme-tanega semena.
PREIZKUS:
V nasipnico sejalnice nasujemo najmanj 10 kg semena; sejalnico dvignemo toliko, da pod sejalne diske namestimo PVC folijo, na katero bomo prestregli izmetano seme. Pogonska kolesa sejalnice zavrtimo v smeri vožnje tolikokrat, da nam izpade količina za 100 m2 (ar). To dosežemo z naslednjimi obrati pogonskih koles: GAMA 14	43 obratov
(kolesa z oznako 3,5*10) GAMA 18	32 obratov
(kolesa z oznako 5,0*8) v Izpadlo količino semena stehtamo. Če je izpadla količina premajhna, premaknemo vzvod zaklopke k večji številki in obratno. Preizkus ponovimo tolikokrat, da se nam stehtana količina izenači z izračunom. Ko tako preizkušamo, si lahko vsak preizkus zapišemo kar na sejalnico; tako bomo imeli nekaj znanih podatkov, ki bodo lahko uporabni. V vsakem primeru pa priporočamo, da kljub znani nastavitvi sejalnico pred uporabo preizkusite sejalne cevi, enakomeren izpad semena in samo spiralo z zaklopko.
Pri delu s sejalnico bodimo pozorni na naslednje stvari:
•	pri pripenjanju na tritočkovni sistem mora biti nasipnica v vodoravnem položaju;
•	kontroliramo izmetalne cevi, da niso morda zamašene;
•	kontroliramo napetost pogonskega jermena;
•	kontroliramo pritisk v pogonskih kolesih, ta naj bo 2 do 2,2 bara;
•	globina setve naj bo 2-3cm in jo uravnavamo na sami njivi s pomočjo vzmeti na posamezni sejalni enoti ali prek posebnega vzvoda za vse sejalrte enote skupaj;
•	med sejanjem mora biti hidravlika v plavajočem položaju, daje vsa teža sejalnice na njenih kolesih;
•	če sejemo v vlažnem, bodimo pozorni na morebitno nabiranje zemlje na kolesa (večji obseg);
•	ne ustavljajmo na sredi njive! Če že moramo, se vrnimo za 1,5 m, da ne bomo imeli na njivi presledka!
Če bomo upoštevali navedena navodila, bomo dosegli primeren sklop in pridelek.
Inž. CVETO GOLOB
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Kaj vpliva na pravilen potek vrenja
Po besedah vinogradnikov in trgovcev gredo letos dobro v prodajo vinske kvasovke. To pomeni napredek v naši miselnosti in obeta boljšo kakovost vin. Dnevi trgatve se počasi iztekajo in v tem trenutku ni več potreben nasvet, kako se kvasnice pravilno dodajo v mošt. Upajmo, da tu ni bilo površnosti in napak in da se sladki mošt po pravilni poti spreminja v vino. Bilo je narejeno več poskusov ali testov vrenja letošnjega letnika brez dodatka kvasovk. Poleg soda, ki je bil cepljen s kvasovkami, je bila še manjša posoda istega mošta brez dodatka kvasovk. V necepljenem moštu se je kmalu pojavljal oster vonj po ciku in spre-minjanje mošta v vino je bilo počasno, nezanesljivo. To je tudi dokaz, da smo naravo v vinogradu že toliko zastrupili, da je mikrosvet spremenjen v negativni smeri!
Danes so potrebna opozorila glede obnašanja mošta med vrenjem Za pravilno vodenje alkoholne fermentacije je potrebno razumeti vpliv velikosti posode kakor tudi materiala na potek vrenja. V veliki posodi je nevarnost, da se poviša temperatura mošta. Temperatura mošta v nobenem primeru ne sme prestopiti kritične temperature 20“ C! To ne velja za rdeči mošt v času maceracije v kadi, ko vre na jagodnih kožicah. Pri višji vrelni temperaturi zgubljamo najžlahtnejše sestavine vonja, ki so značilne za posamezno sorto. Pri višji temperaturi nastajajo stranski produkti vrenja, ki naredijo vino manj pitno. Pri višji temperaturi ostane v vinu malo raztopljenega ogljikovega dioksida, ki naredi vino sveže, kar je zaželjeno pri belih, rose in rdečkastih vinih. Pri
višji temperaturi je manjši izplen alkohola iz sladkoija. Pri višji temperaturi nastaja več nekaterih snovi v vinu, ki zahtevajo po končanem alkoholnem vrenju večje doze žvepla.
Lesen sod ima slabšo toplotno prevodnost kot kovinska posoda. Dosti težje vzdržujemo v večjem sodu (čez 10 hi) temperaturo mošta med vrenjem pod 20° C kot v kovinski cisterni.
V majhni posodi nimamo težav s pregretjem mošta. Pri odbranih kvasovkah ni nevarnosti, da bi se ustavilo alkoholno vrenje, če pade temperatura pod 15° C. Tudi 10“ C je dovolj, da vitalne kvasovke uspešno predelujejo sladki mošt v vino. Toda ne zanesimo se vedno na to deklarirano sposobnost kvasovk. Potrudimo se, da nam ne pade temperatura pod 15“ C. Kvasovke, živa bitja, imajo svoje življenjske potrebe, kot hrana okolje, da se zmorejo boriti proti vsem nevarnostim, ki so v njihovem svetu. Zato ob prenizki temperaturi normalnim kvasovkam pade odpornost in sposobnost.
Letnik 1993 vsebuje manj kisline, kot bi želelli. Kislina v moštu je letos dragocena in želimo je ohraniti čimveč. Nižja vrelna tem-jreratura mošta ovira naraven raz-kis (biološki razkis) vina, ki rad steče takoj po končanem alkoholnem vrenju, če je temperatura mladega vina čez 20“ C. Biološki razkis uspešno preprečujemo z žveplanjem. Ako imamo v vinu manj skupne kisline kot 7 g/l, svetujem zažveplati mlado vino takoj po končanem alkoholnem vrenju, da preprečimo razgradnjo jabolčne kisline v mlečno. Podatek o vinski kislini, ki ga letos sporoča v Dolenjskem listu za posamezne sorte ob trgatvi Kmetijski inštitut Slovenije, nam veliko pove o kakovosti posameznih sort. Čim višja je vinska kislina, tem slabša je kakovost vina.
mag. JULIJ NEMANIČ
Kmetov ni udarila zgolj suša
V črnomaljski občini je letošnja suša povzročila za 7 odst. družbenega proizvoda škode - Kmetje se jezijo tudi zaradi zamud pri plačilu pridelkov, predvsem grozdja
ČRNOMELJ - Dolgotrajno pomanjkanje padavin je bilo zlasti očitno na plitvih tleh v okolici Adlešičcv, Preloke, Zi(j, Osojnika in Gradnika. Občina je na podlagi navodil ministrstva opravila oceno škode v kmetijstvu zaradi suše do 20. septembra. Bilo je je za 275 milijonov tolarjev, kar je 33 odst. vrednosti kmetijske proizvodnje ali okrog 7 odst. družbenega proizvoda občine v preteklem letu.
Občina je na krajevno običajen način obvestila kmete, ki menijo, da imajo 30- in večodstotno škodo zaradi suše, naj jo prijavijo. Prav tako so bile obveščene vse krajevne skupnosti, ki bi morale v področne komisije
•	O posledicah suše so razpravljali tudi delegati občinske skupščine. Zlasti večji kmetje so menili, da ocena ni realna ter daje bilo škode več. Predsednik komisije Marjan Novak je zatrdil, da so delali po strokovnih navodilih ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, vendar je obljubil, da bodo tistim kmetom, ki menjjo, da se jim je zgodila krivica, ponovno ocenili škodo.
imenovati svoje predstavnike, a so se. od 14 KS odzvale le KS Vinica, Dra-gatuš, Dobliče-Kanižarica in Semič. Komisije so konec septembra na terenu pregledale in uskladile ocene
•	Sicer pa je občinska komisjja za oceno škode zaradi suše črnomaljski enoti Republiške uprave za javne prihodke predlagala zmanjšanje davka od letošnjega katastrskega dohodka za 30 do 40 odst., kmečkim zavarovancem pa bosta odpisani $. in 4. akontacija. Kmetom so iz občinskima programa finančnih intervencij v kmetijstvu regresirali polovico stroškov za prevoz pitne vode. Iz tega programa bodo regresirali pšenico kmetom, ki jo bodo posejali sto in več kilogramov. Za regresiranje krmnih dosevkov, gnojil in krmil pa v občini nimajo več denarja. Tudi ministrstvo dorlej še ni nič regresiralo, medtem ko bo odškodnina za sušo najverjetneje prišla šele po novem letu.
o škodi. Kmetje, za katere bodo na podlagi teh ocen ugotovili, da je njihov skupni izpad kmetijske proizvodnje večji od 30 odst., bodo deležni 50-odst. pomoči, ki jo bo predpisalo kmetijsko ministrstvo. Kakšna bo ta pomoč, se ne ve, ker ministrstvo še zbira podatke o škodi. Ostali oškodovanci, ki so imeli manj kot 30-odstotno škodo, pa bodo deležni
HELENA MRZLI KAR
pomoči, ko bo prejela denar občina ali pa ji bo ponujen nakup krme pod ugodnimi pogoji.
Črnomaljci opozarjajo, daje prizadet ne le količinski pridelek, ampak tudi njegova kakovost. Vendar ministrstvo v navodilih za oceno škode teh izgub ne upošteva, češ da so težko določljive. Zato bi morali iz občinskega proračuna dodatno zagotoviti denar za regresiranje beljakovinskih krmil. Črnomaljske kmete je gotovo bolj kot suša prizadela enoletna zamuda pri plačilu grozdja, nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov, skoraj nikakršna zaščita države, M.B.-J.
gospodinjski kotiček
Sladka in kisla repa
Repa je bila najpomembnejša hrana starih Galcev in Germanov. V srednjem veku pa jo je delno izpodrinil krompir. Posebno v zahodnem delu Evrope je izgubila svojo vrednost v kuhinji, uporabljali pa so jo celo pri medsebojenm obračunavanju in zasramovanju. Na Slovenskem je bila vedno zelo važna hrana, zato je v zvezi z njo ohranjenih še veliko starih šeg in navad.
Nekoč je bila repa zelo pogosto na krožniku in veliko sojo gojili tudi za živino. Posebno otroci so radi jedli olupljeno surovo repo, saj je bila dobro naravno čistilo za zobe. Danes smo za surovo manj navdušeni, več je na krožniku kuhane kisle repe. Mnogim je priljubljena zaradi lahke prebavljivosti, zato jo uvrščamo med dietna živila.
Repa ima svoje mesto tudi v ljudski medicini. Nekoč so jo polagali na glavo zoper glavobol. Posušene repne olupke pa še danes ponekod pripravljajo kot posebno postno jed, ki se imenuje “aleluja”. Neiz-
ogibna jed pri kosilu na dan kolin je v Prekmurju “bujta repa” ali ubita repa. Mastne dele glave, vratu in kože zaklanega prašiča so skuhali, dodali kislo repo in proseno kašo.
Tudi z naših polj jo bomo kmalu populili in jo primerno skladiščili. kar veliko je jedi iz repe, ki so na naših zimskih' jedilnikih, kot je REPA S SMETANO. Zanjo potrebujemo 500 g kisle repe, 80 g masla, 20 g moke, 20 g sladkorja, 1 dl kisle smetane, sol in poper. Repo olupimo, operemo in narežemo na kocke. V posodi razpustimo maslo in na njem stopimo sladkor. Dodamo repo, popraši-mo z moko in zalijemo z vrelo vodo. Nato dodamo sol in poper ter skuhamo do mehkega. Pred serviranjem vmešamo kislo smetano. Na enak način pripravimo tudi kislo repo. Spomladi pa uporabimo tudi repno cimo za solato. To dobro operemo, narežemo in prelijemo z mešanico kisa, olja in soli. Cimo za solato lahko tudi skuha-
1
IZ NKŠIH OBČIN
JUH
IZ NKŠIH OBČIN
Iskra Tenel se uveljavlja v Iranu
Za 2 milijona dolarjev izvoza v Iran - Kljub težavam že od pomladi niso bili blokirani -Spodnja meja 100 zaposlenih - Poplačali bodo skoraj vse obveznosti do upnikov
NOVO MESTO - Eden težjih novomeških gospodarskih bolnikov, podjetje Iskra Tenel, v zadnjih mesecih posluje dobro in je likviden. Tehnološki zaostanek nadomeščajo tako s kooperacijo s švicarsko firmo Invertomatic, kot z domačimi ustvarjalnimi zmožnostmi. Veliko stavijo na razvoj lastnega sistema moči do S kVV, ki ga imenujejo “zeleni”, ker ne “onesnažuje” električnega omrežja in je ekološko povsem sodoben.
“V zaključni fazi je izvozni posel za Iran v vrednosti 2 milijona dolarjev,” je povedal direktor Iskre Tenel inž. Čedo Jakovljevič. “Ob tem imamo lepe možnosti za sklepanje novih poslov za iranskega kupca, kjer naše podjetje enakopravno sodeluje s Siemensom. Žal celoten izvozni posel financiramo samo s pomočjo kreditov Sklada za razvoj oz. z garancijami, ki jih je dal Sklad. Sele te dni se bo v ta posel vključila tudi Dolenjska banka,” pravi Jakovljevič. Pri sedanjem poslu z Iranom gre za dobavo sistemov brezpre-kinitvenih napajanj za avtomatizacijo železniškega prometa.
Zadolženost Iskre Tenel je še vedno zelo velika, poleg tega pa jih tarejo še dodatne obveznosti do dobaviteljev, do delavcev, posojilodajalcev ter resnično vrednotenje zalog, kijih v prejšnjih inventurah niso prikazovali pravilno, tako da je likvidnostno stanje zelo težko. Kljub temu pa podjetje od pomladi ni bilo blokirano, kar imajo za lep uspeh. Upravni odbor je na zadnji seji konec avgusta ocenil dosedanje delo vodilne ekipe kot uspešno in ji mandat podaljšal do prodaje podjetja oz. do konca leta.
Glavni cilji podjetja so: razvoj in krepitev programa energetske elektronike s poudarkom na specializiranih rešitvah za avtomatizacijo v prometu, telekomunikacijah in elektroenergetiki; okoli 100 zaposlenih, kar naj bi bilo mejno število za resno tovarno in s tem za ohranitev bistvenih prednosti pred konkurenco; poslovanje na svetovnem trgu. Podjetje take velikosti bi moralo ustvarjati na leto 100.00 mark na zaposlenega, se pravi 10 milijonov mark na leto. Realizaci-
Rade Milenkovič: “Za 1000 mark se nisem pretegnil."
Tisoč mark pod kanto
Akcija Studia D
NOVO MESTO - Rado Milenkovič, laboratorijski tehnik, je bil minuli petek najbolj uspešen med tistimi, ki so v Javnih skladiščih iskali 1.000 mark. Po valovih Studia D je namreč zvedel za akcijo tega dolenjskega radia in trgovcev v BTC ter se odpeljal v Bršljin. Radijci so namreč v okolico stavbe skrili pet modrih kuvert, med katerimi je bila ena prava. Iskalcev zaklada ni bilo veliko, karkaže na preveliko zaposlenost zaposlenih ali pa tjidi na to, da se ljudje tudi za takšno nagrado nočejo več truditi. Iskali so namreč le redki, pa še tem je bilo nekoliko nerodno.
Milenkovič je stvar vzel resno. Ko je dodobra preiskal okolico, se je lotil manj prijaznih stvari. Pridvignil je predpražnik in prva kuverta je bila njegova. Žal ne prava. “Takoj mi je padlo na misel, da bo nekaj v zvezi s smetmi. Šel sem tja, kjer sem imel parkiran avto. Pa je bilo dovolj, da sem prestavil kanto, in že sem zagledal kuverto. Bila je označena s križcem, kar je pomenilo, da je veijetno polna. Spravil sem jo, si v miru prižgal cigareto, potem pa pogledal. Tisoč mark je bilo mojih,” je po polurnem iskanju povedal Rade.
Podobne akcije, ki nosijo naslov “Studio D na potepu” in jih vodi Andreja Milavec, bodo poslej vsak petek, dogajale pa se bodo na različnih koncih Dolenjske.
J. P.
ja 6 do 7 milijonov mark bi zadostovala za normalno reprodukcijo, prag pokrivanja stroškov pa je okoli 4,5 milijona mark letne realizacije. V Iskri Tenel se zavedajo, da je le z uspešnim delom in povečanim naporom (pa tudi z nekaj sreče) moč v prihodnjem letu podjetje stabilizirati, v letu 1995 pa doseči normalno poslovanje. V prihodnji mesecih bodo nastopili na raznih sejmih, tako v Ljubljani, na Dunaju inv Moskvi, spomladi prihod-
• “Položaj v podjetju je kritičen, vendar oh maksimalnih naporih vseh obvladljiv,” pravi Jakovljevič. “Podjetje je v precej boljšem položaju kot pred meseci, saj bodo ob zaključku projekta Iran poplačane skoraj vse obveznosti do upnikov.” Plače v obdobju marec - avgust znašajo povprečno 528 mark, v prvih dneh oktobru pa bodo ob plačilu iranskega posla po dogovoru s sindikatom izplačali regres.
nje leto pa bodo na sejmu v Hannovru predstavili svoj brezprekinitveni napajalni sistem.
A. BARTEU
m š '*m
45 LET DOLENJSKIH PEKARN - Takale štruca kruha je zapirala vhod v nove proizvodne prostore Dolenjskih pekarn v novomeški Ločni. Prerezali so jo trije peki z najdaljšim delovnim stažem. Proslava ob 45-letnici Dolenjskih pekam je bila v petek, dan prej so odprli mini pekarno in prodajalno v Šentjerneju, jutri pa bodo v Črnomlju odprli prenovljeno vojaško pekarno. (Foto: A. B.)
Krkine Rimske Toplice?
Krkina Zdravilišča in ministrstvo za obrambo naj bi obnovila in oživila Rimske Toplice
NOVO MESTO - Kaže, da bodo Rimske Toplice kmalu nov člen v verigi Krkinih zdravilišč. Rimske Toplice so bile prej v lasti nekdanje JLA, po osamosvojitvi Slovenije pa so pripadle TO oz. ministrstvu za obrambo. Prav sedaj potekajo intenzivni pogovori med tem ministrstvom in Krko o sodelovanju obeh partnerjev pri usposobitvi teh toplic. Ni izključeno, da bodo partnerstvo razširili še s kakšno močno firmo, ki je zainteresirana za revitalizacijo tega lepega zdravilišča z bogato tradicijo.
Seveda bo Krka oz. njena družba Zdravilišča pomemben partner, saj ima na tem področju bogate izkušnje. V prvi vrsti je seveda treba odločiti, kakšen program in vsebino naj bi imele obnovljene Rimske Toplice. Nič jim ni do tega, da bi bile Rimske Toplice po programu klasična konkurenca sedanjim slovenskim zdraviliškim toplicam ali celo njihovo ponavljanje. V Krki imajo pripravljenih nekaj zelo zanimivih idej, ki naj bi iz Rimskih Toplic pomagale narediti evropsko znano zdravilišče. “Vsekakor je treba izkoristiti bogate naravne
ORGELSKI KONCERT
TRŠKA GORA - V nedeljo, 10. oktobra, ob 16. uri bo v cerkvi Marijinega rojstva orgelski koncert organista prof. Toneta Potočnika. Otoški župnik Jože Tori vabi vse, še posebej tiste, ki so pomagali obnoviti orgle, najbrž pa bo med gosti tudi sam Lojze Peterle.
danosti tega izredno lepega zdravilišča, pri čemer veliko pomenijo naše izkušnje na tem področju in znanje iz balneoterapije. Prepričani smo, da bomo v Rimskih Toplicah imeli tako ponudbo, kakršne nimajo v programu druga naša in tuja zdravilišča,” pravi direktor Krkinih Zdravilišč Vlado Petrovič.
Ker se v Krki, če se za kaj odločijo, ne obotavljajo, pa tudi na obrambnem ministrstvu ne mečkajo, se kaj lahko zgodi, da bodo prenovljene Rimske Toplice sprejele goste že v prihodnji sezoni.
A. B.
Novomeška
Uvertura
Projekt Evropske skupnosti za razvoj malega gospodarstva
NOVO MESTO - Uvertura je ime projekta, ki ga podpira Evropska skupnost in s katerim naj bi pospešili razvoj malih podjetij v nerazvitih evropskih regijah in tako zmanjševali nezaposlenost in konec koncev vplivali na ekonomski razvoj teh regij oz. pokrajin. Projekt je zasnovan na sodelovanju med petimi partnerji, od katerih sta dva manj razvita in naj bi bila deležna pomoči ostalih treh.
Med ta dva manj razvita, ki sta potrebna svetovanjain pomoči, sodi tudi Novo mesto; poleg novomeške občine je kot manj razvila v tem projektu še portugalska Lourinha, ostale tri, ki naj bi nudile pomoč, pa so: nizozemski Enschede, španska Vilafranca del Penedes in italijanski Melzo. Novo mesto je v to druščino zašlo po srečnem naključju. V času, ko se je rojeval ta projekt, je Novo mesto navezovalo tesnejše stike s špansko Vilafranco. Vzdušje pred začetkom uresničevanja tega projekta je bilo tako, da bi bilo dobro vanj pritegniti še eno “vzhodnoevropsko” občino, za katero bi bila potrebna svetovalna pomoč pri razvoju drobnega gosfiodarstva in s tem posledično pri zmanjševanju nezaposlenosti.
Prva srečanja so bila na Portugalskem, v Španiji in na Nizozemskem, pred kratkim pa seje to srečevanje končalo v italijanskem Melznu in v Novem mestu. Posebej je treba povedati, da Evropska skupnost financira tako potovanja kot stroške bivanja in strokovnega dela. Sedaj, ko je ta del končan, ko so se tisti, ki naj bi portugalski in novomeški občini pomagali s svojim izkušnjami in nasveti, seznanili z našimi težavami in problemi, bodo v Vilafranci izdelali poročilo, nekakšno “navodilo", program, kako se lotiti konkretnih težav.
Zadnjega srečanja v Novem mestu sta se udeležila tudi strokovnjaka iz Nizozemske in Španije, prvi ekspert za mednarodni marketing, drugi pa poznavalec organizacijskih prijemov za reševanje problemov v občinskih upravah. Njunega seminarja so se udležili tudi dolenjski podjet-niki-	A. B.
ZPM ZA TEDEN OTROKA
NOVO MESTO - Prireditve ob tednu otroka trajajo od 4. do 10. oktobra. Pri Zvezi prijateljev mladine so se letos na ta praznik mladih še posebej dobro pripravili. Poleg tega, da bo v tem tednu vsak popoldan filmska matineja z znatno znižano vstopnico, so v Domu kulture v ponedeljek že gostili lutkovno gledališče iz Maribora, danes ob 16. uri bo gledališka delavnica Velika in mala luna. Vstopnine ne bodo zaračunali. Danes dopoldan je bil pri županu Franciju Konciliji "Otroški parlament”, tradicionalno srečanje, kjer mladi povedo, kaj jih teži in kaj bi radi. Osrednji del letošnjega tedna otroka bodo poleg okrogle mize “Otroci in nasilje” prvič pripravljene Velike otroške veselice. Včeraj je bilo veselo na Di ski. Mlade je zabaval ansambel Gamsi iz Ljubljane; otroci so tekmovali v zabavnih igrah, se gostili s kostanjem in nasploh je bil nepozaben dan. Takšno vese; lico bodo organizatorji ponovili danes popoldan še pri šoli v Bršljinu, v petek pa v Plavi laguni. Prireditve ob tednu otroka se bodo končale v soboto z veleizle-tom z vlakom v živalski vrt. Za dvesto otrok iz vseh osnovnih šol občine bo po zashnn Slovenskih železnic in Zavarovalnice Tilia izlet brezplačen.
J. P.
BEROVIC V CAMBDRIDGEU
Na 3. mednarodni konferenci o bi-oreaktorjih in bioloških procesih dinamike tekočin, ki je potekala konec prejšnjega meseca na sloviti univerzi v Cambdridgeu v veliki Britaniji, je med strokovnjaki z vsega sveta predaval tudi Novomeščan Marin Berovič, ki dela na slovenskem kemijskem inštitutu v Ljubljani.
JUTRI SIVILSKI TEČAJ
NOVO MESTO - Jutri, 8. oktobra, se bo v osnovni šoli Grm ob 16. uri začel šivilski tečaj. Vabljeni!
BUTIČNE PEČI - Proizvodnja peč nic v Pioniijevi Keramiki je z novo visoko kakovostno pečjo za žganje postala kakovostnejša. Današnji trg ne prenese velikih serij, ampak je proizvodnja keramičnih peči tako rekoč butična. (Foto: A. B.)
Evropska kakovost novomeških peči
V Pionirjevi Keramiki so dobili novo, računalniško krmiljeno plinsko peč za žganje - Že tretjina proizvodnje v izvoz - Konec velikih serij
NOVO MESTO - Današnja Pionirjeva Keramika je ena najstarejših, če ni kar najstarejša novomeška tovarna. Gre pravzaprav za skoraj l(H)-lctno neprekinjeno obratovanje industrijskega obrata, ki seje začel in si pridobil veljavo kot Klemenčičeva tovarna, po vojni pa sojo nacionalizirali, a jf osnovna proizvodnja - proizvodnja keramičnih pečnie - ostala enaka do danes. Sedaj je v Keramiki, kije delniška družba, kot je pred vojno že bila, zaposlenih 46 ljudi.
GOBARSKA
RAZSTAVA
NOVO MESTO - Gobarska družina Novo mesto priredi v petek in soboto med 8. in 19. uro v telovadnici osnovne šole Center tradicionalno gobarsko razstavo. Vsak aktivni član družine naj dan pred razstavo pa tudi med njo prinese čintveč gob. V soboto, 16. oktobra, gobarji pripravljajo izlet za svoje člane v Dobrno h gobarski družini Bisernica iz Celja.
Pred 10 leti so prvič temeljiteje rekonstruirali Klemenčičevo tovarno in inštalirali električno pasažnopeč, kije za takratne razmere ustrezala za ve-likoserijsko proizvodnjo, ki joje “požiral” jugoslovanski trg. Pred dnevi pa so to peč ugasnili in montirali novo peč za žganje; gre za tako imenovano komorno plinsko 3-kubično turbo peč italijanske proizvodnje, ki je stala 90.000 nemških mark. “Prejšnja peč je ustrezala za takratne razmere veliko-serijsjte proizvodnje, ko jugoslovanski trg ni zahteval najvišje kakovosti. Delo pri stari peči je teklo neprekinjeno, noč in dan, svetek in petek, tako rekoč je sploh nismo smeli ugasiti. Po izgubi jugoslovanskih trgov smo morali delati na zalogo, in to ,na pamet’, kar je seveda v sedanjih razmerah zelo negotovo,” pravi direktor Keramike Stjepan Krsnik.
Z osamosvojitvijo Slovenije se je Pionirjeva Keramika morala bistveno bolj usmeriti v izvoz svojih proizvodov. Medtem ko so v prejšnjih časih izvozili kako desetino svoje proizvodn-
je, se pravi pečnie oz. peči, je zdaj že več kot tretjino. “Nova peč nam omogoča uskladitev naših proizvodnih zmogljivosti in prilagajanje tržnim zahtevam; proces žganja je računalniško krmiljen, ni več potrebno, da delo poteka v 4 izmenah, zmogljivost pa je enaka kot pri prejšnji peči, s tem da je kakovost na bistveno višji ravni,”
Stjepan Krsnik
našteva direktor. “Delati nam ni več treba na zalogo, ampak zgolj po naročilu, kajti ciklus žganja lahko prilagodimo potrebam."
Z velikoserijsko proizvodnjo pečnie in peči je torej konec. Tega tudi ne prenese zahodni trg, na katerega se vse bolj usmerjajo, pa tudi slovenski ne, kije za Keramiko še vedno glavno tržišče. “Tako po cenah kot po kakovosti smo konkurenčni zahodnim proizvajalcem,” trdi Krsnik. Njihovi izdelki so namreč kar trikrat cenejši kot avstrijski ali nemški podobne kakovosti; po kakovosti sodijo v srednji evropski razred, prizadevajo pa si, da bi se še povzpeli, kajti njihova sedanja proizvodnja je že butična, saj je tako rekoč vsaka njihova peč unikatna. Sposobni pa so, in to dokazujejo dejansko iz dneva v dan, ustreči vsem zahtevam in vsakemu okusu. Nekatere njihove peči so pravi estetski predmeti, da ne rečemo umetniški izdelki. Njihova sedanja zmogljivost je okoli 3 tisoč peči srednje velikosti na leto. “Zmogljivost nove peči je taka kot prejšnje, s tem da nam sedanja omogoča uporabo kakovostnejših barv in več barvnih kombinacij. Naša usmeritev je proizvodnja za individualnega kupca, in to v najvišjem evropskem kakovostnem razredu,” smelo napoveduje direktor. a. BARTEU
[Novomeška kronika
GOSPA - Fina gospa z odraščajočo hčerko je prejšnji teden prišla v trgovino Alp šport v Bučni vasi. Izbrala sije nahrbtnik in še nekaj stvari, vse skupaj za okoli 20.000 tolarjev. Ker je denar pozabila v avtu, sta šli s hčerko ponj, nazaj pa ju ni bilo več. Seveda sta s seboj vzeli tudi “kupljeno” robo. Ker si kdo zapomni tudi znamko in barvo avtomobila pa tudi kakšen podatek z registracijske tablice, bo o tej gospe, ki na tako neposreden način uvaja hčerko v življenje, kmalu znanega še kaj več.
BREG - Prvi večer v oktobru je direktor nadregionalnega podjetja iz Novega mesta svojo ženo za 5. obletnico poroke peljal v restavracijo na Breg. Nekaj pred pol deveto zvečer je bilo na Bregu prijetno mirno: le trije ali štirje gosti so tiho sedeli v obeh sobah. Uvidevni natakarji so zakonski par pustili pri miru. Celili 20 minut se ni nihče prikazal. No, nekaj časa človek že globoko zre v oči svoje žene, potem pa grlo le postane suho in tudi želodec se oglaša. Pa je mož vstal in se malo sprehodil po šolski restavraciji. A ni iztaknil žive duše ne za šankom ne v kuhinji. Ko sta se zakonca čez nekaj minut odločila da gresta drugam, je mož končno le uzrl natakarico, a ne pri svoji mizi, ampak za šankom, kjer je šarila po nekih papirjih; povedal ji je, kar ji gre za tako postrežbo, nakar sta se z ženo odpravil k Bučarju v Šmihel, kjer sta bila hitro, prijazno in dobro postrežena. Vprašanje pa ostaja: le kako bi šele bilo na Bregu, če ne bi bila to šolska restavracija.
KRUH I - V četrtek na skupščinski seji ni bilo predsednika izvršnega sveta in delegata družbenopolitičnega zbora Boštjana Kovačiča, pa tudi župan Franci Koncilija ni zdržal do konca. Obveznosti, obveznosti! Naslednji dan, v petek, pa sta bila oba občinska veljaka na proslavi ob 45-letnici Dolenjskih pekarn. Je pač dobro, da je človek pri kruhu.
KRUH II - Slovesnosti v novomeški pekarni se je udeležil tudi kapiteljski prošt Jože Lap. Postaven možak je bil videti prav zadovoljen in vesel, ko je videl, kako prošnja “daj nam danes naš vsakdanji kruh” pomaga. Kamor se je človek ozrl, povsod je bil kruh. Sicer pa gospodu Lapu ni mar samo telesni blagor, ampak se redno udeležuje tudi kulturnih in drugih duhovnih dogodkov.
Ena gospa je rekla, da so prišli Občinarji s sindikalnega izleta na Oktoberfestu v Muenchnu vsi veseli in zadovoljni, saj so videti, da ga drugje še bolj serjejo kot oni.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 9. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC, Ločna od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18, ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku 33
od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vila ■ mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8,	do	16.	ure:	mini market Pero,_ Stopiče
od 8.	do	20.	ure:	Perko, market v Šentpetru
od 8.	do	18.	ure:	Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog
•	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
•	Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
V	nedeljo, 10. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Pogača, Glavni
trg 22
od 8.	do	11,	ure:	trgovina Gros, Ragovska 17
od 7.	do	12.	ure:	trgovina Darja, ljubljanska 27
od 8.	do	13.	ure:	market Saša, K Roku 33
od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 8.	do	11.	ure:	mini market Maja, Bučna vas
od 8.	do	12.	ure:	trgovina Cekar v BTC, Bučna
vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pn kostarju, Prečna
od 8.	do	12.	ure:	mini market Pero,_ Stopiče
od 8.	do	12.	ure:	Perko, market v Šentpetru
od 8.	do	12.	ure:	Urška, Uršna sela
Črnomaljski drobir
DANFOSS - Ob nedavni otvoritvi prenovljene in dograjene tovarne Danfoss Compressors d.o.o. so se vsi, ki sicer niso zaposleni v firmi, gibali po njej s priponkami, na katerih so bila njihova imena, le natakarji in novinarji so bili brez “obeskov”. Pa ne, da to pomeni podjetniki tako kot natakarje tudi novinarje že jemljejo kot svoje sluge?
BELT - Medtem ko so v prej o-menjenem podjetju veselo praznovali; so le slab streljaj proč brezposelni delavci Belta stavkali. Marsikomu je pogled ušel onkraj ceste in eden od prisotnih se je spomnil, kako se je pred dvema letoma ponudil občinskim možem, da bi leto dni zastonj delal v Beltu, ki gaje sicer dobro poznal, in da mu bodo, če mu ga uspe rešiti, plačali kakšnih sto tisoč mark, če pa mu ne uspe, ne bo zahteval niti tolarja. Predlog ni bil sprejet. Očitno so se odgovorni ustrašili, da bi morali res plačati. Sedaj bi marsikdo gotovo z veseljem prispeval omenjeno vsoto, če bi se tovarno le dalo rešiti. Toda sedaj je, kar je.
A KANAL - Črnomaljci so zelo hvaležni tistemu, ki jim je omogočil, da na televiziji lahko ujamejo A kanal. Še bolj srečni pa bi bili, če bi jim poleg glasu uspelo dobiti tudi spodobno sliko. Sedanja je menda tako “impresionistična”, da bi se še Grohar in Jama s svojimi umetninami lahko skrila pred njo.
Sprehod po Metliki)
ZANIMIVO JE TO, da ob cestah Bele krajine ni videti prodajalcev gob, medtem ko jih je na senčni strani Gorjancev kar veliko. Pri razlagi pojava bi se psihologi verjetno sprli. Ugotovitve bi nosile naslednje oznake: sramežljivost, sebičnost, previsok standard, razvit čut za ohranjanje narodovega bogastva itd. Držalo bo verjetno, da Metličani ne znajo ponuditi drugim ljudem to, kar imajo. Seveda ne gre samo za gobe, marveč še za marsikaj.
METLIŠKI ZET MARJAN HLADNIK je velikokrat godrnjal nad neurejenostjo metliških parkov in zelenic, hortikulture nasploh. Pa so ga iz Komunalnega gospodarstva zaprosili, naj jim kot strokovnjak priskoči na pomoč. Dan v tednu bo gospod Hladnik skrbel za lepšo podobo tega obmejnega mesta. Vsled tega ga je bilo že večkrat videti hoditi okrog nove avtobusne postaje. Pričakovali je, da bo ta metliška novogradnja že na pomlad v cvetju in zelenju. Pa ne samo to: lepšo podobo naj bi dobile vse metliške zelene površine.
METLIČANI Z ZADOVOLJ STVOM OPAZUJEJO, kako napre duje obnova stare osnovne šole na Partizanskem trgu. Kmalu naj bi se vanjo preselile učenke in profesorji Tekstilne šole, ki v starih prostorih Beti več ne smejo in ne morejo bivati. Ob adaptaciji pa se zadovoljno muzajo tudi občinski oblastniki. S Številnimi gradnjami in prenovitvami v mestu dokazujejo, da so dobri gospodarji. Z uspehi najbolje zanikajo včasih zlobne govorice o svoji neuspešnosti. Polena letijo največkrat s strani ljudi, ki so imeli nekdaj oblast v rokah.
Trebanjske iveri
ODMEV NA LOVSKE - Pred kratkim smo pisali o organizacijskih težavah Trude Medved, vodje VDC Mirna, ko je na Mirni potekalo tekmovanje pod geslom Šport in prijateljstvo za varovance VDC iz devetih slovenskih krajev. Na to smo dobili v uredništvo odgovor, ki se glasi: “Športno zabavno srečanje varovancev VDC, ki je bilo na Mirni, zagotovo sodi v sklop prireditev, za katere je potrebno večje število organizatorjev in ustreznih delavcev. Zaključna slovesnost te prireditve je dobila ustrezne prostore, vendar je nesporazum po nepotrebnem očrnil ravnatelja osnovne šole, ki seje vseskozi Prizadeval, da bi se gojenci imeli na Mirni lepo." Je to le se en dokaz več ‘la se ne znamo pogovarjati?
TREBANJSKI STRAH - Treba-njce je najbolj strah, da se bodo njihovi kraji, oziroma ljudje, pojavili v me tiijih, naj si bo na teliviziji ali v ča Opisih, seveda v slabi luči. Pa vendar-Je gre tudi v njihovi občini tok dogodkov svojo pot, s slabimi in dobrimi Pripetljaji. Te dni se je v Slovenskih novicah in Delu dalo prebrati, daje nek trebanjski možakar pridno od kupoval gobe, ko pa jih je pripeljal v Šampionko Renče, seveda je z njimi 'mel sklenjeno pogodbo, kjer je bila navedena tudi odkupna cena, mu gob niso hoteli plačati po dogovorjeni ?eni. Možakarje stvar vzel v svoje roke 'n šel s pištolo nad uslužbenko. Počil rnu je živec, bi rekli, pa še prav je imel, čeprav bi bilo rasčiščevanje pametneje Prepustiti sodišču.
• Oblecite človeka v uniformo Poslabšali rnu boste značaj. (Petan)

IZ NlkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Prvi korak k spremembam uprave
ČRNOMELJ - Kar nekaj časa so v Črnomlju pripravljali odlok o reorganizaciji občinskih upravnih organov, in ko so v ponedeljek imeli o njem priložnost spregovoriti tudi delegati, je naletel na različna mnenja. Medtem ko so eni menili, daje osnutek odloka še premalo radikalen, so bili drugi prepričani, daje preuranjen in da bi ga morali umakniti z dnevnega reda. Med slednjimi je bil tudi sindikat državnih in družbenih organov, ki je med drugim očital pripravljalcem, da bodo po eni strani na novo zaposlovali, po drugi pa je v občinski upravi kar 20 zaposlenih preveč.
Delegati črnomaljske skupščine sprejeli osnutek odloka o reorganizaciji občinske uprave - Zaposlenim zaščita po zakonu - Koliko je projekt veljal
Predsednik izvršnega sveta Anton Horvat je dejal, da so zaposleni v upravi lahko sodelovali pri nastajanju odloka, kolikor so to pač organizirali načelniki. Sicer pa razen na oddelku za družbeni razvoj nikjer niso imeli pripomb o reorganizaciji. Vsi zaposleni v občinski upravi lahko
POSEBNA KOMISIJA
ČRNOMELJ - Izvršni svet je na svoji nedavni seji sicer sprejel generalno rešitev kanalizacije za mesto Črnomelj. To je bil tudi pogoj za izdelavo kompleksne rešitve črnomaljske kanalizacije, kar bo osnova za pridobitev vodnogospodarskega soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja za centralno čistilno napravo v Črnomlju in za gradnjo potrebne kanalizacije v Črnomlju in Kanižarici. Vendar bo pred izdelavo projektne dokumentacije kompleksne rešitve kanalizacije posebna komisija izvršnega sveta še proučila nakazane finančne in tehnične rešitve.
VSE VEČ ČRNIH GRADENJ V ROMSKIH NASELJIH
ČRNOMELJ - Z oddelka za druženi razvoj črnomaljske občinske skupščine so poslali medobčinskim inšpekcijskim službam dopis, v katerem jih opozarjajo na nedovoljene gradnje v romskih naseljih v Lokvah in pri Nestoplji vasi. V romskem naselju na Lokvah Romi postavljajo nove barake ali celo zidajo hiše, seveda brez načrtov, dovoljenj in osnovnih infrastrukturnih pogojev. Enako se dogaja na hribčku, imenovanem Beličnik, med Ručetno in Nestopljo vasjo. Vse to povzroča nered, negodovanje med ljudmi in spore, da o videzu naselij niti ne govorimo.
Kmečki otroci prikrajšani
Vse več prosilcev za denarni dodatek
TREBNJE - V Trebnjem v zadnjih dneh opažajo, da prihaja v center za socialno delo vse več ljudi s prošnjo za denarni dodatek. Direktorica Anica Miklič pravi, da je med njimi veliko mladih, ki so ostali brez službe, žal pa jim v Centru ne morejo ponuditi kakšne aktivne rešitve, ker novega zaposlovanja ni oz. ga je zelo malo. Mogoče je premalo javnih del, se sprašujejo v Trebnjem. Med prosilci je veliko tudi tistih, ki so stari 35 do 50 let, pa na žalost najtežje fionovno dobijo delo.
Drug problem je dodeljevanje štipendij. V centru ugotavljajo, da pri dodeljevanju republiških štipendij kmečki otroci niso v enakopravnem položaju z ostalimi otroki, ker se jim kot dohodek staršev upošteva katastrski dohodek, ki pa ne govori o dejanskem dohodku od zemlje, ampak temelji na približni oceni, o tem koliko naj bi kmet iz zemlje, ki jo ima, dobil, ne pa koliko je v preteklem letu dejansko iz nje iztržil. Pri obrtnikih pa se upošteva ravno nasprotno, zgolj tisto, kar so prikazali ne glede na vse ostalo. Zato v Trebnjem menijo, da v Ljubljani, ko so načrtovali pravilnik o podeljevanju štipendij, na njihove otroke niso gledali. Prav tako so naredili premajhno ločnico med otroki, ki se v šolo vozijo od doma, in tistimi, ki stanujejo v dijaških domovih.
V centru se ukvaijajo še z različnimi oblikami pomoči, kot so pomoč družinam na domu, imajo skupino za samopomoč starejšim, izobraževanje Romov, imajo telefon za ljudi v stiski in druge oblike. Ljudje pa so najbolj veseli, kadar jih socialna delavka obišče na domu, kjer najlažje povedo, kateri problemi jih tezi-J°-	J. D.
pričakujejo zaščito, ki jim gre po zakonu. Predstavnik ZOP in Ljubljane, ki je pripravljala spremembe, je zatrdil, da v občinski upravi niso ugotovili presežnih delavcev, saj imajo druge tako velike občine po 60 zapo-slenih, a črnomaljska le 54. Tudi stroški dela v upravi so pod republiških povprečjem. Res pa je, da sta neustrezni tako kadrovska kot izobrazbena struktura. Z reorganizacijo naj bi v upravi uvedli predvsem več razvojnega dela.
Kljub temu da so nekateri delegati
PESTRO OB TEDNU OTROKA
METLIKA - Metliška občinska Zveza prijateljev mladine pripravlja v tem tednu, torej tednu otroka, in tudi v celem mesecu oktobru vrsto prireditev. Tako bo danes, 7. oktobra, od 9. ure do 11,30 na športnem igrišču ali v športni dvorani OS Metlika promocija revije Ciciban z naslovom “Cicidan”. Ze prejšnji teden je bil v Starem trgu 12. slikarski ekstempore mladih likovnikov, ki so slikali odsev jeseni v Poljanski dolini. Razstava likovnih del po potovala po vsej Beli krajini. V drugi polovici oktobra pripravljajo občinski parlament na temo “Brez nasilja - za prijateljstvo”, 15. oktobra pa odprti dan vrtca. V Ljudski knjižnici v Metliki ter izpo-sojevališču na Radoviči bodo za najmlajše pripravili ure pravljic, v otroškem vrtcu in metliški in podzemeljski osnovni šoli pa že utečeno prometno preventivo. V ZPM Metlika načrtujejo okroglo mizo na temo tedna otroka, ki nosi letos naslov “Igrajmo se skupaj”, hkrati pa tudi razstavo dobrih igrač.
nasprotovali reorganizaciji, je na koncu prevladalo mnenje zagovornikov. Ti so trdili, da se s spremem-burni nc bo zgodilo nič drnnititicncgii, tudi pri presežkih delovne sile ne. Če pa osnutka odloka ne bi sprejeli, bi si pljunili v lastno skledo. Po novem se bo črnomaljska občina razcepila na tri dele in brez omenjenega odloka bi si zelo otežili delo. Ne nazadnje pa so spremembe v občinski upravi delegati obljubljali že pred volitvami in tokrat se je pokazala priložnost, da izpolnijo obljubo. To so tudi storili, ko je
• Reorganizacija občinske uprave je eden od štirih podprojektov, kijih nameravajo uresničiti v črnomaljski občini. Ker je bilo veliko govoric o tem, koliko so Črnomaljci odšteli za vse te naloge, je predsednik izvršnega sveta postregel s podatki. Podprojekt reorganizacije občinske uprave je veljal 7.425 DEM, ocena organiziranosti in ekonomike poslovanju javnega podjetja Komunala 6.600 DEM, predlog lastninjenju komunalnega podjetja 3.557 DEM ter pregled stroškov servisnih služb izvajalcev v družbenih dejavnostih 3.135 DEM, seveda vse v tolarski protivrednosti.
velika večina delegatov - le nekaj je bilo namreč vzdržanih - dvignila roke za osnutek odloka o reorganizaciji v črnomaljski občinski upravi.
M. BEZEK-JAKŠE
Kdo bo reševal zahtevke za denacionalizacijo?
ČRNOMELJ - Čeprav je občinski izvršni svet sredi junija razširil komisijo za denacionalizacijo, ki šteje sedaj 11 članov, ne stari ne novi člani, z izjemo predsednika komisije Martina Vrščaja, niso rešili niti ene zadeve. Tako od 204 zahtevkov za denacionalizacijo, kolikor se jih je zbralo do konca,septembra, ostaja rešenih le 65.
Na zadnji seji izvršnega sveta so poudarili, da ne sprejemajo nobenih kritik na račun prepočasnega reševanja zahtevkov za denacionalizacijo. Vsi člani komisije so namreč pristali, da bodo reševali zadeve in so tudi prevzeli spise. Zakaj jih niso rešili vsaj nekaj, izvršni svet ni mogel ugotoviti. Na občinski vladi so poudarili, da prav nihče ni rekel, da zadev ne bo reševal, ker ne bo dobil plačano, saj vsak dobro ve, da ne bo ostal brez plačila.
Zato je IS naložil oddelku za družbeni razvoj, naj se pogovori s člani komisije, ki jih je z njihovim privoljenjem sicer imenovala občinska vlada, ter ponovno povedo, ali bodo zadeve reševali ali ne. IS je predlagal tudi dopolnitev komisije, če bi bilo to potrebno. Ena od možnosti bi bila tudi, da bi objavili razpis za strokovnjake, ki bi bili jrripravljeni reševati črnomaljske zahtevke za denacionalizacijo.
M.B.-J.
OIVORITEV NOVIH PROSTOROV- Direktor SKB banke Ivan Nerati je
ob pomoči vodje metliške agencije Jožice Gršič otvoril nove prostore agencije. Ob tem je dejal, da ima SKB v poslovnem centru naprodaj še 2.000 kv. metrov poslovnih prostorov, za nakup katerih nudi tudi posojila. (Foto: M.B. -J.)
V pričakovanju razcveta Metlike
Tako je izzvenela otvoritev novih prostorov metliške agencije SKB banke - Tako v banki kot v občini želijo pripravljeni počakati na odprtje južne meje s Hrvaško
METLIKA - Pretekli teden so v metliškem poslovnem centru slovesno odprli nove prostore agencije SKB banke, v katere seje agencija preselila iz starega dela mesta. Kot je ob otvoritvi dejal Karel Vardijan, direktor novomeške poslovne enote SKB, pod katero spada metliška agencija, je prav poslovni center v Metliki pravi prostor za uspešne banke.
Ker pa lahko pričakujejo, da bo kmalu stekel prost promet skozi mejni prehod v Metliki, ki bo pomenil tudi razcvet mesta, je bila po Vardi-janovih besedah naložba v nove prostore in opremo agencije majhna v primerjavi s tem, kar bodo lahko iztržili. Sicer pa metliška agencija posluje v okviru SKB od jeseni 1990 in je bila v tem času zelo uspešna. Samo letos je povečala tolarske vloge na vpogled za 104 odst., devizne vloge na vpogled za 139 odst. ter vezane depozite za 241 odst. Še posebej se lahko pohvali z devizno likvidnostjo.
Predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Matekovič pa je dejal, da je v metliški občini ugodna ustarjal-na klima, saj je ena redkih slovenskih občin, ki nima stečajev, izgube ob polletju so zanemarljive, medtem ko se število zaposlenih povečuje. To pa tudi zato, ker nikoli niso bili deležni pretirane pomoči od drugod. Od južne meje pričakuje, da bo v prihodnje postala nov most za novo gospo-
UPOKOJENCI RAZVILI NOV DRUŠTVENI PRAPOR
ŠENTRUPERT - V nedeljo je šen-trupersko upokojensko društvo prvo v trebanjski občini razvilo po 21 letih nov društveni prapor. Razvil ga je Franc Bartolj, predstavnik krajevne skupnosti Šentrupert. Krajevna skupnost je bila poleg 14 botrov, dveh plačnikov trakov (LD Šentrupert in Marija Selšek iz Šentruperta) in 7 zlatih žebljičkov pokrovitelj dogodka.
darsko sodelovanje. Na to pa se v Metliki že dobro pripravljajo, saj načrtujejo prosto carinsko cono, nov poslovni center v bližini bencinske črpalke, kmalu pa bo stekel promet tudi na novi avtobusni postaji. Tako bo Metlika po njegovem znova posta-
la trgovski center. Kar pa se tiče otvoritve novih prostorov agencije, je Matekovič dejal, da imajo Metličani izkušnje in dolgoletno tradicijo v bančništvu, saj je bila v Metliki ustanovljena tudi prva dolenjska hranilnica in posojilnica.
V kulturnem programu ob otvoritvi sta nastopila mojster elektronske harmonike Silvester Mihelčič ter oktet Vitis.
M. BEZEK-JAKŠE
V	begunski šoli vsega
primanjkuje
Potrebujejo donatorje
ČRNOMELJ -13. septembra je v tukajšnjem begunskem centru pričela s poukom popolna osnovna šola, ki jo obiskuje 125 begunskih otrok. Tokrat je v primerjavi s preteklim šolskim letom program pri vseh prednetih nekoliko razširjen, dodatni pa sta likovna in glasbena vzgoja. Poučuje osem učiteljev, ki so begunci, pričakujejo pa še učitelja nemščine iz Švice, ki bo prišel v Črnomelj v okviru prostovoljnega dela mladih.
Vendar bi v begunskem centru potrebovali še nekaj učiteljev, tako za biologijo, kemijo, glasbo, likovni pouk, angleščino in slovenščino; poseben problem pa je poučevanje maternega jezika. Povrh vsega šola nima nikakršnih učil, a učbeniki prihajajo z zamudo in v premajhnih količinah. Ministrstvo za šolstvo in šport je sicer obljubilo učiteljem beguncem plačilo v obliki nagrade, ki bi pomenila le povračilo povečanih stroškov pri pripravi na šolo. Vendar jim od letošnjega aprila tega ni izplačevalo, prav tako kot ne tudi drugih stroškov, zato je materialni položaj v šoli že obupen.
Nekaj šolskih potrebščin, zbranih z dobrodelnimi akcijami, učenci sicer dobijo, a šola nima donatorja, ki bi ji lahko pomagal. Zato je negodovanje učiteljev veliko, saj težko poučujejo v takšnih razmerah. Na začetku šolskega leta so celo razmišljali, da s bi se pouk sploh ne pričel, na koncu pa je le prevladalo mnefije, da morajo pomagati svojim ljudem. Upajo pa, da bodo z denarjem, ki ga je župnijska Karitas prejela namensko za šolanje begunskih otrok, nekoliko izboljšali razmere v šoli. M.B.-J.
ZNANJA NI NIKOLI PREVEČ
METLIKA - V tukajšnji Ljudski knjižnici so v preteklem šolskem letu uspešno zaključili štiri tečaje, ki sojih izvedli v sodelovanju s črnomaljskim Zavodom za izobraževanje in kulturo (Zik), kije verificiran za te programe. V letošjem šolskem letu bo Ljudska knjižnica lahko izvajala vse izobraževalne programe, kijih sicer organizira Zik, če bo imela najmanj deset prijavljenih. Poleg tega knjižnica tudi sama zbira prijave za začetni in nadaljevalni tečaj za sintetizator ter za začetni in nadaljevalni plesni tečaj, ki ga vodi “Mana” iz Novega mesta. Pohitite s prijavami!
V	TEDNU OTROKA
TREBNJE - V okviru Tedna otroka, ki poteka od 4. do 10. oktobra, so v Trebnjem pripravili več prireditev za otroke, ki so začele teči v ponedeljek in se bodo zaključile v soboto. Za otroke so pripravili različne predstave, od čarodeja, športnih iger v Vita centru, računalniških igric do raznih turnirjev. Med pomembnejše dogodke za otroke pa sodi pogovor s plavalcem Martinom Strelom danes, v četrtek, predstavitev knjige Mok-ronožci in pogovor z avtorjem Stanetom Pečkom v trebanjski knjižnici v petek, nastop Romane Krajnčan v soboto in še bi se kaj našlo.
Da ne bi spet ostali brez vode
Nekaj vaških vodovodov je v trebanjski občini v najhujši vročini presušilo - Iskanje * rešitev za te vasi - Prva faza gradnje kanalizacije gre h koncu
TREBNJE - V letošnjem letu so se v trebanjski občini lotili gradnje kanalizacije, in sicer v treh večjih krajih v občini: v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu. Prva faza del sc približuje koncu, drugo pa bodo nadaljevali prihodnje leto. V poletni dolgotrajni suši je v občini presahnilo tudi več manjših vaških vodovodov. Za nekatere od njih so že našli rešitev, za vse ostale pa jih bodo poiskali kar se da hitro.
Gradnjo t.i. S kanala, v katerega bo speljana tudi kanalizacija s Cvibelj, so vTrebnjem že težko pričakovali, saj se bo z izgradnjo kanalizacijskega omrežja odprlo novo zazidalno območje na Cvibljah, hkrati pa to pomeni rešitev za že zgrajene hiše na Pristavi, Rimski cesti in drugod. Vrednost investicije znaša 15,190.000 tolarjev. S kanal, kije dolg 1.023 m, bo dokončan še letos, pripravlja pa se tudi dokumentacija za A kanal, ki ga bodo gradili drugo leto in je predviden za od-vodnjavanje s Cvibelj, iz Paradiža in Pekla. Drugo leto bo na vrsti za gradnjo tudi MG kanal, za odvodnjavanje s področij gradu, motela in zaselka Odrga z izgradnjo črpališča in pri-
ključka na S kanal.
Kanalizacijo gradijo tudi na Mirni. Obstoječa kanalizacija je bila zgrajena v mešanem sistemu, karral T, ki se trenutno gradi, pa bo služil za odvajanje odpadnih voda iz centra Mirne in za odvajanje kompletnega desnega brega reke Mirne z možnostjo navezave zaselka Zabrdje. Tkana! bo dolg okrog 720 metrov, vrednost investicije v I. fazi je 9,260.000 tolarjev. Približno enaka vrednost investicije je tudi gradnja kanalizacije v Mokronogu, kjer trenutno urejajo odvajanje Stajniškega potoka, da bi čiste zaledne vode ločili od kanalizacijskega omrežja.
Čeprav so se v občini lotili teme-
ljitega reševanja kanalizacije, pa jih poleg tega čaka še ureditev oskrbe z vodo za tiste vasi, kjer so vaški vodovodi letos poleti presahnili. V občini imajo 40 takšnih manjših vodnih zajetij, kijih upravljajo krajani sami. Dalj časa sta bila brez vode vas Križ in Kriška Reber. Trebanjska Komunala jim je skupaj s krajevno skupnostjo Čatež napeljala vodo v njihov rezervoar, vendar je to le začasna rešitev. Pomanjkanje vode so čutili tudi v krajevni skupnosti Velika Loka v vaseh lglenik, Podboršt, Mala Loka, Mačkovec; v krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas, kjer bo potrebno najti rešitev za vasi od Rodin do Jezera, brez vode pa so ostali tudi kraji od Sejenic pri Čatežu do Gorenjske Gore v mirenski krajevni skupnosti. Zaenkrat, predvsem za zadnje vasi, še proučujejo, po kateri bi oskrbeli z vodo tudi te kraje.
J.DORN1Ž
ffl
lili
IZ NKŠIH OBČIN
Pravdanje za oslovo senco se nadaljuje
Spet nedokončana seja
KOČEVJE - Od dvanajstih točk dnevnega reda seje občinske skupščine Kočevje, ki je bila sklicana 29. septembra, so načeli in ne dokončali le dve. Najprej so bile težave s sklepčnostjo, zato so najprej poslušali dve od treh poročil pod 10. točko dnevnega reda in šele nato prešli na prvo točko, ki je bila spet “Opredeljevanje do mnenja glede (ne)združljivosti funkcije predsednika občinske skupščine in direktorja javnega zavoda”. Kot nikoli doslej tudi tokrat te točke niso končali, k čemur sta pripomogla tudi dva delegata, ki sta pred glasovanjem zapustila sejo, češ da se bosta vrnila, ko bo glasovanje opravljeno. Tega pa ni bilo mogoče opraviti, ker je z njunim odhodom skupščina postala nesklepčna.
. Nekateri delegati so zahtevali, naj predsednik skupščine zaradi nezdružljivosti funkcij ponudi odstop, nakar bi delegati o tem glasovali; drugi pa so menili, da ni nikjer jasno zapisano in rečeno, da obe funkciji nista združljivi. V glavnem pa so oboji izražali mnenje, da bi predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič gotovo dobil zaupnico. Če je res tako, potem lahko ugotovimo skupaj z nekaterimi delegati občinske skupščine, da se delegati že nekaj mesecev
• Med razpravo o (nc)združljivosti funkcij je dal predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič prebrati tudi med to točko prineseno pismo predsednika KS Kostel, v kateri mu je očitano prisvajanje oz. kraja peska iz kostelskega peskokopa. Predsednik Petrovič je dodal, da bi avtorja pisma za neresne in neresnične trditve tožil, če ga ne bi predobro poznal.
“pravdajo za oslovo senco”, pomembne zadeve pa ostanejo nerazrešene.
V nesklepčnem delu seje je bilo med drugim dano mnenje, s katerim se je očitno strinjalo večina prisotnih, da bi do naslednje seje “pridobili mnenje, če je mnenje ministra Lojzeta Janka o nezdružljivosti funkcij obvezujoče ali ne” in da naj bi bila na prihodnji seji skupščine točka o (ne)združljivosti funkcij na dnevnem redu zadnja, in ne prva.
Lahko pa ob vsem tem ugotovimo še, da gre za neresno in neodgovorno delo delegatov, ki se ne udeležujejo sej. Nekateri svojo neprisotnost opravičujejo s tem, da ne bodo poslušali modrovanj vedno istih delegatov, drugi s preombremenjeno-stjo itd. Kdor se je dal voliti in izvoliti, pa je dolžan sprejeto dolžnost kar najbolj odgovorno opravljati. Volilci naj že zdaj dobro razmislijo, komu bodo v naslednjem mandatu zaupali, da jih bo zastopal v občinski skupščini!	j. p.
Potrebe so vse večje, pomoči pa je vse manj
O delu RK Kočevje
KOČEVJE - Jožico Klarič, tajnico občinskega odbora Rdečega križa Kočevje, smo povprašali o delu te organizacije v sedanjem obdobju, ko je v občini precej beguncev, vedno več domačinov pa je tudi že brez dela in potrebnih pomoči.
“Beguncem delimo pomoč prve tri srede v mesecu, domačinom pa zadnjo sredo in le, če je pomoči dovolj. Vsako sredo torej povabimo po 36 do 40 družin, ki imajo pri sebi do 10 beguncev, četrto sredo pa še
Jožica Klarič
okoli 60 domačinov. O tem, koga naj povabimo po pomoč, odloča posebna komisija OO RK, ki tudi zbira in preverja podatke.
V	prehrambenih paketih so živila, a ne vedno enaka in v istih količinah, ampak je to odvisno, kaj imamo na razpolago. Pomoči iz Ljubljane, kjer že pripravijo pakete, dobivamo vedno manj, ker so se tudi njim skladišča že skoraj izpraznila. Pred kratkim smo dobili pomoč od nemške občine Oer-Erken-schwick, s katero naša občina prijateljsko sodeluje. Kaže pa, da se Nemci za tako obliko pomoči ne bodo več odločili, ker je bilo preveč zapletov s carinjenjem,” pravi Klaričeva.
V	nadaljnjem pogovoru smo zvedeli še, da se ljudje, ki prihajajo sem prosit pomoč, zelo različno obnašajo. Med brezposelnimi pa so taki, ki res potrebujejo pomoč, pridejo pa tudi taki, ki dobro služijo na črno, kot ugotavlja posebna komisija pri RK. V glavnem je večina prijaznih in hvaležnih za pomoč. Z begunci pa prihaja tudi do drugih težav in zapletov, saj še vedno velja tisti pregovor, da je vsakega gosta tri dni dovolj.
J. P.
liJiiH
IZ NtkŠIH OBČIN
E
V Kočevju boljše kot v Ribnici
Tako kažejo rezultati poslovanja družbenih dejavnosti v prvem polletju letos - V Ribnici več težav s plačilno zmožnostjo - Tudi nekoliko različni viri financiranja
KOČEVJE, RIBNICA - Čeprav so družbene dejavnosti občin Kočevje in Ribnica dosegle v prvem polletju letos boljši poslovni izid od republiškega povprečja, so pri povprečnih kosmatih in čistih osebnih dohodkih na delavca krepko zaostale za njim. Taka je sklepna misel ugotovitev o poslovanju družbenih dejavnosti v obeh občinah za prvo polletje letos, ki jo je pripravila kočevska podružnica SDK oz. v n jenem imenu Filip Sporčič, novinarjem pa je bila predstavljena na tiskovni konferenci minuli teden.
V občini Kočevje je poslovalo 24 pravnih oseb. Devet pravnih oseb s 355 delavci je ugotovilo skupno 6 mi-lijonov tolarjev izgube (indeks 64). Povprečno sta imeli blokiran žiro račun po dve pravni osebi, ki sta zaposlovali po 137 delavcev ali petino vseh zaposlenih v družbenih dejavnostih. Nobena pravna oseba ni izpolnila pogojev za uvedbo stečaj-
HURVM I S V KOČEVJU
KOČEVJE - Novo trgovino in tudi del proizvodnih obratov so odprli 28. septembra v temeljito prenovljenih bivših Itasovih šolskih delavnicah na Rudniku, nasproti motela Jezero: Direktor podjetja Hunvits Socks -tovarna nogavic, d.o.o., Kočevska Reka, ki ima upravo in proizvodne obrate v Kočevju, je Robert Gaš-parac. Povedal je, da imajo trenutno v trgovini eno zaposleno, v proizvodnem obratu pa 11. Predvideno je, da bo podjetje postopoma sprejemalo in uvajalo nove delavce in tudi kupovalo novo opremo in bodo razen sedanje dodelave nogavic uredili v drugi fazi še pletilnico in pralnico. Takrat bodo v tem mešanem podjetju, ki ima 1800 kv.m poslovnih površin, zaposlovali okoli 40 delavcev. Glavni lastnik obratov in podjetij Hunvits, ki delajo tudi drugod po Evropi, je nizozemski poslovnež Hurvits.
nega postopka zaradi dolgotrajne plačilne nezmožnosti. Povprečna bruto plača je znašala 79.610 tolarjev in je zaostala za republiškim povprečjem za dobrih 12.000 tolarjev, povprečna čista plača pa 45.447 tolarjev ih je zaostala za republiškim povprečjem za nad 6.000 tolarjev. Ob tem pa so kočevske družbene dejavnosti dosegle boljši poslovni izid od republiškega povprečja.
V občini Ribnica je polletne obračune predložilo 37 pravnih oseb. 12 pravnih oseb s 463 delavci je ugotovilo skupno 13 milijonov tolarjev izgube. V povprečju so imele blokirane
REVIZIJA
LASTNINJENJA
KOČEVJE - Kočevska podružnica SDK je izdala 15 sklepov o začetku postopka revizije (pregleda) lastninskega preoblikovanja podjetij, od tega na zahtevo Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij dva sklepa, na zahtevo ministrstva za notranje zadeve en sklep in na zahtevo družbenega branilca samoupravljanja en sklep, medtem ko je po uradni dolžnosti izdala 11 sklepov, od tega tri na osnovi prejetih pobud. Doslej je končana le revizija, ki sojo opravili novomeški revizorji.	j p
Slučaj ali namerno ravnanje?
Zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora ostaja nedorečena usoda preimenovanj nekaterih ulic
RIBNICA - Tako kot predpočitni-ško zasedanje ribniške občinske skupščine v juliju se je minulo sredo končalo z nesklepčnostjo tudi njeno prvo jesensko zasedanje. Poslanec SKD v DPZ Franc Mihič je nesklepčnost družbenopolitičnega zbora označil za dokaj verjetno obstrukcijo s strani Združene liste social-demokra-tov in socialistov. Vzrok zanjo naj bi bila preimenovanja nekaterih ulic v ribniški občini.
Po potrditvi sprememb in dopolnitev dnevnega reda, s katerimi so želeli zagotoviti učinkovitejše delo skupščine (postavitev tistih točk dnevnega reda, o katerih odločajo vsi trije zbori, pred obravnavo predloga odloka o določitvi, spremembi in ukinitvi imen cest, ulic in trgov na območju naselij Ribnica in Sodražica, o katerem od-
Računalnikom odprli šolska vrata
Ob dnevu šole so v Sevnici odprli računalniško učilnico - Računalniki sestavni del pouka - Še to jesen bodo začeli graditi sodobno telovadnico
SEVNICA - Sevniška osnovna šola Sava Kladnika je ob dnevu šole odprla sodobno urejeno računalniško učilnico z desetimi osebnimi računalniki, kijih bodo v kratkem še povezali v mrežo. Vključevanje računalništva v pouk na osnovni šoli Sava Kladnika ni novost, saj so do sedaj uporabljali osem mikroračunalnikov tipa Commodore, ki pa so skupaj s programsko opremo zanje že zdavnaj zastareli, a bodo kljub temu še vedno uporabni kot učni pripomoček pri nekaterih predmetih.
niški športni klubi, ki sedaj nimajo ustreznih prostorov za vadbo.
1. VIDMAR
Po besedah ravnateljice Anice Pipan se v šoli zavedajo, da so danes računalniki sestavni del dela in življenja sodobnega človeka in da otrok ne bi smel zapustiti šole brez znanja računalniške abecede, ki spada k pismenosti. Poleg tega je računalnik že skoraj nepogrešljiv pripomoček pri pouku večine predmetov, od jezikov, matematike, biologije, tehnične in likovne vzgoje pa vse do zamljepisa in celo telesne vzgoje. Idejo o vključevanju računalnikov v redni pouk so učitelji toplo sprejeli, za delo z njimi pa so se že usposobili na Inštitutu Jožefa Štefana. Pri nakupu osebnih računalnikov so šoli pomagali zavarovalnica Triglav Krško z nepovratnimi denarnimi sredstvi in ugodnim dolgoročnim kreditom, za katerega jamči sevniški izvršni svet.
Druga velika investicija, ki letos čaka sevniško osnovno šolo, je gradnja sodobne telovadnice. V kratkem bodo podpisali pogodbo z izvajalcem
gradbenih del, ki naj bi jih začeli že to jesen. V prvi fazi bodo telovadnico usposobili za nemoten pouk športne vzgoje, z drugo fazo, ki bo najverjetneje zaradi pomanjkanja denarja mo-
• Z dnevom šole Sevničani vsako leto obudijo spomin na dan, ko so 2. oktobra leta 1942 Nemci kot talca ustrelili Sava Kladnika, po katerem osnovna šola nosi ime. Savo Kladnik je bil pred vojno odliččni učenec sev-niške osnovne šole in gimnazije. Po maturi seje zaposlil na železnici. Ker je na postaji pomagal deportirancem, so ga zaprli in kasneje v Mariboru usmrtili.
ralu še počakati, pa nameravajo urediti tribuno in slačilnice s sanitarijami. Telovadnica, kakršno sevniški športniki krvavo potrebujejo, bo odprtega tipa, v popoldahskih in večernih urah bodo namreč v njej trenirali sev-
NAVDUŠEN1 PETOŠOLCl - Ob dnevu odprtih vrat so v osnovno šolo Save Kladnika povabili starše in predstavnike sevniškega političnega življenja, ki so si ogledali tudi novo računalniško učilnico. Petošolci, ki so se z računalniki v petek srečali prvič, so hitro “sjtodili ”, za prvo nalogo pa so z miško narisali torto, posvečeno prazniku šole. (Foto: I. Vidmar) •
• Za človeku obstaja samo ena dobrina: vednost. In samo eno zlo: nevednost. (Sokrat)
žiro račune 4 pravne osebe, in sicer za 13 milijonov tolarjev, ki so zaposlovale 280 delavcev ali dobro četrtino vseh zaposlenih v družbenih dejavnostih. Do konca polletja ni nobena pravna oseba izpolnila pogojev za uvedbo stečajnega postopka, do konca julija pa ena po republiških predpisih (tri pa po zveznih). Tudi v ribniški občini so dosegli boljši poslovni izid od republiškega povprečja, hkrati pa so pri plačah zaostajale za republiškim povprečjem, in sicer pri kosmatih plačah za dobrih 16.000 tolarjev, pri čistih pa za nad 7.000 tolarjev.
J. PRIMC
Kočevje za praznik
V počastitev občinskega praznika največ prireditev to soboto
ločata ie DPZ in ZKS), so poslanci sprejeli osnutek odloka o poslovnem času, informacijo o ureditvi prometa v mestnem naselju Ribnica ter poročilo o stanju v podjetju Riko Ribnica. Osnutek odloka o poslovnem času, ki so ga poslanci prejeli na samem zasedanju, so sprejeli kljub pripombi Franca Mihiča, daje postopek sprejema “izredno izsiljevalski”. Zaradi številnih podobnih pripomb, zaradi katerih so se na julijskem skupščinskem zasedanju odločili, da se predlog odloka o poslovnem času vrne v fazo osnutka, so poslanci tokrat zahtevali, naj
• “IGRAJMO SE SKUPAJ” - Pod zgornjim geslom poteka letošnji Teden otroka tudi v sevniški občinski knjižnici. Mladim obiskovalcem po-nujajajo v tem tednu brezplačno izposojo videokaset, vsi otroci, ki še niso člani knjižnice, pa bodo lahko dobili brezplačno člansko izkaznico, ki bo veljala do konca tega leta. Danes, 7. oktobra, ob 16. uri bodo otroci spoznali Pika Dinozavra, razstavljene bodo knjige in revije o dinozavrih, kdor bo želel, si bo lahko naredil svojega dinozavrčka, ga narisal ali po svoje pobarval. V torek se je v knjižnici psihologinja Andreja Križnik-Novšak s starši pogovarjala o težavah, s katerimi se srečujejo pri vzgoji otrok. Akcijo občinske knjižnice ob tednu otroka je podprlo Gostinsko podjetja Sevnica oz. njihova papirnica.
predlagatelj pri pripravi predloga upošteva vse njihove pripombe oz. natančno obrazložiti, če katerih ne bo upošteval, zakaj jih ni. Podobno so ob sprejemu informacije o ureditvi prometa v mestnem naselju Ribnica naložili izvršnemu svetu kot predlagatelju, naj pripravi natančen popis prednosti in pomanjkljivosti severne in južne obvoznice ter pri obravnavi poročila o stanju v Riku, naj se skuša z Inlesom dogovoriti o najcenejšem možnem ogrevanju Rika.
Poslanci zbora združenega dela in krajevnih skupnosti so po že ugotovljeni nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora sprejeli še plan odstrela divjadi za letošnje leto. Kljub temu, da sta preostala dva zbora z zasedanjem nadaljevala, je ostalo vprašanje o preimenovanju nekaterih ulic v ribniški občini nedotaknjeno. Gre za vprašanje, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov vleče po skupščinskih klopeh že dobro leto.
M. L.ESKOVŠBK-SVETE
KOČEVJE - V počastitev praznika občine Kočevje bodo prireditve tudi še ta teden. Največjih bo v soboto, 9. oktobra, in sicer:
Ob 9. uri se bo začel kolesarski maraton od Fare do Osilnice. Takrat se bodo začele na Mlaki tudi konjeniške prireditve, konjske dirke pa bodo ob 13. uri.
Ob 10. uri bo na zelenici pri Osnovni šoli Zbora odposlancev razstava psov, ki jo organizira Kinološko društvo Kočevje.
Ob 15. uri bo pri osnovni šoli v Kočevski Reki spominska slovesnost ob 50-letnici prvega kongresa Zveze slovenske mladine.
V nedeljo, 10. oktobra, ob 10. uri se bo začelo v avli Osnovne šole Zbora odposlancev šahovsko tekmovanje.
Poleg omenjenih prireditev je v teh dneh predvidena otvoritev razstave del likovne kolonije “Gozd je življenje”, ki je bila letos poleti v Postenah. Razstava del 12 slikarjev bo v Likovnem salonu, razstava del treh kiparjev pa na Pristavi (Marofu). Točen datum otvoritve v času, ko to poročamo, še ni določen (načeloma pa naj bi bila otvoritev v Likovnem salonu že jutri, 8. oktobra, ob 18. uri), ker je odvisen od izida bogatega barvnega kataloga, v katerem bodo predstavljeni vsi likovniki in dela, ki sojih ustvarili v tej likovni delavnici.
J. P.
DEŽURSTVO
ŽIVINOZDRAVNIKOV
SEVNICA - Zbiranje naročil na sevniški veterinarski postaji bo tudi poslej potekalo po ustaljenem redu, torej tudi s pomočjo telefonske tajnice oz. avtomatskega odzivnika. Vodja sevniške enote Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda Novo mesto, Zvone Košmerl, in v. d. direktorja zavoda Hinko Rihtar sporočata sevniški županji Bredi Mijovič, da se “bomo vsi skupaj pač morali navaditi na uporabo tehničnih pomagal, ki so dandanes že v široki rabi. Če pa občinska skupščina lahko določi službo, ki bo 24 ur na dan sprejemala naročila za veterinarsko postajo, bomo to možnost z veseljem izkoristili”. Veterinarji, zaposleni na sevniški postaji, opozarjajo, da naposled tudi sami nosijo riziko ekonomske (ne)uspešnosti enote, zato pričakujejo, da jim bo dovoljeno, da na osnovi spoznanj, do katerih so prišli v letih tlela nasevniškem terenu, organizirati delo razmeram primerno.
MESEC POŽARNE VARNOSTI
SEVNICA - Gasilci GD Sevnica bodo v mesecu požarne varnosti pripravili vrsto akcij, v katere želijo vključiti čim večje število otrok in odraslih. Obiskali bodo vrtce, kjer bodo otrokom pokazali gasilsko opremo ter se z njimi pogovarjali o nevarnosti požarov, najmlajši pa jih bodo poskusili narisati. Osnovnošolcem bodo odprli vrata gasilskega doma, pripravili bodo kviz za osnovne šole na temo požarne varnosti in razstavili najlepše slike z gasilsko tematiko. Industrijske gasilske enote se bodo pomerile na tekmovanju, velika gasilska vaja pa bo v Impletu. V mesecu požarne varnosti bodo posebno pozornost posvetili rekreaciji in razvedrilu svojih članov, za katere bodo pripravili več izletov in strokovno ekskurzijo v Prago.
(Drobne iz Kočevja)
ZGODOVINA POLJANSKE DOLINE NEKOČ IN DANES -Raziskovalno nalogo s tem naslovom je minuli teden predstavil v kočevski Knjižnici njen avtor Vladimir Prebi-lič ml., absolvent kočevske gimnazije, zdaj pa že študent.
PREMAZANA TABLA - Poročali smo, da je dr. Tihomir Odorčič odprl v Kočevju prvo zasebno zdravniško ordinacijo. Ob Ljubljanski cesti je postavil tudi tablo, ki opozarja, kje ordinacija je. Pa so mu jo kmalu “neznani storilci” vso ponečedili z rdečim sprejem.
ČEBELARJI NAJMOČNEJŠI -Tudi na letošnjem zabavnem tekmovanju v vlečenju vrvi je zmagala ekipa čebelarjev, kiji rečejo tudi Pintarjeva ekipa. Nagrada je bila 10.000 tolarjev, majice in kozarci pivovarne Union. Na otroškem živžavu je bil v prvem delu izveden še kviz CocaT cola, katerega udeleženci so spet dobili praktične nagrade. Železniški upokojenec Alojz Žele iz Koblarjev je mladim pripovedoval o zgodovini kočevske železnice. Povezovalec zabavne prireditve pa je bil Kočevski lisjak.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
- Kakšna je razlika med otroškim vrtcem in kočevsko občinsko skupščino'!
-Leta, da so otroci vedno skoraj 100-odstotno prisotni, delegati občinske skupščine pa so veseli, če se jih zbere 51 odst.
(Ribniški zobotrebci
AVTO NA RAZSTAVI - Ni res, da gojijo visoko kulturo le v Ribnici, predvsem z razstavami in drugimi prireditvami v Miklovi hiši. Tudi v Žlebiču imajo že dolgo posebno razstavo. Kar ob magistralni cesti je že dolgo “razstavljen” fičko, ki kaže, da je neuporaben, a gotovo vreden pogleda, saj sicer ne bi bil prikazan kar na travniku ob glavni cesti.
USPEŠNI ČEBELARJI - Nedavna čebelarska razstava je zelo uspela. Ogledali so si jo ne le mnogi starejši, ampak tudi šolarji. Čebelarji so že ustanovili čebelarska krožka na šolah v Ribnici in Loškem potoku, zdaj pa pripravljajo še ustanovitev v Sodražici, kjer se je po prvi svetovni vojni po zaslugi tamkajšnjega učitelja čebelarstvo zelo razmahnilo, potem pa je začelo zamirati.
ZNAJDI SE, ČE SE MOREŠ - V Dolenjih Lazih pri Ribnici so hišne številke tako pomešane, da boš le težko našel tisto, ki jo iščeš. Žal pa to ni posebnost le te vasi, ampak tudi drugih v ribniški občini.
ČEBEIARSKI OBRAČUN - Po nekaj letih je donos medu spet dober, saj ga je bilo 25 do 30 kg na panj, čebelar-rekorder pa je imel donos kar 75 kg na panj.
NAGRAJENCI SEVNIŠKE PAPIRNICE
SEVNICA - V papirnici sevniškega gostinskega podjetja so med okrog 1800 kupci šolskih učbenikov oz. pripomočkov za to šolsko leto, izžrebali 10 kupcev. Najlepše nagrade pa bodo dobili: prvonagrajenka Sevničanka Marinka Demač nagrado v vrednosti 10.(KK) tolaijev, drugonagrajenka Dalja Korelc iz Straže pri Šentrupertu nagrado v vrednosti 7000 tolarjev, tretjo nagrado v vrednosti 5000 tolarjev pa je žreb prinesel Biserki Golob iz Mokronoga.
( Sevniški paberki)
KADROVSKA POLITIKA - Po besedah občinskega poslanca Alfreda Železnika, ki je med Sevničani znan po tem, da pove vse naravnost in brez dlake na jeziku, se gredo v Lisci prav čudno kadrovsko politiko. Zadnje čase je Lisa) zapustilo več mladih in perspektivnih strokovnjakov, ki niso zdržali pritiska šefov, ki bi radi kar se da zmanjšali vrednost podjetja pred lastninjenjem, kar ni pri nas nič novega. Strah vzbuja le dejstvo, da odhajajo menda tisti, ki so pametnejši od svojih nadrejenih.
TIHA TISKOVNA KONFERENCA - Po srečanju ministrice za delo Jožice Puhar s sevniškimi občinaiji, ki je bilo za zaprtimi vrati (le zakaj, saj nam je že tako vse jasno), gospa iz Ljubljane na konferenci za novinarje m bila nič kaj zgovorna. Ministrica za nedelo, kot jo je ob vse večji brezposelnosti poimenoval Albin Ješelnik, se je najbrž ustrašila vse močnejše Korenove brigade brezposelnih, ki šteje že krepko prek tisoč brezposelnih borcev.
JESEN OSKUBLA SKUPŠČINO - Tako kot v vseh vinorodnih krajih po kranjski deželi je bila tudi sevniška občinski skupščina ob septembrskem sklicu jalova, saj imajo vrli parlamentarci preveč dela z obiranjem grozdja in poslušanjem vrenja mošta v polnih sodih.^Sejo so prestavili na oktober in upajo, da takrat pokušanje mladega vina ne bo^reveč vplivalo na delegate pri dviganju rok.

Krške novice
v	^
VALVASOR - Krških Valvasor; jevih slavnostnih dni je konec. Ker bi mnogi od imenitnih Krčanov radi bili predsednik pripravljalnega odbora za proslavo, so se kar dobro skregali. V Valvasorjev spomin so potem sicer naredili proslave in razstave. Toda hiša baronove smrti in učenjakov spomenik sta ostala zanemarjena, medtem ko so se izbrani Valvasorjevi častilci mastili, nalivali, duhovno bogatili s slavnostnim sporedom in obdarovali s plaketami. No, hišo bodo menda kmalu obnovili. Nekaj opeke, potrebne za adaptacijo, že imajo. Praktični kot so, sojo zložili v neposredno bližino, in sicer kar ob podstavek Valvasorjevega kipa.
JAMA - Ljudstvo z Velikega Trna, iz nekaterih Gorjanskih vasi, iz Dolenje vasi in od drugod se je že velikokrat pritoževalo, da je mesto Krško jama brez dna in da “požre” velike količine občinskega denarja. Zdaj se tudi ve, kam Krško spravlja denar. Potem ko so mnogi mislili, da ga “zabija” v mestni baker in marmor, so mimoidoči odkrili na občinskem parkirišču globoko nepokrito obzidano jamo. Da bi Krško prikrilo njeno pravo vsebino, vanjo meče zdaj velike količine vsakovrstnih smeti. To bo še veselo, ko se bodo meščani cukali za gnoj, ki nastaja v tej jami.
PLAKATI - Krško z okolico je temeljito polepljeno s plakati, med katerimi jih zelo veliko oznanja nekdanje in bodoče dogodke v “Pacifiku”. Če bodo mestni očetje dali odstraniti stebre, ki so namenjeni plakatiranju, ne bo nič nenavadnega. Plakati so namreč vsepovsod, samo na stebrih za plakatiranje jih ni, torej lahko stebre dajo v muzej.
POGODBA - Bankirji hodijo po Krškem večinoma brez kovčka za poslovne može. Če bi imeli to prtljago, bi jih verjetno napadli nekdanji Vidmovi delavci, misleč, da je v poslovnem kovčku tista pogodba med Ljubljansko banko in Rolfom Normanom. Pogodbe še ni videlo veliko ljudi. Podpisniki jo skrivajo kot največjo dragocenost. Saj tudi je dragocenost, kakor za koga, seveda!
KRŠKAJESEN
Po dolgem premoru je Krško spet umetnostno zaživelo. Cela vrsta razstav obljublja in vabi. V cerkvi sv. Križaje na ogled predstavitev Ajdovske jame. Razstavo je pripravil Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, oddelek za arheologijo. Avtorica projekta je dr. Paola Korošec; pohvale vredno je tudi vodstvo po razstavi. Otvoritev razstave akademskega slikarja Jožeta Marinča je bila kratka, jedrnata, kar je posledica provincialnega okolja. Oko se ustavi na sami razstavi. Izhajanje iz najelementarnejših psihičnih stanj jasno kažejo na vpliv historičnega ekspresionizma. Tokrat ni na preizkušnji naše poznavanje, informiranost, temveč naša senzibilnost. Slikarstvo se izraža z barvo in obrisom tako, da se platna zdijo kot zavest, vpeta v proces nastajanja slike. Mimo tega težkega in romantičnega, kar morda komu učinkuje slovensko, je Marinčevo slikarstvo nabito z energijo. Nevihta, Izgon iz raja, Ječa, Krik in Na današnji dan so pomenljivi naslovi slik. Avtor sledi tradicionalnem indi-yidualizmu, odnosu med jazom in svetom. Individualnost pa je začetek vsake produktivnosti m temelj meščanske zavesti. Janez Vajkard Valvasor, kije bil etnograf in bakrorezec, ni zgolj zap-favil vsega svojega premoženja za izdajo svoje knjige, bil je velikan svojega časa, eden redkih izobražencev.	A P.
(2
ovo v Brežicah
NAPOVED - Borut Mokrovič, ta mp eden najbolj znamenitih Posavcev, je pred dnevi slišal srhljivo napoved. Turistični novinar Drago Bulc je namreč rekel, da je letos naj-“fž na vrsti Mokrovič, ki so ga nedavno razglasili za menedžerja leta. Menedžer leta da je bil doslej tudi jJanilo Kovačič, generalni direktor **lJa, pa poglejte, kaj ga je doletelo!
ŠPORTNI TIP - Čiril Kolešnik je nedavni seji brežiške občinske skupščine menda že preveč na dolgo razpravljal, saj ga je predsednik skupščine Teodor Oršamč javno opo-?°rtl, da so razprave časovno ometle. Kolešnik je pojasnil, da ve za °n'ejitev in da za vsak primer nosi s seboj uro štoparico.
VODA - V brežiško knjižnico bodo ?dslej menda sprejemali samo še knjige, ki bodo plastificarane ali kako drugače zaščitene pred vodami. Ob-s>aJa nevarnost priložnostne poplave. j~a zdaj sicer kaplja voda v omenjeno n*bilioteko samo na poševni stekleni sleni, kjer imajo podstavljeno tudi P°sebno knjižnično vedro za zbiranje deževnice. Ne ve pa se, kdaj bo začela knjižnica puščati tudi drugje.
P31
j
IZ NKŠIH OBČIN
plasira
mri
IZ NKŠIH OBČIN
Posavci hočejo in nočejo skupaj
Pogajanja o sožitju
BREŽICE - Svet posavskih občin s sedežem v Brežicah išče najboljšo možnost za združitev občin Sevnica, Krško in Brežice v enotno bodoče upravno območje. Posavci so verjetno prišli do sklepa, da morajo najti skupen jezik, če hočejo preglasiti tiste, ki bi radi spravili vse odločanje v Ljubljano, in tiste, ki hočejo Posavce nekako potakniti po sosednjih razvitejših območjih. Veliko več od tega sklepa verjetno niso naredili. V dosedanjih pogovorih so se sicer načelno zmenili, kot se da sklepati po nekaterih izjavah vodstva Sveta posavskih občin, katere funcije in ustanove bo katera izmed občin v bodoče imela v svoji posesti. Toda opazovalec se ne more znebiti vtisa, da so v poglavitnih zahtevah, zlasti tistih, ki zadevajo delitev denarja, še vedno daleč vsaksebi.
BREŽICE NA SEJMU V MARIBORU
BREŽICE - Brežice so se v soboto predstavile na mariborskem sejmu Gosttur kot turistični kraj. Brežičani so skušali utrditi svoj sloves turističnega kraja s predstavitvijo dejavnosti kakih desetih podjetij in posameznikov. Na sejmu so sodelovali v nekaterih ocenjevanjih in pri tem dosegli tudi nekaj najvišjih uvrstitev.
KRŠKI PAR V LONDON
KRŠKO - Društvo za plesno dejavnost Krško bo sodelovalo s plesalcema na odprtem prvenstvu Anglije v športnih plesih. Na prvenstvu, ki bo od 10. do 14. oktobra v Londonu, bosta nastopila Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, ki plešeta pod pokroviteljstvom zavarovalnice Triglav Krško. Sebastjan in Urška bosta v spremstvu trenerja in v družbi plesalcev Kazine odšla na pot jutri ob 10. uri.
Hrv v
Anton Penca
Iz kamna kruh
Kratka zgodba o apnu
OREHOVEC-“Ali znate delati apno?” Takega vprašanja vam ne bodo zastavili prav pogosto. Prej bo kdo vprašal, če mogoče imate apno, na primer v vreči, v loncu ali zakopano v jami na vrtu. Človek, ki bi ga zanimalo to, verjetno beli, siplje bel prah po svinjaku ali škropi v vinogradu. Zato mu kaže pomagati in mu dati apno, če ga imate.
Vaše vsakdanje zaloge apna so verjetno v glavnem pičle ali pa jih sploh ni. Eden od tistih, ki imajo zmeraj dovolj apna, je Anton Penca iz Orehovca pri Kostanjevici. On apno dela. Ža-kaj se bavi s to že kar nevsakdanjo dejavnostjo, pojasnjuje tako: “Kmetija nič ne da. Delam apno, da malo 'doštukam’.” Zalog iz tega belega materiala si ne dela, ker mu ni potrebno. “Se ga kar da prodati,” Penca v kratkem obrazloži uspešnost svojega marketinga, ki je tudi v tem, da si oprta starodavni nahrbtnik in nanj obesi tablico z napisom “Apno”.
Pravi, da apno kupujejo vinogradniki. Tudi pleskarji pridejo po apno v Orehovec. Penca pove s posebnim veseljem, da dela apno tudi za “spomeniško varstvo” in da so že nekaj cerkev v širši okolici polepšali ali restavrirali z njegovim beležem.
M. LUZAR
E
Prihodnje leto v papirnici dobiček
Damir Cibic: “Proizvodnja papirja v Krškem se bo nadaljevala” - Ostalo bo 620 delavcev - Videm papir v letu 1994 predvidoma brez izgube - Poziv za državno pomoč
KRŠKO - Za krške papirničarje so zelo pomemben podatek številke o izdelanih tonah papirja. Pomembnejša od teh številk je novica, ki jo je pred dnevi sporočil Damir Cibic, predsednik upravnega odbora podjetja Videm papir: “Proizvodnja papirja v Krškem se bo nadaljevala."
Podjetje Videm papir je izdelalo letos od julija do septembra dobrih 19.000 ton papirja in to je dober dosežek, kajti julij in avgust veljata za “sušna” meseca. Papirja, ki ga bodo krški papirničarji skupno prodali v letošnjem drugem polletju, bo predvidoma 45.000 ton. Kar zadeva zaslužek Videm papirja, so na nedavni tiskovni konferenci povedali, da bo podjetje pridobilo v obdobju od aprila do decembra letos s prodajo papirja več kot 46 milijonov DEM.
V 1994. letu naj bi podjetje ob sedanjih stroških in dozdajšnjem ob-
segu naročil zaslužilo s papirjem nekaj več kot 84 milijonov mark. 620 delavcev - najdlje do tod naj bi se znižalo njihovo število - naj bi proizvedlo 106.000 ton papirja. Leto 1994 bo predvidoma zaključilo brez izgube, celo več, z dobičkom. Ta cilj bi Videm papir dosegel lažje, če mu bodo banke posodile dodatnih 10 milijonov DEM, če bo Slovenija u-vedla začasne 15-odst. carine na uvoz papirja in če bo krška tovarna papirja plačevala samo tako visoko ceno električne energije, kot jo plačujejo konkurenčne tovarne v tujini.
indovp.
FROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA
MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95
Tel.: 061/316-143 262-764
Skoraj stoletne izkušnje v črevarstvu in visoka strokovnost vam v naši maloprodajni trgovini zagotavljata ugoden nakup
—	naravnih črev
—	umetnih ovitkov
—	začimb in dišav
—	aditivov
—	mesarskega pribora in
NOVOST
— meso mladih piščancev in izdelki iz perutninskega mesa priznanega proizvajalca PERUTNINE iz Ptuja.
Obiščite nas, zadovoljni boste!
DOBER NAPIS - V dingi polovici septembra so uslužbenci komunale na avtobusni postaji pred brežiško gimnazijo napisali na cesto Bus. Te svoje sledi so pustili malo pred glavnim odmorom, ko gre vse živo iz šole na malico ravno mimo avtobusne postaje. Pričakovati bi bilo, da od svežega napisa ne bo ostalo veliko, zato so za vsak primer razpostavili okrog svoje maskote -strože in se odpeljali na nove ceste. Barva se je posušila še pred odmorom in krušne drobtine in stopinje lačnih so brez posledic padale na beli napis Bus. (Foto: Damjana Krošelj)
PARKIRNINE NE ODGANJAJO KUPCEV!
BREŽICE - Lastniki in uporabniki poslovnih prostorov na Cesti prvih borcev in Bizeljski cesti so se podpisali pod protest zaradi pobiranja parkirnine v mestu in zahtevali takojšnjo ukinitev odloka o tem, saj menijo, da jim parkirnine odganjajo stranke. Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja ter izvršni svet sta nasprotnega mnenja. Menita, da je s parkirninami vzpostavljen red na omenjenih parkiriščih, ki so bila prej že zjutraj zatrpana z avtomobili uslužbencev. Tako kupci običajno niso imeli prostora za parkiranje, na najslabšem pa so bili tisti, ki so prihajali od drugod in mesta niso poznali. Pobiranja parkirnin ne nameravajo ukiniti.
Za nesnago se že blešči tolar
Brežiško iskanje najboljše lokacije za začasno komunalno smetišče - Loče kot rešitev - Iz KS Cerklje predlagali peskokop - Šestmesečni dodatek k smetarini
BREŽICE - Če bi bilo razpravljanje o komunalnih odpadkih otipljiva zadeva, bi ga lahko izvažali in z njim zaslužili denar za gradnjo urejenih smetišč. Ker tak izvoz ni možen, so razprave o odpadkih še vedno samo nedonosni pogovori o eni najbolj žgočih tem v Posavju. Pri tem je res, da so te razprave vse bolj tudi pogajanja o denarju in za denar, ki so ga Posavci zagledali za komunalnimi odpadki.
Da imajo smeti tudi Finančno plat, ki sejo izplača upoštevati, seje pokazalo v Brežicah ob najnovejšem iskanju prostora za komunalno smetišče. Občina je iskala začasno lokacijo na podlagi javnega razpisa. Prijavile so se tri krajevne skupnosti, med njimi KS Cerklje in Dobova. Prva je predlagala kot lokacijo enega svojih peskokopov, druga Kostajnico pri Ločah, in slednjo je občina tudi izbrala.
KS Cerklje, ki se je na razpis odzvala s peskokopom, je v predhodnih pogajanjih trdila, da ponuja dolgoročno rešitev. Peskokop je dober že sedaj. Če bi ga poglobili in material prodali, bi občina dobila ne samo dodaten prostor, pač pa tudi denar za ureditev deponije. KS Cerklje je pri tem računala na odškodnino za zemljišče, kjer bi bila deponija. Zdaj občina nekaj tisoč mark visoko
mesečno smetarsko odškodnino izplačuje Dobovi, ki ima občinsko odlagališče odpadkov.
Dobovčani, ki se že leta včasih dobesedno dušijo v nesnagi, pripeljani iz cele občine, skušajo pojasniti, da so dovoljenje za dovoz odpadkov v do-bovsko krajevno skupnost podaljšali iz čiste solidarnosti z ostalim prebivalstvom in vodstvom občine. Pri tem ne skrivajo, da bodo naredili pravcato hajko, če bodo smetarski kamioni tudi v prihodnje dostavljali nesnago prav v upravno središče krajevne skupnosti. Lokalni ultimat Kolešniku je glede tega naslednji: same Dobove vam za smeti ne damo več, najemite Loče ali pa ničesar!
Mogoče gre res za pristanek iz solidarnosti. Ciril Kolešnik, predsednik občinskega izvršnega sveta, namreč zatrjuje, da v tem trenutku ne pozna boljše lokacije, kot je omenjena do-
bovska, do katere je vlada prišla z razpisom. Cerkljanskega peskokopa se boji kot vrag križa, ker bi trajalo najmanj pol leta, da bi spravili skupaj potrebna dovoljenja za stresanje odpadkov v peskokop. Za ta pisarniški križev pot pa ni ne časa ne denarja.
Kar zadeva omenjeno najnovejše iskanje začasnega komunalnega smetišča, s Cerkljami nehote sog-
• Na nedavni seji skupščine so sicer ves čas poudarjali, da tega dne ne razpravljajo o lokaciji, pač pa o posebnem šestmesečnem prispevku. Toda delegati so vneto razpravljali največ o lokaciji in potrdili Loče, s tem ko so s posamičnim glasovanjem sprejeli ustrezen odlok. S pozitivno odločitvijo o odloku so sc izrekli tudi za pobiranje posebnega prispev ka v višini 18,9 odst. smetarine. Sredstva, zbrana s to dodatno smetarino, bodo šla za ureditev omenjene nove začasne deponije Loče.
lašajo Ribničani. Smetišču na lokaciji Kostajnica pri Ločah malo nasprotujejo, češ da jim je preblizu.
M. LUZAR
Ali slačilnice razgaljajo podrobnosti?
V Brežicah pobuda za odstop Kolešnika in Oršaniča
BREŽICE - “Zahtevam odgovornost in dajem pobudo za odstop predsednika izvršnega sveta in skupščine občine Brežice. Pozivam vse poslance, da zaradi varstva zakonitosti in tudi zaradi varstva javne dobrine mojo pobudo podprete in tako dokažete svoje dejansko prizadevanja za uveljavitev pravne države.” Tako je rekel v svoji razpravi na nedavni seji brežiške občinske skupščine delegat Ciril Zupančič.
Pred tem je Zupančič, kije bil pred časom ob svoj resor v brežiškem izvršnem svetu, brežiški vladi in njenemu predsedniku Cirilu Kolešniku na seji skupščine očital vrsto nepravilnosti. Po Zupančičevih trditvah naj bi bil izvršni svet odgovoren za veliko povečanje stroškov montaže “šotora” ob osnovni šoli. Drugo oporo za svojo kritiko je Zupančič našel v sedanji gradnji slačilnic na mestnem stadionu. Rekel je, predstavlja objekt milijon mark vredno investicijo, kar je desetkrat več denarja, kot naj bi ga v slačilnice investirali po prvotnih načrtih. Ciril Zupančič je zatrdil, da so “slačilnice” črna gradnja. Ciril Kolešnik naj bi bil po Zupančičevih besedah silil upravne organe k izdaji potrebnih dovoljenj. V objektu, ki naj bi predstavljal slačilnice, je po Zupančičevih navedbah komaj 10 odst. prostora za slačilnice.
Zupančič je ob ysem tem dejal, naj zaradi prekoračenih pristojnosti Kolešnik odstopi. Rekel je tudi, da Kolešniku ščiti hrbet predsednik skupščine Teodor Oršanič in da naj zato odstopi tudi ta.
L. M.
Kar zadeva nepokrite stroške proizvodnje papirja v Krškem, upravni odbor Videm papirja in direktor podjetja Jože Cerle še vedno pravita, da znaša načrtovana izguba v 1993. letu 7 milijonov mark.
L. M.
Sonarodnjaki so se sprli
Lastnik lokala Wiski-bar hotel pomagati
KRŠKO - 25. septembra okrog L ure zjutraj je prišlo pred lokalom Wiski barv Krškem do pretepa. 29-letni Vahid Z., državljan BiH, začasno prijavljen v Krškem, 33-letni Halid Z., državljan BiH, 23-letni Kemo Š., prav tako državljan BiH, in 31-letni Hazim Š., so tega dne bili v imenovanem baru. V lokalu sta se nahajala tudi 30-letni Senati M., državljan BiH in 28-letni Zijad K., državljan BiH, ki ju je Halid Z. zmerjal, da sta Srba, ničvredneža in podobno, ter ju pozval k pretepu.
Lastnik je zaradi izzivanja zaprl lokal in v lokalu sta ostala le Senad M. in Zijad K., ki sta prosila lastnika, da ju z vozilom odpelje do bližnjega hotela, ker se želita izogniti konfliktu. Lastnik je prošnji ugodil. Ko pa so vsi trije stopili v vozilo, je omenjena četverica začela tepsti Zijada K., ki jim ga je uspelo izvleči iz vozila. Lastnik lokala je vvozilo zaklenil Senada M. in odšel nazaj proti lokalu, da bi poklical policijo, vendar s&*ga nasilneži ustavili. Nadaljnji razplet dogodkov je preprečila policijska patrulja, pred katero so se nasilneži razbežali. Policisti so kršitelje odkrili. Zijad K. je bil lažje poškodovan, lastnik lokala pa je poleg raztrgane obleke ostal s poškodovanim avtomobilom. Nasilneži bodo morali pred sodnika za prekrške.
Kako do radia?
Boj za posavski medij
BREŽICE - Po vsem sodeč obstajata kar dva edina možna načina o organiziranju radijske hiše, ki pod imenom Radio Posavje - studio Brežice deluje v Brežicah. Direktor radia Srečko Zore, ki očitno uživa podporo kolektiva, se ogreva za delniško družbo. Ciril Kolešnik, predsednik brežiškega izvršnega sveta, je prepričan, da je edini možni način organiziranja radio kot javno podjetje.
V tem nekako nevpadljivem boju za radio so za zdaj zmagali bojevniki, kijih predstavlja Ciril Kolešnik. Pomagali so jim delegati brežiške občinske skupščine, ki so sprejeli predlog odloka o organiziranju javnega podjetja Radio Posavje - studio Brežice. Toda Zore et cbmp. niso poraženi, kar se sicer čudno sliši. Po sprejetju odloka namreč ne bo na brežiškem radiu v ustanavljanju nič drugače, če ne bo brežiška diplomacija omehčala voditeljev krške občine. Krška občina je po odloku namreč soustanovitelj skupaj z brežiško, toda uradno Krško še ni pristalo na skupen posavski radio s sedežem v Brežicah.
Brežiški radijci vztrajajo, kot rečeno, pri delniški družbi. Vladni možje so pri tem vrgli na mizo na videz dokaj “težak” adut, ko so zahtevali spisek delničarjev. Če bi pri zahtevi vztrajali še naprej, bi se lahko znašli v neprijetnem položaju, ko bi morali pojasnjevati, za kaj se kot člani javnemu podjetju naklonjene vlade v resnici potegujejo. Ali za radio javno podjetje, ali za radio delniško družbo, v kateri so tudi sami možni delničarji.
M. LUZAR
kultura
in
izobra-
ževanje
•	Živeti pomeni v prvi vrsti ljubiti življenje. (Pierson)
•	Ne poznam nobenega bolj zanesljivega znamenja zrelosti, kot je dobrota. (Tolstoj)
•	Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč damje. (Flaubert)

ZAHVALA SOBANOV1M - V zahvalo za sodelovenje je Stanku Sobanu, bratu pokojne Eme, Gregoričeve zaročenke, in njeni sestri dr. Minki Soban direktor ZNKD Novo mesto Danilo Breščak izročil monografijo slikarja Božidarja Jakca. (Foto: T. Jakše)
Zapozneli “Odmev zaprašenih ulic”
Nastop violinistke Petre Gačnik in harmonikarja Branka Rožmana v Dolenjski galeriji je pritegnil številno publiko - Izpolnjen dolg “Novomeških poletnih večerov”
NOVO MESTO - Četrkov nastop Novomcščanom že dobro poznanega dua, violinistke Petrp Gačnik in harmonikarja Branka Rožmana, je številni publiki, ki je dodobra napolnila prostore Galerije, res izzvenel kot odmev - na pravkar minulo vroče poletje namreč, v katerem je zaradi spleta okoliščin, žal, med drugimi odpadel tudi v “Novomeških poletnih večerih” že napovedani nastop omenjenih virtuozov. Zdaj je bil na spložno zadovoljstvo vseh dolg odpravljen.
Svojo publiko sta mlada glasbenika popeljala na zares zanimiv, mestoma temperamenten, mestoma liričen sprehod po ljudski in umetni glasbeni zakladnici Evrope od ruskih step preko madžarskih in slavonskih ravnic, zagonetnega Balkana ter ver-zirane srednje Evrope do spogledljivega Pariza, poln notranje dramatičnosti, ki jo pričarajo prefinjena improvizacija, vživeta in usklajena igra dveh ljudi na odru in izzivajoč, skoraj bi lahko rekli erotičen medsebojni odnos dveh suverenih inštru-mnetov, ki sta svoj čas znala razgibati večere ob prašnih cestah - violine in harmonike.
“Večino skladb s koncerta, ki sva jih nocoj predstavila, je del železnega repertoarja, ki sva ga v večjih ali manjših fragmentih že večkrat izvajala na otvoritvah razsJav in drugih prireditvah. Pripravljava pa nov izbor, novo celoto, ki bo v glavnem sestavljena iz francoskih napevov in filmske glasbe,” pravi Petra Gačnik, po rodu Novomeščanka, sicer pa študentka glasbene akademije v Ljubljani. Pravi, da pomenijo nastopi zanjo predvsem sprostitev ob študiju na akademiji, z nastopi pa sprva nista imela posebnih načrtov, ampak so
prihajale ponudbe same po sebi.
Tudi Branko Rožman je še študent, v Ljubljani študira gozdarstvo, doma pa je iz Brežic. Glasba ga je tako prevzela, da je sklenil, da se bo posvetil tudi temu študiju. S Petro bolj ali manj redno, odvisno pač od študijskih in drugih obveznosti, skupaj igrata približno dve leti. Zgovorno je tudi njegova pripoved o tem, kako sta se spoznala: “Nekega čudežnega večera ob luninem siju sem
VEČER SLOVENSKIH KANTORJEV
NOVO MESTO - V sredo, 13. oktobra, ob 20. uri bodo v novomeškem Domu kulture nastopili Slovenski kantoiji, vokalna skupina, sestavljena iz devetih glasov. Ob spremljavi lutnje, ki jo igra Uroš Lovšin, bo skupina izvajala madrigalno komedijo “Festino ...” italijanskega skladatelja Adriana Banchierija, ki je delo napisal leta 1606. Umetniški vodja Slovenskih kantorjev je Janez Cof, larfe je izdelal Mitja"Bavcort, pripovedovalec pa je Aleš Valič.
Lainščku prva nagrada
Za roman 30 tisoč mark iz sklada Vladimirja Slejka
LJUBLJANA - Med petimi konkurenti, ki so se v končni izbiri potegovali za nagrado 30 tisoč mark, je komisija izbrala roman Avstralni niz pisatelja Ferija Lainščka.
Na natečaj za najboljši roman leta, ki ga je razpisal Sklad Vladimirja Slejka, je prispelo 57 del, petčlanska žirija (v sestavi Tomo Virk, Matevž Kos, Mojmir Ocvirk, Bojana Leskovar in Vladimir Slejko) pa je med njimi izbrala pet avtorjev, ki se je v finalu borilo za prvo nagrado. “Pet veličastnih ", kot so jih tudi imenovali, sestavljajo poleg zmagovalca Lainščka še Miha Mazzini (Zbiralec imen), Franjo Frančič (Sovraštvo), Peter Malik (Lovišča) in Andrej Morovič (Tekalec).
Sklad Vladinmirja Slejka je natisnil “pet veličastnih " v nakladi 30 tisoč izvodov, kar je zelo veliko, saj se dobre knjige pri nas prodajajo največ v nakladi 5 ali 6 tisoč izvodov. Prepričan sem, da se mi bo to obrestovalo, saj so knjige kakovostne in mislim, da se bodo dobro prodajale. Cena pa je tudi več kot ugodna, saj stane vseli pet romanov le 2.500 tolarjev, "je na predstavitvi petih finalistov povedal Sleko.
Vsem petim delom je skupno to, da pri njih najvažnejša zgodba, ki bratca pritegne, da je knjige ne odloži, dokler je ne prebere, sicer pa predstavlja vsaka svoj svet, ki ji ga je vdihnil avtor.
L. M.
v Študentu bolj zase kot za druge igral na harmoniko, pa je pristopila Petra in zaigrala zraven. Takoj sve se ujela
Bomba utrnila ustvaijalno življenje
3. oktobra 1943 je nemška bomba na*vratih novomeške bolnišnice utrnila življenje nadarjenemu novomeškemu umetnostnemu zgodovinarju Jožetu Gregoriču (roj. leta 1912)
NOVO MESTO - Petdeset let kasneje, na predvečer dneva njegove smrti, v soboto, 2. oktobra, je bila v proštijski dvorani novomeškega Kapitlja slovesnost, na kateri so o njegovi osebnosti in delu spregovorili strokovnjaki, slovesnosti pa so se udeležili tudi mnogi, ki so pokojnika osebno poznali - med temi omenimo le nadškofa Alojzija Turka in prof. Janka Jarca - ali pa jih je pritegnila njegova zanimiva, a doslej dokaj prezrta usoda.
“SLAVA VOJVODINE KRANJSKE” - V krški galeriji so I. oktobra v navzočnosti krškega župana, nekaterih kulturnikov in dokaj številnih drugih obiskovalcev odprli likovno razstavo akademskega slikarja Jožeta Marinča s tem naslovom. Ob otvoritvi je o slikarju in njegovih umetninah širše spregovorila Ida Tomše, kustodinja Galerije Božidar Jakac. Razkrila je, da je v ozadju v petek odprte razstave Slava vojvodine Kranjske iz 1689. leta in tudi leto 1991 z vsemi za Slovenijo pomembnimi dogodki. Otvoritev je spremljal kulturni program, v katerem so nastopili pianistki Karolina Vegelj-Stopar in Sanja Selak ter klarinetist Robert Pirc. Omenjena razstava je zadnji iz vrste dogodkov, ki jih je Krško pripravilo v čast Valvasorju. (Foto: L. M.)
V OGNJU - Harmonikar Branko Rožman in violinistka Petra Gačnik v enem izmed njunih vročih glasbenih srečanj. (Foto: T. Jakše)
in od takrat imava za sabo že veliko zanimivih skupnih doživetij, nastopov in gostovanj.”
Petri in Branki želimo, da bi jih skupaj doživela še mnogo. Prijeten večer v Dolenjski galeriji je organizirala Zveza kulturnih organizacij Novo mesto, sceno so po zamisli obeh glasbenikov pripravili absolventi likovne akademije, prostore je odstopil Dolenjski muzej, prireditev pa je finančno podprl Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto.
T. JAKŠE
POKALA SPET VEBLETOMA
KOČEVJE, ATTEMIS - Na nedavnem tekmovanju harmonikarjev v Attemisu v Italiji sta harmonikarja brata Jože in Stane Veble spet dobila pokala za osvojeno prvo mesto v igranju na diatonično harmoniko, saj sta v B skupini zasedla prvo mesto. Nekoliko manj sreče pa sta imela na tekmovanju harmonikarjev na Pokljuki, kjer se je zbralo nad 60 har-monikaijev, ne glede na kategorijo in vrsto harmonik. Brata sta tam zasedla 7. mesto.
Navzoče je na Kapitlju pozdravil prošt Jožef Lap, ki je poudaril, da ni slučaj, da je Kapitelj odstopil svojo knjižnico za razstavo dokumentov in predmetov iz njegovega življenja, saj se je pokojni kot znanstvenik in kot človek s Kapitljem veliko ukvarjal. Za njim je spregovoril direktor Zavoda za naravno in kulturno dediščino Novo mesto Danilo Breščak. Zavod namreč nadaljuje delo, ki ga je v Novem mestu zastavil in nakazal Jože Gregorič kot umetnostni zgodovinar in kot konservator. Prav zato se po besedah direktorja Breščaka Zavod čuti dolžnega, da ustrezno zaščiti in dostojno predstavi preostalo zapuščino pokojnika, in seje ob tej priliki toplo zahvalil družini Soban iz Ljubljane za njeno pomoč pri odkrivanju gradiva, ki je povečini v njeni lasti. Po volji Gregoričeve mame jo je namreč prejela njegova zaročenka, zdaj tudi že pokojna Ema Soban.
SREČANJE MLADIH PESNIKOV IN PISATELJEV
KOPRIVNIK NAD BOHINJSKO BISTRICO - Tukaj bo v soboto, 9. oktobra, že 21. srečanje mladih pesnikov in pisateljev. Na razpis za območna srečanja v Radovljici, Krškem, Lendavi, Ilirski Bistrici, Mariboru, Slovenj Gradcu in Grosupljem se je prijavilo okoli 200 avtorjev, izmed tridesetih tam izbranih pa sta jih Ivo Frbežar in Goran Glu-vič izbrala 11 za srečanje na Koprivniku. Dela udeležencev so objavljena v reviji Mentor, režiser Matija Milčinski pa jih je oblikoval v recital, ki bo predvajan na srečanju. Organizator, ZKO Slovenije, je kot gostjo srečanja povabil pisateljico Marjeto Novak-Kajzer.
Obširneje je o življenju in delu Jožeta Gregoriča spregovoril dr. Emilijan Cevc. Spremljal gaje vse od mladostnih časov na novomeškem Bregu preko gimazijskih let v Novem mestu in Mariboru, na univeri v Ljubljani, kjer je študiral umetnostno zgodovino in kjer sta se njuni življenjski poti prvič srečali, pa do tistega
• Po otvoritvi razstave je direktor ZNKI) Danilo Breščak sporočil novico, da je družina Soban načelno pripravljena vso dokumentacijo odstopiti v varstvo Zavoda. Maša ob petdesetletnici smrti Jožeta Gregoriča je bila v nedeljo v kapiteljski cerkvi.
dne, ko je bil Gregorič ob bombardiranju Novega mesta na pragu bolnišnice ubit. Vprašal se je, ali je bila to sreča za Gregoriča, kajti prihranjen mu je bil hud udarec, saj je bilo mesto, ki ga je tako ljubil, ob bombardiranju močno poškodovano. Vsekakor pa je doživelo mesto dvojno škodo, kajti umrl je človek, ki bi mu po vojni s svojo strokovnostjo in znanjem pri obnovi še kako lahko koristil. Dr. Cevc je predstavil tudi Gregoričevo delo, tako tisto, ki gaje opravil skupaj z arhitektom Marjanom Mušičem na kapitelski cerkvi, kot t isto, v katerem se je praktično in teoretično loteval drugih novomeških znamenitosti. Omenil pa je tudi širši pomen Gregoričevega dela, ki se kaže v številnih objavljenih delih in razpravah, pomebnih za dolenjsko in slovensko kulturno zgodovino.
Franc Baraga je prebral pismo, v katerem je dr. Anton Trstenjak na podlagi Gregoričeve pisave analiziral njegove osebnostne in karakterne poteze, potem pa je umetnostna zgo-dovinarka Marinka Dražumerič povabila navzoče k ogledu razstave
KOSTELSKE CERKVE NA URAH - Zanimivo razstavo “Kostelski sakralni objekti na nov način"so odprli L oktobru v prostorih Ljubljanske banke v Fari. Naivni umetnik zgornje Kolpske doline Marjan Leš iz Gerova je v les izrezljal cerkve in kapele, ki stoje na Kostelskem. Na otvoritvi razstave je avtorja (levo) in njegovo delo predstavil predsednik Turističnega društva Kostel dr. Stanko Nikolič (desno), ki je tudi organizator te razstave. Mladi kiparje ustvaril tudi obe skulpturi Petra Klepca, ki stojita na vhodu v KS Osilnica iz smeri Brod na Kolpi in Čubar, pa tudi mnoge turistične table v krajevnih skupnostih Osilnica in Kostel. (Foto: J. Primc)
“Partizanska plačilna sredstva”
“V kulturi drsimo navzdol,” je na otvoritvi razstave “Partizanska plačilna sredstva” v Kočevju posebej poudaril minister za kulturo Sergij Pelhan
KOČEVJE - V počastitev 3. oktobra, kočevskega občinskega praznika, so v kočevskem muzeju odprli razstavo “Partizanska plačilna sredstva” iz zbirke Zmaga Jelinčiča.
Glavni govornik na otvoritvi je bil minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je med drugim poudaril, daje kultura pri nas zapostavljena. Iz proračuna le težko namenjamo denar za kulturo in še tisto malenkost damo predvsem iz bojazni, da nas drugi ne bi imeli za nekulturne. V kulturi smo zdrknili nazaj, zato je upravičena bojazen, da ne bomo več kulturen narod, vprašljivo je celo, če bomo tako sploh še obstali kot narod. Zavzel se je za prenovitev slovenske kulture in ne za njeno radiranje. Ob tem je dodal, da bi nekateri hoteli skriti kar ves NOB, in poudaril, da je razstava “Partizanska plačilna sredstva” tudi dokument o tem, kako je bila ta razvejena.
V imenu Banke Slovenije je nato o partizanskih plačilnih sredstvih in začetkih bančništva med vojno govoril Janez Majce. Razstavljeno zbirko je predstavil Zmago Jelinčič, pred-
vsem še partizansko denarno službo po posameznih slovenskih pokrajinah, in pri tem dejal, da je še posebno ponosen na partizanska denarna potrdila iz tistega dela Koroške, ki je danes v Avstriji. Nato je predstavil še svojo pravkar izdano knjigo “Sloven-
RAZSTAVA5. LIKOVNE DELAVNICE MLADIH
NOVO MESTO - Danes, 7. oktobra, ob 13. uri bo v avli poslovnih prostorov Tovarne zdravil Krke otvoritev razstave del pete likovne delavnice mladih, ki sojo v sezoni 1992/93 vodili: Jože Kumer, Ana Guštin, Valter Rabič, Bojan Radovič, dr. Marin Berovič in Branka Mačeta. Ob otvoritvi bo kratek kulturni program.
dokumentov in predmetov iz Gregoričevega življenja v kapiteljski knjižnici, ki jo je ob tej priliki odprla sestra pokojnikove zaročenke dr. Minka Soban, in razstave njegovih publiciranih del, ki je postavljena v Studijski knjižnici Mirana Jarca.
T. JAKŠE
EX TEMPORE MLADIH
ČRNOME1J - Občinska zveza prijateljev mladine Črnomelj je pod pokroviteljstvom podjetja Unior organizirala 12. slikarski Ex tempore mladih likovnikov Bele krajine na temo “Odsev jeseni v Poljanski dolini”. Mladi likovniki iz vseh belokranjskih osnovnih in srednjih šol so se zbrali k ustvarjanju v petek, 1. oktobra, v Starem trgu ob Kolpi. Njihovi izdelki bodo razstavljeni v avli Kulturnega doma v Črnonmlju od 8. do 15. oktobra, potem pa bo razstava potovala po belokranjskih šolah.
SLIKARSKA KOLONIJA
SEMIČ - V ponedeljek se je pričela v Semiču 7. slikarska kolonija. Petnajst slikarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške bo slikalo do petka, 8. oktobra, ko bo ob 19. uri v tukajšnjem hotelu Smuk otvoritev razstave njihovih del. Na slovesnosti ob otvoritvi bodo prebirali pesmi domačina Lojzeta Krakarja. Da je kolonija lahko nemoteno stekla, so priskočili na pomoč občinski izvršni svet in številni sponzorji.
FOLKLORNA SKUPINA ZBIRA POMOČ
SEMIČ - Tukajšnja folklorna skupina “Semiška ohcet”, ki je ena redkih v črnomaljski občini, ki redno vadi, odpotuje 11. novembra na martinovanje v Berlin. V ta riamen so obnovili narodne noše, za kar so dobili denar iz občinskega proračuna ter od obrtnikov Antona Malenška in Antona Kambiča. Čeprav so nekaj denarja prihranili od nastopov folkloristi sami, to ni dovolj za stroške prevoza. Zato sedaj zbirajo pomoč pri obrtnikih in političnih strankah v semiški krajevni skupnosti. Vsem, ki so jim že pomagali, se najlepše zahvaljujejo ter hkrati pričakujejo, da bodo odvezali mošnjiček tudi tisti, ki tega doslej še niso storili.
Umrl Matej Bor
IJUBLJANA - V enainosemdesetem letu je prejšnji teden umrl pomembni slovenski pesnik, dramatik, pripovednik, prevajalec in kritik Matej Bor, katerega pravo ime je Vladimir Pavšič. Leta 1937 je v Ljubljani diplomiral na slavistiki. V NOB, kjer je sodeloval od leta 1941, je bil kulturni delavec, po vojni pa je delal kot novinar, direktor Drame in svobodni pisatelj. Imel je več vidnih funkcij v pisateljskih društvih in združenjih, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je bil od leta 1965. Med prvimi v Sloveniji je bil tudi pobudnik gibanja za varstvo okolja. Med literarnimi deli iz partizanskega obdobja sta zlasti znani pesniška zbirka Previharimo viharje in igra Raztrganci, od povojnih del pa je najbolj znan in v tuje jezike najbolj prevajan ciklus pesmi Šel je popotnik skozi atomski vek.
ska partizanska potrdila”. Povedal je, da bosta pod istim skupnim naslovom “Slovenska numizmatika” izšli še dve njegovi knjigi na to temo. Prvo knjigo je podaril ministru Pelhanu z željo, da bi bilo v bodoče več posluha za podobna dela. To knjigo
• Razstavi) je postavljena v stranski dvorani Šeškovega doma, v kateri je pred pol stoletja od 1. do 3. oktobra zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Posvečena je temu dogodku, sicer pa so prav v Kočevju in na Kočevskem takrat tiskali tudi razna partizanska plačilna sredstva.
je namreč izdal v samozaložbi, v njej pa je tudi izjava nekdanjega Capudrovega ministrstva za kulturo, da ta knjiga “ni primerna za subvencioniranje”. Minister Pelhan seje za knjigo zahvalil in obljubil, da bo ministrstvo podpiralo izdajanje takih del in se bo Jelinčiču skušalo oddolžiti tudi za nazaj.
J. PRIMC
CONESTABO NA SELNIŠKEM GRADU - V galeriji sevniškega gradu so v Četrtek odprli razstavo Tržačana Piera Conestaba. Italijanskega slikarja je predstavil sevniški akademski slikar Alojz Konec, s katerim sta že nekajkrat skupaj ustvarjala na likovnih in slikarskih kolonijah. Conestabov opus obsega celo pahljačo različnih grafik in slik od nadrealistično obarvane figuralike suhe igle v grafiki do abstraktnih ekspresionistično konceptualnih barvnih slik. S posluhom izbira različne materiale: od pastelov, akrilov in pigmentov barvnega prahu do sprejev in katrana, ki jih vzporedno nanaša na papir, platno ali karton. Kritiki ga opredeljujejo kot slikarja novega vala oziroma transavandgarde ali postmoderne. (Foto: 1. Vidmar)
$
DOLENJSKI UST

7. oktobra 1993
Lastnika lokala napadli specialci
V Leskovcu pri Kršem napadli lastnika lokala Cafe Polc - Lokal obiskali, ko je bil že zaprt - Po drugi prijavi prišli policisti - Bodo fantje za to odgovarjali?
LESKOVEC PRI KRŠKEM - Neljubih incidentov, v katere je vpletena tudi polička, je zadnje čase kar precej. Zadnji takšen seje zgodil v Krškem, ko jih je od mladih policijskih specialcev, ki med tednom branijo našo južno mejo, dobil lastnik Cafeja Polc v Leskovcu pri Krškem, Borut Pevec.
iz lokala, takrat pa je začelo padati po
IZ SOBE ODNESEL 15 TISOČAKOV - 1. oktobra je neznan storilec prišel v odklenjeno hišo v Velikem Gabru in iz sobe ukradel 15.000 tolarjev. Neznanca policija še išče.
UKRADEL AVTORADIO IN KASETE - V noči na 3. oktober je neznanec na parkirnem prostoru na Otočcu vlomil v osebni avto, in odnesel avtoradio in kasete. Lastnika J. Š. iz Šentjerneja je oškodoval za 35.000 tolarjev.
ODPELJAL PRIKOLICO Z ODPADNIM LESOM - 30. septembra je nepridiprav z dvorišča stanovanjske hiše y Volčičevi ulici v Novem mestu odpeljal prikolico osebnega avtomobila, na kateri je imel lastnik J. Z. naložen odpadni les. S tem dejanjem je oškodoval lastnika za 150.000 tolaijev.
OB TORBICO IN DENAR - 1. oktobra zvečer je neznan storilec na parkirnem prostoru v Novem mestu vlomil v osebni avto in z zadnjega sedeža okradel žensko torbico, v kateri je ime-ja M. I. iz Šmarjeških Toplic dokumente in denar. Neznanec ji je povzročil za 30 tisočakov škode.
MED PREPIROM JO JE UDARIL ■ 37-lctni I. Š. iz Mahovnika je utemeljeno osumljen, daje 3. oktobra med prepirom udaril 72- letno F. S. iz Kota pri Šemiču, ki je po udarcu padla po tleh ■n se hudo poškodovala.
DENARNICO ODVRGEL, DENAR PA ODNESEL S SABO - 2. oktobra je neznan storilec v Rakovniku prišel v odklenjeno stanovanjsko hišo in v sobi vzel moško denarnico, jo v bližini hiše odvrgel, tolarje in devize pa vzel sabo. S tem je lastnika M. Š. iz Podbre-ga oškodoval za okrog 36.500 tolarjev.
POLETI VLAMLJA, POZIMI JE V ZAPORU
BREŽICE - Brežiški policisti in kriminalisti UNZ Krško so 20. septembra prijeli 41-letnega Ivana N. iz Brežic, ki se 16. septembra ni vrnil v novomeški zapor, kjer prestaja kazen. Ivan N. in njegova začasna prijateljica, 39-letna Lidija K., sta v tem času izvršila 22 vlomov in 3 poskuse vloma na območju Bizeljskega in kradla hrano, oblačila, kuhinjske pripomočke, radiokasetofone in podobno.
V nedeljo, 19. septembra, ponoči je skozi stranska vrata vstopilo v lokal deset ljudi, kljub temu daje bil lokal že zaprt, so bili vsi postreženi. Takrat je Pevčev prijatelj Zoran Šolaja hotel plačati svojo pijačo, fantje za šankom, ki jih je srečal že v nekem prejšnjem lokalu, pa so ga začeli izzivati. Uniformirani policisti se za to niso zmenili, zato se je za svojega prijatelja potegnil Pevec. Prišlo je do prerekanja, medtem je Šolaju uspelo oditi, za njim je odšla tudi družba s policistoma in lastnik lokala je ostal sam z razgretimi mladeniči. Vse huje so izzivali in Pevec jih je hotel odstraniti
MED PREPIROM GAJE SKUŠAL UMORITI
VINICA - 32-letni V. F. iz Hrasta pri Vinici je osumljen kaznivega dejanja poskusa umora. 2. oktobra je med 54-Ietnim J. H. iz Hrasta pri Vinici prišlo do prepira, že dalj časa sta bila namreč v mejnem sporu. Med prepirom je osumljenec nekajkrat udaril J. H., dai je padel po tleh, nato pa je vanj uperil samokres, vendar mu gaje oškodovančev prijatelj iztrgal iz rok. Policisti so osumljenca privedli k preiskovalnemu sodniku, kije zanj odredil pripor.
njem.
Pevec se je potem napotil na policijsko postajo v Krško in napad prijavil. Ko se je vrnil v lokal, so bili nasilneži še vedno tam, in ker jim ni hotel postreči s pijačo, so si postregli sami. Pevec je bil tako prisiljen oditi
IZ SILOSA ZNOSILA VEČ VREČ PRAŠKA
GRADAC - 44-letni Ž. K. in 41-letni A. C., oba iz Ljubljane, sta osumljena tatvine. 2. oktobra sta kot kooperanta podjetja Elpro delala na montaži protipožarne varnosti v silosih Republiške direkcije za blagovne rezerve Gradac. Med delom sta iz skladišča silosa v avto znosila 20 različnih vreč pralnega praška in 50 kosov mila. Direkcijo sta oškodovala za 21.500 tolarjev.
NEKDO JE STRELJAL NA AVTOBUS
STRAŽA - 28. septembra je A. N. peljal avtobus od Soteske proti Straži. Med vožnjo je v bližini silosa neznanec ustrelil v avtobus in krogla je prebila šipo na desnih vratih avtobusa, vendar na srečo ni nikogar poškodovala, čeprav je bil avtobus poln djjakov srednje gostinske šole. Policisti primer še raziskujejo.
NA KAVO IN V KRKO - V noči od četrtka na petek sta si mlajša Ljubljančana privoščila skodelico kave v Gradu na Otočcu. Ko sta silovito speljala s parkirnega prostora pred gradom (njuna športna toyota je imela kar 208 konjskih moči) in zavila na mokre deske lesenega mostu, ju je najprej zaneslo na levo stran mostu, kjer se je vozilo odbilo od leve ograje na desno stran; kjer sta čelno trčila v nosilne stebričke, prebila ograjo in končata v hladni vodi Krke. Čeprav je avto takoj potonil jima je še uspelo zlesti iz kabine in sta nepoškodovana priplavala na breg. Dragoceno vozilo so ob pomoči potapljačev Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto iz Krke izvlekli novomeški gasilci. (Foto: I.V)
še enkrat na policijo, in ko se je vrnil, sta v Cafe prišla ista policista, kot sta prej vstopila skupaj z razgretimi mladeniči. Naredili naj bi zapisnik, pri tem pa razgreteži niso hoteli povedati svojih imen. Medtem je izpred lokala izginilo tudi terensko vozilo Puch.
• Na UNZ Krško so incident potrdili, vendar so dodali, da ga niso povzročili njihovi policisti, ampak policijski specialci Ministrstva za notranje zadeve, ki so na tem območju z nalogo, da varujejo južno mejo. Čeprav se je Pevcu ves čas dozdevalo, “da na policiji vsi vse zelo dobro vedo in pač ščitijo drug drugega”, pa na krški UNZ pravijo, da pred napakami, ki sojih policisti storili, ne ščitijo nikogar. Raziskava je v teku in fantje bodo morali za svoje napake odgovarjati.
Naslednji dan je Pevec še enkrat odšel na policijo in povedal, kaj se mu je zgodilo. Odšel je tudi v brežiško bolnišnico, kjer so mu predpisali 14 dni strogega mirovanja.
J. D.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	V dveh različnih krajih sta dva lastnika čez noč ostala brez vrat. Prvi, ki ga je nepridiprav “obiskal" v času med 17. in 24. septembrom, je ostal brez hrastovih vhodnih vrat pri nedograjeni stanovanjski hiši v Kvasici. Tat je lastnika D. P. iz Črnomlja oškodoval za 25 tisočakov. Lastnica nedograjene stanovanjske hiše Š. P. iz Srednjega Lipovca pa je bila'iz 26. na 27. september ob garažna vrata, vredna 30 tisočakov.
•	Dolgoprstnež, ki je te dni vlomil v tovornjak hladilnik, parkiran pred gostiščem v Stranski vasi, je očitno v njem pričakoval vse drugačno blago kot pa tisto, na katero je naletel. V hladilniku je stvari le razmetal, vendar ni odnesel ničesar. Z vlomom pa je podjetju Intermarck Dornberk povzročil za 5 tisočakov škode.
•	S. M. iz Novega mesta je gobarska strast stala kar nekaj tisočakov, saj je v njegov avto, ki ga je imel parkiranega ob cesti na Gornjo Težko Vodo, vlomil nasilnež, medtem ko je lastnik nabiral gobe. Nepridiprav seveda ni iskal gob, ampak polno denarnico. Iz avta mu je ukradel torbico z dokumenti in lastnika oškodoval za 20.000 tolarjev.
Nemočni kočevski policisti
Težave s kontrolo ob meji, ker ni ceste ob Kolpi - Še o beguncih, Romih, mamilaijih itd. - Izsiljevanje otrok v šolah
KOČEVJE - “Naraščanje mladinskega kriminala je tudi posledica dejstva, da je učitelj izgubil čast in oblast,” je med razpravo o poročilu policijske postaje Kočevje za lani na zadnji skupni seji zborov občinske skupščine Kočevje poudarila delegatka prof. Meta
KAKO KONTROLIRA TI PRISELJENCE? - Delegat Ivan Škerjanec (desni) je na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje vprašal komandirja poli- ci-jske postaje Kočevje, Mira Ješel-nika (levi), kako onemogočiti priseljevanje nezaželenih v občino.
Prelesnik. Naj dodamo še nekaj misli iz razprave oz. iz vprašanj delegatov in odgovorov nanje, ki jih je podal komandir PP Kočevje Miro Ješelnik.
Vsi vemo, da mamila v Kočevju so, vendar letos nismo evidentirali nobene kršitve s takim obeležjem. K odkrivanju teh pojavov so pritegnjene tudi druge inštitucije. Nadzor nad priseljevanjem Romov je, a policija nima drugih možnih ukrepov, kot da jih preda sodniku za prekrške. Je nekaj primerov, ko žive novomeški Romi na našem območju že več mesecev.
Tudi pri nadzoru beguncev je policija zgubila večino pristojnosti, ki jih je v začetku imela. Ta je zdaj prepuščen predvsem Rdečemu križu, Upravi kriminalistične službe in drugim. Beguncem je dovoljeno prosto gibanje po Kočevju in vsej občini, če imajo begunsko izkaznico. Veliko je neprijavljenih, predvsem tistih, ki stanujejo pri sorodnikih. Po približni oceni je v občini trenutno 600 do 700 beguncev, verjetno pa tudi več.
J. PRIMC
KOLESAR OB ŽIVLJENJE - 30. septembra ob 18.25 se je 19-letni Robert G. iz Brežic peljal z avtomobilom iz smeri Krške vasi proti Cerkljam ob Krki. Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po sredini ceste je z vzvratnim ogledalom trčil v krmilo kolesarja, 29-letnega Boruta T. iz Brežic, ki seje peljal proti Krški vasi. Ne da bi ustavil vozilo, je Robert G. z nezmanjšano hitrostjo vožnjo nadaljeval proti Cerkljam.
Ko je ponovno vozil po sredini ceste je opazil nasproti vozečega kolesarja, 27-letnega Roberta I. iz Brežic. Da bi sc izognil trčenju, je začel močno zavirati, vendar je kljub temu trčil v kolesarja. Kolesarja je odbilo 33 metrov daleč na njivo, Povzročitelj je nato nadaljeval z vožnjo diagonalno čez cesto in po 107 metrih trčil v drog električne napeljave ter se ustavil na travnatem nasipu. Kolesarje podlegel poškodbam na kraju nezgode.
MOTORIST SE JE PREVRNIL - 2. oktobra okrog 18. ure se je na lokalni cesti pri naselju Ivan Dol zgodila prometna nezgoda. 38-letni Martin R. iz Krškega je vozil brez vozniškega dovoljenja kolo z motoijem po lokalni cesti proti Goleku. Izven naselja Ivan Dol je zapeljal na levo neutrjeno bankino, nakar ga je zaneslo v desno na cesto, tam pa je padel in se po več kot 8 metrih drsenja ustavil. Na kraju nesreče je bil mrtev.
Kje je pogrešani?
SEVNICA- V noči z 21. na 22. september je iz Doma upokojencev in oskrbovancev Impolj-ca iz Sevnice odšel neznano kam Jakob Martin Rožič, ki se je rodil 16. septembra leta 1936, doma iz Sel pri Semiču v črnomaljski občini. Možakarje bil menda oblečen v modre delavske hlače, karirasto srajco in črno jopico.
Kdor gaje videl in o njem kaj ve, my pokliče najbližjo policijsko postajo ali dom na tel. številko (0608) 81-210.
Malo drugače o
Po sledeh pisanja Adolfa Štormana v Kaju, kjer je ostro skritiziral ravnanje vzgojne službe z obsojenci na Dobu _________- Kaj o tem pravijo na Dobu? - V razmislek ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje
iSSESSeS-ESSšS 55S8S5' 33SSSS
0Jen na 20 let zapora. Po trinajstih letih je dobil prvi prosti izhod; zopet je psiholog in pomočnik upravnika ie na iiteli Lr» l,-	„r,UL
posiljeval in dobil za to deset let. Letos pa je med prostim izhodom umoril in
DOšillll (kcnmltitnn rlnlrlnton 7lnAm nori Lnturim cn 'inni'>n nnln CnnmnlL. 2
Posilil osemletno dekletce. Zločin, nad katerim se zgraža cela Franclja, je v Javnosti sprožil glasne debate o ostrejši kaznovalni politiki za tovrstne zločine. Francoski pravosodni minister namerava v parlamentu predlagati osnutek zakona, ki naj bi preprečil, da obsojence za umore ali posilstva otrok izpustijo Pred odsluženem izrečene kazni.
J	---------------vjv-ziui	JJtl lic lH.lU.rv.il IC VžgU"
psiholog in pomočnik upravnika je na	jitelj, čeprav je dolžan pripraviti vso
to dejah “Zatakšne kritike nismo pre-	potrebno dokumentacijo. O tem od
Ta primer nima na prvi pogled ničesar skupnega z nedavnim pisanjem Adolfa Štormana v Kaju o zaporu na Dobu, ki naj bi bil po njegovem mnenju slovenski holokavst, kjer se zapornike psihično ubija v imenu ljudstva, po drugi plati pa zbujajo javne razprave v Franciji kot tudi Storma-novo pisanje skupna vprašanja: Kakšno kaznovalno politiko bi morala •meti država? Kaj početi z zaporniki, ko prestajajo kazni? Kako z ugodnostmi zapornika, med katerimi je najbolj zaželjen prost izhod in zaradi katerega prihaja najpogosteje do konfliktov? Kdo in kako naj o tem odloča? vemo, da so zaporniki obsojeni za različna dejanja in za različno dolgo dobo. Kaj je z obsojenci, ki so zagrešili zločine? Tudi pri nas bo o tem verjetno izrečeno še veliko besed, saj novi slovenski kazenski zakon še ni sprejet, je še v osnutku. Do tedaj pa se v slovenskih zaporih držijo stare zakonodaje iz leta 1979.
Adolf Štorman, ki je preživel kot obsojenec na Dobu dva meseca, sedaj Prestaja kazen v celjskih zaporih, ka-
zapisoval nepravilnosti. Na Dobu so povedali, da so za te zapiske vedeli, saj tega ni skrival. Njegove kritike letijo predvsem na vzgojno službo skupaj z vodstvom. Vzgojni službi očita tudi uničenje širši Javnosti znanega obsojenca Darka Škode. Nasploh trdi, da so metode vzgojne službe zastarele in “daje tako organiziran vzgojni sistem v Dobu slovenska sramota”. V pisanju navaja konkretna imena zavodskih delavcev, ki jih je okvalificiral najprej kot sadiste in šele nato kot ljudi s trdo roko. Ker so obtožbe dokaj hude, nas je zanimalo, kaj o tem pravi druga stran. Na Dobu so nam najprej zatrdili, da tovrstno pisanje ni edino v zadnjih treh letih, o tem so pisali že razni obsojenci, in da praviloma na posamezna mnenja obsojencev v medijih ne odgovarjajo. Vendarle smo se dogovorili za pogovor.
Adolf Štorman v Kaju med drugim priznava, da je stanje v avstrijskih zaporih na najnižji evropski ravni, da so prostori za prestajanje kazni umazani in daje po petih mesecih preiskovalnega zapora v Avstriji zahteval izro-
m	.---- .................. . nega zapora v /vvsiriji zanievai lzro-
! 0r naJ bl Ba P° njegove premestili,	čitev slovenskim pravosodnim orga-
■jfrJ® bl1 na D°bu nevaren. V času, ko	nom. Pri Avstrijcih je pohvalil le to, da
J bil na Dobu, si je v svoj dnevnik obsojenca pustijo pri miru. Dobje po
tirano občutljivi, ker je naše delo takšno, da se vsakodnevno soočamo z zelo ostrimi kritikami s strani obsojencev. Glavni konflikt je med obsojencem in kaznovalnim sistemom. Štorman sicer hvali, da v Avstriji obsojenca pustijo na miru, ne pove pa tega, da ta mir pomeni tudi to, da ni upravičen do nobenih ugodnosti. Šele tri mesece pred iztekom prestajanja kazni, ne glede na to kako dolgo kazen prestaja, obsojenec lahko prvič zaprosi za izhod, ker se mu kazen izteka. Darko Škoda, kije kazen prestajal tudi na Švedskem, je potrdil, da smo pri nas veliko bolj liberalni. Kar se tiče njegove psihične zlomljenosti, pa le to, daje hodil na psihoterapijo v Zagreb, da je ves čas pod psihično oskrbo in bi bilo pojasnila glede njegovega psihičnega stanja treba poiskati predvsem tam1.'
Po Podržajevem mnenju je naš kaznovalni sistem v primerjavi z drugimi evropskimi državami med najbolj liberalnimi, saj postavlja v ospredje človeka. “Večina nesporazumov izhaja iz ne dovolj definiranih pojmov, predvsem pri ugodnostih obsojencev,” pravi Podržaj. Eno so pravice obsojencev, ki so v kazenskem zakonu in Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij jasno opredeljene (obiski, sprehodi, dopisovanje), drugo pa so ugodnosti, ki si jih obsojenec prisluži z izpolnjevanjem pogojev, določenih v zakonu; med različnimi ugodnostmi
loča posebna skupina, ki se sestane najmanj enkrat tedensko, v njej pa so: varnostniki, inštruktorji oz. predstavniki delodajalca, vzgojitelji in vodstvo oddelka. Zbrati morajo tudi potrebna mnenja s terena: od policije, Centra za socialno delo, eventualno psihiatra ipd. Ker so vzgojitelji v neposrednem stiku z obsojenci in tudi soodločajo o ugodnostih, jih obsojenci najpogosteje kritizirajo. Največ nezadovoljstva je zaradi pričakovanja ugodnosti.” Na Dobu pravijo, da si sistema vzgojnega dela niso oni izmislili, da je to sistem, ki velja v tej državi do sprejetja novega zakona. “V novem zakonu bi mo-
rali morda poiskati drugačno delo z obsojenci, da bi vzgojne delavce vsaj delno razbremenili stvari, ki jim jih nekateri pripisujejo. Ne rečem, da ne prihaja tudi do napačnih odločitev, ki so lahko predmet razprav,” meni Jože Podržaj. Na Dobu pravijo, da so njihovi vzgojitelji zelo obremenjeni, saj ” pride na enega vzgojitelja 35 do 40 obsojencev.
Sedaj, ko se nov kazenski zakon in zakon o izvrševanju kazenskih sankcij pripravljata, je še čas, da se o tem razmisli. Nekaj sprememb so v svojem pismu, ki so ga naslovili na predsednika RS Milana Kučana, vlado RS, predsednika DZ RS, državnemu zboru, ministrstvu za pravosodje, ustavnemu sodišču RS, predlagali tudi obsojenci KPD Dob. Med drugim predlagajo, naj se vzgojna služba ukine, naj o ugodnostih razpravljata upravnik in socialna služba, ki bi jo bilo potrebno po njihovem mnenju okrepiti, potem, da naj bi obsojenec podpisal pogodbo o zaposlitvi, da delo ne bi bilo obvezno, daje izolacija nepotrebna itd.
V svetu seje kaznovalna politika do obsojencev razlikovala od obdobja do
DOB JE NAJVEČJI KAZENSKO - POBOLJŠEVALNI ZAVOD - V njem je trenutno okrog300obsojencev, vsi pa imajo daljšo zaporno kazen od enega leta. (Foto: M. Luzar)
obdobja, en čas je bila povsem represivna, potem zelo humana, pa zopet mešanica obojega, predvsem pa so tu najbolj eksperimentirali Američani, evropske države pa sojih rade posnemale. Po velikem uporu obsojencev na Dobu leta 1974 so se razmere za obsojence pri nas bistveno spremenile, bivanje v zaporih se je za obsojence zelo izboljšalo. Pred tremi leti je zapor na Dobu obiskala tudi mednarodna delegacija, kije bivanje v zaporih ocenila z najboljšo oceno.
Ocena nekaterih obsojencev je drugačna. Zadovoljnega obsojenca pa verjetno nikoli ne bo, saj mu je vzeto največ - prostost, in kdorkoli bo od-
• “Naše metode s skupinskim delom z obsojenci so podobne metodam, ki jih uporabljajo tudi v drugih evropskih zaporih. Ali so vsi ti postopki in metode za vse najboljši, pa je drugo vprašanje,” meni Miha Wohinz, vladni svetovalec v ministrstvu za pravosodje. “Tudi sam sem videl nekaj zaporov na Skandinavskem. Nove zgradbe, moderna arhitektura, lepa oprema, vsak obsojenec ima svojo sobo, toda odnos do obsojencev je trd, mnogo trši kot pri nas. In prav takšen odnos bo treba uvesti tudi v Dobu,” je dodal.
loča! o prostih izhodih, vsem ne bo nikoli ugodil. Sedaj, ko se pripravlja nov kazenski zakonik pa bo treba znati prisluhniti obema stranema, tako tisti, ki se bo borila za več pravic in ugodnosti obsojencev, kot tudi tisti, ki se boji, da ne bi preveč ugodnosti pripeljalo do takšne napake, kot seje zgodila v Franciji, da je prvico do prostega izhoda dobil obsojenec, ki je takoj, ko je prišel na prostost, zagrešil ponoven zločin. Najti rešitev, da bo volk sit in koza cela, pa ne bo ravno lahko.
J. DORNIŽ
7. oktobra 1993
DOLENJSKI UST
Daiji še rekord med mladinkami Bile so na pragu Evrope
Tratarjevi rekord, Rovanu in Kostevcu pa zmaga na državnem prvenstvu v mnogobojih - AK Brežice in Tilia Novo mesto uspešna tudi ekipno
Novotehna začela s prvakom
NTK Novotehna: Arcont 0:7
NOVO MESTO - Namiznoteniseiji novomeške Novotehne kljub porazu v prvem krogu prvenstva v prvi slovenski ligi na srečanju proti lanskemu prvaku niso razočarali, saj je bilo vseh sedem dvobojev izenačenih. Še posebej seje izkazal najmlajši v novomeški ekipi, štiri-
• Prejšnji četrtek so na skupščini Namiznoteniške zveze Slovenjje izvolili novega predsednika. Ljub(jan-čana Janeza Reflaka je na predsedniškem stolčku zveze zamenjal Janez Pczelj, kije prvi Novomeščan na čelu NTZ. V 15-članskcm predsedstvu je tudi drugi član Novotehne Marjan Somrak.
najstletni državni reprezentant Matjaž Retelj, ki je Radgončanom odščipnil edina niza. Horvat je z 2:0 izgubil z Rihtaričem in Robijem Smrekatjem. Kralj je z enakim izidom izgubil s Smrekatjem in Komcem, medtem ko je Retelj rešil novomeško čast, ko je osvojil točki proti Komcu in proti Rihtariču. Z 2:0 sta v igri parov izgubila tudi Kralj in Retelj proti Komcu in Smrekarju. Na prvem srečanju je zaradi študijskih manjkal prvi trener in igralec Novotehne Matjan Hribar. Ekipo je namesto njega vodil Ivan Kapš. Novotehna bo igrala naslednje srečanje 13. oktobra v Kočevju z Melaminom, kjer bodo imeli Novomeš-čani več možnosti za ugodnejši rezultat.
I.	V.
Začeli nesrečno
Akripol: Kodeljevo 18:19
TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so v prvem krogu tekmovanja v zahodni skupini druge slovenske lige nesrečno izgubili srečanje s Kodeljevim iz Ljubljane, moštvom, ki je lani v tej ligi zasedlo drugo mesto. Gostje so takoj na začetku povedli s tremi zadetki prednosti, vendar so jih domačini z borbeno igro ujeli in polčas se je končal z izidom 10:10. Tudi v nadaljevanju soTrebanjci ob burnem navijanju polne tribune domačih navijačev držali korak z bolj izkušenimi Ljubljančani, ki pa so imeli srečo na svoji strani in zmaga je odšla na Kodeljevo. Najboljši strelci pri Akripolu: Šavrič 5, Zarabec, Višček in Strajnar 3. Trebanj-ci so s trdo in borbeno igro dokazali, da sodijo med boljša moštva druge lige in da jim cilja (5. mesto) ne bo težko doseči, v veliko pomoč pa jim bodo tudi domači navijači, saj je v Trebnjem veliko zanimanje za rokomet. Že pred sezono so namreč prodali več kot 100 sezonskih vstopnic.
J.	Ž.
KRKAŠA PREMAGALA PROFESIONALCA
KOBARID - V gorski kolesarski dirki za veliko nagrado Kobarida je Gorazd Štangelj še enkrat letos z lahkoto opravil z vsemi tekmeci. Sandi Papež je na ciljni črti premagal Kranjčana Rov-ščka, šele četrti pa je bil edini slovenski profesionalni kolesar Valter Bonča,
Srebrni TOM
Šumijeva in Plahutnikova drugi na državnem prvenstvu
LJUBLJANA - Badmintonisti mirenskega TOM-a so na državnem prvenstvu igralcev do 16 let dosegli imeniten uspeh, saj so igrali v treh od petih finalov, kljub temu da večina Mirenčanov še nima 14 let. Med posameznicami je bila Nina Šumi druga, Urša Plahutnik tretja in Katja Kolenc peta. Šumijeva in Plahutnikova sta bili uspešni tudi v parih, kjer sta osvojili srebrno medaljo. Plahutnikova je bila skupaj s Klobučaričem druga tudi v mešanih parih, kjer sta Kirm in Šumijeva osvojila četrto mesto. Fantje so nastopali v senci deklet - Kirm in Marin sta se uvrstila od 5. do 8. mesta, par Skerbiš - Kirm pa je zasedel 4. mesto.
Najboljši badmintonist TOM-a Sašo Zrnec je po poškodbi prvič nastopil na Češkem. Po treh zmagah na kvalifikacijah je v prvem krogu glavnega turnirja 32 najboljših igralcev izgubil s švicarskim državnim prvakom.
NOVO MESTO - Ob zaključku atletske sezone so na državnem prvenstvu v mnogobojih brežiški in novomeški atleti še enkrat zablesteli. Darja 1 ratar je svojima pionirskima državnima rekordoma v teku na 80 m z ovirami in šesteroboju dodala še prvi državni rekord med mlajšimi mladinkami, brežiškega trenerja Leopolda Rovana pa sta z naslovoma državnih prvakov razveselila njegov sin Jure in obetavni pionir Ivan Kostevc.
Šcntjernejčanka Darja Tratar, veliki up atletskega kluba Tilia, ni pričakovala, da bo že prvo leto nastopanja med mlajšimi mladinkami postavila državni rekord. Zaradi prevelike želje po uspehu je nekoliko razočarala prav v svojih najmočnejših disciplinah, teku na 100 m in teku z ovirami. Odličen nastop v skoku v višino, kjer je s preskočenimi 165 cm zbrala največ mnogobojskih točk, ji je dal novih moči. Odlično je skočila v daljino (544 cm) in tudi v drugih disciplinah je zmagovala in dosegala načrtovane rezultate. V zadnjem nastopu - teku na 600 m - bi ji za rekord zadostoval izid 1:42, Darja pa je potem prekosila samo sebe: prvih 200 m je pretekla v 28 sekundah, kar naj bi ji po ocenah strokovnjakov ob stezi pobralo vse moči, a borbena Šentjernejčanka se ni dala, zmagala je tudi sedmič in ura na cilju se je zaustavila na 1:38,07. Rekord je padel, Daijin trener Matjaž Zupančič pa je že začel razmišljati, če ne bi veljalo pri njenem treningu posvetiti več pozornosti tudi sedmeroboju, čeprav Darja v teku z ovirami dosega celo boljše rezultate, kot jih je slovita Brigita Bukovec v njenih letih.
Državni rekord sije potihem želel tudi Brcžičan Jure Rovan, a mu podvig žal ni uspel. Po tekmi je potarnal, da je še nekoliko prepočasen v Sprinterskih disciplinah, pa tudi kopje mu ni letelo tako daleč, kot bi moralo. Ker je že vedel, da državnega rekorda v deseteroboju ne bo mogel doseči, je letvico v svoji najboljši disciplini, skoku ob palici, po preskočenih 460 cm dal postaviti 490 cm, kar bi bil njegov osebni rekord. Kljub temu daje Jure zrušil letvico na 490 cm, je s prepričljivo zmago dokazal, da je talent, za katerega bomo še slišali, ko bo podiral državne rekorde.
Brežičan Ivan Kostevc je na svoj i poti do naslova državnega prvaka pri pionirjih imel kanček sreče, saj so bili najboljši trije ves čas izenačeni. V šestih disciplinah je zbral 6.768 točk, le 22 več od Ljubljančana Bradeška, in 55 več od tretjeuvrščenega Mihe Duriča, člana novomeške Tilie, ki je boljšo uvrstitev zapravil v metu kopja. Pri pionirkah je zmagala Beltinčanka Barbara Berden,
TRATLONCIV DUATLONU
POLZELA - Na zadnjem tekmovanju letošnje sezone so se triatlonci na Polzeli pomerili še v duatlonu. Novomeški mladinci so še enkrat dokazali, da sodijo med najboljše v državi. Pri mlajših mladincih (2 km teka, 9 km kolesarjenja in še 1 km teka) so osvojili prva štiri mesta. Zmagal je Peter Sajevec, za njim pa so na cilj pritekli še Delajkovič, Jakša in Horvat. Pri starejših mladincih - tekli so 7 km, kolesarili 27 km in še enkrat tekli 3 km - je Goran Pešič še zadnjič letos pokazal svojo premoč in zmagal z dvema minutama prednosti, njegov uspeh pa je dopolnil Delajkovič s tretjim mestom.
Zadnji poraz?
SCT Olimpija: Krka Novoterm 1:0
LJUBLJANA - Nogometaši Krke Novoterma so se v nedeljo dobro upirali nekoliko oslabljenemu moštvu državnih prvakov in presenetili poznavalce nogometa z minimalnim porazom. Krkaši so po sedmih krogih tekmovanja v prvi ligi še vedno trdno na zadnjem mestu z eno samo točko. Prvih sedem kol, od katerih Novomeščani že pred začetkom prvenstva niso pričakovali veliko, saj jim je žreb namenil najmočnejše nasprotnike, je mimo. V nedeljo bodo igrali na domačem igrišču z Optimizmom, ki je precej slabše moštvo od predhodnikov. Za Novomeščane je sedaj zadnji čas, da prvič zmagajo. Če jim bo uspelo osvojiti obe točki, lahko z gotovostjo računajo, da bodo zapustili zadnje mesto na prvenstveni lestvici, če pa tekmo z Optimizmom izgubijo, jim vetjetno ne preostane nič drugega kot razmišljanje o slovesu od prve državne lige.
I. V.
TURNIR V ODBOJKI
NOVO MESTO - Ženski odbojkarski klub Novo mesto bo v nedeljo, 10. oktobra, pripravil mednarodni odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe Banke Agrikola (Kmečka banka) iz Gorice, Siska in slovenskih prvo-ligašic Mislinje in Novega mesta. Pokrovitelj turnirja je novomeški Izvršni svet. Tekmovanje se bo začelo ob 9.30, vstopnine pa ne bodo pobirali. Turnir je za novomeške odbojkarice zadnji preizkus pred začetkom tekmovanja v 1. državni ligi. V ekipi Novega mesta bo nastopila tudi odlična reprezentantka nekdanje Čehoslovaške Ivica Pastuchova.
Brežičanka Melita Šinko pa je bila četrta. Pri mlajših mladincih se je zmage in državnega rekorda veselil odlični Mariborčan Damjan Obreht, kije zbral 10.383 točk in kot prvi Slovenec v svoji starostni skupini premagal mejo deset tisoč točk. Pri starejših mladinkah je bila daleč najboljša Mateja Bezjak, ki je zmagala v šestih disciplinah, Novo-meščanka Katka Jankovič je bila četrta,
Brežičanka Suzana Kos pa peta. Pri članih je zmagal Kranjčan Matjaž Polak, odlični novomeški šprinter Tomaž Božič pa je bil tretji.
Državno prvenstvo v mnogobojih sta na stadionu pod Portovalom pod pokroviteljstvom vina Brežice družno organizirala atletska kluba Brežice in Tilia Novo mesto, ki sta imela poleg IBL Olimpije na tekmovanju tudi največ uspeha. V ekipnem vrstnem redu so Bre-žičani zmagali pri moških, kjer je bila Tilia tretja, pri ženskah pa so bile Brežičanke tretje. V skupni razvrstitvi je zmagala IBL Olimpija, druge so bile Brežice in Tilia tretja.
I. VIDMAR
Tek na 1.500 m je zadnja disciplina deseteroboja in se je tekmovalci najbolj bojijo. Jure Rovan (57), mladi up brežiške atletike, je prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka med starejšimi mladinci, odličnemu novomeškemu šprinterju Tomažu Božiču (58) pa je s hrabrim tekom na 1.500 še uspelo zbrati dovolj točk za bronasto medaljo pri članih. (Foto: I. Vidmar)
Avto Burn še na čelu
Kočevska obramba je ostala nepremagana tudi v Rogaški Slatini - V nedeljo bo spet igral Novak
KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Avto Burna so kljub delitvi točke s Steklarjem v Rogaški Slatini ostali na prvem mestu prvenstvene lestvice z enakim številom točk, kot jih imajo Finali in Korotan Suvel. Tudi tokrat seje na mehkem in blatnem igrišču izkazala kočevska obramba, ki domačinom ni pustila, da bi zatresli mrežo vratarja Avto Burna, in srečanje se je končalo brez zadetkov. Po besedah direktorja kluba Predraga Simeunoviča, ki je po tekmi s Steklarjem pohvalil požrtvovalno igro celotnega moštva, so Kočevci točko v Rogaški načrtovali in načrt v celoti izpolnili. V naslednjem krogu bodo igrali doma z nekdanjim prvoligašem Orio Rudarjem; na igrišče bo po petih tekmah počitka ponovno stopil izvrstni napadalec Dušan Novak, ki bo v tandemu z Vujičičem poskrbel, da bo Avto Bum ostal na vrhu prvenstvene lestvice. Srečanje v športnem parku Gaj bo v nedeljo ob 15. uri.
M. G.
KIMDVVm
TREBNJE - V soboto in nedeljo, 9. in 10. oktobra, bo v športnem centru Vita v Trebnjem teniški turnir za računalniško jakostno lestvico igralcev, starih nad 35 let. Prijave zbirajo v Viti (tel. 44-990) do 7. oktobra. Turnir v Viti bo zadnji iz serije na prostem pred mastersom. Pokrovitelj turnirja bo podjetje IST.
Burja odnesla Novomeščanke
Visok poraz rokometašic Novega mesta
NOVO MESTO - Gostje iz Škofij so bile v soboto očitno pretrd oreh za mlado ekipo Novega mesta. Nekoliko bolj groba igra rokometašic Marcusa Burje je že na začetku vrgla iz tira Novomeščanke, ki kljub visokemu porazu niso zapustile slabega vtisa. Škofijke so si zmago zagotovile že v prvem polčasu, ki so ga dobile s 14:9. V drugem delu Novomeščanke, ki imajo poleg dokaj kakovostne prve postave na klopi le še nekaj neizkušenih mladink, nisomogle iztržiti več od častnega poraza (19:28) proti ekipi, v kateri igrata tudi Bosanka Dizdarevičeva (8 zadetkov) in hrvaška reprezentantka Ercegova (7 zadetkov). V domači ekipi se je izkazala Derčarjeva s 7 zadetki. Novomeščanke bodo igrale naslednjo tekmo naslednjo soboto v Žalcu.
Šport iz Kočevja in Ribnice
V	počastitev občinskega praznika in ob 50-letnici kočevskega zbora so v Kočevju pripravili odbojkarski turnir “Medo’93". Obe prvi mesti sta odšli na Bled. Pri ženskah sta se v tekmi za drugo mesto pomerili ekipi LIK Tilia iz Kočevja in Novo mesto. Tokrat so bile boljše Kočevke, ki so premagale Novomeščanke z 2:1. Pri moških je domači PAN Kovinar najprej izgubil z Bledom 2:1 in premagal Šempeter z enakim izidom.
V	finalni tekmi malonogometnega pokala občine Kočevje je moštvo Kovinotehne s 3:2 premagalo Sloveniko, v srečanju za tretje mesto pa je Korida premagala Gostišče Lovšin s 5:4.
Na šahovskem turnirju zahodne skupine druge slovenske lige je zmagalo moštvo SD Ljubljanske zavarovalnice. Kočevci so zasedli drugo mesto, Staro-tržani peto in Ribničani sedmo mesto. Na tridnevnem tekmovanju je bil med posamezniki najuspešnejši Jurkovič iz Starega trga.
Na tradicionalnem maratonu v Krašni pod Trojanami sta se v 8,5 km dolgem teku ponovno izkazala kočevska tekača: Ozanič, ki je bil drugi v kategoriji od 35 do 45 let, in Kocjančič, ki je v kategoriji nad 45 let zmagal.
V	vadbeno - oskrbnem centru slovenske policije v Gotenici so se v policijskem mnogoboju pomerile posebne, specialne in gorske policijske enote. Tekmovanje je sodilo v okvir urjenja in vzdrževanja visoke sptopnje telesne pripravljenosti policijskh enot v posebnih varnostnih razmerah. Policisti so tekmovali v streljanju s pištolo in avtomatsko puško, vzdržljivosti, spretnostni vožnji in krosu. V skupnem vrstnem redu je zmagala specialna policijska enota iz Ljubljane, druga je bila Nova Gorica in tretja Ljubljana. Novomeščani so osvojili ekipno prvo mesto v streljanju s pištolo, kjer je bil med posamezniki Novomeščan Alen Turk tretji.
OD PLANICE DO ČATEŽA
NOVO MESTO - Dušan Mravlje, kije kot prvi Slovenec lani pretekel razdaljo od Triglava do Portoroža in od Moravskih Toplic do Portoroža, bo prihodnji vikend pretekel še 220 km od Planice do Čateških Toplic. Mravlje, katerega podvig bodo spremljale tudi Slovenske novice in ostali mediji, naj bi “potegnil” za seboj še koga. Na samem startu ga bodo pospremili nekateri rekreativci, pri prihodu na cilj pa se bo tekaška kolona okrepila z domačini in simpatizerji maratona. Celotno karavano bo spremljal tudi Andrej Šifrer, ki bo v posameznih krajih pripravil pravi žur. V Novem mestu se bo ustavil na Loki v soboto, 16. oktobra, ob 10.30; od Karteljevega, kjer bo malo pred 10. uro, pa do Loke naj bi ga Novomeščani pospremili v čim večjem številu.
Rokometašice Kočevja kljub zmagi izpadle iz pokala IHF
KOČEVJE - Kočevske rokometašice je le nekaj sekund delilo od velikega mednarodnega uspeha - uvrstitve v drugi krog tekmovanja za pokal evropske rokometne zveze IHF. Pred nabito polno tribuno kočevske športne dvorane so povratno srečanje s francosko ekipo Dijon začele zelo podjetno in že v 9. minuti nadomestile razliko štirih zadetkov s prve tekme v Franciji. V 15. minuti so Kočevke vodile že s 15:9, prednost pa so na začetku drugega polčasa zvišale na 18:11. Še posebej sta blesteli obe tujki v kočevski ekipi Bur-jakova in Gorbunova, ki so ju Francozinje še posebej tesno pokrivale. Sredi drugega polčasa so domačinke nekoliko popustile in Francozinje so se jim približale na 20:17, kar je ostalo nespremenjeno celih 10 minut. V tem času sta obe ekipi zastreljali nekaj stoodstotnih priložnosti. Dvajset sekund pred koncem srečanja so bile pri izidu 22:19 v napadu Kočevke, ki bi se z zadetkom ob koncu srečanja še lahko uvrstile v drugi krog pokala IHF. Tedaj je njihovo usodo zapečatila športna nesrača, saj je na mokrem igrišču Gorbunovi spodrsnilo,
Francozinje so ji “ukradle” žogo in v hitrem protinapadu dosegle odločilni
Darja Tratar
zadetek ter se kljub porazu z 20:22 uvrstile v naslednji krog. Tudi tokrat so Kočevke, podobno kot na tekmi v Franciji, klonile v zadnjih minutah srečanja. Čeprav jim ni uspelo uvrstiti se v drugi krog pokala IHF, so v dveh srečanjih s slovitimi nasprotnicami dokazale, da so pred začetkom državnega prvenstva odlično pripravljene in da bodo v prvi slovenski ligi igrale eno od pomembnejših vlog v boju za naslov prvakinj.
M. G.
Dirka “Sandi Papež clasic”
Za konec sezone dirka na makadamu - Fink prvi na Miklavžu - Papežu in Erženu je srečo prinesla srečka
GORJANCI - “Sandi Papež clasic” so poimenovali novomeški kolesarski delavci dirko, ki jo bodo od letos naprej pripravljali ob koncu tekmovalne sezone. Klasično kolesarsko dirko od Ra-teža do Miklavža so poimenovali po Sandiju Papežu, čeprav še tekmuje, ker se mu želijo na ta način oddolžiti za vse uspehe, ki jih je dosegel v dolgi kolesarski karieri. Sandi je popeljal novomeško kolesarjenje na mednarodno raven. To, kar je Bojan Križaj za slovensko smučanje, je Sandi Papež za dolenjsko kolesaijenje.
Dirko so speljali po strmi makadamski cesti do Miklavža in s tem obudili spomin na čase, ko so na podobnih cestah tekmovali naši prvi dirkači. Da pripada prihodnost mladim, je s prepričljivo zmago na nedeljski prireditvi dokazal nosilec medalje z mladinskega svetovnega prvenstva Novomeščan Bogdan Fink, v zaključnem Sprintu trojice zasledovalcev pa je zmagal Kranjčan Rovšček nad Novomeščanoma Rav-batjem in slavljencem Papežem. Za pot od Rateža do Miklavža je Fink potreboval 40 minut in 15 sekund. Pri starejših mladincih je bil najhitrejši Kranjčan Ziherl (42:55), kije na cilj prispel dobro minuto pred klubskim tovarišem
Murn sedmi na svetu
Uspeh kolesaijev Krke v Avstralci
Mlada kolesarja Krke Uroš Murn in Branko Filip sta Novemu mestu na svetovnem mladinskem prvenstvu v Avstraliji priborila še en izreden mednarodni uspeh. Uroš Murn je na cestni dirki posameznikov, ki med kolesarji velja največ, med 170 mladinci iz celega sveta zasedel odlično sedmo mesto, kar je drugi največji mladinski uspeh slovenskih kolesarjev v zgodovini. Več od tujega je leta 1991 v Angliji z bronastim odličjem dosegel le Bogdan Fink. Odlično je tokrat kolesaril tudi Branko Filip, Murnov klubski in reprezentančni kolega, kije na ci(j prispel v enakem času in zasedel 30. mesto.
Kosmačem in dve minuti pred domačinom Gašperinom. Mlajši mladinci so štartali v Gaberjah. Zmagovalec Kranjčan Tadej Valjevec je za vzpon do Miklavža potreboval 25 minut in 4 sekunde, minuto za njim pa je skozi cilj pripeljal domači matador Tine Derganc, kije Valjevca sicer dvakrat ujel, a se je vkopal v razmočen pesek ob robu cestišča in tekmeca ni mogel več dohiteti.
Po dirki, na kateri je nastopilo 82 kolesarjev iz Krškega, Kranja in Novega mesta, je kolesarsko društvo Krka pripravilo družabno srečanje z “jesenskim kolesarskim 3 X 2”. Sandi Papež in Milan Eržen, ki je bil na dirki med zadnjimi, sta skupaj kupila kar deset srečk in zadela prvo in edino nagrado - polovico izkupička nagradne igre, drugo polovico pa so namenili organizaciji dirke in družabnega srečanja.
I. V.
LJUBANOVIC ZMAGAL V MOKRICAH
MOKRICE - Na turnirju v golfu se je v nedeljo v Mokricah pomerilo 19 igralcev iz Hrvaške in Slovenije, nastopil pa je tudi predstavnik UNPROFOR-ja Tirno Halopainen, ki je zmagal v skupini B. Absolutni zmagovalec turnirja “Zavarovalnica Triglav open’93" je Zagrebčan Darko Ljubanovič. Pri ženskah je zmagala Novomeščanka Darinka Miklavčič. Od domačih igralcev je največ znanja pokazal član Golf kluba grad Mokrice, Pernišek, ki je zmagal v skupini C.
PARAPLEGIKI IN POLITIKI POD KOŠI
TREBNJE - V telovadnici osnovne šole trebnje bo 8. in 9. oktobra veliki mednarodni košarkarski turnir paraplegikov, na katerem bodo nastopile ekipe Burghausna (Nemčija), Koroške (Avstrija), Hrvaške, Slovenije in Novega mesta. Tekmovanje se bo začelo v petek ob 18. uri, v soboto pa ob 8.30. V soboto ob 15. uri bodo pred finalnimi srečanji paraplegikov turnir popestrili politiki iz slovenske vlade in državnega zbora, ki se bodo pomerili z ekipo Trebnjega.
y --------------------
ODLOČILA CERKOVNIK IN BAJC - Košarkarji Novega mesta 92 so zmagali tudi v drugi tekmi pred domačimi gledalci. V soboto so z 80:71 premagali moštvo Tolmina. Tekma je bila ves čas izenačena, prvi polčas so z 49:45 dobili gostje, Novomeščani pa so si zmago zagotovili šele proti koncu tekme. Največ točk za Novo mesto 92 so dosegli Bajc 19 (številka 9), Cerkovnik 17 (številka 6 - med uspešnim metom na koš) in mladi Petrov 13, ki je uspešno vodil igro Novomeščanov. (Foto: I. Vidmar)
Mladostniki so v prvih šestih mesecih letos zagrešili več kaznivih dejanj kot lani skozi celo leto. Stopnjuje se tudi nasilje med vrstniki. Kako ga preprečiti in pomagati žrtvi? Najprej ji je potrebno verjeti.
“Jaz bi povedal, daje na naši šoli vse več pretepanja in izsiljevanja. Učenci smo s pomočjo učiteljev storili že veliko, da bi to na miren način odpravili, vendar ni nikakršnih uspehov. Predlagamo ostrejše ukrepe. Morali bi spremeniti zakon. Mi smo že obupali in mislim, da bi morali primere vreči kar iz šole,” se glasi izpoved enega od učencev, ki ga nasilje sovrstnikov zelo moti. Na nasilje med vrstniki do današnjega dne nismo bili posebej pozorni, češ to ni nič novega, pojav je star toliko kot človeštvo. Pa vendar, tisti, ki se ukvarjajo s problemi mladoletniškega prestopništva, niso tega mnenja, saj se srečujejo z vse težjimi oblikami nasilja že med otroki. Okrogla miza na temo “Otroci - vrstniki - nasilje”, ki je bila pred kratkim v Cankaijevem domu in jo je organizirala komisija za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, je poskušala odgovoriti na vprašanje, kaj je sploh nasilje med vrstniki, ali je to normalen pojav in kako sproščati napetosti med otroci.
Več hujših kaznivih dejanj “Vsi se spominjamo iz mladosti šibkejših otrok, ki so postali žrtev močnejših. Je danes kaj drugače?” se je v uvodu vprašal dr. Zoran Pavlovič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo. Spremembe in napredek družbe se očitno pozna tudi na tem področju, v dobrem smislu, da je tudi otrokom priznanih vse več pravic, pa tudi v slabem, da kot visoko civilizirana družba postajamo vse bolj družba najrazličnejšega nasilja tudi med otroki. Čeprav statistika v glavnem nikoli ne pove vsega o pojavu, pa nekaj vendarle pokaže. Statistika, ki jo vodijo pri republiški Upravi za notranje zadeve, pravi, da so v letošnjem letu mladostniki zagrešili več kaznivih dejanj kot lani skozi celo leto. Število kaznivih dejanj torej narašča, poleg tega pa prihaja tudi do vse hujših oblik nasilja.
V Ameriki in nekaterih zahodnoevropskih državah temu problemu že nekaj časa posvečajo večjo pozornost. Na Norveškem, v Angliji in Kanadi so naredili že nekaj raziskav o nasilju med otroki. Dejstvo pa je, da smo na ta pojav postali Pozorni šele v zadnjem času. Prve knjige o tem so izšle pred 1-5 in 20 leti; leta 1987 je Svet Evrope organiziral prvo konferenco o
vrstniškem zlorabljanju. “Čeprav se mediji veliko ukvarjajo z ekscesi, pa je veijetno veliko več psihičnega, verbalnega in socialnega nasilja. Za otroka je lahko zelo obremenjujoče, če ga kdo kliče in zmerja z bajsijem ali če ga vrstniki izločijo iz skupine,” pravi dr. Bojan Dekleva, raziskovalec mladoletniškega prestopništva na Inštitutu za mladoletniško kriminaliteto. Pogosto se zaradi nasilja sovrstnikov otrok boji iti v šolo. V šoli lahko deluje pravo malo šolsko podzemlje.
Kaj lahko pri tem stori šola? Verjetno veliko, vendar vseh problemov sveta šola le ne more rešiti. Ponavadi storilca kaznujejo, kaznovanje pa pogosto ponovno rojeva nasilje. V svetu so razvili več oblik, predvsem se je izkazala preventiva, in sicer okrit pogovor. Dr. Dekleva pravi, daje prvi korak ta, da moramo problem videti‘in nekaj storiti, kajti naši ottopi imajo pravico biti varni. Na otroke ne preti le nasilje v družini ampak tudi v šoli in na ulici. Katja Bašič, kriminalistična inšpektorica na ministrstvu za notranje zadeve, je poudarila, daje zelo pomemben kraj storitve, nasilneži pa po pravilu svoja dejanja stopnjujejo, saj jih nasilje še opogumlja. Najpogosteje prihaja do nasilja med vrstniki v šoli ali na poti iz šole. Včasih gre nasilje tako daleč, da sovrstniki izsiljujejo zato, da bi si pridobili premoženjsko korist.
Otrok je ponižan
“Zakaj ostaja ta pojav prikrit? Zato, ker je trpinčen in izsiljevan otrok ponižan, strah ga je. En način odkrivanja je ta, da se je o tem treba več pogovaijati tako v družini kot tudi v šoli,” je dejala dr. Anica Mikuš Kos, predsednica komisije za otrokove pravice pri ZPMS in direktorica svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. Pri raziskavi nasilja med vrstniki v šoli so najdlje prišli na Norveškem. Ugotovili so, daje na šolah okrog 5 odstotkov preganjalcev in prav toliko tudi preganjanih. Četudi gredo preganjalci ali preganjani na drugo šolo, še naprej ostajajo to, kar so bili na prejšnji šoli.
Nasilje otrok je odraz naših odnosov v družini in družbi. Na vedenje otrok prav gotovo v veliki meri vplivajo tudi mediji, predvsem televizija. V Kanadi so društva staršev tako pritiskala na televizijo, da je morala spremeniti program za otroke.
“Pred nekaj leti smo mislili, da bi lahko psihiatri pozdravili nasilneže, potem smo od tega odstopili, saj smo ugotovili, da bo potrebno razviti druge oblike pomoči,” je povedala dr. Kosova. Ponekod razvijajo time kriznih intervencij, in ko se na šoli nekaj zgodi, pridejo na šolo, se pogovorijo, poskušajo pomagati. V norveških raziskavah se je pokazal zelo pomemben prostor: na nekaterih bolj skritih točkah se je dogajalo največ nasilja. Priložnost dela tatu in med preproste ukrepe lahko spada tudi zmanjšanje priložnosti za storilca. “Začeti je treba z najbolj preprostimi ukrepi,” je menila dr. Kosova.
Državna sekretarka za šolstvo in šport ter nekdanja ravnateljica Teja Valenčič je poudarila, da se je še kot ravnateljica zavzemala za fizično zaščito šolskega prostora, vendar občinska skupščina za to
ni bila pripravljena dati denarja. Anketo, ki so jo naredili takrat na njeni šoli in je govorila o varnosti otrok, je pokazala, da bi otroci z nasilneži ostreje ravnali, predvem pa otroci obsojajo starejše, ker ničesar ne storijo. Nasilje nastane zaradi notranjega nezadovoljstva. Vzroki pa so lahko različni: od strahu pred spraševanjem, neredne prehrane in neprimernih prostorov do neustreznih učnih metod. Veliko bo potrebno še storiti pri izpopolnjevanju učiteljev in ravnateljev, tudi kar se tiče tega, kako prisluhniti otroku, ki se znajde v stiski, in kako mu pomagati. Najprej pa bo potrebno žrtvi verjeti in ji pomagati, kajti takšni otroci so nemočni.
Koliko otrok je zlorabljenih, napadenih* se ne ve, nekateri od njih pa le zberejo toliko poguma, da pokličejo po telefonu, namenjenem ljudem v stiski. Vodja telefona
za otroke Marjan čonč pravi, da se po telefonu oglasi letno okrog 6 odst. otrok oz. 1500 otrok. Med njimi so tudi taki, ki potožijo nad nasiljem sovrstnikov. Eden izmed ravnateljev ljubljanske osemletke opaža, da v mestu obstajajo že prave male mafijske tolpe nekoliko starejših učencev. Med njimi so najpogosteje učenci, ki so končali osnovno, vendar se niso uspeli vpisati v nobeno od srednjih šol, sedaj izsiljujejo in maltretirajo mlajše. Spraševal se je, kako vzpostaviti sistem varovanja. Lokalov, v katerih pogosto nastaja nasilje, v bližini šol tako in tako nihče ne prepove. Vprašanje je tudi, ali šole lahko upravičijo tako veliko pričakovanje? Ali so učitelji za to dovolj usposobljeni?
Za večjo varnost naših otrok pa bomo morali kaj storiti vsi, ne le učitelji.
JOŽICA DORNIŽ
kulturna dediščina
Na prvo oktobrsko nedeljo je minilo 50 let, kar je bil v nemškem bombnem napadu na Novo mesto ubit umetnostni zgodovinar in konservator Jože Gregorič. Pred kratkim so odkrili njegovo zapuščino, za katero so menili, da je izgubljena.
Gregorič je bil rojen na novomeškem Bregu le dve leti pred pričetkom 1. svetovne vojne. Kot zelo perspektiven, široko razgledan in v rodno Novo mesto ter njegove spomenike zaljubljen študent umetnostne zgodovine je od leta 1937 do prezgodnje smrti sodeloval pri obnovi kapiteljske cerkve, v zadnjih letih pa kot pooblaščeni sodelavec konservatorja dr. Mesesnela celo vodil obnovitvena dela.
Tako je pod skrbno Gregoričevo roko in ob tesnem sodelovanju arhitekta Marjana Mušiča kapiteljska cerkev pričela razkrivati svojo bogato in zapleteno stavbno zgodovino: prezentirana je bila kripta, ki je edinstvena v naši srednjeveški sakralni stavbni dediščini, na ladji so bila najdena in delno prezentirana šilastoločna okna. Porajali so se veliki načrti za restavriranje Metzingeijevih slik na stranskih oltarjih, Tintorettova slika sv. Miklavža je dobila tehtno strokovno razpravo, v kateri je Gregorič dokazal, da jo je naslikal sam veliki beneški mojster in da ni delo pomočnikov, kot je veljalo do njegove študije.
Toda Gregorič ni bil le neutruden raziskovalec kapiteljske cerkve. Z veliko mero mladostne vneme in strokovne zagnanosti je brskal tudi po bogatem kapiteljskem arhivu ter iz starih listin luščil pozabljeno proštijsko zgodovino.
Rojen konservator
Gregorič je bil neutruden raziskovalec in po besedah dr. Steleta rojen konservator. Rezultate svojega raziskovalnega delaje predstavil v lepem nizu strokovno tehtnih razprav in študij, ki jih je objavljal v Kroniki slovenskih mest in v Zborniku za umetnostno zgodovino. O obnovitvenih delih na kapiteljski cerkvi je someščane redno seznanjal v dolgi vrsti kratkih poročil v Križu, glasilu novomeške dekanije. V njem je septembra 1943 objavil tudi svoj zadnji, nedokončani članek “Ob 450-letnici novomeškega kapitlja”; oktobra je Gregorič umrl, Križ pa je bil ukinjen. Gregoričeva razprava “Srednjeveška cerkvena arhitektura v Sloveniji do leta 1430”, ki je njegovo najzrelejše delo in ki je bila leta 1940 nagrajena s študentsko nagrado, je izšla z majhnimi popravki v prvi povojni številki Zbornika za umetnostno zgodovino; v krtačnem odtisu pa je ostala študija “Umetnost na Dolenjskem in vloga Novega mesta.” Njen natis je preprečila 2. svetovna vojna.
Po Gregoričevi smrti je izginila njegova bogata knjižnica, raznesene so bile starine, pohištvo in dokumenti, izgubljeno je bilo gradivo za disertacijo o srednjeveški
sakralni arhitekturi. Uničenju in pozabi je ušel le del zapuščine, ki jo je rešila in iz Novega mesta v Ljubljano odnesla Gregoričeva zaročenka Fma Soban, a do letošnjega septembra javnosti ni bila poznana. Zbirko pisem, ki jih je Gregorič kar deset let pisal zaročenki, je njena sestra pred leti sicer poklonila Dolenjskemu muzeju v Novem mestu, pred tremi tedni pa smo konservatorji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto začeli odkrivati še preostali del zapuščine, nad katero smo bili prijetno presenečeni. Kar ostrmeli smo, ko smo odkrili bogato dokumentacijo o restavriranju kapiteljske cerkve, zvezke transkribiranih listin iz kapiteljskega arhiva in terenskih zapiskov, risbe tlorisov nekaterih cerkva, ki so bili verjetno sestavni del diplomske naloge, dokumente o usodi Metzingeijevih slik iz otoške grajske kapele, osebne fotografije, indeks Univerze v Ljubljani in celo pero, s katerim je Gregorič pisal svoja dela.
Del gradiva smo predstavili na spominski razstavi v knjižnici novomeške proštije, Gregoričeve publicirane razprave in študije pa so na ogled v Študijski knjižnici.
Žlahtna osebnost
Ob tej priložnosti je akademik prof. dr. Anton Trstenjak pripravil grafološko analizo Gregoričeve pisave, ki “razodeva daleč nadpovprečno inteligenco in ustvarjalno silo. To je pravi akrobat duha. V njem je vse samoniklo, misel pa elastična, prožna. Drobčkana pisava razodeva hkrati zelo ponotranjenega človeka, ki ima veselje s tihim delom, ne da bi imel potrebo kazati se pred javnostjo. Obenem razodeva močno prizadevnost, rekli bi ambicioznost v duhovno smer. To je pisava idealista. Pri
vsem tem ta idealist razodeva usmerjenost v asketičnost. To je prizadevna asketična narava, ki ne zna uživati dobrin tega sveta, v njem prevladuje spiritualnost brez vidne počutnosti. Pravzaprav je to ne samo tankočuten človek, ki je občutljiv zase, marveč je tudi sočuten, se pravi občutljiv za drugega. Zdravo razvit v socialno smer, altruist, brez sledov kakršnekoli patološke nagnjenosti ali odklonov od normale, ki pa je prav zaradi svoje asketičnosti nekako suh in v izrazih kdaj tudi trd, vse prej kakor osladno prijazen.
Njegova inteligentnost in spiritualnost ga dela premočrtnega, zvest je samemu sebi in do drugega, samonikla, samozavestna postava z vzravnano hrbtenico. Kot tak je privlačen, vzbuja peSfcGSbst irr ga okolica občuduje. Izrazita duhoslovna, rekli bi humanistična usmerjenost vse te lastnosti še potrjuje in poglablja. To je vsekakor bogata osebnost z dobro razvitim estetskim čutom.
Pisava, ki je deset let starejša, kaže, da je bil v mladih letih še zelo vase zaprt in je v sebi preboleval čut manjvrednosti, samega sebe gnjavil s pretirano vestnostjo. Vse te nekako pubertetne težave so pozneje (pred seboj imam pismo iz leta 1941) docela izginile. To je zdravo razvitu osebnost z veliko mero samostojnosti in samozavesti, enosmerno usmerjena v smeri svojega življenjskega cilja, hkrati pa v sebi na tihem kar seizmografsko tankočutna. Vsekakor gre za žlahtno osebnost, ob kateri bi si marsikdo želel, da bi jo mogel posnemati.”
Gregorič je umrl pri bombnem napadu, ko je kot civilist - sanitejec vodil reševanje porodnic iz ženske bolnice v kapiteljsko kripto, v kateri naj bi našle varno zavetje. Usoda je neusmiljeno prekrižala njegove velike načrte, njegovo življenjsko delo je ostalo nedokončano, konservatorska stroka je izgubila enega svojih najbolj perspektivnih mladih konservatoijev, Novo mesto pa velikega entuziasta in odličnega poznavalca svoje stavbne dediščine.
MARINKA DRAŽUMERIČ
Jože Gregorič kot dijak (sedi) v družbi svojih tet in mame (druga z leve).
glasba

0@0a®Li0 »mM pssffifi®
Novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov, ki je na sceni že od leta 1988, je letos v novi zasedbi (prejšnjega bobnatja Simona Žižka je zamenjal Marko Zajc) nastopila na Pop delavnici in zmagala. Po besedah klaviaturista Boštjana Kovačiča je to prelomnica v njihovem ustvarjanju.
Od Pop delavnice naprej imeli mnogo več nastopov, kar je od njih zahtevalo veliko več truda in resnosti pri igranju tako v živo kot v študiju. Marca letos so pri ZKP RTV Slovenija izdali tudi svojo prvo kaseto, v zadnjem času pa se po radijskih valovih veliko vrti njihov hit “Ko prižgeš nov dan”. O delu in načrtih skupine je za Dolenjski list govoril klaviaturist Boštjan Kovačič.
-	Je na vaši kaseti tudi skladba Ko prižgeš nov dan?
“Ne, na kaseti je deset starejših skladb, pesem Ko prižgeš nov dan pa je uvrščena na kompilacijsko kaseto Pop delavnica ’93. Razmišljamo o izdaji naših skladb na cedeju. Upam, da nas bo naša založba podprla. Na to ploščo bi poleg skladb, ki so že na kaseti, uvrstili še tri do štiri nove. Med njimi seveda tudi hit Ko prižgeš nov dan.”
-	Vaš nastop na Pop delavnici je precej odmeval. Ali ste imeli poleg tega še kakšen nastop na večjem festivalu pri nas?
Narava, veliki mojster, je vsepovsod natrosila svoje umetnine. Tudi človeško oko in dušo je ustvarila, da te umetnine vidi in dojema. Eni ljudje imajo dar, da takoj vidijo in prepoznajo umetnine, ki jih je vsepovsod v izobilju, in duša ji.-*, ^*'(x)je, ko naletijo na pojave, kjer se je narava še posebej umetniško in hudomušno poigrala, drugi hodijo kot slepi naokoli in potrebujejo nenehno nekoga, da jim pokaže in jih opominja: “Ni ta skala podobna spečemu velikanu, niso te korenine kot zguban obraz zamišljenega starca, ni ta skrivenčena veja kot zakleta lepotica, vaza ali kos orodja?”
Med tistimi, ki jih ni treba opominjati na skrite umetnine narave, je tudi Žan Levičar s Trške gore nad Krškim. Zlasti ima oči za vse, kar je zraslo v gozdu. Letos je Žan že prestopil prag osemdesetih let, pa zdaj ne nosi več skupaj vseh mogočih skulptur, na katere je naletel v gozdu. Njegov dom, ki je bil znotraj in zunaj včasih kar nabit z njimi, se je z leti celo izpraznil, saj je prijateljem in znancem razdal to in ono. No, za vzorec ima še vsega dovolj, pa obiskovalcem z veseljem razkaže svojo zbirko in se z njimi pošali. Odkar mu je umrla žena, živi sam na vinorodni Trški gori in brez obiskov in šale bi mu res bilo nekoliko samotno. Tudi bolezen ga je zdelala, a ne dotolkla. Slabo je že kazalo, ko je bil po operaciji v bolnici ves nemočen. “Slab sem bil,” pripoveduje Žan, “pa sem rekel dohtarju: ’Ja, kozarček s Trške gore ga pa lahko poskusim, kaj, gospod doktor?’ Odvrnil je: ’To ne bi smelo škoditi.’ Jaz pa sem hitro pristavil: 'Kaj pa, če ga dva?’ Samo prizanesljivo se je nasmehnil, jaz pa sem ga pil, kolikor mi je dobro delo, in ' gicjte, ozdravel sem.”
No, ozdravitve verjetno ne gre pripisati le dobri kapljici iz domače gorice, ki jo pod budnim varstvom patrona Jožefa iz cerkvice na vrhu Trške gore pridelujejo že mnogi rodovi Levičarjev. Svoje prste je gotovo imela vmes tudi medicinska znanost, ki ji je klena Žanova narava izdatno pomagala.
Večer je, ko se oglasimo pri njem doma, in zunaj lije kot iz škafa. Žan pa gostoljubno odpre vrata svojega doma in njegov domači Orehovec je v tem deževnem večeru kot nalašč za poživitev duše. Potem obiskovalcem razkaže svoje konjičke, risano lovsko puško, s katero se je neštetokrat sprehajal po gozdu, fotografije godbe, v kateri je dolga leta igral, pa svoje trofeje, med katere sodijo tudi nenavadne korenine, grče in zraščene veje, ki jih je njegovo budno oko opazilo
“Nazadnje smo nastopali v Rogaški Slatini, kjer nas je občinstvo zelo dobro sprejelo. To je bil samostojen koncert naše skupine, ne v okviru kakega festivala. Sicer pa v jeseni načrtujemo promocijo naše kasete po Sloveniji. Poleg nastopov v Sloveniji smo imeli natope tudi po Nemčiji in Italiji.”
-	Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi poskusili snemati za kako tujo založbo? Kolikor vem, imate nekaj besedil tudi v angleščini.
“Ne, do sedaj še nismo razmišljali o snemanju na tujem. Res je, da imamo nekaj besedil v angleščini, vendar še niso nikjer izšla.”
-	O čem govorijo besedila vaših tekstov in kakšnemu občinstvu je namenjena vaša glasba?
“Naša glasba je za mlade vseh starosti, če se lahko tako izrazim. Besedila večinoma prepevajo o življenju in njegovih tegobah in radostih, nekaj besedil seveda opeva dekleta, standardna besedila pač.
naše korenine
DoOgsfl® \lM$®
Žan Levičar s Trške gore
na sprehodih. Nenavadna, kot so te njegove trofeje, pa je tudi Žanova življenjska zgodba. Revščina je bila doma v teh hribih med Savo in Krko v času njegove mladosti. Rodil se je aprila trinajstega leta, petnajstega pa je že ostal brez očeta. Fantič se je privajal delu tako hitro, kot se je privajal življenju. “Pri desetih letjh sem že znal kuhati,” se spominja Žan, in to mu je pozneje v življenju marsikdaj prav prišlo. Kot naročena je zanj prišla državna služba. Hrana, plača, obleka, kvartir, vse je bilo preskrbljeno. Postal je starojugoslovanski žandar in skupaj s še 120 drugimi slovenskimi fanti je bil poslan v Makedonijo, v gorati predel v bližini Ohrida. To so bili najlepši in najbolj brezskrbni dnevi v Žanovem življenju. Ljudje, v glavnem Siptarji, so bili prijazni, priboljške pa so si žandaiji sami priskrbeli. “Domačini so v gorah pasli ogromne črede ovac in za nizko ceno smo jih od njih
Imamo pa tudi pesem Pomlad narodov, ki govori o slovenskem narodnem prebujanju.”
-	Če bi se primerjali z pop-rock sceno na Zahodu, ali bi lahko potegnili kako vzporednico s tamkajšnjimi skupinami in med vami?
“Rekel bi, da se dajo najti v naši glasbi mnoge podobnosti z nekaterimi zahodnimi skupinami; npr. naš kitarist igra v precej podobnem stilu kot Mark Knopfler (Dire Straits), ritem pa je večkrat podoben tistemu od U2. Nasploh so danes vsi ti stili tako prepleteni med seboj, da bi se že težko izognili podobnostim s kako drugo skupino, čeprav kopiranje ni naš namen. Ne igramo pa nobenijr cover verzij različnih skladb.”
-	V Sloveniji je danes veliko skupin in solo izvajalcev, ki se jim reče elita slovenske pop-rock scene, vendar vse te skupine igrajo glasbo, ki ima pri nas uspeh, in se od nje ne odmaknejo niti za centimeter. Vedo, da se to pri nas pač dobro prodaja. Da bi delali kaj novega, pa se ne odločajo, ker vedo, da se ne bi izplačalo; ni nobenih jamstev, da bodo ljudje novo sprejeli. Ali boste tudi vi šli po tej poti?
“Ne. Lotili smo se igranja take glasbe, kije nam pri srcu, in nismo mislili na denar. Seveda pa kljub temu upamo, da nas bo občinstvo sprejelo.”
JANEZ GORENC
kupovali. Samo za kožo sem v dolini dobil toliko, kotvsem plačal za celo jagnje,” se spominja Žan, ki je znal svoje kolege in nadrejene presenetiti tudi z doma pečenim slovenskim kruhom. Le pravo moko ie bilo bolj težko dobiti. Zlasti pa so fantje uživali pleti, ko so se naselili v oddaljene gorske izpstave. Pravega ovčjegavsira jim nikakor ni manjkalo. Tam se je Žan tudi naučil živeti z naravo, jo občudovati in spoštovati. Ta idila seveda ni mogla trajati dolgo. Tudi sem so prišle vesti o vojni, za vestmi pa tudi Nemci. Ko je že vsa država padla, se seveda tudi tukaj ni splačalo kaj dosti junačiti. Žan seje znebil orožja in uniforme in jo peš mahnil do Beograda. Iz ruševin seje še kadilo, ko je prišel tja. S prepustnico do doma ni bilo Ježav, saj jih je izdajal neki Slovenec, pač pa so težave nastopile doma: zaradi dolgotrajnega pešačenja so mu otekle noge in štirinajst dni je moral ležati.
Doma se je začasno zaposlil na žagi, potem pa so ga za dve leti v svojo žandarmerijo pobrali Nemci. “Ža 'kartofelsupe’ kuhati sem bil dober,” se pšali Žan, ki mu pa vedno ni bilo do šale. Tudi avgusta štiriinštiridesetega na Ribnici na Pohorju ne, ko je motorizirana enota s pratežem vred padla v partizansko zasedo. “Petindvajset jih je obležalo tam in veliko je bilo ranjenih. Jaz sem jih skupil v noge. Tako sem lahko prišel domov in bil rešen. Nikoli ne bom pozabil Nemca, ki je pripovedoval: Tu je huje kot na ruski fronti. Tu ne veš, od kod bo priletela krogla.”’
Ker je v času, ko je bil pri Nemcih, napravil marsikaj koristnega za partizane in jim pomagal, kolikor je mogel, jxr vojni ni imel težav. Pa tudi koristi dandanes nima nobene ne od enih ne od drugih, čeprav bi mu kak dodatek k pokojnini prav prišel. Je pa lahko vesel, da je v svojem življenju videl marsikaj, kar so drugi prezrli.
TONE JAKŠE
tako
bilo
ED
DoLOODoBGina c?®(S
Stranišče, seveda sodobno, na izplakovanje z vodo, je danes običajna zadeva, la jo najdeš ne lev vsaki hiši ampak v vsakem stanovanju. Pred dobrimi sto leti pa ni bilo tako.
Stranišče, takšno na “štrbunk”, izven hiše je na podeželju premoglo le redkokatero kmečko gospodinjstvo. To potrjujejo Dolenjske novice leta 1885, ki so v številkah 14 in 15 to “navadno - ali vendar imenitno reč” svetovale v dveh nadaljevanjih. Pisec se je lotil svetovanja z dveh plati. Najprej je utemeljil telesno potrebo in združil opravljanje le-te s sramežljivostjo in lastno neprijetno izkušnjo, nato pa bralcu dokazal koristnost sicer zavrženega gnoja, ki bi ga dolenjski kmetič
Društvo mrtvih pesnikov
begunci

i»B©mmm©© ©©no®
Utrinki iz nalog dijakov - beguncev, ki so obiskovali poletne jezikovne počitnice v Novem mestu.
lahko s pridom uporabil.
“Človek je po telesu živali enak; zato ima živalske potrebe. Med njimi je tudi ta, da mu je treba odstraniti iz telesa ostanke jedi, katerih telo ne more zase porabiti. Pa tudi to, kakor ve vsakdo, je nekako sramotno: kdo se pač ne skrije, kadar pride takšna potreba? Kdo bi si upal kaj tacega početi'očitno? To je vzrok, da so si omikani ljudje napravili posebne kraje, kjer opravljajo to sramotno telesno potrebo... ali preljubi, pri nas na Dolenjskem vendar ni povsod
Brez posebnega premišljevanja sem v počitnicah sprejela vodenje šestde-seturnega tečaja slovenščine za otroke beguncev, ki bi se radi vključili v nadaljnje izobraževanje pri nas. Bil je vroč avgust, ko je bilo tropsko vročino težko prenašati še v senci. Odločitev je bila predvsem čustvene narave. V meni še niso umrli spomini na vojno, ki sem jo preživela, in begunstvo poznam.Čeprav je bilo naporno, mi ni bilo žal. “Otroci” (vprašala sem jih, če jih lahko kličem, saj so imeli vsi več kot petnajst let, nekateri tudi že devetnajst, dvajset) so prihajali k pouku redno. Polovica se jih je vozila z avtobusi, vlaki, a sodelovali so zavzeto, tudi domače naloge so delali redno in na ekskurzijah po Novem mestu, Kostanjevici in v Pleteijah so pozorno prisluhnili vodičem. Vse jih je zanimalo. Ttiko so tudi preizkus znanja opravili vsi, kar jih je še posebno razveselilo.
Malo je šestdeset ur za tako obsežno snov, a osnove so dobili in na koncu so v “tujem” (slovenskem) jeziku že znali celo pisno izražati svoje misli. Nekateri laže, drugi teže.
Prisluhnite z odprtimi srci drobcem iz teh zaključnih nalog! Samo pravopisne napake sem odstranila, besedni red tu in tam popravila. Misli so njihove, čislo njihove. Takole se je predstavila I lelena:
Ime mi je Begunka. Priimka nimam. Doma sem iz Bosne. Po poklicu sem tudi begunka. Povsod. Vse, kar sem imela, sem izgubila. Vem, kje sem bila in kdo sem bila. Ne vem, kje bom in kako bom živela. Bojim se, vsega se bojim. Življenja, ljudi, vojne, bolezni, prihodnosti.
Boleče razmišljajo o domu in nekdanjem življenju:
Imel sem mnogo prijateljev in bilo mi je lepo, ker so me razumeli. Zdaj mi je težko brez njih, a kaj morem.
Vedno sem mislila, da smo najsrečnejša družina. Začela se je vojna in spremenila moje življenje. Zdaj nimam ničesar. Sama sem, nesrečna. Človek brez prijateljev ni tako močan, ni srečen. Jaz želim živeti, žeim dom, prijatelje.
Nikoli nisem pomislila, da bom kdaj zapustila svoje ljubljeno mesto. Usoda je hotela drugače. Odpotovali smo v neznano, a tam sem pustila vse. Moji prijatelji so daleč od mene, za njihove usode ne vem. Nehale

tako. Skušal sem sam. Bil sem v nekej furi na Dolenjskem,... Je vas v tistem kraju, ki ima 46 hiš, na bregu polovico, polovico dolini - pa v celej vasi samo dve stranišči! Samega me je prijela telesna potreba. Kolika sitnost! Sram me je bilo, ker nisem mogel dobiti pripravnega kraja!"
Nato člankar malce potrka na ponos in ugled Dolenjske, ki sta s tem načeta, in glede opravljanja telesne potrebe še pomoralizira: “Ako se morejo vaši otroci polikuti po vseh krajih, je to pač sitno; pa ne samo sitno, tudi grdo je, še več pa nesramno! Ako pa otrok zgubi sramož-Ijivost, bode zmirom nesramen. Sramožljivost zgubljena - čednost zgubljena!
V naslednji številki je v nadaljevanju na vrsti gospodarska utemeljitev. “Gnoj ti je potreben, kakor denar: brez denarja ne kupiš, brez gnoja pa pri nas ne pridelaš. Resničen je pregovor: gnoj je kmetu zlato. Prva skrb bi ti torej morala bili, da si napraviš mnogo gnoja. Z njim zabeli svoje majhne njivice - in rodile ti bodo, da bodeš strmel!... Gnoj niso samo živinski odpadki,
so se vse moje sanje in vsa upanja v svetlejšo prihodnost.
Do začetka vojne smo bili čisto normalna sarajevska družina. Kaj smo danes?
Doma sem iz dežele, za katero nekateri pravijo, da je več ni, iz Bosne!
Odkar sem prišla v Slovenijo, sem žalostna. Težko je to, ko imaš samo spomine na nekaj, kar bi si želel imeti tudi zdaj. Zelo sem navezana na svojo družino in sorodnike. Zdaj jih zelo pogrešam.
Kaj mislijo o Sloveniji, o deželi, ki jih je sprejela? V glavnem lepo.
V	Sloveniji mi je zelo lepo, ali nikjer ni lepše, kot je v doma.
Tukaj mi je zelo všeč. Vsi so dobri in nas spoštujejo. Samo vse, kar imam tukaj, mi ni dovolj. Kar je zame najpomembnejše, je ostalo v Sarajevu. Zelo rada bi bila zdaj z njimi, čeprav vem, da je nevarno.
Zdaj sem tukaj in moram biti hvaležen vsem ljudem, ki so nam pomagali v teh težkih časih.
V	Sloveniji je lepo, a raje bi šla domov.
Samo ena učenka je zapisala: Rada bi
tukaj ostala za zmeraj, a to ni mogoče.
Njihova usoda je tujstvo. Kaj mislijo o tem? In kaj o svojih načrtih za prihodnost?
Tujec sem, vem. To je moj naziv in dokler sem to, ni mogoče, da kaj naredim. Želja je veliko, ampak možnosti nobene.
Živim za tisti hip, ko bom imela resnega prijatelja, svojo hišo in najbolj pomembno, svojo Bosno, ki nikdar ne bo umrla.
Živim od razmišljanja. Razmišljam o dobrem in hudem na tem svetu.
Če je človek brez cilja, potem se mora prilagoditi okoliščinam, naj ga one vodijo [>o svoji poti.
Zdaj se mi zdi, da lebdim v vesolju. Ne vem, kaj početi naprej.
Da, od vsega je najhujša nemoč, brezizhodnost in občutek, da minevajo najlepši mladostni dnevi, ko je čas najbolj pravi za radosti, ljubezen in načrtovanja.
Kaj jim bo prinesla bližnja prihodnost? Se jim bo izpolnila vsaj želja, da bi lahko hodili v šolo? Da bi si nabirali vsaj znanje za čas, ko se bodo lahko vrnili domov, kamor si tako želijo? Iz vsega srca jim želim vsaj to!
IVANKA MESTNIK

ampak tudi in še veliko boljši gnoj so odpadki človeški. Tudi ti naj ne gredo v izgubo, kajti tvojej njivi lahko dajo veliko koristi. Glej, vendar je pa na Dolenjskem pomnozih krajih še gospodarjev, ki prav nič ne skrbe, da bi se jim ta gnoj ohranil, - ker nimajo stranišč, to je krajev, kjer se opravlja telesna potreba. Raznaša, raztresa se gnoj po vseh mogočih krajih - le gospodar ga ne dobi, dasi bi ga krvavo potreboval! Ali to ni nespametno, neumno? uli se ne pravi to za kmetovalcaa jako potrebno reč kar zapravljati?!
Ljubi moj, tu imaš dntg, gotovo jako važen vzrok, ki ti pravi: gospodar, napravi si stranišče brez odlašanja!"
Tako so Dolenjske novice pred 108 leti svetovale glede naprave stranišča in tudi tako sledile svoji vlogi prosvctljcvalca. V obeh nadaljevanjih o “imenitni reči” - stranišču, so natresle mnogo iskrivih naukov in dokazov, ki smo jih v tem skrajšanem povzetku žal morali izpustiti.
MILOŠ JAKOPEC
1 2 priloga dolenjskega lista
||fP|||
mam
NAGRADA V ČRNOMELJ IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 38. nagradne križanke izbral MARIJO VESEL iz Novega mesta in BRANKA POLIMACA iz Črnomlja. Veselovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Polimar pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 18. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 40. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 38. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 38. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ELAND, ANT, TITAN, RAK, ITERA-TIVA, LINA, REAL, SEJEM, CELJE, OPNA, NOS, OC, ALBA, TIPKA, KIRKA, ICA, KRI, TATAR, KATETER, ENN, KOV, ATILA, RAI, ASA, RAVEN.
prgišče misli
Sleherna šala se obme proti tistemu, ki jo je izrekel.
ANDREJ CAPUDER Upanje zna biti tudi najbolj kruta stvar na svetu.
DAMIJAN ŠINIGOJ V življenju je vse nepredvidljivo.
CVETKO ZAGORSKI Nihče ne more biti suženj, če je njegova misel svobodna.
PAUL HENNIGSEN
Izpolnjena nacija je miroljubna, le neizpolnjena ali celo zatirana neprestano povzroča nemir.
KLAUS VONDOHNANYI
NAGRADNA KRIŽANKA
40
J>
£>
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
IZBIRA,
SELEKCIJA
KUBANSKI
POLITIK
RAUL
ZAČETNIK
POSTMOD
PLESNEGA
GLgjAU-
JOSIP
BROZ
LJUBLJE-
NEC
BOGINJE
REE
DOLINA V JUL. ALPAH
KOŽOKRI-
LEC
KRAŠNAT SVET
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
CITROENOV AVTO
AVT
OZNAKA
REKE
£
DIRKALNI
AVTO
KENIJSKI
POLITIK
DANIEL
GRŠKA
NAR.OSV.
FRONTA
GRŠKI
OTOK
ZNANI
NIZOZEM-
SKI
nogomf-
MARKO
NEKDANJA
JUGOSL
VOJSKA
REKA NA ZAHODU ZDA
REŠEVANJE IZ ZADREGE
SLOV, UM. ZGODOVINAR FRANCE
VRSTA
FOLAND.
JADRNICA
KNJIŽEVNIK ZOLA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
FRAN.
REKA
AVTOR: OZE UDIF
MERA ZA OSVETLJEVANJE
TREND,
TENDENCA
SKUPŠČI-
OB^INE
NOETOVA
BARKA
VARUH “ 1ACE-
iNJISČA
ŠVED
KNJIŽEVNI
HANSSON
SOL OKS-ALNE KIS.
ORODJA IZ ZREČ
FRANCE
TOMŠIČ
SVILENA
TKANINA
OKR. ZA VELIKO KALORUO
BAJESLOV-I PTIC
PLAST
ZEMELJ-
SKE
SKORJE
MENIČI
DOLŽNI
Ko smo avgusta strmeli v ogenjemet zvezdnih utrinkov na nočnem nebu, se je marsikomu utrnila misel, kako čudovito je vesolje in kako globoko je človeška pamet že prodrla v njegove skrivnosti. Malokdo pa je takrat pomislil, da je igra nebesnih luči le drobcen delček vidnega vesolja in da se med svetlečimi lučkami neba skriva ogromna večina vse snovi kot skrivnostna temna snov, ki je ne moremo videti, astronomi pa vse do pred kratkim niti niso vedeli povsem zanesljivo, ali res obstaja.
Opazovanja vidnega vesolja v zadnjem letu so prinesla pomemben premik. Vse kaže, da so astronomi končno dobili v roke dokaz o obstoju temne snovi. Tako so sporočili pred dnevi, ko so razgrnili pred strokovno javnostjo rezultate, do katerih sta prišli skupini raziskovalcev na Kalifornijski in Berkleyski univerzi pod vodstvom fizika Kima Griesta. Griest je s sodelavci na obeh univerzah več kot leto dni opazoval nebo z občutljivimi napravami, da bi odkril temno snov. In zdaj meni, da jo je našel. Njegova skupina je namreč odkrila nekaj, kar naj bi bila mala temna zvezda ali ogromen temen planet, skrivajoč se za Rimsko cesto. Skoraj hkrati je tudi francoska skupina astronomov, ki je samostojno raziskovala, odkrila dvoje temnih nebesnih teles. Malo je veijetno, da bi se obe skupini motili. Če se bo v nadaljnih opazovanjih izkazalo, da gre za resnična odkritja, potem je uganka, ki astronome muči že celih 60 let, končno rešena.
Temna snov je res skrivnostna zadeva: znanstveniki je ne morejo videti in ne moreje povedati, v kakšni obliki naj bi se pojavljala, vedo pa, da obstaja, ker že dlje časa opažajo njene vplive na zvezde in planete. Skupina na Berkleyju je testirala teorijo, po kateri temna snov prevzema obliko velikih planetov ali majhnih temnih zvezd. Zanimivo je, da je vodja raziskovanja Griest menil, da je ta teorija pravzaprav zmotna, a je moral spremeniti svoje mnenje in priznati, daje temna snov najveijetne prav taka.
Lov na temno snov ni akademsko štetje angelov na konici igle, to je iskanje ključnih odgovorov o bistvu vesolja. Nevidna snov naj bi namreč predstavljala 90 odstotkov skupne mase vse snovi v vesolju in tako kot poglavitna tvorka gravitacije odločilno vplivala na razvoj vesolja. Če je namreč temne snovi res toliko in proizvaja zadostno gravitacijsko silo, potem se bo vesolje v nekem trenutku sedanjega razvoja nehalo širiti in se začelo krčiti vse
do stanja silne zgoščenosti, ko bo ponovno prišlo do “velikega poka”, v kakršnem je nastalo sedanje vesolje. Če temne snovi ni oziroma je ni dovolj, potem ne bo prišlo do zaustavitve širjenja in krčenja, ampak se bo vesolje širilo v neskončnost. Pesniško rečeno, gre za vprašanje, ali je vesolje živo v večnem rojevanju in umiranju ali pa samo umira.
Kako znanstveniki vedo, da temna sploh obstaja? Večina galaksij se vrti tako hitro, da bi morale razpasti, če ne bi bile obkrožene z nevidno snovjo in njeno gravitacijsko silo. Podoben je pojav galaktičnih dvojčkov ali galaktičnih skupin, kjer se galaksije vrte druga okoli druge veliko hitreje, kot bi se lahko pod vlivom lastne gravitacije. Vmes posega dodatna gravitacijska sila, ki pa lahko izhaja le od druge, nevidne mase.
Teoretiki so ponudili več teoretičnih
rešitev za skrivnostno “manjkajočo” snov. Najbolj poznane so tri: temna snov naj bi bili različni subatomski delci, črne luknje ali strašansko dolgi nizi čiste energije kot nekakšen kozmični odmev velikega poka. Manj pozornosti je pritegnila teorija, po kateri naj bi bila temna snov v obliki velikanskih planetov in temnih malih zvezd. Ta teorija je bila tudi najmanj priljubljena: teoretiki so menili, da bi moralo biti temne snovi dovolj, da zaustavi šiijenje vesolja, omenjenih nebesnih teles pa ne bi moglo biti toliko.
Albert Einstein je v svoji genialni splošni relativnostni teoriji zapisal, da gravitacija velikih teles ukrivlja svetlobni žarek, če teče blizu njih. Temna zvezda naj bi torej v takih primerih delovala kot leča, ki zbira in ostri svetlobo neke druge zvezde, za opazovalca skrite za njo. Iz tega sledi, da če po Rimski cesti res krožijo velikanski
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
msm v Wž
Okvare diska lahko ostanejo leta in leta. subjektivno neopazne (torej prikrite), dokler nekega dne nenadoma ne nastopijo težave. Tako postane obolenje očitno. Ni nujno, da rentgensko vidne spremembe hrbtenice povzročajo bolečine. In prav tako normalna rentgenska slika ni dokaz, da težav ne povzroča oboleli disk. Rekli bi lahko, da obstaja nemo bolezensko stanje, ki je brez znakov. Da pa se izzovejo znaki obolenja, zadostuje že neznaten povod (na primer vsakdanja nenadna kretnja). Vzroki, ki jih bolniki navajajo, so različni: vstajanje, obračanje v postelji, dvig lažjega bremena, pripognitev ali največkrat brezpomemben razlog. Iz tega je razumljiv tudi nastanek bolečin pri dvigu bremena. Nestrokovnjak misli, da mu je ta dvig povzročil okvaro in bolečino. Neutemeljene so zato zahteve, da se bolečine v križu priznajo kot delovne poškodbe! Kajti v resnici dvig težkega bremena ni vzrok obolenja.
Psihična stanja ljudi pri nezaznavni okvari medvretenčne ploščice lahko povzročijo težave. Občutljivi in razdražljivi ljudje predstavljajo 50 do 60 odstotkov bolnikov z obolenjem diska. Prevladujejo bolniki ženskega spola. Dejstvo, da nastane obolenje najpogosteje v petem do šestem desetletju, torej v fazi hormonalne preobrazbe, je dokaz, da imajo tudi hormoni določeno vlogo. Pri nobenem organu psihični vplivi niso tako izraziti kot ravno pri hrbtenici. Nekateri ljudje se v svojih neuspehih zatekajo v bolezen, še najlažje v hrbtenično, v kateri iščejo vzrok za svojo nesposobnost. Dokazano je, da psihično labilni ljudje pogosteje obolevajo za okvarami
medvretenčnih ploščic kot stabilni. Depresivna stanja peljejo človeka po daljšem času k dolgotrajni napetosti mišic brez možnosti razbremenitve. Posledica je mišična otrdelost, ta pa zopet deluje nepravilno na obremenitev vretenc.
Skozi stoletja ugotavljajo ljudje značilnosti v drži, ki kažejo na človekovo počutje oziroma na njegov značaj. Drža glave je mnogokrat izraz počutja. Glava, potegnjena med ramena, kaže, daje človeka strah. Kdor je prenapet, drži glavo pokonci ter na zunaj kaže svoje notranje počutje. Taka drža povzroči pri dolgotrajni napetosti mišic okvare v hrbtenici. Potrti, žalostni, zskrbljeni ljudje ter taki brez volje imajo povešeno prsno hrbtenico. Veliko žensk skuša s pokončno poudarjeno držo skriti svoje težave. Možje seksualne težave premnogokrat opravičijo z bolečinami v križu. Številni zaposleni skušajo svojo preobremenitev v družini in poklici skriti za bolečinami v križu. Zato je pri obolenjih hrbtenice vedno potrebno misliti tudi na konfliktno situacijo v vsakdanjem življenju. Pri takih bolnikih često zadostuje že sam pogovor, da se težave zmanjšajo ali odpravijo. Vedno pa je potrebno misliti tudi na telesno obolenje.
Klinični znaki bolečine v križu
Presenetljivo je, da je bolečina v križu več stoletij veljala za revmatično obolenje. Že zaradi nenadnega nastanka bolečin mislimo največkrat na mehaničen vzrok. Ker so bile nenadne oblike bolečine v križu (lumbaga) nerazjasnjene, so jih označevali kot “heksenšus” (strel čarovnice). S tem so hoteli poudariti, da bolečina v križu nastopi kot “strela z jasnega neba” in povzroči držo, kakršno vidimo pri čarovnicah. V posameznih primerih pride celo do drže, ko zvije prizadetega v dve gubi. Bolnik se le s težavo giblje, je nagnjen naprej, skrivljen, sleherni gib je zelo boleč. Zravnati se more le z oprijemanjem. Pri hoji in stanju si skuša prizadeti z opiranjem na predmete v bližini ali s palico razbremeniti obolelo hrbtenico. (Se nadaljuje)

praktični KI praktični K F2? i Z2L praktični praktični
5
Malo vroče, malo hladno
V času smo, ko so dnevi že precej hladni, čez dan pa je marsikdaj še čisto poletno. Kaj v takšnem prehodnem času obleci? Zelo primerne so hlače, predvsem kavbojke. K njim se seveda dobro poda pleteni pulover ali bluza, ki ne sme biti več prav tanka. Povrh pa še kavbojska jakna ali lahek jesenski plačš. Če se boste odločile raje za krilo, poiščite v omari nekoliko daljše, da ne bo zjutraj zeblo v kolena. Povrh bluze si lahko omislite brezrokavnik in šele nato jakno. Pa obuvala? Sandale ste seveda že pripravile za prezimovanje. Zato pa so salonarji kot nalačš za prehodni čas. Če pa je vreme zelo zoprno in nikoli ne veste, kdaj se bo zopet ulilo - tako kot je bilo zadnje dni - bodo dobrodošli škornji. Nič zato, če so lanski ali morda celo predlanski.
Stanovanje za mlade

s

M
Če ste mladi bodisi po letih ali po duhu, lahko opremite stanovanje s preprostim, tudi starim pohištvom, razkošje pa naj mu dajejo barve. Tako je lahko samo v enem prostoru cel spekter barv, ki prijetno poživijo. Idej je veliko. Stari mizi lahko pobarvate vsako nogo z drugo barvo, prav tako naredite različne okraske bodisi v obliki geometrijskih likov ah' cvetic, barve pa naj bodo čim bolj žive. Čim več različnih barv privoščite tudi stolom, ki naj bodo kar najbolj preprosti. Staremu predalniku pobarvajte vsak predal z drugačno barvo. Zavese, ki vas bodo varovale pred soncem, naj bodo sešite iz kvadratov raznobarvnega vlaga. Prav tako preprosto leseno klop popestrite z okrasnimi blazinami, oblečenimi v oblačila, sešita iz ostankov blaga, ki ste jih zložili v geometrijske vzorce. Tudi za
cvetlične lončke in vaze naj vam ne bo žal
barve.
planeti ali majhne zvezde temne snovi, bi morale od časa do časa prečkati vidno pot bližnjih galaksij, ki jih vidimo (denimo Veliki Magellanov oblak), in te bi morale v skladu s zakonitostmi Einsteinove teorije zaradi ukrivljanja svetlobe svetiti enkrat močneje in drugič šibkeje.
To teoretično izhodišče so vzeli za osnovno strategijo ameriški, francoski in poljski astronomi, ki so v zadnjem času s teleskopi opazovali nebo ter zbrali ogromno množino podatkov. Obdelavo podatkov so prepustili močnim računalnikom, ki naj bi ugotovili, ali je prišlo do nenavadnih nihanj v jakosti svetilnosti, kar bi govorilo v prid obstoju nevidne snovi v obliki velikanskih planetov ali malih zvezd. Elektronski možgani so neutrudno premlevali kakih 2 milijona podatkov opazovanj in končno je računalnik odkril “čudoviti dogodek”, ki se je pripetil Griestovi skupini.
Vse kaže torej, da je vesolje radovednemu in prodornemu človekovemu umu moralo izdati še eno od svojih velikih skrivnosti.
MILAN MARKELJ (Vir: Time)
Polnjeni krompirji iz pekača
Za večjo družbo pripravimo polnjene krompirje brez posebnega zamudnega dela. Velike, podolgovate krompirje operemo in skrtačimo. Z nožkom za dolbenje jabolčnih pečišč izrežemo iz vsakega krompirja valjček. Od valjčka odrežemo na vsakem koncu košček, dolg 1 do 2 cm. V luknje v krompirju polnimo nadev: zeliščni skutni namaz ali mladi sir ali tatarski biftek ali sesekljano šunko s peteršiljem. Nato odprtino z obeh strani zamašimo z odrezanim koščkom .-ulja. Krompirje zložimo na namaščen pekač, premažemo z oljem, po želji jih potresemo s soljo. Pri 200 stopinjah jih pečcijio v pečici
50 do 60 minut.


Vzimljenje pridelka z vrta
Nekatere vrtnine resda lahko pustimo čez zimo na prostem (motovilec, zimsko špinačo, zimsko solato, radič za rezanje), večina pa le mora v klet ali kak drug primeren prostor, zj^ korenovke in gomoljnice pa je dobra..
---•---i---------------------------
zasipnica. Vzimujemo le nepoškodov.^' ^
zdrave in suhe rastlinske dele. Bolje jt,,e/ cime in korenin ne porežemo povsem, saj tako plodovi ostanejo dalj časa sveži. Korene in gomolje je najbolje vložiti v zabojčke z vlažno mivko tako, da so postavljeni navpično in tesno drug ob drugem, vse skupaj pa namestimo v primerno hladno in vlažno klet, v kateri ne zmrzuje. V zaprti gredi vzimljen pridelek je najbolje varovati pred mrazom s plastjo šote in listja, za silo pa tudi z več plastmi folije. Zasipnica mora biti pred glodalci zavarovana z gosto žično mrežo, položeno na dno jaška, v katerem bodo prebile zimo korenovke in gomoljnice.
i	Barvne
registrske tablice
Poleg belih registrskih tablic na naših cestah najpogosteje vidimo še zelene tablice, ki prav tako nosijo oznake enajstih registrskih območij, kolikor jih je v Sloveniji, kombiniranih s 55 grbi. Zelene tablice pomenijo začasno registracijo in jih imajo vozila tujcev na začasnem bivanju v Sloveniji. Veljavnost tablice je vezana na trajanje dovoljenja za začasno bivanje oziroma na trajanje začasnega uvoza, kadar gre za vozilo
tujega izvora. Manj pogosto vidimo na naših cestah vozila s črno registrsko tablico. Črka A
na teh tablicah označuje diplomatska predstavništva, in sicer avtomobile oseb, ki imajo diplomatsko imuniteto. Črka M na čmi tablici pomeni vozilo tujih diplomatskih uslužbencev brez diplomatske imunitete, črka
P pa vozila tujih novinarjev oziroma članov tujih tiskovnih agencij in dopisništev. Črka E
na črni tablici pomeni, da je to vozilo predstavništva tujih podjetij.
priloga dolenjskega lista
13
3QG2>&A
Ž ^
SODARSTVO - Sodarski obrtniki so za Brežice izpričani že za 18. stoletje. Predvsem so bili to graščinski sodarji, ki so skrbeli za izdelavo vinskih posod gradu Brežice, poleg njih so se v preteklih 200 letih ukvarjali z domačo obrtjo oziroma z dopolnilno dejavnostjo številni mestni in vaški sodarji. Pri svojem delu so uporabljali mnoga orodja: lesena šestila, priprave za ukrivljanje dog in vlačenje obročev na sode, različne obliče in nože. Najpogostejši sodarski izdelki so bili brente, škafi, kadi, čebri, sodi in sodčki, putrihi in barilčki, liji (lakomnice) in zajemalke za mošt (žehtarke). Lesene obroče pa so že davno nadomestili železni. Na fotografiji je sodar Potokar iz Župeče vasi pri Cerkljah. (Pripravila: etnologinja Ivana Počkar)

Vinček zamori mlado grlo - Na pašnikih slišim sim ter tje pastirje piskati na piščalko, drugi pastirji pa spremljajo lepi, mehki pisek s še lepšim in mehčim petjem. Sploh poje prekrasno zelena dolenjska mladina, ali le prekmali zamori jej grlo sladki in nesladki vinček.
Hoče pojebat vse - Hočevarji razun krive prisege in sploh goljujije največ greše in puncto puncti ino in p. pretepanja. Hoče pojebat ded vnuko, svak svakinjo, in sploh žlahtnih žlahtnico, kar se ne najde med slovenskimi Kranjci. Kot pravi humlerji pretepajo se kaj radi. Ali umorov in pobojev pa ni vkljub tej pretepavnosti.
Ponarejači denarja - V Novem m. bo zdaj obravnava zoper 29 ponarejačev denarja in njihovih sokrivcev. Mlad bister deček delal jih je dosti dobro na oknu. Doma je pri Raki, sploh so vsi iz krške kom.
Lep broj svinjarij - Tisti zlati čas pred l. 1848 se je živelo v mestu kaj jrdel, noč in dan pel je svinjski zvon, brat kavsal je ljubico ali ženo bratovo, oženjeni in neoženjeni skušali so se v lotmiji. Gospodiči kazali so spolovila zbranim deklicam o belem dnevu in mnogo tacega je bilo. Učilo se ni nič (izjeme bele vrane). In zdaj se pokazuje spet nekoliko tega... Skoraj da ima vsaka hiša svojo škandalosno kroniko, ali iz časov starejših ali pa tudi iz sedanjosti. Tudi viši uradniki in vaše gnade imajo v svojih zgodbah lep broj takih svinjarij.
Vesele ljubčka - Le premnoge Dolenke so silno zadovoljne in vesele, če dobi hči ljubčka, še bahajo se in brez nad- in pozora občiti 'me z njim.
STIPJf DUtlOVHIKI
Tik pred dmgo svetovno vojno, ko sem obiskovala 4. razred osnovne šole, smo imeli na šoli tudi veroučne ure. V naš razred so prihajali trije duhovniki, vsak na določen dan. Eden izmed njih je bil Franc. Bilje srednje postave, srednje močan, polnega obraza. Imel je lepe sivoplave oči, ki so se smejale tudi takrat, kadar je bil resen. Otroci smo ga videli vedno nasmejanega, prijaznega, skratka, bila ga je sama dobra volja. Pa tudi z ocenami ni skoparil. Kadar je imel na podeželski fari mašo ali pogreb, ga je pred cerkvijo čakala cela jata otrok. Po koncu svojega opravila je vzel vrečko bonbonov in jih po travi natrosil kar na tla ob poti, pred-no je odšel peš v mesto v spremstvu nekaj ljudi. Ko so otroci pobrali bonbone, so drveli za njim. V njegovi bližini smo se vsi, otroci in odrasli, prijetno počutili. Ta duhovnik mi je ostal v najlepšem spominu.
Drugi je bil iz čisto drugačnega testa. Bil je bolj nizke postave, suhljat in mrkega pogleda. Ne vem, če sem sploh kdaj vedela za njegovo ime. Kar v kosti me zazebe, ko pomislim nanj. Z otroki v razredu je bil precej kriti. Ne vem točno, ali je čisto vsem ali samo nekaterim zmaličil priimek, da je otroku poleg pravega priimka pridal še tri spačene. Na -to pa zdaj tega zdaj onega zmerjal s temi priimki. Včasih se je sprehajal med klopmi, se v trenutku obrnil in zgodilo se je, da je kakšnega od fantov ujel z iztegnjenim jezikom proti njemu. Ojejl temu se je potem slabo pisalo! Se eno metodo trpinčenja je imel. Nekoč, verjetno nisem znala odgovoriti na vprašanje, je stopil predme, me z levo roko prijel za dlan, z desno pa zagrabil mojo roko v zapestju, jo močno stisnil in hitro obračal na levo in na desno. O, groza! Zarjovela sem od bolečine. Začutila sem do njega močan odpor.
Tretjega duhovnika se spominjam samo megleno. Vem pa, da je tudi ta rad usekal s palico.
Pa so minila leta in tudi vojne je bilo konec. Še sreča, da me ni nihče silil k maši. Duhovnikov sem se pa izogibala in se jih še, posebno nekaterih. Seveda vem, da je med njimi razlika kot noč in dan. No, morda je tega že 15
let ali kaj več, ko se mi je pri branju knjig nabralo nekaj nejasnosti. Ob takim primerih najraje povprašam strokovnjaka in včasih moram kaj vprašati hrdi duhovnika. Najprej sem vprašala po telefonu in dobila zelo prijazno pojasnilo, pozneje pa sem sklenmila duhovnika še obiskati. V župnišču še nisem bila, zato se nisem takoj znašla. Potrkam na pr\'a vrata v hodniku, a se nihče ne oglasi. Stopim nazaj na hodnik. Žive duše nikjer. Nenadoma me preplavi občutek, pomešan z nekakšnim povabilom, in že me neznana sila potisne naprej po hodniku. Grem: kar bo, pa bo. Na koncu hodnika najdem odprta vrata. Grem še nekaj korakov in obstanem kot vkopana. Notri pa vidim prelep oltar. Zastrmim se vanj; občudujem ga; nekaj posebnega je v njem. Zajame me val prijetnega ozračja, ne čutim več me utrujenosti v nogah ne svoje teže, iz zavesti mi izginejo vse skrbi in težave, namesto njih me napolnijo občutki varnosti, zavetja, tolažbe, ljubezni. Tako lepo je, brezskrbno, da tega ni mogoče razložiti.
V tem vznesenem razpoloženju zaslišim korake; nekdo se mi približuje in - že je tu mlad, lep duhovnik plavih oči in svetlin skodranih las. Rahlo se razjezi, češ kaj počnem tu. A jaz še vsa v objemu nerazložjivo nežnega občutja odidem brez besed. Hudo mi je. Ko bi duhovnika vsaj še nekaj časa ne bi bilo, si mislim.
Naslednje dni sem bila še močno zatopljena v doživeto in se hkrati čudila, kako se mi je lahko dogodilo kaj takega. Desetletja že nisem bila ne pri maši ne pri spovedi.
Od nenavdnega duhovnega doživetja je minilo nekaj let. Nekega četrtka vzamem v roke Dolenjski list in ga začnem začnem listati in brati od zadnje strani (tako delam vedno). Na strani z osmrtnicami se mi pogled zaustavi na sliki in takoj prepoznam pokojnika. Bil je tisti mladi duhovnik, ki meje pred leti pregnal iz svetišča v župnišču. Preminil je v prometni nesreči.
db KNJIŽNA POLICA
Prisilno na obrobju
Pri Slomškovi založbi v Mariboru so letos poleti izšle IZBRANE PESMI Stanka Janežiča. V knjigi, ki obsega blizu 300 strani, je okoli 200 najznačilnejših pesmi iz doslej izdanih devetih pesniških zbirk tega avtorja. Izbor je opravil pesnik sam.
V daljšem eseju Pesem je svet pa je Denis Poniž razgrnil nekaj pomembnih ugotovitev, ki so se mu izluščile ob pozornem prebiranju vsega Janežičevega pesniškega dela.
Izbrane pesmi je s svojimi ilustracijami opremila Veselka Šorli-Puc.
Pisec eseja predvsem ugotavlja, da so Janežiča bolj ali manj obšli vsi literarni leksikoni in enciklopedije ter da ga tudi literarnozgodovinski prikazi omenjajo zelo skopo, če ga sploh navajajo. Pa tudi sicer je avtor vse premalo znan in upoštevan ob dejstvu, da je izdal vrsto samostojnih leposlovnih knjig, poleg že omenjenih pesniških zbirk še dve knjigi pesmi v prozi, pet knjig črtic, novel in povesti, da del s teološko vsebino niti ne omenjamo. Eden glavnih razlogov za to, da je bil Janežič malone pol stoletja na robu javnega zanimanja, je v preteklem ideološkem enoumju. Bil je pač duhovnik in kot tak tudi v literaturi zvest moralni drži, ki se ni skladala s cekajevskimi pridigami, in že zaradi tega onemogočen oziroma prisiljen v samozaložništvo.
Izbrane pesmi so osebna pesniška antologija. Sestavljena je tako, da vrstni red pesmi z naslovi ciklov, ki so naslovi pesnikovih dosedanjih zbirk, osvetljuje pesniško govorico, vsebinsko razsežnost in umetniško rast avtorja. Pesnik je izrazit lirik.
Pesmi govorijo o tem, kako išče svojo podobo, se zazira v svet in človeka, hrepeni po dovršitvi v Bogu. Pesnik ljubi svojo rodno grudo, rodne Slovenske gorice, morje in domovino, občuduje skrivnost življenja, trpi s trpečimi, vraščen je v svoj narod in ljubeče pestuje njegovo besedo. Rad bi odreševal bližnje in daljne sestre in brate, zaupa v luč Resnice in v neminljivo Lepoto. Sveta beseda je zanj sprava. Na poti, ki jo je začel kot “romar s kitaro”, mu v sinji daljavi že sijeta Nebo in nova Zemlja.
IVAN ZORAN
Astralni niz
Roman Ferija Lainščka ASTRALNI NIZ je prejel nagrado 30.000 DEM na letošnjem natečaju za najboljši roman Sklada Vladimirja Slejka. Za pisatelja in pesnika Lainščka, ki se je leta 1959 rodil v Prekmurju, študiral novinarstvo in zdaj živi v Murski Soboti, to ni prva nagrada, saj je leta 1987 dobil Kajuhovo nagrado za roman Raza, lani pa nagrado Kresnik za roman Namesto koga roža cveti, po katerem
zdaj nastaja celovečerni film. Kot ploden in dober besedni ustvarjalec se Lainšček dokazuje z osmimi romani, štirimi pesniškimi zbirkami, dramami, radijskimi igrami in knjigami za otroke.
Astralni niz je roman, ki je od prve do zadnje strani napeto in zanimivo branje. Gre za zgodbo naivne osemnajstletnice, ki se ji začnejo v sanjah in realnosti dogajati med seboj skrivnostno povezane stvari. Po njenem posilstvu se to stopnjuje v niz čudnih umorov, kijih uspe med seboj povezati samovšečnemu policijskemu inšpektorju. Veliko je iracionalnosti: horoskopi, sanje, magija, nadnaravni pojavi. Knjiga ima 155 strani, izdal in založil pa jo je Sklad Vladimirja Slejka.
LIDIJA MURN
Izganjalci
hudiča
Pri Mihelaču so izšla tri dramska besedila slovenskega dramatika Matjaža Zupančiča, zbrana v knjigi pod skupnim naslovom IZGANJALCI HUDIČA (poleg naslovnega še Slastni mrlič in Nemir). Avtor je gledališki režiser in najbrž zato kot pravi gledališki praktik ubira nekoliko drugačna pota v dramskem ustvarjanju kot dramski pisci, ki nimajo neposrednih delovnih gledaliških izkušenj. Za razliko od večine slovenskih I dramatikov, ki ljubijo nekoliko povzdignjeno, poetično govorico, Zupančič | goji realistično i pisavo, ki pa jo prepleta z elementi fantastike, nezavednega, psihoanalize. Lahko bi rekli, da žanrsko gradi na grozljivki, ki jo nadgrajuje v grotesko ter na ta način nadaljuje in nadgrajuje tradicijo drame absurda, ki je našla domača tla tudi v slovenski dramatiki. •
Junaki Zupančičevih dram so družbeni izobčenci (lahko se sploh ne pojavijo neposredno na odru, kot je primer v Izganjalcih hudiča), so posamezniki, kijih družba preganja in samoobrambno izloči iz sebe, pa naj bodo kaj krivi ali ne, ker gre v bistvu za preganjanje strahov, ki so v preganjalcih samih in iz njih rastejo v resničnost drugih oseb. Avtor je na predstavitvi knjižnega natisa svojih dram to označil kot nezaveden strah človeka pred samim seboj, učinkovanje takega strahu pa je lahko tudi nevarno, saj se lahko sprevrže v nasilje nad drugimi. Zlo namreč ni zunaj človeka, marveč v njem samem. Zupančičeve drame tej skrivnosti kar prodorno gledajo pod kožo.
MILAN MARKELJ
.	m i	——.	— ........
O... p:
skgledovati si Chicago iz avtomobila je bilo vsekakor zanimivo, toda zdaj, ko stojiva na chicaški ulici sama in nama pogled drsi po fasadi nebotičnikov navzgor, požirajoč nadstropje za nadstropjem vse do vrtoglave višine, preskakujoč z ene stolpnice na drugo, kjer se očem odpirajo nove in nove vedute, sva prepričana: peš, to je ta pravo! In se odpraviva v to betonsko džunglo. Center Chicaga pravzaprav ni tako velik. Slabo uro hoda je od najvišjega Sirsa na eni strani središča, do Johna Hancocka, nekoliko nižjega, a nič manj impozantnega tekmeca na drugi strani. Slabo uro, če štejemo zraven še številne vmesne postanke za opazovanje ljudi, izložb in stavb.
Chicago od spodaj in od zgoraj
V Chicagu skoraj ni nevarnosti, da bi se človek izgubil. Stopiš malo bolj na piano, in že vidiš eno od njegovih znamenitosti ter se po njej orientiraš. Če pa to ne zadostuje, je pomoči voljnih prebivalcev Chicaga dovolj pri roki. Zadostuje, da malo bolj neodločno obstanete z načrtom mesta v roki, že se ob vas ustavi kateri od njih: “Potrebujete pomoč? Kam ste pa namenjeni?” In ko mu razložite, pokima in pokaže^ v katero smer nadaljujte pot, da boste prišli do cilja. Če vam ni takoj jasno, kar vam je razložil, vas še sam pospremi kos poti. Res, prijaznosti tukaj ne manjka. Ima pa velemesto seveda svoj utrip, ki se ne da zmotiti od nekaj tavajočih turistov. Iz lesene naselbine, ki je pred stoletji zrasla v močvirmem ustju reke Chicago ob obali jezera Michigan - ime naj bi menda dobila po indijanskem nazivu za posebno vrsto močvirne čebule -se je Zaradi živahne trgovine hitro razvilo v mesto, poznano po krznu in žitni borzi. Leta 1871 je mesto, grajeno pretežno iz lesa, zajel uničujoč požar, kije pustil le nekaj stavb nepoškodovanih. Iz pogorišč je zraslo novo mesto, katerega pronicljivi in ustvarjalni duh je postal pojem sodobne Amerike. Svojčas, zlasti v času
BI
Sara
frS't3PRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE
prohibicije, pa je bilo mesto po svetu zlasti poznano po razvejanem gangsterskem podzemlju, kateremu so vladali mogočni in kruti mafijski botri. Vse to je zdaj zgodvina, obnemela v teh tisočih in tisočih tonah jekla in betona, ki jih neprestano brusijo človeške noge.
Ljudje so v tej betonski džungli še bolj kot sicer podobni mravljam, zlasti če jih opazuješ z vrha Sirsa, razgledne ploščadi najvišje poslovne stavbe na svetu. Šele tukaj, ko mesto opazuješ iz ptičje perspektive, dobiš pravi občutek za višinsko konfiguracijo mesta. Nekatere stavbe, ki sijih z ulice spoštljivo premerjal z očmi in te je skoraj vrglo na hrbet, predno si jim prišel do vrha, zdaj tam daleč v globini sončijo svoja gola temena. Ljudje so komaj opazne črne pikice na pločnikih in značilni rumeni ameriški taksiji kot drobcene igračke švigajo v cestnem prometu. Od malo razčlenjene, z zelenimi parki obdane obale jezera Michigan pa vse tja daleč za megličastimi obzorji izginjajočimi predmestji, presekanimi s prometnimi mestnimi vpadnicami, ki nosijo imena slavnih ameriških predsednikov, sega pogled. In tam, čisto na obzoiju, je videti čikaško ptičje gnezdo, letaliče 0’Hare, kjer neprestano naletavajo in odletavajo srebrne ptice. 170 tisoč potnikov na dan prileti in odleti skozi to nebeško okno. Prej kot v štirinajstih dneh bi skozi to najbolj prometno letališče na svetu odleteli vsi prebivalci Slovenije.
Počasi hodiva od okna do okna in občudujeva razgled. V vsakem oknu je vgrajen zvočnik, iz katerega napovedovalčev glas razlaga, kaj pravkar vidi oko, Kadar ima človek srečo kakor danes midva, seveda. Kajti kaj
lahko se zgodi, da med vršace nebotičnikov zapiha hladen veter in jih prekrije z oblaki megle. Jezero Michigan namreč ni navadno jezero, kakršnih smo vajeni pri nas. Je pravo sladkovodno moije, večje od marsikaterega slanega, ki se ponaša s tem imenom, med mornaiji pa je tudi poznano kot silno nezanesljivo, prav tako pa je nezanesljiva klima, ki jo kroji biseru na svoji obali, mestu Chicagu. Zdaj ga pusti, da komaj diha v vlažni tropski vročini, zdaj ga biča s hladnimi severnimi vetrovi. In kar je najhujše, spremembe so lahko tako nenadne, zlasti spomladi, da se človek nanje komajda privadi.
V dobri minuti naju dvigalo iz 103. nadstropja, kjer je razgledna ploščad, spet pripelje v pritličje. Vsega skupaj ima ta impozantna stavba 110 nadstropij in meri v višino, brez televizijskih anten seveda, 443 metrov. Z njenim načrtovanjem in gradnjo se je tri leta ukvarjalo 1600 ljudi, za ogrodje so porabili 76 tisoč ton železja, stavba pa ima kar 160 tisoč oken. Dograjena je bila leta 1973. Če je razgled res izjemen, kar pa se zgodi zelo poredko, je z vrha stavbe videti kar v štiri ameriške zvezne države.
Na ulici naju zopet objame vrvež. Ura je dvanajsta in iz vseh vhodov kot iz panjev vrejo ljudje. To so uradniki, ki so očitno zelo nestrpno čakali na čas za kosilo. Med dvanajsto in eno uro ulice Chicaga zažive s pospešenim tempom. Vse hiti, se pozdravlja, smeje in preriva. Povečini so to mladi ljudje najrazličnejših polti. Veliko jih hiti k restavracijam, kjer je moč dobiti jedi po naročilu, pa k raznim picerijam in Mc Donaldsom, veliko pa si jih kupi svoj hamburger s pomfrijem in koka kolo
ter zasede klopi ob pločnikih in marmornata stopnišča ob bližnjih stavbah in parkih. Še največ pa se jih drenja v restavracija Mac Donalds. Tudi midva slediva valu. Ljudje čakajo v več vrstah. Na koncu vsake je zelo ekspeditiven prodajalec. Poveš, kakšen hamburger si si zaželel ter kakšno pijačo, in že imaš vse skupaj pred sabo na pladnju. Potem v tem osirju samo še poiščeš prazno mesto za mizico in intimen trenutek s hitrim kosilom je tukaj. Za naše pojme je vse skupaj premalo okusno, podobno žaganju. Ko jedačo zalivaš s kokakolo, še nekako spolzi po grlu. A koka kola je mrzla, da skeli v zobe. Američani, ki so vajeni ledenih pijač, jo na hitro popijejo, navdnemu Kranjcu pa se od ledu rožljajoča vsebina v plastičnem kozarcu še dolgo opleta.
V Ameriki te pač nič ne sme presenetili. Tudi policist na konju sredi velemestne betonske džungle ne.
1 4 priloga dolenjskega lista
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Hvala vam, ker rešujete življenja
Zahvala krvodajalcem
Letos krvodajalci praznujete 40-let-nico krvodajalstva v Sloveniji. Ob tem jubileju se spominjamo na vas mnogi občani, ki smo bili in smo še odvisni od vaše humane pomoči, brez katere bi ugasnilo marsikatero življenje, tudi moje. Ob tem se spominjamo tudi vseh tistih, ki kakorkoli sodelujejo pri krvodajalski akciji in nenazadnje tudi na zdravnike.
Dragi krvodajalci, vaše dejanje na nas prizadete ne vpliva samo telesno, ampak tudi duševno, saj nam poleg svoje krvi dajete tudi upanje, pogum in voljo do življenja, kar je velikokrat odločilnega pomena. Občutek, da nam lahko vedno pomagate, pa naj bo še tako hudo, nam daje dodatno voljo in moč za ozdravitev. Ko dobivamo vašo rešilno kri, se spominjamo pregovora, ki pravi, da se v nesreči pokaže, kdo je pravi prijatelj. Vojne uničujejo življenja, vi pa jih ohranjate, kar je velikega pomena ne samo za nas posameznike, ampak tudi za ves narod.
Ko sem v novomeški bolnici dobivala vašo kri, sem si zelo želela, da bi se vam zanjo najlepše zahvalila. Takrat to ni bilo mogoče. Ob vašem jubileju pa se mi je ponudila priložnost. Naj se vsem zahvalim, toda žal sama beseda pove premalo, kar človek čuti in želi srce. V imenu nas vseh, ki smo bili s pomočjo vaše krvi rešeni najhujšega, prisrčna hvala! Bog naj vam stokrat povrne. Nadaljujete s to človekoljubno akcijo, na katero je {»nosen ves slovenski narod.
MARIJA PLUT
SOBOTNI PLESI V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 9. oktobra, začenjajo v zdravilišču sezono plesov. V zdraviliški restavraciji bo tako vsako soboto od 20. ure dalje za prijetno glasbo p»skr-bej ansambel Petra Finka s pevko Jožico Mavsar. Igrali bodo glasbo za vse okuse, topliški gostinci pa se bodo [»trudili, da obiskovalci ne l»do odšli domov ne lačni ne žejni. .
Upokojenci proti krčenju svojih pravic
Akcija in zahteve stranke
Predsedstvo Demokratične stranke
izpelje akcija osebnega izjavljanja državljanov in še j»sebej ujtokojencev proti kratenju upokojenskih pravic. Stranke upokojencev bodo akcijo izpeljale po vsej Sloveniji v oktobru. Vsebina izjave z zahtevami Državnemu zboru Slovenije je izraz sedanjih tegob, kijih upokojenci in invalidi doživljamo na lastni koži, ko nam država omejuje in še namerava omejevati tako pokojninske kot tudi pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Zato zahtevamo, da se do konca leta 1994 ne smejo zmanjševati pravice zavarovancev zdravstvenega zavarovanja, ki se pokrivajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti povečevati deleže posameznikov v ta namen.
Na osnovi evidenčno ugotovljenih obremenitev pokojninsko-invalidske-ga sklada, ki so nastale po odločitvah države, mora ta te svoje obveznosti tekoče obravnavati. Metodologija za izračun soodvisnega gibanja j»kojnin in plač mora postati sestavni del zakona.
Položaj sklada in skupščine pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja mora omogočiti, da bodo o pravicah upokojencev in invalidov ti enakopravno odločali.
Upokojencem in invalidom je potrebno zagotoviti enakopravno sodelovanje pri sklepanju socialnega pakta, s katerim se bodo urejala osnovna ekonomska razmerja ter s tem tudi položaj upokojencev, invalidov in brezposlenih.
Z akcijo podpisovanja izjav hočemo dobiti podporo za zoperstavljanje nadaljnjemu omejevanju pravic upokojencev in invalidov. Hkrati izražamo zahteve in predloge, kako ustvariti pogoje, da bomo o svojem sedanjem in prihodnjem položaju vsaj soodločali.
Podpisovanje izjav bo trajalo do konca oktobra po krajevnih skupnostih. Izjave lahko podpišete tudi v pisarni Društva upokojencev v Črnomlju.
Državljani, še posebej pa upokojenci, pridružite se nam, da bomo uspeli v svojih zahtevah.
Predsedstvo DeSUS občine Črnomelj
Nobena stranka ne more sama vsega
Razmišljanje o strpnem in vztrajnem dogovarjanju o tvorbi nove koalicije
V zadnjem obdobju smo priča intenzivnim aktivnostim, katerih cilj je vzpostavitev kratkoročnega in tudi dolgoročnega sodelovanja programsko sorodnih strank. SLS je nosilec teh aktivnosti, zato želim kot predsednik SLS predstaviti naše poglede na medstrankarski dogovor o novi programski koaliciji, ki bi stabilizirala slovenski politični prostor in z jasnim in uresničljivim narodnogospodarskim in socialnim programom povabila Slovence k široki podpori. SLS se zaveda svoje odgovornosti za slovensko prihodnost, odgovornosti, ki se veča, kot se veča podpora naši stranki. Pobuda SLS za oblikovanje koalicije programsko sorodnih strank je izraz razumevanja potrebe sedanjega trenutka. Nobena stranka sama ne more narediti vsega. Sploh pa nobena stranka, ki izhaja iz demokratičnih procesov slovenske pomladi, ne more sama prekiniti kontinuitete delovanja starih struktur, katerih predstavniki so tudi v novi parlamentarni demokraciji ohranili skoraj vsa ključna mesta v gospodarstvu, financah, diplomaciji in drugje.
To dejstvo preprosto zahteva, da se kljub različnim medstrankarskim zameram, ki so jim botrovali različni razlogi, opredelimo za skupni cilj -dobrobit Slovenije in Slovencev. Ta cilj daleč presega interese posameznih strank, da bi morda tudi ob ohranjanju razprtij kovali lasten strankarski kapital.
Dogovor programsko sorodnih strank o usklajenem nastopu na lokalnih in državnih volitvah je verjetno edina realna pot do uspeha. Prav možno je, da bo potrebno že v okviru sedanjega parlamenta stopiti skupaj in poskušati oblikovati vlado, ki bo hotela in bo zaradi enotnega cilja tudi zmožna začeti učinkovito reševati najpomembnejša gospodarska, socialna in t.i. nacionalna vprašanja.
Nekateri dvomijo, daje sploh mogoče povezati demokratične stranke, ki so enkrat že bile skupaj in dosegle veliki cilj - samostojnost Slovenije. Tudi sam sem prepričan, da bo potrebno veliko strpnih medstrankar- * •
•	Ljudje so najmočnejši v svojih najšibkejših točkah. (Lippman)
•	Dostikrat je zmota tehtnejša od resnice. (Disraeli)
•	Plašen pes je redko debel. (Švedski pregovor)
skih pogovorov, da se izkristalizira tisti zgoščeni programski temelj, ki bo dovolj trden, da bo zdržal tudi nape-
tosti zaradi razlik, ki med strankami objektivno obstajajo. Toda ponavljam misel, ki sem jo že večkrat napisal in izrekel: Kjer je volja, tam je moč, da se najde pot. Če nam je usoda Slovenije in Slovencev prva obveza in glavno merilo za odločitve, potem odločitev ne bo težka.
Koliko ljudi bo izigranih ob privatizaciji, koliko z neizvedbo denacionalizacije, koliko zaradi krivičnega Jazbinškovega stanovanjskega zakona, koliko Slovencev se čuti ponižanih zaradi politike podeljevanja državljanstev tujcem (mnogi Slovenci pa ga še danes nimajo)? Koliko mladih bo zaman iskalo svojo perspektivo, koliko upokojencev bo trepetalo za lastno usodo v jesni življenja? Odgovore na ta vprašanja je oz. bo mogoče najti. Iskanje ten odgovorov pa bo imelo smisel le, če bomo sposobni takega političnega sodelovanja, ki bo omogočilo ne le spreminjanje in analiziranje, pač pa tudi spreminjanje razmer.
Odločitev za usklajen nastop bi bila neposredna pomoč vsem tistim ekonomistom, managerjem, obrtnikom, kmetom, znanstvenikom, različnim intelektualcem in drugim, ki se zavedajo, da bo za dolgoročen zdrav razvoj slovenskega gospodarstva in slovenske družbe sploh, potrebno prerezati popkovino udbovsko-ko-munističnega sistema. Gre za mnogo več kot za vprašanje, kdo bo prvi med prvimi na desnici ali sredini.
Gre najprej za vprašanje, ali smo se pripravljeni odreči delu strankarskih m osebnih ambicij in jih podrediti ciljem naroda in države. Torej gre za vprašanje, ali smo pripravljeni nekaj narediti skupaj za ohranitev slovenske samostojnosti in za zagotovitev osnovnih možnosti, da bi kot država sploh krenili v pravo smer razvoja. Kajti, morda nekateri, ki vodijo sedanjo vlado, celo vedo, kaj bi bilo potrebno storiti, pa jim tega ne uspe storiti. Morda (pravim morda) tudi predsednik sedanje vlade ve, kaj bi bilo za Slovenijo najbolj prav, pa mu o tem ne uspe prepričati niti ljudi v lastni stranki.
Zato velja vabilo za oblikovanje nove koalicije tudi tistim ljudem, ki so se znašli v LDS zaradi prepričanja, da bo to stranka, ki bo dala absolutno prednost reševanju gospodarskih vprašanj, danes pa so skupaj s stranko ujeti v pasti lastnih neuresničenih in tudi neuresničljivih obljub. Tudi ni
Moškost po italijansko
Diskoteka Otočec zadnje čase buri duhove z žgečkljivimi obiski in predstavami pogumnih Italijanov in Italijank. Prvi obisk italijanskih razka-zovalcev moškosti je bil pred dobrim mesecem; bojda je bilo takrat zelo živo pa tudi obiskovalk (predstava je namreč samo za ženske) je bilo menda veliko več kot minuli teden.
V petek pa se nikakor ni hotelo zbrati dovolj deklet, saj so gostje z začetkom programa kar nekaj časa zavlačevali: Pa ni nič pomagalo, v prostorih diskoteke se je zbralo za dober razred srednješolk in nekaj starejših gospodičen in gospa. In velika kulturna predstava se je začela. Na plesišče je prišel David. Z zvijanjem po taktih glasbe je nakazoval, kje ima kaj. Še preden so z n jega začeti leteti kosi garderobe, se je zakadil med obiskovalke, jih dobesedno na silo začel vleči na plesišče in Dolenjkam kazal, kaj lahko moški z žensko počne v postelji. Naslednji, za zgled sije vzel naše specialce, je bil še bolj grob in oblastniški, kot se za spolnosti potrebne vojščake spodobi. Ob nastopu zadnjega Italijana,
po obleki in obnašanju je dišal bolj vampirsko kot moško, so se srednješolke še bolj stisnile v kot, kajti nobeno upiranje ni pomagalo. Da bi bila mera polna, je voditeljica programa tako rekoč dekleta pozvala, naj šene upirajo, ker bodo sicer polne modric.
O pravem stiptizu pa nič, vsaj italijanskem ne. Narediti show s pomočjo obiskovalk, tudi na silo, če ne gre drugače, ni težko, še posebej če pripadaš močnejšemu spolu. Skakanje in nadlegovanje belih žrebcev, kot so se trije možakarji imenovali, bi bolj sodilo v ozek krog med seboj poznanih in seksualne grobosti željnih Ijiuli. Po razpoloženju sodeč, bo na drugi takšni predstavi še manj obiskovalk
Po končani predstavi so v diskoteko spustili tudi Dolenjce. Eden od mladeničev je zakorakal na sredo plesišča, ob zvokih glasbe slekel nekaj obleke, zagrabil menedžerko sla-čidedcev in požet aplavz, ki bi ga bili Italijančki še kako veseli. Še hvala bogu, da imamo Janeze!
A.Ž.
bistveno, ali bomo koalicijo imenova-li desna, desnosredinska, sredins-kodesna ali sredinska. Niti ni bistveno ime te koalicije.
Bistveno je, da tistim ljudem, ki zaman iščejo rdečo nit, s katero bi pov-zali sedanjost s prihodnostjo, da-mo uresničljivo ponudbo. Po mojem mnenju je prav tako bistveno, da v tej ponudbi najde pomembno mesto tudi prizadevanje za poštenost delovanja v vseh sferah življenja.
MARJAN PODOBNIK predsednik SLS
Kaj naj si mislim?
Podobnika in Ribičiča
Dr. Ciril Ribičič je v drugi izdaji knjige “Rad sem jih imel” na 295. strani med drugim napisal, da so ga njegovi svarili: “Podobnika sta oba enaka, saj sta vendar brata, kako moreš zaupati Janezu?” Res sta Janez in Marjan Podobnik brata, težko bi pa rekel, da sta enaka. Prav gotovo pa imata enak svetovni nazor. Sta mlada tesna sopotnika v politiki, neobremenjena s preteklostjo, velika nasprotnika enopartijskega sistema, borca za uveljavitev parlamentarne demokracije, za osamosvojitev Slovenije, za popravo krivic, ki jih je v družbi povzročila vladavina komunistov, m za razvoj pravične družbe.
Dr. Ciril Ribičič pa je sin Mitje Ribičiča, ki je bil v povojnih časih eden najpomembnejših funkcionarjev OZNE, UD V, notranjega ministrstva, partijskega komiteja, ki je v bistvu imel vso oblast ter bil republiški javni tožilec. To je bil čas pobojev in likvidacij političnih nasprotnikov in potencialnih političnih nasprotnikov komunistične revolucije, čas kulaških, dachauskih in drugih političnih procesov, čas protipravnega odvzemanja premoženja.
Kasneje je bil Mitja Ribičič tudi pomemben jugoslovanski državni funkcionar in funkcionar ZR, stranke, katere naslednica je Združena lista. Ta se od politike svoje predhodnice Komunistične partije in Zveze komunistov ni distancirala. Dr. Ciril Ribičič je član te stranke, nekaj časa je bil celo njen predsednik. .
Kaj naj si torej glede na prvi odstavek mislim o njem?
FRANC POTOČNIK
Kočevski zbor o vstopu v krog suverenih narodov
Izjava ob 50-letnici
S Kočevskim zborom, ki so se ga udeležili odposlanci, izvoljeni na volitvah, kakršne so bile v vojnih razmerah sploh možne, je slovenski narod dosegel veljaven vstop v krog suverenih narodov. Z zborom odposlancev je bila tako potgena pravilnost usmeritve boja proti okupatorju, skupnemu nasprotniku svobodoljubnega in demokratičnega sveta, položeni pa so bili tudi temelji za svobodno in demokratično prihodnost slovenskega naroda. Zbor je predstavljal tudi enotnost demokratičnih političnih sil slovenskega političnega življenja in omogočil slovenskemu narodu polnoveljaven vstop v novo, na demokratičnih temeljih zasnovano skupnost narodov in držav v boju proti nacizmu in fašizmu po vsem svetu. Odposlanci so razglasili popolno pripravljenost premagati stoletno suženjstvo in izbojevati popolno svobodo. Slovencem je zbor naložil patriotično dolžnost, da vse svoje sile prispevajo za osvoboditev in združitev domovine. Zbor odposlancev je postavil tudi ogrodje slovenske državne zgradbe in jo glede na zgodovinske okoliščine povezal z graditvijo skupne jugoslovanske države, v katero so se združili suvereni narodi.
Izhajajoč iz takšne vloge in pomena zbora odposlancev, menimo, daje potrebno tudi sedaj, v drugačnih zgodovinskih okoliščinah, vendar z istim ciljem, postaviti slovenski narod in njegovo državo v krog suverenih narodov in resnično demokratičnih držav. Danes je potrebno ponovno pozvati ves slovenski narod k sodelovanju in k stalnemu potijevanju vrednot, ki so jih {»stavili v začetku oktobra 1943 odposlanci na zboru v Kočevju. To je potrebno storiti v imenu vsega naroda, njegove zgodovine in njegovih bodočih poko-lenj, kot so zapisali odposlanci takrat v proglasu Kočevskega zbora.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Pozdravljamo mnenje škofov o izobraževanju
Izjava SŽZ iz Kočevja
Slovenska ženska zveza občine Kočevje s spoštovanjem pozdravlja izjavo slovenskih škofov o snovanju slovenskega nacionalnega vzgojno-izobraževalnega programa in se v celoti strinja z vsebino izjave.
Samo velika ljubezen do naroda in odgovorna skrb za celostno, pozitivno naravnano osebno vzgojo in izobrazbo našega mladega rodu sta narekovali našim škofom, da so zastavili svoje modre besede za tako pomembno stvar, ki posega v narodovo bistvo. Kdor ima vsaj malo znanja o razvoju slovenskega naroda na vseh ravneh, mora priznati, da so ravno katoliški izobraženci bili skozi stoletja snovatelji in izvajalci vzgoje in izobraževanja ter imajo na tem področju velike izkušnje in dokazano dobre, pozitivne dosežke. Predvsem Slovenci imamo v tem blagodejno preteklost (npr. Slomšek). Katoliška cerkev si je vedno prizadevala spodbujati v narodih zdravo samozavest in negovala narodno samobitnost in istovetnost kot posebno dragotino, vendar v duhu vsesplošnega bratstva in sestrstva na osnovi vesoljnega božjega otroštva. Kaj si lahko želimo lepšega in boljšega: Prav nasprotno pa so razni revolucionarni totalitarni režimi delovali v narodu rušilno, razdiralno in so z nasiljem izločali humanistične, moralne m etične vrednote iz javnega življenja, zlasti pa iz šolskih programov.
Ko šolski minister zagovarja sestavo neke strokovne ekipe, si upravičeno lahko mislimo, da gre pri tem v resnici samo za tehnično ekipo, ki le obdeluje način izvajanja starin vsebin in ne namerava kvalitativno (kakovostno) popraviti vsebine programa in ne želi ponovno vnesti vanj izvrženih kvalitetnih vrednot, da bi na njih osnovi potem intuitivno (izvirno) nadgrajevala še boljše zamisli. Ravno pri sklicevanju na strokovnost ne bi smeli slepo izpustiti vrhunskih strokovnjakov v Katoliški cerkvi, bodisi v teologiji, filozofiji, psihologiji, književnosti, kultumo-umetnostni zgodovini in še marsikje. Če bo šolsko ministrstvo zavrglo ta narodov zaklad, bo samovoljno rezalo najgloblje narodove korenine, z daljnosežnimi negativnimi posledicami za duhovni in vsestranski razvoj naroda.
Za Slovensko žensko zvezo Kočevje dr. MARIJA ŠTEFANIČ
Med pravičnostjo in uspešnostjo
Konsenz pri sprejemalcu lastninskega zakona tudi pri njegovem izvajanju? Bolj kot to, v čigavih rokah je kapital, je pomembno, kako je razporejen - Najprej razpršeni, potem pravi lastniki - Preoblikovanje ali odprava družbene lastnine?!
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je stopil v veljavo lanskega decembra. Po preteku šestmesečnega moratorija je Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo prejela prve programe lastninskega preoblikovanja. Služba družbenega knjigovodstva pa po približno desetini opravljenih revizijskih ogledov ugotavlja kar precejšnje oškodovanje družbene lastnine. Če smo pred dvema letoma še govorili o vrednosti družbenega kapitala okoli 18 milijard mark, naj bi ga bilo po zadnjih ocenah knjižne vrednosti še okoli 12,5 milijard oz. po popravku zaradi škodovanja kvečjemu kako milijardo mark več.
Ocene zakona se še vedno precej razhajajo. Največji razkorak je v ocenah med tistimi, ki poudarjajo kot cilj lastninske reforme (revolucije) gospodarsko uspešnost, in drugimi, ki zagovarjajo kot cilj kompromis možnega. Zavedati seje potrebno, da brez politične sprejemljivosti, ki pa je bolj na strani socialne pravičnosti kot gospodarske uspešnosti, kompromis ni bil možen. Tako tudi ne presenečajo ocene, da bo po izvedenem las-tninskfem preoblikovanju le malo sprememb v upravljalskih vrstah in da se bo to odražalo tudi pri vodenju podjetij. In ker je od tega odvisna njihova gospodarska uspešnost, torej...
Lastninjenje je proces, ki mu zakon določa predvsem startni položaj. Pravo lastninjenje oz. privatizacija se bo začela šele zatem. Lastniki bodo na koncu premožni ljudje, ne vsi Slovenci. Tisti, ki danes zasedajo prave pozicije, ki jim omogočajo nadzorovati ali celo voditi začeti proces, bodo postali lastniki. Na koncu bodo eni delodajalci, drugi pa delojemalci. Ni vseeno, kdo bodo delodajalci - blefetji, sleparji, menagerji, “naši”, “drugi”... Od tega, kdo bodo novi delodajalci, bo odvisen položaj delojemalcev. Zagotovo je, da bo pri nas še nekaj časa
z delom nemogoče obogateti.
Večina zaposlenih si želi predvsem varnost zaposlitve in osebne dohodke, ki omogočajo normalno življenje. Oboje je v nasprotju z intereseom lastnikov kapitala. Delovno mesto je, dokler je delo, plača pa pomeni samo enega tistih stroškov, na katerega lahko še vpliva.
Zdi se, da se pri lastninjenju družbene lastnine vse preveč poudarjajo samo koristi. V razmerah, v katerih je naše gospodarstvo, se premalo računa z razdelitvijo odgovornosti za obveznosti, kijih bodo morali novi lastniki prevzeti hkrati z lastništvom. Ne vsi enako. Notranji lastniki (insiderji) več kot ostali, saj se njihov cilj razlikuje od cilja zunanjih lastnikov. Cilj zunanjega lastnika je dobiček in vlaganje tega tako, da se dobiček še j»veča, cilj insiderjev pa je bolj dolgoročen - delo. Cilji dela in cilji kapitala so si praviloma nasprotujoči. Zakaj so potem ponudili v koncernu Coca Cola svojim delavcem nakup delnic? Predvsem zato, ker so ugotovili, daje potrebno dati zaposlenim poleg varnosti delovnega mesta in solidne plače tudi nov motiv. Morda tudi zato, ker so razpršeni delničarji najbolj iskani delničarji. Zato gre tudi pri nas računati s tem, da se bo obstoječ mana-gement raje dogovoril z delavci kot pa
POPRAVEK
METLIKA - S kmetijske svetovalne službe iz Metlike so sporočili, da je v prispevku o uspehu belokranjskih in dolenjskih oračev na državnem prvenstvu več napak. Tako sta bila belokranjska traktorista Anton Filak in Peter Starašinič ekipno druga, ne tretja, pripravljal pa ju je Janez Poklač in ne inž. Igor Hrovatič. Pri oranju strnišč je bil Filak res prvi, Starašinič pa četrti, ne drugi. Prav tako ne drži podatek, da bo svetovno prvenstvo traktoristov na Dunaju, ampak bo v Novi Zelandiji.
z zunanjimi lastniki.
Niso redki primeri, ko se delavcem ponuja, da bodo postali s certifikati kar 50- in večodstotni lastniki družbenega kapitala v podjetju, v katerem so zaposleni. Ponudba je vsekakor zanimiva, vendar bi bilo p»treb-no hkrati tudi (»vedati, kakšne so obveznosti podjetja. O tem se govori manj.
Nesporno je, daje lastninsko preoblikovanje potrebno izvesti. Kakršnakoli blokada pri tem je najslabše, kar se nam lahko primeri. Slovenci bi bili še bolj razdvojeni v iskanju socialno pravične delitve družbenega kapitala, tega pa bi bilo tudi vedno manj. Na koncu bi v vsakem primeru ugotovili, da smo “ustvarili” lastnike, delodajalce, kapitaliste, saj bodo razlaščenci po Zakonu o denacionalizaciji predstavljali le lastnike z manjšim delom sedaj družbenega kapitala.
Nespametno pa bi bilo tudi stati ob strani procesa, katerega konec bo precej različen od začetka. Konec bo podoben družbenim stratifikacijam v deželah, ki so naš vzor. Popoln nesmisel bi bilo pričakovati, da bo slovenski kapitalizem drugačen.
IGOR VIZJAK
IMITATORJI IN STRIP TEASE
OTOČEC - Danes zvečer db 22. uri bodo v klubu Diskoteke Otočec nastopili v tem času najimenitnejši posnemovalci znanih pevcev in igrt(cev. Skupina prihaja iz Anglije in bo Otočec njen tretji nastop na turneji po Sloveniji. V petek bo Barbara Taylor nastopila s programom Top deli-rio, ki menda predstavlja vrhunski strip tease. V soboto bo disko večer z veliko glasbe ter nagradnimi zabavnimi igrami. ’
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
V GOZDOVIH SREČAŠ ROPARJE - V naših gozdovih je v tem času vse polno raznovrstnih gob, tudi jurčkov, in skoraj toliko kot gob tudi njihovih zagrizenih nabiralcev. Obronki gozdov so zato okrašeni s pločevino, v kateri se pripeljejo s košarami tudi taki, ki sicer med drevje nikoli ne zaidejo. Košare se letos presenetljivo hitro polnijo. Gobe, ki se nabiralcem zdijo neuporabne, končajo zbrcane, pohojene in prevrnjene. Zakon o zaščiti slovenskih gob je še v povojih in letošnjega ropanja ne bo preprečil. Pravijo pa, da bo nekoč vendar prepovedal razprodajo našega gobjega bogastva tujcem in hkrati privoščil dovolj gobjih pojedin vsaki družini in nekaterim tudi zaslužek na tržnici. (Foto: B. D.-G.)
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
Ostala bodo le dobra dela
S prijateljskega srečanja ribniške župnijske Karitas z župnijsko Karitas Novo mesto 11. septembra
Nekako pred letom dni je ribniško župnijsko Karitas obiskala župnijska Karitas Novega mesta. Pobudo za to srečanje sta dali tajnici Majda Vrh in Estera Dvornik. Ker se vse župnijske Karitas srečujejo s podobnimi problemi in težavami pri svojem delu, je koristno, da na takih srečanjih pride do izmenjave izkušenj.
Člani župnijske Karitas Novo mesto so pripravili zelo lep sprejem. Prijazno spontano gostoljubje tamkajšnjih delavcev seje kmalu spremenilo v lepo domače razpoloženje. Pri obisku Novega mesta pa se letos še prav posebno ni mogoče upreti ogledu mogočne cerkve Kapitelj sv.
Miklavža in prav tako mogočne pro-štije, ki je sedež novomeškega prošta in kanonikov. Zgodovino Kapitlja nam je na kratko predstavil spoštovani prošt Jože Lap. Zaključil je z besedami: “Kapitelj je šel skozi velike viharje in trpljenje, a božja previdnost je bila očitna.” To nam potrjuje tudi geslo ob 500-letnici Kapitlja: Njegovi so časi in vekovi. Nato smo si ogledali razstavo “Dragotine Kapiteljske cerkve” v Dolenjskem muzeju.
Od nas se je v imenu novomeške župnijske Karitas poslovila gospa Dvornik v prisotnosti prošta z besedami: “Ne pozabite se duhovno bogatiti, kajti od tod črpamo vse milosti. Čeprav tok življenja teče dalje in kaplja za kapljo odhaja v trpljenju, četudi se kdaj pa kdaj bežno razveselimo, si vedno odtrgajmo še čas za molitev. Ko bomo nekoč tudi mi utrujeni sedli kraj poti, bodo ostala edino ljubezen do bližnjega in naša dobra
dela. Ničesar drugega - samo to je večno. Zato živimo vsi v veliki družini, ki se imenuje Karitas - ljubezen”. Ga. Dvornik se je ob tej priložnosti zahvalila g. proštu, kateremu gre zasluga za velik delež karitativnih dejavnosti v Novem mestu in vsem delavcem Karitas.
Čeprav se je dan že nagnil, smo v meglenem popoldnevu za kratek čas obiskali še idilično okolje in veličastno zgradbo Kartuzije v Pleterjah, kjer smo se srečali z nekdanjim ribniškim kaplanom gdspodom Franjem Simončičem. Zaželel nam je prisrčno dobrodošlico, župljanom Ribnice pa prisrčne pozdrave. Temu srečanju sta se pridružila tudi g. dekan Maks Ipavec iz Ribnice in dolenjevaški župnik g. Avguštin Klobčar.
In nazadnje bi še rada omenila, kako veliko poslanstvo imajo delavci za socialno delo in aktivni delavci Karitas. Dan za dnem se srečujejo s težkimi problemi. V Ribnici se ti socialni problemi rešujejo kar se da hitro in pošteno. Zato gre zahvala predvsem ge. Majdi Vrh, direktorici službe za socialno delo, in njenim sodelavcem, kajti ga. Vrhova zna prisluhniti tegobam in težavam ljudi, zna molčati in nastopiti tam, kjer je potrebno. Njeni plemenitosti iskrena zahvala. Zahvala pa gre tudi g. Maksu Ipavcu in župnijskemu svetu, ki pomagata, da karitativna dela hitreje potekajo.
MILKA KOZINA
KAPITALNI JURČKI - 13-letna Sevničanka Špela Kozmus gre s starši pogosto po gobe, nabira pa gobe iz “železnega repertoarja ” nedeljskih gobarjev, da ja ne bi prišlo do usodne pomote. V tem norem gobjem obdobju pa Špela, še manj pa njena mamica, s katero je šla tokrat po gobe v boštanjsko hosto, kar verjeti nista mogli očem. Tudi doma je Špela presenetila očka, toliko, “da ni okol padel”. Kajti največji jurček tehta kar 1,30 kg, sosednja iz iste družine pa po pofkilogra-ma. (Foto: P. P.)
SREČANJE SLOVENSKIH VZDRŽEVALCEV NA ROGLI
VELENJE - 7. in 8. oktobra bo na Rogli 3. srečanje vzdrževalcev Slovenije. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1975 in združuje okrog 1.200 članov iz 300 slovenskih podjetij. Že tradicionalno srečanje je namenjeno povezovanju, sodelovanju in izmenjavi izkušenj strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo z vzdrževanjem in organizacijo sredstev za delo. Geslo letošnjega srečanje je “Vzdrževanje - varovanje prihodnosti”. Prvi dan srečanja bodo spregovorili o organizaciji vzdrževalnih funkcij v podjetjih in o trendih razvoja, seznanili pa se bodo tudi z integriranim vzdrževanjem v novomeškem Revozu. Drugi dan bodo obravnavali standardizacijo, nadaljevali s strokovnimi predavanji z različnih področij vzdrževanja, seznanili se bodo tudi z vplivom vzdrževanja na zavarovanje in z aktualnimi novostmi na področju delovnih razmerij.
GOVORICE JEZE DRAGARCE
DRAGA - Širijo se govorice, da bo meddržavni prehod Podplanina pri Čabru v bodoče le maloobmejni prehod. Tem govoricam gre verjeti, saj je promet zanemarljivo majhen, česar pa ne gre pripisati nepomembnosti prehoda, pač pa nekaj kilometrov ozke, strme makadamske in slabo vzdrževane ceste, narejene še v Avstro-Ogrski. Seveda se krajani Dragarske doline s tako odločitvijo ne strinjajo, celo več, zahtevajo, da postane meddržavni prehod tudi v Novem Kotu, ki je kamen spotike že vse od vzpostavitve državne meje s Urvatsko. Tu mejo lahko prestopijo samo tisti z dovolilnicami - naključni potniki, ki to pot poznajo že desetletja, pa kajpak zaidejo v težave, ki se končajo prt sodniku za prekrške. Zaprtje meddržavnega prehoda - krajani upajo, da gre le za govorice - bi še pospešilo nazadovanje že tako gospodarsko, še bolj pa demografsko ogrožene doline. Le vzpostavitev normalnih prehodov zagotavlja kraju možen napredek, za državo pa varno mejo.
A. KOŠMERL
ZGODNJI KRES - Plesalci Kresove otroške folklorne skupine z italijanskimi prijatelji
Korak po izročilu babice
Otroška folklorna skupina, ki deluje v okviru novomeškega Kresa, v zamejstvu
NOVO MESTO - Otroška plesna skupina iz sestave novomeškega Kresa je pred nedavnim poslala svoje zastopstvo na državni folklorni tabor v Kranjsko Goro. Te male študijske dneve so najmlajši novomeški ljubitelji narodnih noš in običajev skupaj z vrstniki iz Slovenije posvetili letošnji izbrani temi Čarovnice in vile v slovenskem ljudskem izročilu. Z delom v treh skupinah so podrobneje spoznavali odrski nastop na dano temo od ideje do izvedbe. Sodelovali so otroci in mentorji.
Tisto, kar so se “Kresovi” otroci in njihova mentorica Majda Nemanič naučili na podobnih dosedanjih delovnih srečanjih, bodo v kratkem pokazali na mednarodni prireditvi v Novem mestu. Poldrugo uro trajajoče “piljenje” v plesu enkrat tedensko bi bilo delo res za prazen nič, če ne bi mladi Kres ple-
sal še kje. Zato so pred časom v ritmu zacepetali na plesnih deskah v Celovcu in v Castel Sanpietro Terme pri Bologni. Mednarodna festivala v Avstriji in Italiji sta potekala pod geslom “Otroci za mir”. Ta obisk mladih plesalcev iz Novega mesta sicer ne spada v skupino zgodovinskih medržavnih srečanj na vladni ravni, vendar pomeni drobceno sporočilo o tem, da nekje obstaja neka Slovenija, če poleg Italijanov, Avstrijcev, Mongolov, Ruskih Kozakov, Švedov in Poljakov nastopijo neki folkloristi z ljudskimi plesi iz Slovenije. Majda Nemanič, ki postavlja omenjeno kulturno izmenjavo pod to luč, je zadovoljna, da folkloristi s pomočjo staršev in mnogih dobrih sponzorjev ter seveda z njeno pomočjo lahko zaplešejo in zapo-jo sebi in svetu natančno po izročilu slovenskih dedkov in babic.
L. M.
Bo kdo pomagal Mariji?
Bralko iz Ribnice je prispevek o Mariji Benčina zelo prizadel - Sodišče pristransko?
Prebrala sem članek o ga. Mariji Benčina, kije bil objavljen pred nekaj tedni v Dolenjskem listu. Vsebina članka me je močno pretresla. Ne morem verjeti, da se še danes dogajajo takšne stvari, in to v neposredni bližini, v sosednji občini. Odgovorne sprašujem, zakaj ni že doslej posredovala tamkajšnja policija? Ali je podjetju Snežnik in krajevni skupnosti
Otroška krsta iz grobnice pred gostilno
Zabukovljani so po številnih grožnjah sokrajana Floijana B., da bo pobil in požgal vse v Zabukovju razen cerkve, po zadnjem domnevnem požigu hiše o katerem pišemo na 9. strani, hudo vznemirjeni - Terjajo zaščito oblasti
ZABUKOVJE PRI SEVNICI -Zabukovljani ne bodo imeli mirnega spanca, dokler se bo po teh kozjanskih hribih potikal njihov dovčerajšnji krajan 49-letni Florjan B., ki ga ljudje kličejo običajno kar Cveto, posebej še, ker je grozil, da bo požgal celotno vas razen cerkve, in je v noči 19. septembra zagorela njegova nekdanja stanovanjska hiša, kjer je pritličje prodal sevni-škemu Merkatorju za trgovino. Nastalo je za okrog 5 milijonov škode. Zaradi suma kaznivega dejanja požiga stanovanjske hiše sina Zorana B. so sevniški policisti in kriminalisti krške UNZ Florjana B. ovadili Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu, preiskovalni pa gaje zaradi pomanjkanja dokazov kmalu izpustil. Zaradi groženj sokrajana Cveta, da bo upepelil Zabuko-vje je vladalo nekaj dni v kraju zelo napeto ozračje, gasilci pa so uvedli dežurstvo. Krajani so zahtevali od policije, naj jih zaščiti. Z razmerami je KS Zabukovje seznanila tudi sevniški Center za socialno delo in ga pozvala, naj ukrepa po svojih močeh.	'
Policija je o grožnjah, svojega starega znanca obvestila novomeškega tožilca, zoper Florjana B. pa bo vložila: še tri ovadbe zaradi odvzema motornega vozila, ovadbo zara-
di poskusa odvzema motornega vozila, ovadbo zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja in ovadbo zaradi skrunitve groba. Vsaka od teh je svojevrstna, bolj ali manj grozljiva, vsekakor pa vsaj nenavadna zgodba, o čemer smo se lahko prepričali na terenu v pogovorih s prestrašenimi ljudmi. Ivan Kozmus s Pod-vrha in njegova soproga Jožica, lastnika podjetja Kozmus, d.o.o., sta v požaru omenjene stanovanjske hiše v Zabukovju izgubila verjetno največ, zato sta tudi nabolj zgovorna.
“V aprilu 1989 smo z dotedanjim lastnikom M - KK Sevnica sklenili pogodbo o najetju prostorov, odkupu zalog in opreme. Prostori so bili zelo slabo vzdrževani. Tudi ponudba je bila skromna. Samo za primer naj poveva, daje bil kruh le ob četrtkih. Večino prostorov smo obnovili, v neuporabni garaži pa uredili prijetno okrepčevalnico. Naš vložek v okrepčevalnico presega 40.000 mark. Klasično prodajalno smo preuredili v samopostrežno trgovino. Izbiro blaga in tudi delovni čas smo približali zahtevam krajanov.
Vsa naša prizadevanja pa je od letošnjega aprila močno oteževal lastnik zgornjega dela stavbe Florjan B., saj nam je večkrat v Zabukovju in na domu v Podvrhu grozil
z uničenjem stavbe in z ubojem. Ker smo ugotovili, daje Florjan B. pod vplivom alkohola in tablet zmožen narediti dejanja, ki jih je izrekel med svojimi izpadi, smo posredovali najprej pri sevniški policiji, kjer so nam povedali, da po obstoječih zakonih, nimajo razlogov, da bi ukrepali.Oglasili smo se tudi na Centru za socialno delo v
• Kaj jc Florjana B. pičilo, da jc zadnje spet počelneumnosti, da se laična javnost sprašuje, ali se mu je zmešalo in kje se bo vse to končalo? Ali si psihopatska, asocialna, iztirjena oseba sme privoščiti domala vse, tudi skrunjenje grobov? Priča, ki ne želi biti imenovana, bi pa bila pripravljena pričati na sodišču, je povedala, daje bila v skupini petih, šestih gostov v gostilni Pajk, ko je Cveto prinesel pred gostilno otroško krsto iz grobnice Nikoličevih, edine grobnice na zabukovškem pokopališču. In ker so se vsi zgražali nad tem početjem, je krsto odnesel na drugo stran ceste in jo tam tudi odprl.
Sevnici in zahtevali za Florjana B. obvezno zdravljenje, vendar zaman. Mi smo se trudili za čim boljše odnose z njim, saj smo pravilno
ocenili, kaj vse je zmočen narediti. Mnogokrat smo mu dali cigarete in drugo, ne da bi za to zahtevali plačilo. Zaposlili smo prodajalko domačinko, da bi bili čim manj v stiku z njim. Zdaj, po zadnjem požaru oz. požigu, se številni počutimo tako zelo ogrožene, da bomo zbrali podpise, kot to počno v zahodnih državah, da bodo Florjana B. razglasili za nezaželjeno osebo v našem kraju,” sta povedala Ivan in Jožica Kozmus.
Cveto ni hotel strokovne pomoči, ki bi mu pomagala, da bi se vrnil iz iztirjenega življenja, čeprav se je mudil na opazovanju na psihiatriji v Zagrebu in Vojniku, a tam niso vedeli, kaj z njim početi. Pravijo, da so se z njim med bivanjem v Nemčiji bolj ukvarjali policisti kot psihiatri, in ko se je vrnil, ga ljudje skoraj niso prepoznali, tako so mu Nemci zlomili bojevito nrav. Zdravnike na Planini ali v Sevnici je poiskal dostikrat v najbolj nenavadnem času, v zgodnjih jutranjih urah, bodisi daje potreboval kakšno pomirjevalno tableto ali pa da so mu oskrbeli kakšno rano oz. poškodbo iz raznih pretepov. V sevniški lekarni mu tablet brez receptov niso dajali, pripravili pa so mu kakšne zeliščne zvarke.
PAVELPERC
vseeno, kaj se dogaja z njihovimi delavci oz. krajani? Kočevsko sodišče je za besedni delikt kaznovalo Marijo Benčina in jo tako pritisnilo na rob življenjske eksistence. Isto sodišče pa ni kaznovalo državljanov iz Bosne, ki so neprekinjeno izvajali nasilje in tako delali mnogo hujše prekrške kot Ben-činova.
S tako odločitvijo je kočevsko sodišče dokazalo, da je pristransko in nepošteno in zato tudi nestrokovno. Da seje Marija Benčina znašla v tako žalostnem stanju, je verjetno v Kočevski Reki več krivcev. Bo poleg Marije še kdo kaznovan? Primer bi morala obravnavati tudi komisija za človekove pravice. Upam, daje pri nas še nekaj dobrih in srčnih ljudi, ki bi bili pripravljeni Mariji vsaj simbolično pomagati.
M. LOVŠIN Ribnica
NEPRAVIČNA RAZDELITEV POMOČI?
Vsi Romi v Beli krajini dobivajo pomoč iz Ljubljane, vendar pri nas v Črnomlju te pomoči ne delijo po uradnem listu, saj kot petčlanska družina ne dobimo toliko kot družine z manj člani. Nekaterim Romom dajo tudi gradbeni material: od kuhinje do sobnega pohištva, motorne žage in kasetofona. Naročilnice potem tudi prodajajo, saj ne nameravajo kupiti tistega, o čemer govorijo na socialni. Od sto Romov naredi mogoče tako en Rom. Imam dva šolarja, pa dobim veliko manj od drugih. Romi prosijo obleke pri Rdečem križu v Črnomlju, potem pa jih po vaseh prodajajo. Ravno danes, 20. septembra, sta dva Roma prodajala ukradeno obleko in obutev v romskem naselju v Kanižarici. Nekateri so to tudi kupili.
MARJANA HUDOROVAC Kanižarica
•	Velik sovražnik znanosti ni zmota, marveč lenobnost. (Buckle)
•	Lastninjenje je v bistvu največja tragedija slovenskega naroda. (Nekdanji minister Šešok, zdaj predsednik PO Iskra Holding)
Ne verjame, kdor ne doživi
Zapostavljena Suha krajina
Smo prebivalci Suhe krajine, ki ni samo suha ampak je tudi siromašna, kar zadeva ceste. Lahko rečemo, da imamo zelo slabe ceste do naših vasic, kot so Brezova reber, Veliki Lipovec in Ajdovec. Zanima nas, zakaj smo ljudje v teh krajih tako malo vredni, da ne moremo priti do malo boljše povezave z Novim mestom. Saj nismo tako daleč stran!
Tukaj imamo precejšnje težave glede prevoza. Težave so bile posebno letos, ko je bila taka suša in je bilo zelo težko pripeljati vodo. Zakaj nas novomeška občina gleda tako postrani, da se ne odloči za posodobitev ceste? Ker so ceste slabe, ni prevoza. Če hoče v teh krajih kdo nadaljevati šolanje na gimnaziji, mu ni lahko, saj nima prevoza do Novega mesta. Mislimo, da vse to predstavlja v današnjih sodobnih časih zaostalost. Poudarjamo, da si česa takega ne more zamisliti, kdor se ne vozi po teh cestah. In še nekaj je. Tudi prebivalci teh krajev plačujejo cestno prometni davek, saj ima skoraj vsaka hiša avtomobil.
Domačini v tujini
Iz Kolpske doline
VEČ PROMETA - Na mejnem prehodu Petrina je zdaj precej več prometa, ker ga uporabljajo predvsem Hrvatje, da tako varneje potujejo med morjem in Zagrebom, saj je zaradi bojev, bombardiranj in raketiranj nevarno voziti skozi Kar-lovac in še nekatere kraje.
ODPRLI MEJNI PREHOD - V občini Čabar je bilo minuli vikend več svečanosti. Na eni so odprili tudi na novo urejeni sodobni mejni prehod Prezid-Babno Polje. Slavja so se udeležili tudi predstavniki Slovenije. Ob tej priložnosti je bilo izrečenih veliko lepih besed o bratskem sodelovanju s prijateljsko Slovenijo.
KOLPA VABI ČOLNARJE -Zaradi deževja je Kolpa tudi narast-la, da je primerna za čolnarjenje. Zanimivo pa je, da je zdaj na Kolpi manj veslačev, kot jih je poleti, ko je Kolpa tako nizka, da morajo veslači čolne na mnogih mestih kar prenašati.
SKROMNA SREDSTVA ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENE
ČRNOMELJ - Iz črnomaljske občine so letos na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj poslali za sredstva za demografsko ogrožena območja 13 programov iz obrti, 12 iz podjetništva ter iz kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti 29. Njihova skupna predračunska vrednost je bila dobrih 413 milijonov tolaijev, Črnomaljci pa so zaprosili za nekaj več kot 142 milijonov tolarjev. Na ministrstvu so jim odobrili le slabih 9 milijonov tolarjev, in sicer za 9 programov. Na ministrstvo so poslali tudi 6 programov s področja komunalne infrastrukture, katerih predračunska vrednost je dobrih 49 milijonov tolarjev. Zaprosili so za nekaj več kot 26 milijonov, na republiki pa so jim odobrili skoraj 21,7 milijona tolarjev.
PONORI TEMENICE NARAVNA ZNAMENITOST
TREBNJE - Reka Temenica je ob reki Ljubljanici ena najbolj znanih in značilnih ponikalnic v Sloveniji. Zaradi svojih naravnih kvalitet in izjemnih kraških posebnosti je Temenica uvrščena med najpomembnejše primere naravne dediščine Slovenije. Prav zato to se Trebanjci odločili, da s pomočjo Zavoda za varstvo naravne in kulturne lediščine pripravijo odlok o razglasi-vi ponorov reke Temenice pri Dolen-ih Ponikvah za naravno znamenitost.
POVABILO K DELU V VARSTVENODEIjOVNEM CENTRU
NOVO MESTO - Dom starejših občanov iz Novega mesta vabi k sodelovanju strokovnjake s področja družbenih ved (psihologe, defektologe, pedagoge, socialne delavce), ki imajo veselje, znanje in sposobnosti za vodenje in organiziranje dela Varstveno delovnega centra, ki je v izgradnji, Če vas področje dela zanima, napišite vlogo s kratko predstavitvijo svojega dosedanjega dela in pošljite na naslov Dom starejših občanov Novo mesto, Šmihel L Na tem naslovu dobite tudi vse informacije.
E
t. 40 (2303) 7. oktobra 1993
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Poslanci zakorakali v delovno jesen
Čakalo jih je kar 52 točk dnevnega reda
V	torek, 28. septembra, smo poslanci DZ R Slovenije začeli jesensko zasedanje. Počitnice so se končale dobre tri tedne prej, saj je bilo treba zakone iz dnevnega reda, ki Šteje kar 52 točk, prej “prerešetati” na parlamentarnih odborih.
Ze prvi dan zasednja smo začeli obravnavo t.i. “cestnega zakona”. Razprava o Zakonu o družbi za izgradnjo avtocest seje vlekla kot rdeča nit ves teden zasedanja zaradi vloženih amandmajev in zaradi pomisleka nekaterih poslanskih skupin, češ da bo družba omogočila prevelik vpliv zunanjega kapitala na domače gospodarstvo. Družba bo javno podjetje-delniška družba. Njena edina ustanoviteljica je R Slovenija, zastopa pa jo vlada. V zakon je vključenih veliko “varovalk”, ki bodo kontrolirale njeno gospodarjenje tako, da je strah opozicije odveč. Verjetno je bilo nasprotovanje temu zakonu le nagajanje opozicije vladajoči poziciji. V petek je bil Zakon o družbi za izgradnjo avtocest sprejet.
V	sredo smo skoraj ves dan porabili za sprejem Zakona o visokem šolstvu. Vloženi so bili mnogi amandmaji. Zakon bo vsekakor posodobil naše visoko šolstvo; omogočil naj bi čim več kandidatom vpis na univerzo in zmanjšal osip. Poslanci smo izglasovali črtanje besedila, ki določa, da se lahko s študijskim programom določijo predmeti izbirnega dela mature. Posa-
mezne fakultete so želele imeti za merilo izbirne predmete, namesto sprejemnih ali diferencialnih izpitov.
Pretekli teden smo sprejeli tudi nekaj “prijetnih zakonov”, npr. spremembo zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in s tem znižali prispevno stopnjo za zaposlene od 1,70 na 0,70 odst. Z veliko večino smo sprejeli tudi zakon o skupnosti študentov. Mnogo manj smo bili enotni pri odločanju o predlogu poslanske skupine SDK, po katerem naj bi spremenili prvi člen ustavnega zakona za izvedbo slovenske ustave. Tako bi bila poleg podaljšanja roka za uskladitev zakonov s sedanjo ustavo do 31.12.1994 zagotovljena možnost za presojo utavnosti predpisov in drugih splošniTi aktov
Poslanka SKD v DZ: mag. VIDA ČADONIČ-ŠPELIČ
HLADNO PIVO V ČRNOMLJU
ČRNOMEl J - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju bo v soboto, 9. oktobra, rock koncert zagrebške skupine Hladno pivo.
Gradimo domovino s skupnimi močmi!
Neprijetno doživetje “lokalnega zaplotništva” ob obisku folklorne skupine “Soča” iz kanadskega Hamiltona v Metliki - Gostovanja naj nas povezujejo, ne ločujejo
HAMILTON - Po osmih letih sem letošnje poletje spel prišla na obisk v sojo čudovito lepo Slovenijo. Z najmlajšim sinom sva spremljala plesno skupino “Soča”, ki je bila na turneji po Sloveniji. Od štirih družinskih elanov, ki so pri skupini, sta imeli tudi dve moji hčerki srečo, da sta se lahko udeležili gostovanja. Bilo je enkratno doživetje, ki jima bo ostalo za vedno v najlepšem spominu.
Pot jih je vodila iz Radencev v Beltince, Slovenj Gradec, Maribor, Velenje, Metliko, Črnomelj, Kranj in Rogaško Slatino ter Ljubljano, kjer so imeli še dva nastopa, nakar so se na Rakovniku razšli vsak k svojim sorodnikom in prijateljem.
Ko smo pred odhodom iz Hamiltona razmišljali o teh nastopih, smo postavili vprašanje, zakaj so izpustili Dolenjsko. Odgovor je bil: “v Novem mestu nas niso sprejeli!” Vprašanje je še naprej vrtalo v meni, saj veliko naših sorodnikov živi v tej lepi metropoli Dolenjske in v njeni bližini. Tam je tudi moj rojstni dom. Tako se je nepopisnemu zadovoljstvu primešala kapljica pelina, saj je tisti naš Dolenjski nastop odletel v Belo kra-jino.Za skupino in še predvsem za sestrični ali nečakinji so moji sorodniki pripravili transparent z napisom: “Folklorna skupina Soča, dobrodošla na Dolenjskem!” S tem smo hoteli pozdraviti skupino že v Novem me-
VELIKAN - Ivan Matkovič iz Ljubljane, ki je bil te dni na dopustu v rodni Lokvici, se je potem, ko je videl, da ljudje kar ne nehajo hoditi s košarami v belokranjske gozdove odločil, da tudi sam poskusi gobarsko srečo. Čeprav je bil skoraj prepričan, da so gobarji pred njim pobrali že vse jurčke, je pod grmom zagledal pravega velikana. Kar 1,18 kilograma je tehta! in četudi zaradi starosti ni imel več pra ve vrednosti, je bil za Ivana pomembna trofeja. (Foto: M.B.-J.)
najlepša hvala!
Upam, da bo še kdaj prišlo do takih turnej, ki nas bodo družile in povezovale, ne pa delile med seboj. Slovenija je zares lepa dežela, postala pa bo še mnogo lepša, če jo bomo gradili s skupnimi močmi.
ANGELA KOBE Burlington, Kanada
PODPORA JAVNEMU VPRAŠANJU
OO SKD Ribnica se pridružuje javnemu vprašanju: Kdo je in bo privatiziral podjetje? v Delavski enotnosti z dne 16.9.1993. Enako podpiramo javni poziv ustavnim sodnikom g. Izidorja Rejca, poslanca v državnem zboru, ki gaje objavil v Slovencu 11. in 18. septembra 1993 pod naslovom: Družbena lastnina in moralni razvoj. Menimo, da brez odgovora na to vprašanje ni in ne bo poštenega lastninjenja ter zdravega slovenskega gospodarstva.
Predsednik OO SKD Ribnica: TOMAŽ RUS
“Take poti tu še ni bilo”
Tako pravi o prvi naravoslovni učni poti Bogdan Bartol, avtor knjižice “Skozi gozd do Svete Ane”
RIBNICA, KOČEVJE - Drobno knjižico “Skozi gozd do Svete Ane” je pred kratkim napisal inženir gozdarstva Bogdan Bartol, izdalo in založilo jo je Gozdno gospodarstvo Kočevje v sodelovanju z občinsko skupščino Ribnica in Splošnim združenjem gozdarstva Slovenije. Avtorje o svojem delu povedal:
“Knjižica govori o naravoslovni učni poti, ki smo jo odprli pred kratkim. To je prva taka pot v zahodni Dolenjski in je hkrati del ribniške planinske transverzale, ki jo je uredilo Planinsko društvo Ribnica.
V knjižici sem objavil predelano in močno skrčeno gradivo svoje diplomske naloge. Najprej sem menil, da bo knjižica le pomoč šolarjem, ki prihajajo sem na naravoslovne dni in so take knjižice najbolj potrebni. Izkazalo pa se je, da bo prišla prav tudi odraslim predvsem planincem in ljubiteljem narave. Knjižica govori o gozdu, njegovih posebnostih in zanimivostih, gozdnih živalih itd., hkrati pa sem v njej opisal tudi druge zanimivosti.
Naravoslovna učna pot je označena, markirana, na posameznih zanimivih točkah pa so še oznake, ploščice, s številkami, in izletniki si potem v moji knjižici pod tisto šte-
Inž. Bogdan Bartol
vilko lahko preberejo, kaj je tam zanimivega, in si nato tudi ogledajo te posebnosti.”
Bogdan Bartolje povedal še, daje knjižico napisal brezplačno. Knjižica je izšla v nakladi 1.000 izvodov in jo je možno kupiti za 100 tolarjev na začetku te učne poti pri vratarju podjetja Riko in na koncu poti pri koči Planinskega društva Ribnica.
J. PRIMC
stu. Dolgo smo jih pričakovali in se počasi pomikali proti Beli krajini, misleč, da so ubrali drugo pot. Tedaj še nismo vedeli za prestavljeni čas nastopa v Metliki.
V vašem listu št. 31 (5. avgusta) pa sem prebrala o razočaranju Belokranjcev v članku pod naslovom “Neprostovoljno zijanje”. Naj vam glede napisa pojasnim samo to, da Dolenjci nismo tako zabutani, da ne bi vedeli, kje je Dolenjska ali pa Bela krajina, pa tudi Belokranjci se niso izkazali za zelo pametne, če hočejo iz take malenkosti dokazovati, da bo ostala Slovenija, čejtrav majhna, še naprej razdeljena. Če so moji sorodniki, ki jih je bilo na metliškem gradu takrat več kol ena tretjina, lahko prišli tako daleč na prireditev, bi lahko tudi organizatorji pokazali vsaj nekoliko dobre volje, ne pa da smo bili deležni očitkov.
Res je šlo potem vse v najlepšem redu naprej, za kur gre največja zahvala družinam, ki so plesalce sprejele z odprtim srcem. V imenu plesne skupine “Soča” iz Hamiltona vsem
MODA BO MODI - Vsi, ki si na ljubljanskem razstavišču niso utegnili ogledati Mode za pomlad in poletje 94, so to lahko storili v petek in soboto v restavraciji otoškega Casinoja. Manekenke Reklam studia Marka Klinca so obiskovalcem predstavile najnovejše modele Laboda, Novoteksove konjek-cije, Beti in Lisce. Čevlje sta na ogled postavila butik Dvojka iz javnih skladišč in Bella iz Bršljina, modne dodatke pa Ncw plače iz Novega mesta. Modno revijo, ki jo je vodila Renata Mikec, sta s plesnim nastopom popestrila Aleš Kocjančič in Petra Stojan iz ljubljanskega plesnega studia Casino, z vedno lepimi evrgrini pa duo Memoris iz Dubrovnika, ki bo na Otočcu gostoval ves mesec. (M. L., foto: J. D.)
TREBANJSKA “ŠKODA " - Prejšnji četrtek je novomeška Novotelina pri svojem trebanjskem servisu odprta salon za prodajo avtomobilov znamke Škoda. Tu priljubljeni in (zaradi primerne cene) dokaj dostopni avto sta si v novem salonu najprej ogledala direktor Novotehne Niko Galeša in trebanjski župan Ciril Pungartnik. Na otvoritvi so namignili, da je ta salon pravzaprav napoved večje Novotehnine naložbe v Trebnjem. (Foto: A. B.)
KITARA 7A IVANA BUTALO - V sredo smo v naše uredništvo povabili prvonagmjenca v akciji Mladi dopisnik. Za spis o policaju je našo prvo nagrado kitaro prejel Ivan, učenec 8. razreda osnovne šole Stari trg ob Kolpi. Da dodgodek ni bil majhen in nevreden pozornosti je videti tudi na naši fotografiji. Podelitve nagrade so se poleg Ivana udeležili še njegov brat, mama in učiteljica slovenščine ter mentorica novinarskega krožka na šoli Marija Volf (na sliki od desne proti levi). Ivan sedaj še ni vešč brenkanja, lahko pa se zgodi, da bo kaj kmalu še član domačega ansambla Tonija Verderberja. (Foto: J. Pavlin)
9«,	_ J|
tifttol/ruAlUnr
tujča/
USPEHI NAŠIH ŠPORTNIKOV
Na področnem ekipnem prvenstvu v atletiki, ki je bilo v ponedeljek, 27. septembra, na stadionu v Novem mestu, so učenci merili športne sposobnosti v tekih na 60,300 in 1000 metrov, v metu žogic in krogle, skoku v daljino in višino ter štafeti. Na najvišji stopnički je stala ekipa OŠ Šentjernej. Dečki so zbrali kar 14314 točk, dekleta pa 14327 točk. Upamo na dobro uvrstitev na republiškem finalu, ki bo 7. oktobra v Ljubljani.
NATALIJA TAJČMAN OŠ Šentjernej
DOLENJSKI PARAPLEGIKI SO SE IZKAZALI
V soboto, 18. septembra, je v Ljublja-ui potekalo drugo državno prvenstvo v atletiki za invalide. Udeležili so se ga •udi dolenjski paraplegiki. Tekmovali so v metu krogle, diska in kopja ter v vožnjah na 100, 200,41X1, 1500 metrov jn v štafeti štirikrat štiristo metrov. Dolenjci so se dobro odrezali, saj so osvo-Jdi precej medalj in v ekipnem tekmovanju le za malenkost zaostali za Zmagovalci. Moj ati se je s prvenstva vrnil domov z dvema bronastima medal-Jutna, osvojil pa je tudi eno zlato.
BRANKA AHLIN 8. r., novin. krožek OS Šentrupert
GOSPODINJSKI TEČAJ
Na naši šoli je tudi letos potekal enotedenski gospodinjski tečaj. Razdeljeni smo bili v dve skupini. Pričeli smo s spoznavanjem osnovnih sestavin vsakega obroka. Prvič smo svoje znanje lahko preizkusili pri vreli vodi in svaljkih. Delali smo tudi slivovo pecivo, zelo pa nam je šla v slast pica. Po vsakem kuhanju je sledilo pospravljanje. Pomiti je bilo treba posodo, jo pobrisati in pospraviti na svoje mesto. Pri delu so nam pomagali tudi gospodinjski strojčki. Do konca gospodinjskega tečaja smo se pošteno nakuhali. Zadovoljni s tem, kar smo se naučili, smo zaključili ocene.
LIDIJA PENCA 8. r., OŠ Šentjernej
VESELI TOBOGAN NA NAŠI ŠOLI
Še skoraj počitniško razigrani smo zakorakali učenci v novo šolsko leto, ko sc nam je že ponudil izziv, da bomo učenci OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja sodelovali v priljubljeni oddaji Veseli tobogan. Kako veselo je bilo na naši šoli v torek, 21. septembra, v naši majhni telovadnici! Dvorano smo napolnili do zadnjega kotička. Priznani glasbeniki z dirigentom Bojanom Adamičem so zaigrali uvodni song oddaje in že nas je, kot ponavadi, nasmejano pozdravil Toni Gašperič, ki je oddajo vodil. Nastopajoči učenci od L do 8. razreda so doživeli radijski krst. Ni manjkalo petja, recitacij. V narečju smo predstavili naše mesto in prisluhnili počitniškemu klepetu učenk. Ob ohrabrujočih vprašanjih voditelja oddaje in ob publiki, ki je veselo ploskala, smo pozabili na tremo. Včasih smo se tudi pošteno zmotili. Pa kaj bi to, bilo je veselo! Razveselili smo se knjižnih daril pokrovitelja oddaje DZS.
Učenci novinarskega krožka OŠ Mirana Jarca Črnomelj
MLADINSKO SREČANJE V STIČNI
V soboto, 18. septembra, smo se mladinci iz vse Slovenije zbrali v Stični na 12. vseslovenskem srečanju mladine. To srečanje je povezano z glasbo, petjem, razmišljanjem, predvsem pa se srečaš s prijatelji, s katerimi si se spoznal na duhovnih vajah. Letos sta bila gosta planinec Viki Grošelj in pevec Vlado Kreslin ter skupina mladih, ki rada poje. Zelo zanimivo postane, ko poslušaš znane osebe, ki govorijo o življenju. Srečanje se začne s pripravo na celodnevni program. Med to pripravo sc naučimo novih pesmi in se seznanimo s celodnevnim programom, nato pa sodelujemo pri sveti maši. Letos je bilo v Stični 8.000 mladincev. Pridite drugo leto še vi, da nas bo več!
MAJA GLIHA literarno - novin. krožek OŠ Veliki Gaber
KAKO LEP JE VRŠIČ
Letošnje počitnice so bile posebno lepe. Prvič sem stal na vrhu Vršiča. Ustavili smo sc ob umetnem jezeru, se tudi kopali in občudovali lepoto gora. Senco smo našli šele ob izviru Soče. Čeprav je bilo poletje, je bila voda ledeno mrzla. Pa kako lepa je! Z očkom sva bila čisto tiho. Oh, kako zelo si še želim takšnih počitnic!
ANDREJ HAFNER 2. c, novin. krožek OŠ Sava Kladnika Sevnica
KNJIGE GRADIJO MOSTOVE
Bila sem na zaključni prireditvi knjižnega kviza Knjige gradijo mostove, kjer sem se imela zelo lepo. Ves dan smo hodili otroci razdeljeni po skupinah,
sami po Ljubljani. Z zemljevidom Ljubljane v rokah smo iskali zaklad. Če česa nismo vedeli, smo povpraševali Ljubljančane, ki so nam prijazno odgovarjali. Naš cilj je bil najprej Pionirska knjižnica, do katere smo uspešno prišli. Po številnih zapletih smo zaklad končno našli. To je bila knjiga. Vreme nam
je bilo kar naklonjeno, saj ni skoraj nič dežovalo. V Ljubljani mi je bilo zelo všeč, srečala sem tudi nove prijatelje.
MATEJA GORENC 7. b, novin. krožek OS dr. Pavla Lunačka Šentrupert
SOLARJI O GOBAH - Učenci 4.c kočevske Osnovne šole ob Rinži so pred kratkim predstavili staršem in drugim gostom vse, kar so zvedeli o gobah. Pod vodstvom znanega gozdarskega strokovnjaka inž. Antona Prelesnika so namreč spoznavali gozd, njegove dobre strani pa tudi nevarnosti. O nevarnih boleznih zaradi gob in varstvom pred njimi je šolarje seznanil dr. Bojan Stefančič. V Lekarni so zvedeli o varstvu pred klopi itd. Gobe so nabirali pod vodstvom gobarskega poznavalca in predsednika gobarske družine Ribnica Viktorja Oblaka. Vgozd in domov so se odpeljali s pomočjo Avta Kočevje. Nadalje so se šolarji pozanimali o gobah in odkupu na odkupni postaji.' V sodelovanju z učiteljico gospodinjskega pouka so pripravili gobje jedi in tudi slaščice v obliki gob. Pod vodstvom učiteljice telovadbe so prikazali staršem “Ples mušnic” itd. O vsem tem so nato pripravili zaključni nastop za starše. Poleg tega so za to priložnost pripravili razstavo gob. (Foto: J. Primc)
UCENCI PRI ZUPANU
METLIKA - Učenci metliške, suhorske in podzemeljske osnovne šole so v tednu otroka obiskali metliškega župana, da bi mu po-vedalil, kje jih glede prometne varnosti žuli čevelj. Delegacija metliških osnovnošolcev je opozorila na nevarno Vinogradniško cesto, na preozki pločnik nasproti Črnugljeve hiše, izrazili pa so tudi željo po nadkritem avtobusnem postajališču blizu Pungarta. Podzemeljska “trojka” je bila nekoliko skromnejša: radi bi cestni ogledali pri Veseličevi gostilni ter pri gradaški trgovini. V sproščenem pogovoru, ki se ga je udeležil tudi komandir metliške policijske postaje, so imeli učenci kritične pripombe na delo policistov. Očitali so jim, da premalokrat ustavijo in kaznujejo šoferje, ki uprizarjajo po metliških cestah in ulicah hitrostne vožnje. Metliški župan Branko Matkovič je zavzetim mladim Metličanom obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, vendar naj bodo potrpežljivi, saj je največkrat poleg dobre volje potreben tudi de-
• Moja plača ni dovolj velika, da bi se spraševal o tem, kaj se splača. (Jurič)
PRIZMA OPTIMIZMA V TREBNJEM
TREBNNJE - Društvo invalidov Trebnje sporoča, da bo v torek, 12. oktobra, ob 16. uri razvedrilni program Prizma optimizma v kulturnem domu Trebnje. Vabljeni!
Vedno živa Kostanjevica
Sinoči sem bil spet v Kostanjevici na slavnostnem orgelskem koncertu v počastitev 300. obletnice smrti J.V. Valvasorja. Ne morem se prav spomniti, kdaj sem bil prvič v teh dolenjskih Benetkah, bo že kakih trideset let. Samostan je bil tedaj še v slabem stanju, Forma viva je komaj začela živeti. Tedaj in danes pa je bil z nami spiritus agens vsega kulturnega dogajanja v teh krajih - učitelj Lado Smrekar. Ni pa bilo več pokojnega učitelja Jankoviča, bil pa je zato gospod Kukec pa doktor Andrej Smrekar - kontinuiteta, fizična m duhovna.
Koncertira orglar Filip Križnik, pozdravljajo veliko in različne avtorje. V fortu zrak trepeče. Tedaj se počutim kot resonančni trup godala. A vse je nekam ubrano, celo Lapajne, ta poet baija, začuda sodi v obnovljeni duhovni hram. Tam nekje zadaj čutim Gorjance inTrdinovvrh. Menda je tam sporna meja. Viernejevi Westminstrski zvonovi božajo dušo. Spomnim se Trdine. Danes bi v teh gozdovih zaman iskal bajke in povesti. Na severni strani te mejne gore se menda začenja Evropa, na drugi strani se spet razplamteva vojna. Tam se začenja Balkan: dve Cerkvi istega Boga se že stoletja bijeta za prevlado; tretja Cerkev, kije bojda v sorodstveni zvezi s prvima dvema, je od začetka njun skupni sovražnik. Kako se pravzaprav nič ni spremenilo v zadnjih tristo letih. Valvasor bi bil tudi danes lahko reven kot cerkvena miš, kajti sukanje peresa tudi ne danes ne prinaša kaj prida cvenka. Dolenjska je spet enkrat mejna krajina. V zadnjih desetletjih utečene ekonomske, kulturne in medčloveške vezi so pretrgane ali vsaj natrgane. “Vi v Ljubljani tega ne čutite,” mi pravi ugledni bizeljski kmet Balon. Mož ima prav, si mislim. V Ljubljani se pač ta čas bijejo predvsem težki ideološki boji: “ta rdeči” ne priznajo medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja, “ta beli” ne kolaboracije z Nemci in Italijani, bi rekel Rupel. Tako imamo namesto narodove spet strankarsko zgodovino, namesto Evrope
postajamo Neevropa. Tisto, kar teži slovenske Balone, pa vplivnih slovenskih Janezov ne briga kaj prida. Ekonomija, sem pred_časom zapisal, kdo bo tebe ljubil. Še vedno kruta resnica.
Sicer pa, da ne bo pomote: s Hrvati ne bo lahko. Tuje nuklearka, so prometne poti, so vikendi, so medsebojni dolgovi, je nekaj akutnih mejnih vprašanj. Vsega je za desetletje trdih dogovarjanj. Če s kom, potem bomo v pogajanjih z njimi spoznali, da politika pozna samo interese - mi in Hrvatje pa imamo malo skupnih interesov, pač pa imamo dolgo skupno mejo, smo zato obsojeni na sobivanje. Tako je pač!
Kostanjevica ima lepo lego. Ni čudno, da so se tu pred stoletji naselili menihi, kasneje pa vojaki; danes tu domuje predvsem umetnost. Pravijo, da ima to mesto največ umetnin na prebivalca, in to ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. Jakac, Lamut, Kralj, samostanska dediščina - neizmerno bogastvo.
Kostanjevčani so ponosni na vse to. Osnovna šola, galerija - muzej, so jim to usadili v zavest. Utrne se mi misel: partizan Jakac (“nečisti” Slovenec) za te ljudi ni sporen. Partizan Šubic (z rodovnikom), ki je, mimogrede rečeno, zapustil Poljancem vsaj toliko, če ne več kot Jakac Kostanjevici, pa je za nekatere Poljance persona non grata. Od vseh slepot je zagotovo ideološka najstrašnejša!
Takrat, ko so dali porušiti baročni vhod v kostanjeviški samostan, da bi zadružni tovornjaki imeli prost dostop vanj, so mislili, daje vse, kar je bilo do tedaj, prazgodovina, da so tone, kilometri, kilovati - količine torej, edino, kar potrebuje Novi človek. Zmotili so se! Sedaj iščemo kvaliteto, iščemo smisel - za (starega) človeka.
Kaj neki bi na to temo rekla prijatelja, zdravnik Slavko in sodnik Jože? Zvečer gremo počastit Ple-teršnika, jutri med brajde - tam bo dovolj besed. Se bomo spet samo spraševali? Bo kak odgovor? Bo kaj resnice?
VIKTOR ŽAKELJ
KMEČKI PRAZNIK - Prizor s parade v Krškem (Foto: Rozika Gričar)
Po tridesetih letih znova
Letos spet kmečki praznik v Krškem - V čast J. V. Valvasorja - Povorka in kmečke igre
V Krškem je bilo včasih na 15. avgusta ob slavjih v čast vodje kmečkih uporov Matije Gubca vedno veliko praznovanje s kmečkim praznikom. Ta je bil povezan z veliko parado konj in vpreg in s prikazovanjem poljskih opravil, navad in obrti. Praznovanje je pred tridesetimi leti zašlo v pozabo, letos pa so se ga spet spomnili.
Letos je občina Krško dala velik poudarek 300-letnici smrti J. V. Valvasorja. Organizirala je niz proslav in prireditev, med katere spada tudi ponovna oživitev kmečkega praznika. V ta namen se je močno zavzelo Posavsko konjeniško društvo Krško, ki zajema območje občin Brežice in Krško. Pod vodstvom predsednika društva Jožeta Urbanča in ob pomoči Konjeniškega kluba Posavje, ki ga je zastopal Dane Mižigoj, so organizirali 12. septembra veliko parado. Sodelovalo je 25 vozov dvovpreg, ob tem so udeleženci prikazovali tudi stare kmečke običaje.
Predhodnica parade je bilo devet konjenikov. Posebej dobro so se za parado pripravili krajani KS Krško polje, kar je velika zasluga Antona Milerja. Lično so uredili
šest vozov in nastopili v povorki, kjer je bil prikaz snubljenja neveste in kmečke ohceti. Povorka je bila dolga kar 600 m in je opravila 12 km dolgo pot od Agrokombinata v Žadovinku preko savskega mostu do hotela Sremič in naprej skozi naselje Rese v Krško do Valvasorjevega spomenika in od tam na hipodrom Brege. Udeležence povorke sta lepo presenetila podjetnika Postišek, ki sta pri svojem podjetju v Leskovcu ljudi pogostila s hladnim napitkom. Udeleženci povorke so tako lažje zdržali pot do hipodroma. Tu so bili počaščeni s hrano in pijačo in so nato dolgo v noč obujali spomine na nekdanje čase, na prejšnje parade in težave, ki sedaj pestijo kmetu na vseh področjih. Za prodajo kmetijskih pridelkov je premajhno tržišče, za kmetijstvo pa premalo vladnega razumevanja.
V času parade so bile na Stadionu M. Gubca kmečke igre in spretnostna tekmovanja. Na obrazih kmečke mladine, ki je sodelovala, je bilo videti veIiko zadovoljstva, kar kaže, daje druženja kmečke mladine sicer premalo.
ANICA ANTOLIČ, gledalka parade Leskovec
tj
MAN/9
Turistična agencija Partizanska 7, NM tel.: (068) 28-136
TELEVIZIJSKI SPORED
12.00 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL., dok. serija, 2/10 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 12/15 13.00 POROČILA
13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 14.25 TEDENSKI IZBOR 14.25 INTERVJU
ČETRTEK, 7. X.
SLOVENIJA 1
10.45	- 0.20 TELETEKST
11.00	VIDEOSTRANI
11.10	ZGODBE IZ ŠKOUKE
12.00	TEDENSKI IZBOR 12.00 SREČANJE LJUBUANSK1H ZBOROV
12.30 ANALITIČNA MEHANIKA, 35/52
13.00	POROČILA
13.05 TEDENSKI IZBOR:
13.05 PO DOMAČE
14.55	PROETCONTRA
15.55	OČI KRITIKE
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM:
ŽIVŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	PARI, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35 NEVERJETNI ČETRTEK: NEVERJETNE ZGODBE, 2. oddaja 21.25 TEDNIK
22.15 DNEVN1K3,VREME,ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA
SLOVENIJA 2
15.45	- 23.15 Teletekst
16.00	Video strani -16.15 Tedenski izbor: Zarota protio Harryju (amer. film, ČB); 17.35 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer., burleska); 17.55 Vrtinci (franc, nadalj., 4/10) -18.45 Že veste? -19.15 TV nocoj -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Kennedyji (amer. dok. serija, 4/4) - 21.10 Umetniški večer: Jean Genet (angl. dok. oddaja); Služkinji (adaptacija gledal, dela)
KANAL A
9.00	CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 8. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (19. del) -12.25 Videostrani -16.45 A shop -
17.00	Elizije - Kdo se boji alternative? -17.30 Med dvema ognjema (ponovitev) -18.30 Luč svetlobe (9. del) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila -20.10 Dokaz nedolžnosti (amer. kriminalka) - 22.10 Košarkarski turnir Legrand 93 - 22.40 Poročila - 00.00 Pred poroto (ponovitev 19. dela) - 00.25 A shop -00.40 CMT
PETER, 8. X.
SLOVENIJA 1
9.45-1.20 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	TEDENSKI IZBOR
10.10 PRIČA, norveška nadalj., 2/4 10.35 PTIČI, amer. film 12.30 ŽE VESTE?
13.00	POROČILA
13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UMETNIŠKI VEČER
16.10	OSMI DAN, ponovitev
17.00	DNEVNIKI
17.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	PARI, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	SANJE KRAUEV, amer. film
22.10	DNEVNIK 3. VREME, ŠPORT 22.35 SOVA
ZAKAJ SE JE ZMEŠALO GOSPODU R„ nemški film
SLOVENIJA 2
15.45	- 0.010 Teletekst
16.00	Video strani -16.30 Tedenski izbor: Neverjetni četrtek; 17.20 Sova (ponovitev): Novopečeni princ z Bel-Aira (17. epizoda); 17.50 Vrtinci (franc, nadalj., 5/10) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija - 22.00 Moški, ženske - 23.00 Kristjani: Korenine dvoma (angl. dok. serija, 12/13)
KANAL A
9.00	CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 9. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (20. del) -12.25 Video strani -16.05 A shop -16.20 Zakaj nisi z mano (5. del) -16.50 Dokaz nedolžnosti (ponovitev filma) -18.30 Luč svetlobe (20. del) -19.15 Ašhop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Na begu pred orožjem (amer. film) - 22.10 Košarkarski turnir Legrand 93 -23.40 Poročila - 00.00 Pred poroto (ponovitev 20. dela) - 00.25 A shop - 00.49 Erotična uspavanka -
01.10	Lahka pot ven (erotični film)
SOBOTA, 9. X.
SLOVENIJA 1
7.15-0.50 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
8.05	TEDENSKI IZBOR:
8.05	RADOVEDNI TAČEK 8.25 TRGATEV
8.40OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 15/26 9.00 KLUB KLOBUK
9.50	TOK TOK
10.40 ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.30	ALBUM NEKEGA POLETJA 13.00 POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	TEDNIK
13.50	MOŠKI, ŽENSKE
■I 15.15 SANJE KRAUEV, ponovitev amer. filma
17.00	DNEVNIKI
17.10	NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 5/6
18.00	RPL
18.45	TV MERNIK
19.00	JUŽNA POSTOVKA
19.05	RISANKA
19.10	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	UTRIP
20.30	KRIŽKRAŽ 21.35 ŠR1LANKA, 2. del dok. oddaje
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA
UUBEZEN DA, UUBEZEN NE, 21. del amer. naniz.
23.10 MAGIČNA TEMNOLASKA, amer. film
SLOVENIJA 2
13.45	- 0.35 Teletekst
14.00	Video strani -14.20 Človek in glasba -15.15 Sova (ponovitev): Vrtinci (franc, nadalj., 6/10); 16.15 Romance: Cloud Waltzer (angl. film) -17.55 Športna sobota -18.45 Divji svet živali (21/25) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Ljubezen boli (angl. nadalj., 8/10) - 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 2/10) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.35 Sobotna noč
KANAL A
9.00	Countiy Musič Telcvision Europc (CMT) - 9.45 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.30 Na begu pred orožjem (ponovitev filma) -12.00 Teden na borzi (ponovitev) -12.10 A shop-18.00 Kabelske televizije predstavljajo-18.25 Dan pojutrišnjem (I. del amer. serije) -19.00 Dev-linova zveza (ponovitev 4. dela) - 203)0 Risanke -20.10 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.45 Dcvlino-va zveza (5. del) - 21.35 Beg iz zapora (amer. film) -
23.00	Poročila v angleščini - 23.25 ČMT - 00.40 Erotična uspavanka
NEDELJA, 10. X.
SLOVENIJA 1
8.15-0.15 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.40	OTROŠKI PROGRAM 8.40 ŽIV ŽAV, ponovitev
9.30 POZABUENA ZGODBA, amer. serija, 5/6.
9.55	SEZAMOVA ULICA amer. naniz., 4/13
10.55	POJ IN PISKAJ PRELEPO NA TO STARO ŽVEGUCO
11.30	OBZORJADUHA
12.00	UUDJEINZEMUA
12.30	DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev (21/25)
13.00	POROČILA
13.40	VRNITEV V DODGE, amer. film
15.10	KENNEDYJI, ponovitev amer. dok. serije, 3/4
16.05	EDVARD SEDMI, angl. nadalj, 2/13
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE
19.00	RISANKA 19.15 LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDEUSKIH60
21.30	PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 12/15
22.05	DNEVNIK 3. VREME 22.25 SOVA
SLOVENIJA 2
10.45	- 23.30 Teletekst
10.00	Video strani -10.30 Marjanca 93 -11.30 Tedenski izbor: Zadnji beg (angl. nadalj, 4/4); 12.20 Križ kraž -13.20 Poglej in zadeni -14.25 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Slovenski magazin - 20.40 Nevarno mesto (amer. film) - 22.35 Športni pregled
KANAL A
8.00	Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -8.15 Ris (risanke in spoti) - 9.15 Indijanček Hiawatha (L del risanega filma) - 9.40 Male živali -10.00 Beg iz zapora (ponovitev filma) -11.30 Dance session (ponovitev) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena -13.00 Video strani -18.00 Reportaža rally Mazda - 18.30Tropska vročica II (2. del amer. nadalj.) -19.30 Rock starine (ponovitev 35. oddaje) • 20.10 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) -
20.45	Tropska vročica II (5. del amer. nadalj.) -21.40 Vrnitev vojaka (amer. film) - 23.10 Rock starine (36. oddaja) -23.40 CMT
PONEDELJEK, 11. X.
SLOVENIJA 1
10.45-0.25 TELETEKST
11.00	VIDEOSTRANI 11.15 TEDENSKI IZBOR
11.15 VRNITEV ANTILOPE, angl. nadalj, 2/13
11.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI
12.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 5/6
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 KASAŠKE DIRKE
14.05	ŠPORTNI PREGLED 14.20 VIDEOSTRANI
16.25 DOBER DAN', KOROŠKA
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 BESEDE. BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	PRVIH 10 LET SLOVENSKE TV
21.05	OMIZJE
22.25, DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	SOVA
SLOVENIJA 2
-03.45 - 24.00 Teletekst
14.00	Video strani -14.10 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60; 16.10 Obzorja duha -16.40 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (21. epizoda) -17.05 Tedenski izbor: Šova (ponovitev): Mojster in Margareta (poljska nadalj, 1/8); 17.55 Vrtinci (franc, nadalj, 7/10) -
18.50	4 x 4 - 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Titmussove skušnjave (angl. drama, 2/3) - 21.20 Po sledeh napredka - 21.50 Studio City - 22.50 Evropska noč jazza III
KANAL A
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 10. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (21. del) -12.25 Helena (ponovitev) -16.15 A shop -16.30 Vrnitev vojaka (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (11. del amer. nadalj.) -18.45 Mir 92 -Nemški astronavt (dok. film) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20,10 Poročila - 20.30 Klic divjine (amer. film) - 22.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 21. dela) - 23.15 A shop - 23.30 CMT
15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 3/10 16.20SVET POROČA
17.00	DNEVNIKI
17.10	KLUB KLOBUK
18.00	RPL
18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35 PRVIH 10 LET SLOVENSKE TV 21.25 .
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA
HAL ROACH PREDSTAVUA, 23. epizoda amer. naniz.
VRTINCI, franc, nadalj, 10/10
KANAL A
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 12. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (23. del) -16.30 Maja in vesoljček (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (13. del) -18.45 Male živali -19.10 A shop -19.25 CMT - 20.10 Poročila -
20.30	Dance session - 21.00 Med dvema ognjema -
22.00	Elizije - Kdo sc boji alternative? - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 23. dela) -
23.15	A shop-23.30 CMT
TOREK, 12. X.	Resnične ribniške
SLOVENIJA 1
9.15-0.30 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.50	TEDENSKI IZBOR
9.50	PAMET JF. BOUŠA KOT ŽAMET
10.00	SEZAMOVA ULICA, 4/13 11.004X4
11.30 PO SLEDEH NAPREDKA
12.00	TITMUSSOVE SKUŠNJAVE, angl. drama, 2/13
13.00	POROČILA
14.10	TEDENSKI IZBOR I4.10SOBOTNA NOČ 16.I0SEDMA STEZA
16.30	PORABSK1 UTRINKI
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM POZABUENA ZGODBA, amer. igrana serija, 6/6
17.35 LONČEK, KUHAJ
17.50	RISANKA
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45 BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK2,VREME,ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35 PRVIH 10 LET SLOVENSKE TV
21.30	OSMI DAN
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA
22.50	SOVA
SLOVENIJA 2
16.15	- 23.40 Teletekst
16.30	Videostrani -16.50Tedenski izbor: Ljudje in zemlja; 17.20 Sova (ponovitev): Collinsova in Co-ward (angl. naniz, 6/8); 17.50 Vrtinci (franc, nadalj, 8/10) -18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Po vojni (angl. nadalj, 3/10) - 21.00 Intervju - 22.00 Videošpon - 22.55 Svet poroča
KANAL A
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) - 10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev II. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (22.del) - 16.05 A shop - 16.30 Klic divjine (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (12. del) -18.45 Jazzbina (ponovitev 35. oddaje) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Poletni cikel slovenskega filma: Maja in vesoljček - 22.00 Jazzbina (36. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 22. dela) - 23.15 A shop - 23.30 CMT
SREDA, 13. X.
SLOVENIJA 1
9.15-0.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR
10.05 B1SKVITKI, amer. risana serija 10.35 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIVUENJA ZA Ž1VIJENJE
Trda kava
Gospod župnik se je odpravljal maševat k sv. Ani v ribniški Mali Gori. Spotoma je v neki hiši pri Seljanu dal gospodinji kavo v zrnju in ji naročil: “Mamca, tukaj imate kofe (v zrnju), skuhajte ga, da ga bomo spili, ko bomo šli nazaj.
Ko se je župnik vrnil, da bo spil kavo, pa je ženica potarnala:
“Gospod župnik, ves čas sem ga kuhala, pa je kofe še vedno trd. ”
Draga rdeča barva Je prijatelj občudojoče dejal v gostilni rdečeličnemu prijatelju:
‘Ali si ti, Kori, lep, rdeč!"
Kori pa nazaj:
“A veš, ta barva je draga. Sem že osem .štucev'rdečega vina spil, pa hiše dva, če bi kaj jedel. ”
Gorenjka v Ribnici
Gorenjka se je priselila v Ribnico. Imela je tri šoloobvezne otroke. Nekoč je bila na roditeljskem sestanku. Po končanem sestanku je povabita “Iršiče", ki so učile njene otroke, na pijačo. Hotela se je izkazati in je v gostilni dejala:
“No, tršice, zdaj pa naročite, kar hočete. ’’
“Tršice”pa strbile navihane in so zanalašč naročile viski, ki seveda ni bil poceni. Od takrat Gorenjka ni nikoli več vabila učiteljic na pijačo.
Stava za sod vina
Janez Gorše, upokojenec iz Ribnice in član Planinskega društva Ribnica, je takole povedal o še ne izplačani stavi:
“Rili smo v našem planinskem domu pri s v. Ani, naš župnik Maks Ipavec, akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja in jaz. Pogovarjali smo se o tem in onem, beseda je dala besedo in še sam ne vem, kako je prišlo do tega, da mi je župnik dejal:
,Staviva za sod vina, da bom prej v dolini kot ti. ’
Jaz pa sem trdil, da bom gotovo prvi spodaj jaz. Župnik se ni dal ugnati in je dejal:
Jaz sem mlajši in bom gotovo zmagal. Torej velja stava za sod vina?"
Potrdil sem, da velja, Stane Jarm pa je bil za pričo. Potem smo šli in jaz sem se naenkrat zgubil nekam po hosti in prišel prvi v dolino.
Tistega soda vina še nisem dobil, a verjamem, da ga bom, čeprav je župnik Gorenjec, za Gorenjce pa je znano, da so bratranci Škotov."
J. PRIMC
eiAsm Je Ck iivumm%g
Ivo Dttnev je ime, ki je z zlatimi črkami zapisano v zgodovino slovenske košarke. Leta 1970 je bilo svetovno prvenstvo v košarki v Ljubljani in naši so postali svetovni prvaki. V ekipi je bil tudi Danev, kije takrat zaključil svojo vrhunsko športno kariero.
Danev bo gost sobotne oddaje Glasba je življenje, in kot jev navadi, nam bo spregovoril tudi o svojem odnosu do glasbe. Igranja na klavir se je začel učiti pri nuni, ki ga je že po nekaj urah udarila s palico po prstih, in tako seje njegovo učenje končalo. Kljub temu pa so njegova najlepša glasbena doživetja prav klavirski koncerti.
Društvo zelo živih pesnikov, ki
smo gtt ustanovili s spomočjo Pivovarne Union, zelo dobro deluje. Ta teden bo dve majici Sola dobila tudi Vida Bobnar iz Cerkelj, ura Sola pa gre v Črno na Koroškem. Vaše pesniške stvaritve, dvovrstičnice, ki morajo obvezno vsebovati besedo Sola ali Sola cola, pričakujemo na naslov: Dnevnik, p.p. 77, 61000 Ljubljana, za oddajo Glasba je življenje.
Pogovor med pevcema:
-	Kaj nisi nikoli prehlajen? Nikoli te še nisem videl, da bi pil surova jajca.
-	Mi ni treba. Kadar sem prehlajen, pojem popevke...
Simona II20
J p...I l-ItJkif*
DRAGATUSKI TAMBURAŠI - Skupina dragaluških tamburašev se je dolga leta predstavljala s Folklorno skupino Dragatuš. Sedaj pa tamburaši že dobro leto intenzivno vadijo pod vodstvom Dušana Šuštarja in Antona Grahka. Skupina, ki šteje 11 članov, vadi enkrat na teden. S pridnostjo napredujejo in ni belokranjske skladbe, ki jim ne bi lepo zazvenela s pomočjo njihovih tambur. Se več. Zaigrajo tudi slovenske narodne. Da njihov trud ni zastonj, potrjujejo tudi njihovi nastopi, ki se kar vrstijo. Nazadnje so igrali
na otvoritvi preurejenih prostorov Danfosa. Niti ne zavedajo se, kako veliko prispevajo k ohranjanju naše I
naše kulture, da ne tone v pozabo. (Foto: A.
OBISKALI SMO PRIJATELJE, KI ŽIVIJO V NEMČIJI - Otroci iz Dolenjskih Toplic smo gostili otroke Slovencev iz okolice Reutlingena. Nato smo mi odšli na povračilni obisk. Na pot je odšlo S otrok in dva starša, voznik Miran Bifelj in vodja Štef Ivekovič. Na poti smo se zabavali, poslušali kasete in si pripovedovali šale. Na koncil poti smo bili že nestrpni. V Nemčiji smo se dobili v klubu slovenskega kulturnega društva. Od tam smo odšli vsak k svojim prijateljem. V četrtek in petek smo šli z njimi v nemško in slovensko šolo. V soboto smo se šli zabavat v 200 km oddaljeni park Evropa. Bilo je enkratno. V nedeljo pa smo imeli piknik z našimi prijatelji in njihovimi starši. V ponedeljek smo se žal že morali odpraviti domov. Da smo to potovanje preživeli tako lepo 'n prijetno, so nam omogočili: Skupščina občine Novo mesto, zavarovalnica Tiha in Zdravilišče Dolenjske Toplice. Vsem se prav lepo zahvaljujemo! (Jasna Ivekovič, OS Dolenjske Toplice)
I-ABODJI SPEV - Na Dolensjkem ne pomnijo toliko štorkelj, sivih čapelj in labodov, kot jih je sedaj. Deželica ob zeleni Krki je popestrena še na ta način. Med Kronovim ih Otočcem je mogoče videti labodji par z devetimi mladiči, kako brskajo po požeti koruzni njivi ali čofotajo v Krki. (Foto: M. Vesel)
Leto dni plačilne kartice
Na območju LB Dolenjske banke je že več kot 7000 kartic Activa - Kmalu zlata kartica
NOVO MESTO - V oktobru, mesecu varčevanja, poteka leto dni, kar so v Ljubljanski banki - Dolenjski banki pričeli izdajati plačilno kartico Activa. V letu dni je plačilno kreditna kartica Activa postala najbolj množična slovenska kartica. Med izda-
jateljicami te kartice je danes poleg LB Dolenjske banke še sedem bank iz
sistema l jubljanske banke, spomladi pa se jim je pridružila tudi Poštna banka Slovenije.
V LB Dolenjski banki so v letu dni izdali prek 7.000 kartic Activa, v Sloveniji pa jih je že več kot 60.000. S kartico lahko imetniki poslujejo na več kot 4.500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, na območju, ki ga pokriva LB Dolenjska banka, je že kakih 360 Prodajnih mest, kjer je mogoče plačevali s to kartico.
Plačilna kartica Activa je pravzaprav cenejše in bolj priročno nadomestilo za plačevanje s čekom, z njo je mogoče plačevati tako v živilskih
trgovinah, kjer je najbolj razširjena,
kot v trgovinah z gradbenim materia-
lom in tudi v trgovinah z luksuznim blagom, kot so trgovine Zlatarn Celje. Hkrati s plačilno funkcijo je kartica tudi kreditna, saj jo iz tekočega računa obremenjujejo trikrat na mesec; kartica je v celoti vezana na tekoči račun, z najboljšo boniteto pa znaša limit pri poslovanju s kartico 5-kratno višino povprečnega osebnega dohodka.
Pospešeno se pripravljajo, da se bo Activa vkčljučila v mednarodni plačilni sistem Eurocard, tako da bo moč s kartico Activa opravljati tudi plačila v tujini in dvigati tujo valuto v mreži bankomatov.
Za tiste imetnike kartic, ki uživajo najvišjo stopnjo bančnega zaupanja, bo v kratkem na voljo zlata kartica Activa, s katero bo moč preprosto in hitro poravnavati tudi večje račune, poleg tega bodo imetniki te kartice deležni še drugih ugodnosti. Lažje in enostavnejše bo tudi plačevanje poslovnih izdatkov, saj bo poslovnežem v kratkem na voljo poslovna kartica Activa.
A. B.
rrA« 7^
KMETJE — lastniki gozdov
Odkupujemo vse vrste lesa	^3Tfl8 AT
Plačila v roku 15 dni, po dogovoru tudi vnaprej.
Iščemo: hlodovino bukve, hrasta, topola, javorja, hruške, oreha in češnje
Odkupujemo tudi les slabše kvalitete — DRVARIJO, t.j. bukve, gabra,cera ter metrska drva. Cena za 1 m3 znaša 3.000,00 SIT neto.
Rok plačila 45 dni.
OPRAVIMO TUDI POSEK IN SPRAVILO LESA.
PRI NAS lahko nabavite tudi vse kmetijske stroje in priključke. Nudimo komplet BCS program, gradbeni material stavbno pohištvo, cement, betonske bloke. Po ugodni ceni vam nudimo stiskalnice za grozdje.
Pokličite nas na štev. 063/785-216 vsak dan od 7 - 22 ure

IZREDNO UGODNO
TEHNIČNI PODATKI IN
STANDARDNA OPREMA Tip motorja
GRACE
VSE, KAR SI ŽELITE OD AVTOMOBILA
Prostorrima motorja jem')
Moč motorja KW KM Navor (Nm rrtin )
Največja hitrost (km/h)
Poraba goriva na 100 km v I
- pri hitrosti 90 km h
• pri hitrosti 120 km h
■ pri mestni vožnji
Velikost rezervoarja za gorivo'(I)
Velikost in dimenzija pnevmatik
Zavore spredaj
Zavore zadaj
Dimenzija vozila v mm
Teža praznega vozila (kg)
Največ|a dovoljena skupna teža (kg)
GRACE kombi H-100 3 ali 5 sedežni štirivaljni vrstni diesel motor (D4 8X) 2476 5573 150.8/2352
7.5
8.3
185 R 14 • 8 PR
disk
boben
4740 x 1690x 1960 1420 2665
Cena do registracije 25.650 DEM s 5% davkom.
HYunnni
AVTOSALON HYUNDAI, PARTIZANSKA 21, NOVO MESTO
Na zalogi CASTR0L OLJE in gume G00D YEAR.
Ekskluzivni uvoznik HVUNDAI Pooblaščeni prodajalec EMINENT d.o.o. Dolenje Kamence 25 a, Novo mesto tel./fax 068/28-950,23-902
Dynamic marketing, d.o.o.
išče distributerje za prodajo nemškega piva na
območju Primorske, Dolenjske in Štajerske.
Tel. (061) 181-169.
OBČINA SEVNICA
Sekretariat za gospodarstvo in finance Referat za kmetijstvo
RAZPIS
Občina Sevnica razpisuje iz namenskih sredstev proračuna 4 (štiri) štipendije za šolanje na kmetijskih, veterinarskih in vrtnarskih šolah od 3. do 7. stopnje.
Za pridobitev štipendije lahko kandidirajo bodoči prevzemniki kmetij.
Kandidati, kateri želijo pridobiti štipendijo, morajo do 5.11.1993 oddati pismeno vlogo kmetijskemu referatu Občine Sevnica. Vloga mora vsebovati:
1.	pismeno prošnjo,
2.	potrdilo o vpisu v šolo,
3.	izkaz učnega uspeha predhodnega šolskega leta,
4.	rešitev prošnje za dodelitev štipendije iz sredstev Zavoda za zaposlovanje.
O dodelitvi štipendije bo odločal Izvršni svet na osnovi mnenja odbora za kmetijstvo.
KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA SEVNO NA TRŠKI GOR113 NOVO MESTO
OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA
KMETIJSKEGA SVETOVALCA ZA ENOTO ČRNOMELJ za določen čas
Kandidati morajo imeti:
-	višješolsko izobrazbo kmetijske smeri
-	opravljeno pripravništvo
-	vozniški izpit B kategorije in lastno osebno vozilo ter
-	poleg slovenskega obvladati najmanj 1 svetovni jezik. Lastnoročno napisano prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijski zavod Ljubljana, Sevno na Trški gori 13, 68000 Novo mesto
O sklepu vas bomo pismeno obvestili.
objavlja prosto delovno mesto
VODJA GOSTINSTVA
OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO, DA IMA:
-	višjo ali srednjo izobrazbo gostinske smeri
-	organizacijske sposobnosti sposobnosti komuniciranja
-	vozniški izpit B kategorije
-	4 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski oddelek kadrovsko-pravne službe GIP “PIONIR” Novo mesto, Kettejev drevored 37,15 dni po objavi razpisa.
Kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas s pogojem, da opravi 3-mesečno poizkusno delo.
Pismene odgovore na podlagi prijav z obvestilom o izbiri kandidata bomo poslali v 8 dneh po izbiri.
Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 28.9.1993, opr.št. St 3/93, v skladu z določili 2. in 3. odstavka ZPPSL v stečajnem postopku nad dolžnikom RRC Novo mesto - v stečaju
razpisuje
javno dražbo
ki bo dne 22.10.1993 ob 12. uri na sedežu dolžnika v Novem mestu, Prešernov trg 8.
Na dražbi bo naprodaj:
počitniška prikolica IMV ADRIA 550, letnik 1978, po izklicni
ceni 15.000,00 SIT;
računalnik PC 386 DX/33 po izklicni ceni 63.500,00 SIT; računalnik PC 286/16 po izklicni ceni 16.000,00 SIT; računalnik PC 286/10 po izklicni ceni 10.000,00 SIT; tiskalnik EPSON FX-1050 po izklicni ceni 25.000,00 SIT; tiskalnik EPSON AX-100 po izklicni ceni 4.500,00 SIT; pisarniška oprema po seznamu iz cenitve z dne 20.7.1993 (seznam se nahaja na sedežu dolžnika in pri stečajni upraviteljici) po izklicnih cenah v višini 50% ocenjene vrednosti iz cenitve.
Ogled sredstev in podrobnejše informacije je glede izklicnih cen in načina prodaje mogoče dobiti na sedežu dolžnika 21.10.1993 med 8. in 12. uro in pri stečajni upraviteljici na tel.št. (068) 23-728 od 18.10.1993 do 21.10.1993 med 8. in 12. uro. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije.
Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene tako, da sredstva deponira najpozneje uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika.
Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v gotovini takoj po javni dražbi.
Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 3 dneh po končani dražbi in v celoti plačati kupnino v 3 dneh po podpisu pogodbe, takrat tudi prevzame kupljeno blago v last in posest Ce uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Sredstva se bodo prodajala po načelu videno - kupljeno.
Irgole š
Salon opreme in pohištva Gradac 112 tel. (068)57-121
Po ugodnih cenah vam nudimo:
•	notranjo opremo in stavbno pohištvo
•	belo tehniko in male gospodinjske aparate
•	talne in stenske obloge
•	svetila
•	barve, lake
štedilnik na trda goriva alfa 90 samo 48.600,00 SIT
Svetovanje in brezplačna dostava na dom' Možnost plačila na obroke do 6 obrokov. Gotovinski popusti do 35%.
CSOtsMra AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Novo mesto, d.d., Ločna 48.68000 Novo mesto 5
v sodelovanju z zavarovalnico
°1^aR'ift^TL0 llci,aci^° Poškod°vanih vozil:
let. 89/12,	65200 km
izklicna cena: 150.000,00 SIT
Skoda Favorit let. 92/7,	18000	km
izklicna cena: 300.000,00 SIT Clio RN 1.2
jet. 93/5,	80	km
izklicna cena: 390.000,00 SIT Citroen AX Caban 1.1 i let. 92/12,	6600	km
izklicna cena: 670.000,00 SIT
pi0NaRAVbTOHlfEbOtO'9’ 1°' 1"3°b 9' Uri V V Pros,orih
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Varščino AVTOHIŠE /0 °d 'ZkllCne Cene sPrejemaiT|o na blagajni PIONIR
KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve ter žagan les obeh drevesnih vrst
Informacije:
KLI LOGATEC, p.o.
61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279
/
m
S
f
n
.3r,
*
$
%
Zadosten učinek Tst°P'te na toP'a tla-
Z javnimi deli so v občini kar zadovoljni
trgovina talnih oblog
SEVNICA - V letošnjem prvem polletju so potekala javna dela v šestih krajevnih skupnostih. V KS Studenec so štirje delavci pomagali pri rekonstrukciji vodovoda in pri kanalizaciji v Rovišču. V KS Krmelj sta delavca vzdrževala zelene javne površine, čistila ceste in sodelovala pri popravilu vodovoda, v KS Šentjanž so se trije delavci najdlje ukvarjali z obnovo pokopališkega zidu, zatem s čiščenjem črnih odlagališč smeti, po-koppališča, javnih površin v naselju in kanalov. V KS Boštanj so z 2.000 opravljenimi urami z javnimi deli pomagali pri ureditvi gasilskih domov na Smarčni in v Boštanju, mrliške vežice, pokopališča, TVD Partizana in vodovoda Boštanj.
Največ, 19 delavcev, je bilo na javnih delih v KS Sevnica; največ, dobro tretjino časa (od skupno blizu 14.000 ur!) so porabili za zemeljska in druga dela pri napeljavi plina, zatem za vzdrževanje javnih površin, za čiščenje zelenic in ostalih javnih površin, za delo v kompostarni itd. V KS Loka so s pomočjo novomeških cestarjev izkopali in zasipali vodovod Račiča. Cestarji so pomagali pri odpravi posledic neurij novembra 1992 na lokalnih cestah in skupaj opravili blizu 8.400 ur. Z izvedbo del so imeli veliko stroškov (poldrugi milijon tolarjev za komunalno dejavnost v KS in 467.000 tolarjev za odpravo posledic neurij leta 1992). Kol pravi Breda Markošek, referentka za ceste in komunalo na sevniški občini, je učinek javnih del zadovoljiv.
1.033 VLOG ZA ZAPOSLITEV TUJCEV
SEVNICA - Lani so v Posavju izdali 1.678 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, od tega petini za nedoločen čas, preostalim pa za eno leto. Do konca letošnjega avgusta so v sevniški enoti republiškega zavoda za zaposlovanje prejeli 1033 vlog za izdajo teh dovoljenj, predvidevajo pa, da se bo do konca oktobra pojavilo pri zavodu še okrog 240 vlog posavskih delodajalcev za zaposlitev tujcev, predvsem iz nuklearke, krškega Agrokombinata in sevniškega Merka-torja.
PCP PUREBER d.o.o
NOVO MESTO * Fax 06£/23-293
Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel: 068/322-337 * int. 220
ZARJA
ZARJA, d.d., Novo mesto Prešernov trg 8
NOVO MESTO	____________
Komisija za izvedbo javne dražbe
RAZPIS
Komisija za izvedbo javne dražbe razpisuje na podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto št. 466-70/93-IS-016-18/93 z dne 20.7.1993
JAVNO DRAŽBO
za prodajo delno zasedenega objekta Osnovne šole Bela Cerkev. Objekt stoji na pare.št. 2707 v izmeri 125 m2 kot poslovna stavba in dvorišče v izmeri 377 m2, vse zkv. 192, k.o. Bela Cerkev.
1.	Izklicna cena 1.596.932,00 SIT.
2.	Vsak interesent za odkup objekta mora 5 dni pred dnevom dražbe nakazati 10% varščine od izklicne vrednosti na žiro račun ZARJE, d.d., Novo mesto, št. 52100-601-20561. Varščina se obračuna v kupnino najugodnejšemu ponudniku, ostalim ponudnikom se vrne v roku 8 dni po opravljeni dražbi.
3.	Prodajna pogodba se sklene z najugodnejšim ponudnikom.
4.	Javna dražba bo 22.10.1993 ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja ZARJA, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 8/II.
5.	Stavba je delno zasedena.
6.	Predkupno pravico imajo pod enakimi pogoji uporabniki stavbe.
7.	Davek na promet nepremičnin in ostale stroške prodaje plača kupec.
8.	Vse podatke o nepremičnini dobijo interesenti pri Stanovanjskem podjetju ZARJA, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 8, ali po telefonu št. (068) 23-928, 23-140, 22-071.
KOMISIJA ZA IZVEDBO JAVNE DRAŽBE
nžrln
d.o.o.
NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA
C' A lVTC* ali na telefon: 061 217 690
061 216 766
SLANG	061 215 476
ČAJ ZA HUJŠANJE
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja CANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. (ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdtžali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot čn sam požirek.
Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let.
Za izgubo težeje dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje.
Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem.
CENA: 799,00 SIT + PTT STROŠKI PLAČATE PO POVZETJU
NAROČILA NA p.p. 45,61101 LJUBLJANA
ali na telefon: 061 217 690
061 216 766 061 215 476
== OPEKARNA
5555 NOVO MESTO d.o.o.
in trgovina
mODULoo
Zalog 21,68000 Novo mesto
Vabita na mesec popustov
1.10. - 30.10.
-	asortiman opečnih izdelkov Opekarne N.m. 5 % popusta
-	betonska opeka 5 % popusta
-	strešna okna Kovinoplastike Lož 15% popusta
-	keramične ploščice Keramix - Martex, Gorenje 10% popusta
-	stavbno pohištvo Mizar Volčja dra ga 7 % popusta
-	ostali gradbeni material po najugodnejših cenah
Organiziramo dostavo z avtodvigalom na gradbišče.
tel.: 068 / 22 - 855
delovni čas: vsak dan od 7 -17 ob sobotah od 7 -13
[jsJD1eeJ[MDLr^J rastoča
1'imiin-ku ltilrni;ili«m;il
HIŠ pSt RAZLOGOV ZA VAŠO ODLOČITEV

• Eva
......
■■
hiša St in a
... .
Stina
■mm
,„r

Lucija
m
V ■: ' /,/.
Metka
V Pionirju smo s svojo Rastočo bio hišo združili tradicionalno kvaliteto svojih izdelkov z najsodobnejšimi dognanji številnih strokovnjakov. Rezultat tega je kvalitetno, harmonično in kulturno bivanje, (le vse to povežem o še s hitrostjo in ceno gradnje, je odločitev na dlani: Pionirjeva rastoča bio hiša!
Če se še niste povsem odločili, nas pokličite na telefon: 00H 323-686 in [toslali vam hotno brezplačni katalog! Hiša pod streho že za 33.300 DEM.
68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37
narti
d.o.o.
NAROČILA NA
p.p. 45, 61101 LJUBLJANA
ali na telefon:
061/217-690
061/216-766
061/215-476
REVOLUCIONAREN DOSEŽEK KEMIČNE . INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI
PREPARAT PROTI SIVIM LASEM
gilpricci
Losion, ki v skladu z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj.
Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta.
Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje.
Gigiricci je znanstveno preizkušen.
CENA: 1.599 SIT + PTT stroški
NAROČILA TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH
NAROČILA NA
p.p. 45, 61101 LJUBLJANA
ali na telefon:
061/217-690
061/216-766
061/215-476
NAROČILNICA
D
O
m
z
Ime in priimek	1 r-
Ulica in št.	3
Poštna št. in kraj	
KOS. GIGIRICCI.	
NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV DZIRLO d.o.o., p.p. 45,61101 LJUBLJANA
LOTERIJA, PRI KATERI NE POTREBUJETE
LE
SREČE,
a
e
SREtKO!
Srečneže čakajo izjemno bogate nagrade, pa tudi ostali udeleženci ne boste ostali praznih rok!
V nagradnem skladu Bohinjske loterije vas čaka:
-	20 milijonov tolarjev
-	garsonjera v Ljubljani
-	3x Renault Safrane22Si
-	5x Renault 19KI'ISi
-	35x Renault Clio Kr ! .4
-	tisoč tedenskih počitnic in mnogo drugih nagrad.
Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo.
Vsaka srečka namreč prinaša popust v izbranih bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kohli, hoteli Kompas, Bellevue, Jezero in Zlatorog).
Pa še to:
dobitke bomo žrebali le med prodanimi srečkami, kar pomeni, da nobena nagrada ne bo ostala neizžrebana.
S kuponom, Id ga objavlja samo NEDELJSKI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Dela in pri uličnih prodajalcih, kupite komplete petih srečk za 1500SIT.
Šesto srečko pa vam podari NEDELJSKI DNEVNIK.
i
1
»Ljubi Dolenjci!«
Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik.
Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov.
KANAL A — Televizijska postaja
kanal
■
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustila draga mama, žena, stara mama in sestra
ZDENKA
KASTELIC
iz Kočevja, Turjaška 10
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in znancem za podaijene vence, cvetje in izrečenojsožalje. Posebna hvala osebju Zdravstvenega doma Kočevje, dr. Nataši Žilevski, dr. Andreji Rako in sosedi Anici Romih. Hvala tudi govorniku Nacetu Karničniku in pevcem.
Žalujoči: vsi njeni
Žrebanje: 4. decembra 1993 v Bohinju I
RENAULT
m ©ILCSMUKlOeDIl
Vhodna
številka
Izhodna
številka
za klic
za klic
iz tujine
v tujino
Dodatne informacije po telefonu:
988 PTT informacije ali 9861 avtomatski odzivnik
nak <> dni ivi i j >11 ■: _ i rjumjANA
Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400-letnici bitke pri Sisku: torek - sobota od 10. do 18., nedelja od 10. do 13. ure.
Matjaž Kmecl: Andrej Smole-znameniti Slovenec. Izvaja: Tone Gogala Režija: Dušan Mlakar
Ponovitve: 8., 14., 15. in 16. oktobra ob 20. uri.
Rezervacije: Narodni muzej, Muzejska 1, Ljubljana, tel. (061)218-886 od 10. do 18. ure.
ZAHVALA
Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta - zakaj?
V 32. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in snaha
MILENKA GORENC
roj. Seničar
iz Šegove ul. 15, Novo mesto
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje, sveče in kakršnokoli pomoč ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala OS Šmihel (2. a razred), Tovarni zdravil Krka, kolektivu Pionirja Avto-hiše, SB Novo mesto, int. odd., 1. nadstropje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
POTREBNA BO OKROGLA MIZA
Kočevje - Po poročilu o delu
občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za minulo leto so delegati na zadnji seji občinske skupščine Kočevje pravobranilcu Benjaminu Turku zastavili vrsto vprašanj v zvezi z denacionalizacijo, razveljavitvami starih pogodb, premoženjem nekdanjih vaških skupnosti, divjimi privatizacijami, solastništvom itd. Na večino vprašanj je pravobranilec odgovoril, ker pa so vprašanja deževala še kar naprej, je bilo sklenjeno, naj bi o tem organizirali v kratkem v Kočevju okroglo mizo, na kateri bi na vprašanja odgovarjal eden izmed strokovnjakov za to področje.
ZAHVALA
Pomlad v tvoj vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti Usedla se na rožna tla in zajokala, ker te ni
V 59. letu starosti je tiho odšel od nas dragi mož in oče
JOŽE BUTALA
iz Brstovca pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali, in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi pevkam ter govornici, g. župniku pa za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Antonija, sin Jože in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Dala je vse, kar je imela, niti cvetja zase ni hotela.
V 95. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, babice in
prababice
PEPCE POTOČAR
iz Gor. Stare vasi 1, Šentjernej
Bridkost slovesa ste nam poskušali olajšati sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci. V velikem številu ste jo zadnjič pospremili, ji prmesli cvetje in nam izrazili sožalje. Hvaležni smo vsakemu posebej. Zahvaljujemo se prodajalni Mercator iz Šentjerneja, Nevrološkemu oddelku bolniec Novo mesto. Ključavničarstvu Lisac. S hvaležnostjo se bomo spominjali lepo zapetih pesmi cerkvenega moškega zbora iz Šentjerneja. Posebna zahvala sosedom Zidarič in Hočevar ter družini Radešček. Zahvaljujemo se tudi gasilcem za organizacijo pogreba in darovano cvetje. Hvala govorniku Jožetu in Monii, duhovniku Franju ter gospodu župniku za lep obred in nepozabne poslovilne besede. Se enkrat najlepša hvala vsem za vse.
Žalujoči: vsi njeni

U TEM TEnMII UAC 7AIIIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI * I CIVI I curau VHD £ANimA prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 7. oktobra - Marko Petek, 8. oktobra - Simona Sobota, 9. oktobra - Abraham Nedelja, 10. oktobra - Danijel Ponedeljek, 11. oktobra - Sandra Torek, 12. oktobra - Maks Sreda, 13. oktobra - Edvard
ČRNOMELJ: 8. in 9.10. (ob 20. uri) in 10.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Napihnjenci - 2. del.
KRŠKO: 7.10. (ob 18. uri) ameriška komedija Nune pojejo. 8.10. (ob 20. uri) in 10.10. (ob 18.uri) ameriška romantična melodrama
Vonj po ženski. 13.10. (ob 20. uri) ameriška kriminalna drama Dekle v
LUNINE MENE
8. oktobra ob 20.35 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 7. in 8.10. (ob 20. uri) ter 9. in 10.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Napihnjenci - 2. del. 13.10. (ob 20. uri) ameriška komedija Nune pojejo.
zraku.
METLIKA: 7.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška qakcijska komedija Napihnjenci - 2. del. 8. in 10.10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Nina.
NOVO MESTO: 7.10. (ob 16.. uri) gledališka predstava za otroke Velika in mala luna. 8.10. (ob 16. uri) komedija Najbolj nori nožič. Od 7. do 12.10. (ob 18. in 20. uri) zgodovinski mladinski film Sommersby. 9. in 10.10. (ob 16. uri) ameriški pustolovski film Zadnji dnevi raja. 13.10. koncert.
kmetijski stroji
TRAKTORSKI VOZ, nov in rabljen, in osi za prikolice prodam, “ar 44-051.
3741
PLUG Slavonac prodam. ® (0608) 75-082.	3798
TRAKTOR TORPEDO, 48 KS, malo rabljen, ugodno prodam. ® (0608)33-740.	3809
TRAKTOR UNIVERZAL, letnik 1984, s prvim in zadnjim pogonom, prodam. Sl- 23-786.	3854
»FORD« Groznik Trebnje, tel./fax. (068) 44-701
•	prodaja — servis
•	rezervni deli — kleparstvo
•	ugodno — zanesljivo
kupim
HRASTOVOin bukovo hlodovino odkupujemo. ® (068)58-068.	3842
motorna voziila
Z 101 GTL, letnik 1984, ugodno prodam. * (068)50-062.	3796
R 4 GTL, letnik 1989, prodam. S (0608)60-123.	3806
VW CADDY, letnik 9/89, dobro ohranjen, prodam za 12.900 DEM. S (068)23-107.	3813
OBNOVLJEN R 4, registriran do 9/94, poceni prodam. Perše, Brezovica 31, Šmarješke Toplice.	3814
KADETT SOLZA 1.6 D, letnik 7/85, registriran do 7/94, prodam za 9.500 DEM. Menjam za 126 P. ® (068)48-587, popoldan.	3815
R 4 GTL, letnik 1990, prevoženih 29.500 km, garažiran, prodam. W 23-267.
JUGO KORAL 55, letnik 10/90, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (0608)77-109.	3828
GOLF JL, garažiran, letnik 1980, 80.000 km, registriran do 6/94, prodam.
® (068)22-249.	3829
BMVV 316, letnik 1985, registriran do 18.3.1994, prodam. fs: 76-003, od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure. 3830
Z 128, letnik 1988, registrirano do dovč, Crmošnjice
18.8.1994, prodam. Ui 55, Stopiče.
3831
GčiOGšžKMira AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto

RENAULT
prodaja celotnega programa vozil Rf......
tENAULT
—	ugodni kreditni pogoji, leasing
—	R5, CLIO, dobava takoj
—	odkup in prodaja rabljenih vozil
NOVO NOVO NOVO
— krediti za nakup vozil na 4 leta
Tel. (068) 324-533
obvestila
KOZMETIČNI SALON PEDIKURA
Zdenka Poljšak Kosova 2, Novo mesto (pri Dolenjski galeriji)
obvešča cenjene stranke, da ima nov delovni čas: vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah zaprto.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 90 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 1.160 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.320 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglasel.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št. . 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška 'služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamorNa podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja «,13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
RADIATORJI!
Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po ugodnih cenah.
Tel. (068) 65-407
Trgovina TE J KA v Trebnjem
ŽIVILA IN ČEVLJI NA ENEM MESTU
Odprta vsak dan od 7.30 do 21. ure, ob nedeljah od 7.30 do 18. ure.
OTVORITEVv petek, 8. oktobra, ob 16. uri..
Najboljše in najceneje pri nas v TEJKI.
Pridite in se prepričajte! Vljudno vabljeni.
GOLF JX, letnik 87, prodam ali menjam. >o (068)21-043.
ZASTAVO 126, maj 1987, prodam. ® 78-253, po 16. uri.	3833
GOLF JXD, kovinske barve, letnik 1989, prodam, te: 27-905.	3837
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983, prodam za 1500 DEM. 8? 65-759, popoldne.	3838
126 BIS, letnik 1991, rdeče barve, prodam. 'a 22-840, po 18. uri. 3839 VOLVO 340 D, registriran do 19. 6.
1994, prvi lastnik, prodam. ® 27-802.
JUGO KORAL 60, letnik 1991, 16.000 km, rdeč, prodam. ® (068)22-634.	3847
R 19 TSE, letnik 1990, in R 5, letnik 1987, prodam. Ločna 8 a, Novo mesto.
»	3851
JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® (068)76-298, popoldan.	3852
R 5 CAMPUS, letnik 12/89, prodam, a 78-065.	3853
R 5, letnik 1991, prodam. ® (068)47-601, po 17. uri.	3857
Z 101, letnik 1984, registrirano do 5/94, prodam. ® 27-455.	3858
Z 101, letnik 1986, zelo ugodno prodam. ® 65-528.	3859
R 5 CAMPUS, letnik 12/89, rdeče barve, prodam. ® 65-271, Medic.
Z 128, letnik 1987, prodam. Rajer, Jordanka! 10, Mirna Peč.	3866
LADO RIVO, letnik 1988, prodam za 3500 DEM. ® 85-180.
PRODAM Ohranjeno JETTO GL turbo, letnik 9/88, z dodatno opremo. ® (068) 25-115, popoldan.
ROVOKOPAČ SKIP, letnik 1978, prodam. ® 24-226.
UNO 45 S, letnik 1987, registriran do 10/94, prodam ali zamenjam za R 4. ® (068) 23-585.
SVECARSTVO
Popovič, Hrast
V oktobru prodajamo na novomeški tržnici vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto. Ugodne cene in priznana kvaliteta!
S tem oglasom 10% popusta!

ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662.	3442
8 TEDNOV stare rjave jarčke bodo v prodaji 9. in 10. cel dan v Šmarjcti 15. ‘>e 73-058.	3820
BELE PIŠČANCE brojlerje za nadaljnjo rejo ter rjave kokoši lahko dobite vsak dan. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	3821
Župančičevo sprehajališče 2
Novo mesto
tel./fax: (068) 321-685
ob zeleni Keld je lolra spet
Loha
odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z
•	malicami
•	jedmi po naročilu
• poslovnimi in nedeljskimi kosili
po vaši želji LoK& pripravi
•	coctail partyje
•	sprejeme
•	piknike
•	poroke
1 lobi L0ha vsab Jan!
Polaganje, brušenje parketov, montaža pohištva, stenskih in stropnih oblog, z materialom ali brez njega. Tel. (068) 27-
609.
BOUTIQUE
Boutique »BELLA« v Br-šljinu vas vabi k nakupu uvoženih moških, ženskih in otroških jesensko-zim-skih čevljev po ugodnih cenah.
Odprto vsak dan od 9. — 12. in od 15. — 19. ure, ob sobotah od
9. — 12. ure.

Naravno zdravilo za dvig odpornosti in izboljšanje krvne slike odslej tudi v LEKARNI v NOVEM MESTU.

petek, 8. 10. PARNI VALJAK
cSobija D\illio
r-rrTTTT tehnična■>
IILI/I TRGOVINA Novo mesto, Bršljin 21
zaposli serviserja gorilcev. Pogoji: 4. ali 5. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri in vozniški izpit B kategorije. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC
Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto tel. (068) 24-132
vam nudi:
•	največjo izbiro čebulnic jesenskih rož v Novem mestu
•	vrtno orodje GARDENA
•	KPMG — kameno moko
•	posode PVC za zelje
•	rostfrei cisterne za vino — uvoz iz Italije
•	črpalke za vino, merilce, grelce za mošt, pipe, vrel-ne in filtrirne vehe
•	stiskalnice ža grozdje in sadne mline
•	motorne žage STIHL, TOMOS, ALPINA
•	verige, meče, zobnike in svečke za žage
•	vse za vašega psa, muco in ostale male živali
Veselimo se vašega obiska od 8. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure.
Frizerski salon BRANKA
Dilančeva 7, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da je salon odprt vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure.
Uporabljamo kvalitetne materiale SCHVVARZKOPF.
Tel. 26-042, int. 17.
BISTROj
V Bučna vos 35, Novo mesto, tel 068/25-113
nudi širok izbor raznovrstnih pijač, Goesser svetlo in temno pivo, tople, hladne sendviče ter hamburgerje.
Se priporočamo!
Delovni čas:
od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure
petek, sobota od 7. do 24. ure nedelja od 10. do 22. ure.
YURENA
šola tujih jezikov
Ul. Marjana Kozine 49A Novo mesto tel./fax: 23-434
Vpis v tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika za otroke, mladino in odrasle.
ŽELITE ODSTRANITI ODVEČNE KILOGRAME IN CELULIT?
Obiščite
KOZMETIČNI SALON JANA JANAKOZOLC ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE Tel. (068) 28-000 (321)
RAČKA.
d.o.o.
uqodtso!
68000 Novo mesto
tel/fax: (068)21-058
PC RAČUNALNIK 386 DX/40/170
OSNOVNA PLOŠČA 386DX/40/128 CACHE VGA TRIDENT 9000 I 512 KB AT IDE BUS HDD/FD + HO CARD DRAM 4 MB TRDI DISK 170 MB GIBKI DISK 3,5", 1,4 MB OHIŠJE MINI TOWER TIPKOVNICA US ASCII 1011102 MONITOR VGA BARVNI
samo .
145.660 sit
(s prometnim davkom)
Za območje Dolenjske in Zasavja iščemo predstavnika-prodajalca na terenu za kvalitetna močna krmila vseh vrst ter prodajo ostalih žitnih proizvodov.
Prednost imajo kmetijski tehniki.
Pisne ponudbe pošljite na naslov;
VIA
Sp. Besnica 68 64201 ZG. BESNICA KRANJ
tel. (064) 213-031
-HONEY MOON«
Izdelovanje in sposojanje poročnih oblek L ter dodatkov, tudi za obhajilo in birmo.
Novi trg 1, etaža C
NOVI TRGOVSKI CENTER pri Metropolu
tel.: 28-301
Del. čas: 10. — 12 ; 16. — 19. sobota: 10 — 12.
(32U33HIiI03SI!fflEIl!!l
Gabrska gora 12 Gabrje
tel. (068) 85-916
Vabimo vas na otvoritev kmečkega turizma pri Iva-nežu v Gabrju pod Gorjanci, v soboto, 9. oktobra, ob 15. uri.
Za dobro razpoloženje bomo poskrbeli mi, za obisk poskrbite vi!
Prisrčno vabljeni!
Trgovina »NEVENKA« Cesta herojev 34 tel. (068)28-123
Kompletna ponudba BE-TINEGA spodnjega perila
— moška, ženska in otroška ponudba za jesen in zimo
—	trenirke za staro in mlado
—	metrsko blago
Vsakega dvajsetega kupca čaka presenečenje!
Obiščete nas lahko vsak dan od 8. — 18. ure in ob sobotah od 8. — 12. ure.
posest
Nujno prodamo proizvodno-skladiščni kompleks na zemljišču 12.000 m2 pri Ivančni Gorici v neposredni bližini dolenjske avtoceste! Informacije po tel. (061) 374-472, Polona.
LE K A IN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
Prodamo:
—	hiše v Novem mestu, Podturnu, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem, Vinici, Mirni in Čateških Toplicah (Dvori)
—	stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Šmarjeških Toplicah in Soteski
—	trgovino in picerijo v Novem mestu, poslovne prostore na Glavnem trgu
—	gradbene parcele v Novem mestu, Smolenji vasi in Semiču
—	vikende v okolici Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Metlike, Šentruperta, Stične in Semiča
—	kmetije v Stopičah, Mirni, Brestanici (Raztez), kmetijska zemljišča in gozdove v okolici Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Gabrja, Rake, Bučke in Mokronoga
—	zidanice z vinogradi v Beli krajini, v okolici Novega mesta in Trebnjega.
GROSUPLJE
- Prodamo novo stanovanjsko hišo, 240 m2 površine, na parceli 850 m2.
Cena: cca 400.000 DEM
Tel. (061) 1257-314
STRUGE, Občina Kočevje
- Prodamo adaptirano stan. hišo, centralno ogrevano, s pripadajočim zemljiščem (travnik, njiva, gozd).
Cena: 130.000 DEM.
Tel. (061) 1257-314
prodam


NOVEJŠO HIŠO v Mokronogu, 92 m2 stanovanjske površine in vikend zemljišče v Ostrožniku, prodam. ® (061) 40-435, (061)743-193.
V ZAVRATCU pri Studencu, občina Sevnica, prodamo njivo, (23 a), travnik (13 a) in gozd, (76 a). Primerno za vikend ali nasad. Cena 12.000 DEM. c (061) 854-337.	3799
VINOGRAD, 8 a v Slatenski gori, prodam. Franc Jeralič, .Šmarje 26, Sent-jemq.	3834
HIŠO v Veliki Bučni vasi 40, prodam. ® 22-220.	3841
ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Rake ugodno prodam. Primerna je za vikend ali drugo dejavnost. ® (0608)75-227.	3856
PARCELO v vinogradniškem območju, s starim vinskim hramom, prodam, te 25-876, po 18. uri.	3861
VINOGRAD, 12 a, v Armeškcm pri Brestanici prodam za 3.500 DEM. 'te (0608)32-964.	3865
KROMPIR, lanski uvoz, za nadaljnjo rejo, petland dil, jcrla, sante, romana, debeline 35-50, prodam. Jože Trontelj, Vrhpo-lje 5, Šentvid pri Stični, ® (061)777-195.
3795
POCENI PRODAM gumi voz, skoraj nov, in 2000 kom. rabljene cementne strešne opeke M 43-538.	3801
GOLDSTAR TV, ekran 51 cm, /a 500 DEM, ter novo otroško gorsko kolo in otroški BMX prodam, 'te. 26-832. 3804 PEČ, nerabljeno, Feroterm, 25 kalorij, prodam. Milena Može, Belokranjska 57, Novo mesto.	■ 3805
LESNI BRIKETI /a vse vrste peči. 1000 kg briketov nadomesti 5 m drv ali 460 1 kurilnega olja. 1000 kg briketov 13.000 SIT. Matjaž Engel, Ratež 58, o (068)85-801.	3807
ČISTOKRVNE perzijske muce brez rodovnika ugodno prodam, o (068)25-869.	3808
PESO, krompir (jedilni in drobni) ter žganje prodam, s 20-411, zvečer.
3810
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
ugodno prodam. 44-824.	3812
KRAVO za zakol prodam. Mavrič, Koroška vas 19.	3817
NOVO PEČ Ribnica za etažno ogrevanje prodam. Mihalič, Brod 39, Novo mesto.	3822
300 KOM. kritine salonit visoki val, prodam. : (0608)82-668.	3824

POGREBNE STORITVE Franc Hiti
Sela pri Otovcu 20, Črnomelj
tel. (068) 52-837
—	prevozi pokojnikov
—	ves pogrebni material
—	oprema mrliške sobe in ureditev pokojnika
—	ureditev dokumentov
—	organizacija pogreba
—	posredovanje godbe, petja, oglasov in cvetja
—	konkurenčne cene, plačilo na 2 čeka
—	vse tudi na pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju
Vsak dan, ob vsakem času!
12 M suhih bukovih drv, v okolici Mirne, prodam. ® (068)21-168, popoldne.
3836
HRASTOVA metrska drva prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika.	3843
NOVO PEČ za centralno kurjavo (Fe-roterm 23), radiatoije in cevi ceneje prodam. ® 21-456, popoldan.	3845
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Možnost klanja. ® 73-317.	3846
VEČJO PRIKOLICO za osebni avto z naletno zavoro in ostrešje za hišo ali veji vikend prodam. ® 27-842.	3849
LES za ostrešje, velikost hiše 11x9, prodam. Cena po dogovoru. ® 65-676.
3850
OHRANJENO otroško sobo ter pomivalno korito prodam. ® 27-742, popoldan,	3827
PRAŠIČE, od 60 do 80 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Zupančič, Strelac 5, Šmatješke Toplice.	3832
KRAVOs teletom prodam ali menjam za jalovo. V okolici Škocjana vzamem v najem njive in travnike. ® (068)76-528.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (501)
in plinsko pečico prodam. * 25-068, popoldan.	3860
ENOJNI KOZOLEC ugodno prodam. S? (068)43-848.	3863
KOBILO, staro 7 let, brejo 3 mesece, prodam. ® 33-500.	3864
VEČ bukovih drv - hlodovine prodam. ® 42-925.	3867
NOV REZKALNI STROJ, tip ALG 100, s priborom, ugodno prodam, e (062)608-720, dopoldan, (062)685-258, po 20. uri.	3870
ffied
V trenutfeitj, bo sc Srečujete} i>gubo sfoojtf) najbli^jit), bam bomo stali ob strani mi.
Pogrebne storitve
Sonja Novak, Stritarjeva 2,
Novo mesto
tel. (068) 21-134
V SPOMIN
Preljubi mož in lata naš, prezgodaj si odšel od nas.
V našem domu je praznina v srcih naših huda bolečina Ne mine ura dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč.
25. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
TOMISLAV ŠILJAC - ŠILJO
iz Metlike
V naših srcih in v naših mislih boš vedno živel. Hvala vsem, ki sega radi spominjate.
Žalujoči: žena Seka, hčerka Emilija, sin Tomislav in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, a kako srce boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni
Mineva deset žalostnih let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
PEPCA
RADOVAN
iz Pristave 1
Hvala vsem, ki seje spominjate in ji ob njenem grobu prižigate sveče
Žalujoči: otroci z družinami
	V SPOMIN Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, mama, to je bilo tvoje življenje. Ljubila si nas, dom, vse naše ljudi, ne bomo pozabili te, kako dobra si bila ti!
I ^	
	4. oktobra je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena, tašča, stara mama, sestra, teta, svakinja in botra
	ANICA
	ŠKOFLJANC rojena Tršelič Brege, Leskovec pri Krškem
Vsem, ki seje še spominjate in ji prižigate sveče, iskrena hvala! Žalujoči: mož Miha, sin Vinko, sinova Stanko in Vlado ter hčerka Martina z družinami, sestra Mici, brata Jože in Tone ter ostalo sorodstvo	
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem groba le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Ob boleči izgubi našega moža in očeta
JOŽETA
SKALE
iz Kašče 12, Semič
se zahvaljujeva vsem za izrečeno sožalje, cvetje in vence. Iskrena hvala govornikom g. Nežki Bezek, g. Miru Smrekarju, g. Alojzu Dergancu, Dušanu Plutu za izvedeno žalostinko ter g. župniku za opravljen obred. Zahvaljujeva se tudi Društvu upokojencev Černič, Gasilskemu društvu in Domu starejših občanov Črnomelj.
Žalujoči: žena Anica, sin Matjaž, brat Alojz z družino ter ostalo sorodstvo
razno
OTROKA vzamem v varstvo. ® Tl-ll').	3802
PISARNO v Novem mestu oddamo v najem. ® 321-590 ali 22-195.	3868
ZA PRODAJO poslovnih artiklov vabimo k sodelovanju zastopnike za območja: Novo mesto, Straža, Trebnje, Metlika, Šentjernej, Brežice, Senovo, Sevnica. Prijave pošljite na naslov: Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRŠ, Litijska 38, 61000 Ljubljana.	3869
r
NANCA X
Trgovina na Žibenovem hribu v Novem mestu
tel. 1068) 28-875
Sposojanje poročnih oblek in dodatkov.
Se priporočamo!,
____________s
službo dobi
POTNIKE za prodajo na terenu iščemo. Potreben osebni avto. Nagrajevanje stimulativno. ® (068)85-325.	3754
TRGOVKO živilske stroke zaposlimo. ® 44-824.	3811
FANTA ALI DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Informacije osebno v pizzerii Šentpeter, Otočec.	3818
FANTA ALI DEKLE za delo v kuhinji zaposlimo. Informacije osebno v pizzerii Šempeter, Otočec.	3819
PRIJETNO, sposobno dekle za delo za šankom potrebujemo. Šifra: »DOBER OD«	3825
MLADO, prikupno dekle za strežbo honorarno zaposlim. Kasneje možna redna zaposlitev. ® (068)26-150.	3848
STROJNIKA za rovokopač in za bager zaposlim, m 23-786.	3855
Lokal na avtobusni postaji išče dekle za delo v strežbi. ,c 26-089.
stanovanja
MLADA DRUŽINA najame dvosobno stanovanje v centru Novega mesta. ® 23-046, popoldne.	3840
ENOSOBNO STANOVANJE prodam. ® (068)51-223.	3794
BREZPLAČNO ODDAM meblira-no stanovanje s centralno kurjavo upokojencu ali upokojenki, ki bi v času odsotnosti lastnika skrbela za hišo. Naslov v oglasnem oddelku.	3800
ENOSOBNO STANOVANJE, 39
m2, tretje nadstropje, centralna, K ATV, telefon, z balkonom, ugodno prodam, .o (0608)32-805, od 19. do 22. ure. 3803
SOBO S KUHINJO oddam v Gotni vasi 30.	3823
GARSONJERO, 35 m2, v Ul. Slavka Gruma prodam. ® (068)24-988.	3797
ženitne ponudbe
AGENCIJA SREČA vam pomaga pri izbiri partnerja za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo. ® (061 )316-477, od 8. do 16. ure.	3826
DOLENJSKI LIST
Vas četrtkov prijatelj]
ZAHVALA
letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat, stric in nečak
ANTON
DIVJAK
iz Mihovice 7
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in izrekli sožalje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in cerkvenim pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama Marija, brat Lojze z družino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Solza žalost, bolečina le zbudila ni,
le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, Tanja, več ni
V cvetu rane mladosti nas je v 11. letu tragično zapustila naša ljubljena hčerkica
TANJA
FELJA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so z nami delili žalost m sočustvovali v trenutku slovesa. Iskrena hvala Bolnici Brežice, OS Leskovec, M. Preskrbi, Pivovarni Laško ter družinam Cerovšek, Pavkovič, dr. Radoševič. Hvala gospodu župniku za obredne besede ter vsem za podarjeno cvetje, vsestransko pomoč in tako številno spremstvo naše Tanje do preranega groba. Vsem še enkrat hvala!
ZAHVALA
Ni več bolečin, ni več trpljenja vse to je vzela zemlja A v domu ostala je praznina v naših srcih težka bolečina
V 79. letu starosti seje tiho poslovil od nas in odšel v novo življenje naš ljubi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
ALOJZ KLEMENČIČ
iz Ravnega pri Raki
Ob bočeči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Iskra Hipot Šentjernej in Videm papir Krško, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
OSMRTNICA
Zapustila nas je sodelavka
MILENA
GORENC
samostojni knjigovodja
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Neutolažljivi: mamica Ljerka, ati Branko, sestrica Natalija
Žalujoči: vsi njegovi
Kolektiv PIONIR AVTOHIŠA, Novo mesto, d.d.
				
	Ko ostane bolečina in praznina	rj i ttvi ji a spoznaš, da ni poli nazaj,	z.i\ 11 V i\ LA jtKŠnam le misel nenehni la - zakaj? Po hudi in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj v 44. letu starosti zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra in svakinja MARIJA MICI MILEK r	“ Črnomlja, službovala v Ljubljani Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem, posebno iz ulice CBO, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.Hvala za prizadevnost osebju Onkološkega in Ginekološkega oddelka KC Ljubljana, Emoni-blagovnicenter, Centru za klinično psihiatrijo Ljubljana Polje, Zavodu za rehabilitacijo invalidov Soča Ljubljana, Beti Črnomelj. Hvala g. kaplanu za večerno molitev in lepo opravljen obred, pevkam za zapete žalostinke in govorniku iz Emone-blagovni center za poslovilne besede. Vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in jo pospremili na prerani zadnji poti, najlepša hvala. Žalujoči: sin Mitja, mama, sestri Vanda in Vida z družino			■	ZAHVALA JHHMHHHL	spomnite se, kako trpela sem. Li j	in večni mir mi zaželite. S	V 71. letu nas je po težki bolezni zapustila draga mama f	MARIJA SEBANC J* . '***V '	roj. Kunštek dČ- \ **'•**■ /	z Rihpovca Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše, ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Hemi za nesebično pomoč v času mamine bolezni in v trenutkih, ko nam je najtežje. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Trebnje in bolnice Novo mesto, kolektivom OZ Unitehna, Trimo-Tinde, Očesnemu oddelku Splošne bolnice, ZG Ljubljana, Društvu upokojencev Trebnje, upokojenskemu pevskemu zboru Trebnje za zapete žalostinke, župniku ter govornici g. Majerjevi za poslovilne besede. Žalujoči: sinova Ivan in Jože, hčerki Marija in Ani z družinama ter ostalo sorodstvo

portret tega trdna
Anton Tomc
Združenje Manager je na nedavnem srečanju na Bledu pode-Ulo metliškemu Kometu in njegovemu direktorju Antonu Tomcu priznanje za ženskam prijazno podjetje. Čeprav je bil ta laskavi naslov za metliški kolektiv s 430 zaposlenimi presenečenje, vsi tisti, ki poznajo 32-letno zgodovino tovarne, lahko zatrdijo, da je prišel v prave roke. Direktor Tomc namreč v svoji skromnosti trdi, da to ni le priznanje njemu in sedaj zaposlenim, ampak vsem, ki so se vse od začetka, ko je tovarna začela s petimi zaposlenimi kot invalidska delavnica, trudili, da so danes lahko zgled tistim, ki se v letih mnogih sprememb niso znašli tako dobro kot oni.
Tomc je prišel v Komet pred 16 leti, potem ko je kot dipl. ekonomist nekaj let služboval v semiški Iskri in Beti. Bil je finančni direktor, pred dvema letoma pa je postal direktor. Da dobro pozna svojo stroko, ni potrebno posebej poudarjati. Toda v kolektivu s 94 odst. žensk je uspešen direktor lahko le tisti, ki je tudi dober psiholog in dovolj tenkočuten za vse tegobe, ki jili prinaša garaško delo šivilj. A kljub temu da so ženske v večini tako v proizvodnji kot v organih upravljanja, peščica moških nikakor ni zapostavljena.' “Da smo ženskam prijazno podjetje ni le fraza, ampak se zares trudimo, da bi bilo bivanje za tovarniškimi zidovi vsem, ne le ženskam, čim bolj prijetno. To nikakor ne pomeni, da živimo v raju, toda pripravljeni
smo prisluhniti drug drugemu. Sloga med nami je pomemben pogoj za uspeh,"pravi Tomc. Za Komet velja, da ni prijazno ženskam oz. vsem zaposlenim le podjetje, ampak tudi direktor. Njegova vrata so na stežaj odprta delavcem in vedho je pripravljen prisluhniti njihovim težavam. Zaposleni to dobro vedo, a prijaznosti ne izkoriščajo v slabe namene. Direktor prizna, da vedno ni moč najti prave rešitve, tudi zato ne, ker ne mara razlik. Toda zagotovo najdejo vsaj kompromis.
Kljub pretežni ženski delovni sili je v Kometu vedno direktoroval moški. A po Tomčevili besedah sploh ni pomembno, kakšnega spola je direktor in kakšnega tisti, ki jih vodi, če le nastopa vodstvo do podjetja z odprtimi kartami in če je cilj obeh uspešnost kolektiva. Tako je bilo v Kometu vedno. Neprestano so se vsi skupaj odrekali za boljšo prihodnost. In uspelo jim je, da so se s svojimi izdelki, pretežno stezniki in nedrčki, hitreje preusmerili z jugoslovanskega trga v izvoz, kamor danes prodajo 90 odst. proizvodnje. Poslujejo brez posojil, kar je sicer redkost, nimajo presežnih delavcev, plače prejemajo redno in po kolektivni pogodbi, izgub pa v vsej svoji zgodovini Komet ni imel nikoli. Tudi v vsem tem se kaže prijaznost podjetja do delavcev, čeprav direktor in mnogi delavci dobro vedo, da kakšne večje podpore družbe pri razvoju Komet ni bil nikoli deležen. “Nasprotno, vedno smo bili pod drobnogledom politike, ki je hotela na naših hrbtih uresničevati svoje interese. A nismo podlegli in danes spoznavamo, kako prav smo storili, "pove Tomc.
Toda kot nekdaj je tudi danes država do uspešnih mačehovska. V Kometu to trditev lahko podkrepijo z lastninjenjem, saj bodo morali zaposleni odkupovati svojo v letih odrekanja prigarano tovarno. To je vse prej kot delavcem prijazna politika. Skoda, da priznanj za prijaznost oz. graj za neprijaznost ni deležna tudi država.
M. BEZEK-JAKSE

Velika nagradna igra za naročnike
DOLENJSKEGA USTA
Avto ŠKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad!
Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dolenjske družine, s plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stari naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra.
Glavna nagrada:
avto ŠKODA FAVORIT GLX S kasko zavarovanjem (Novotehna, zavarovalnica Triglav in Dolenjski list)
Druge nagrade:
*	vrednostni bon V višini 100.000 tolarjev (trgovina talnih oblog PCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto)
*	predsoba Alples
*	vikend paket za dve osebi (turistična agencija Mana iz Novega mesta)
*	kolo (servis in trgovina Smole iz Novega mesta)
Za naštete lepe nagrade se bodo potegovali vsi naročniki, samo ined novimi pa bo izžreban dobitnik
*	pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (Pionir Keramika Novo mesto)
Spisek nagrad ni dokončen, do žrebanja je še daleč!
Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad!
Sr^----------------------------------
Kut UVCttml ISITUMUII VAMMBT
*«/nio»
NAROČILNICA
Naročam Dolenjski list na naslov:
Priimek in ime:-
Ulica in hišna številka: Poštna številka in kraj: Št. osebne izkaznice:____
Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI IJST, 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 24
SERVIS IN TRGOVINA. REZERVNI DELI KOLES telefon: 068/21 952
NOVOTEHNA
trgovina talnih oblog
MANA«
turistična agencija Partizanska 7, Novo mesto
[j30(i=!][P^0ra
PCP PUREBER d,,.'
Novo mesto • FAX 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča)
—	7 f-\	'	--juu.juMona cr , (javna 5MdUlbt;cl|
keramika novo mesto d.d. Tei.: 068/322-337 int. 220
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka.
TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293.
m
f
f \de,, tvIiM ji Udu bdenja!
CASINO
V ČETRTEK, 7.10.1993 ob 21. uri v RESTAVRACIJI CASINO
ob 24. uri v KLUBU DISKOTEKA OTOČEC
nastop skupine THE AMAZING LIQUORICE ALLSTORTS iz Anglije, ki imitirajo 30 najbolj znanih svetovnih zvezdnikov -s področja zabavne glasbe in filma.
DISK
tffllroči
Kdo krade časopise? - Polemika, kije zbudila pozornost - Kruh plačamo takoj, kmet pa ne dobi nič - Kdaj se bodo načrtovalci prostora le zmenili med sabo
Le sprememba časa za sprejemanje naših telefonskih klicev je prejšnji četrtek verjetno vplivala na to, da je bilo klicev manj kot običajno, zato nič ne obupujemo: vroča jesen je šele pred vrati. Že vroča, od jeze namreč, pa je bila tudi naša prva klicateljica Kesmanova z Zagrebške 4. Nič se ni bala povedati svojega imena, rekla pa je, da bi tudi sama rada pogledala v obraz tatu, če ni preveč strahopeten, seveda, ki ji že nekaj časa krade časopise iz njenega poštnega nabiralnika. Domneva, da mora zlikovec imeti ključ, sicer je ne bi tako redno obiral za pošto, in meni, da ga je lahko sram.
V zvezi s polemiko med kapiteljskim vikarjem in Rudijem Hrvatinom ter drugimi dopisniki v naših pismih bralcev smo dobili kar dva klica. Najprej je klicala bralka v imenu več upokojencev iz Trebnjega, ki sprašuje, zakaj dobivajo partizanske penzije le tisti, ki so bili prvi pri koritu in so si znali pridobiti priče, ne pa tisti, ki so zares pomagali v borbi proti okupatorju ali bili v taboriščih. Dru-
ga je klicala Marija iz Kočevja in dejala, da bi se rada po tej poti zahvalila Rudiju Hrvatinu in Slavku Kuš-Ijanu za njuni pismi v polemiki.
Bolj konkretni problemi tarejo kmeta iz Bele krajine. “Mar ne moram plačati računa za elektriko, vodo, telefon ali kaj drugega takoj, ko ga dobim? Mar v trgovini ne prodajajo kruh le za trde tolarje?” se sprašuje. “Le jaz, iz čigar pšenice meljejo moko za tisti kruh, še štiri mesece po oddaji žita ne dobim plačila,” se huduje, seveda upravičeno. Ne zanima ga, kaj bo rekla zadruga, saj je od tam že sam slišal dosti izgovorov, hoče pa, da tudi tisti, ki kruh jedo, vedo, da tisti, ki ga je pridelal, ni dobil plačila.
Nezadovoljen je tudi M. K. iz Krškega, in sicer zaradi našega pisanja o zavarovalnici Triglav. “Še zdaleč ni tako v redu, kot bi lahko človek sklepal”, pravi in navaja lasten primer. Kot učenec osmega razreda je leta 1989 plačal zavarovalnino 50 din, potem pa si je z motorno žago poškodoval nogo, bil na operaciji in 14 dni v bolnici, pa je za odškodnino
dobil vsega 250 dinarjev.
“Naša zakonodaja na področju prostorskega planiranja je tako zmedena, da že na preprosto vprašanje ne dobiš več pravega odgovora oziroma več različnih,” pravi bralec iz Novega mesta. Pri zidanici bi rad postavil uto za orodje, a bo moral zaradi tako preproste stvari čakati na bogve kakšne prostorske plane. Pristojni mu tega ne znajo povedati. Nered je nastal tudi po blokih. Kdo je zdaj odgovoren za skupne prostore, da se kleti in shrambe zaklepajo? Kot kaže, nihče, saj so ključavnice potrte, nihče pa jih ne popravi ali zamenja.
T. J.
• Če hočete napredovati, se strinjajte. (Raybumovo pravilo)
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
J£>
r AUU«'»V

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia I) in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado SIMONI NAJGLR iz Bukovja (za lestvico, kije po pomoti izpadla) in ANDREJU PRISTAVCU iz Bičevja. Nagrajencema čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1 (3) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2(1) Vinska pesem - FANTJE IZPOD ROGLE
3	(2) Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA
4	(5) Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET
5	(6) Lepote Slovenije - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 6(4) Dober dan-ŠALEŠKI FANTJE
7	(6) Ne hiti na Tahiti - ANS. 11ENČEK
8	(-) Trmasta Urška - JOŽE SKUBIC IN NJEGOVI
9	(7) Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA
10	(9) Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
Predlog za prihodnji teden: Vrt brez smeha - NAS. TONIJA VERDER-BERJA
'X
KUPON ŠT. 40
Glasujem za:.. Moj naslov:....
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
26. FESTIVAL NAREČNIH POPEVK
MARIBOR -16. oktobra ob 20. uri bo v dvorani Tabor 26. slovenski festival narečnih popevk “Maribor 93”.
HALO - ALO PIZZA!
®(068)24-415 ZARADI VAS
PREDSTAVITEV DELOVANJA IN STROKOVNI NASVETI O UPORABI ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA BLACK & DECKER
V prodajalnah Novotehne v Krškem, Metliki, Trebnjem in Novem mestu bo v okviru aktivnosti, namenjenih informiranju potrošnikov, »PROIZVAJALEC SE PREDSTAVI« potekala predstavitev delovanja s strokovnimi nasveti o uporabi električnega ročnega orodja BLACK & DECKER. Predstavitve bodo dvakrat dnevno, in sicer
od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure po naslednjem razporedu: KRŠKO	8.10.1993
METLIKA	11.10.1993
TREBNJE	13.10.1993
NOVO MESTO (prodajalna na Glavnem trgu)	15.10.1993
NOVO MESTO (tehnično prodajni center - TPC)	18.10.1993
Vljudno vabljeni!
■■■■■■■■■i
■■■■■■■■■Hi
S četvorčki v isti postelji
Drugi rojstni dan Biharjevih četvorčkov_
prav za bivanje četvorčkov. Žal je to stanovanje ta čas pravo leglo bolezni. Po zidovih rastejo gobe. Upajo, da bodo še do zime ta prob-
lem rešili in si četvorčki ne bodo nakopali katere od kroničnih bo-
lezni.
J. PAVLIN
NOVO MESTO - V petek popoldan so upihnili prvi dve svečici na torti Biharjevi četvorčki iz Kristanove ulice v Novem mestu. Tega dogodka smo se od vseh poročevalskih hiš na Dolenjskem spomnili le pri našem časopisu in se z darilom po enem letu spet povabili k Biharjevim korenjakom Adamu, Filipu, Samu in Tilnu.
Fantje so res že krepki. Tekajo sem ter tja po stanovanju, po svoje se pogovarjajo in se med seboj kličejo po imenih. Na prvi pogled si niso nič podobni. Med seboj so si prijatelji, vendar se često zravsajo za katero od igrač. Starša Damjana in Leon vselej pazita, da vsako stvar kupita v štirih primerkih, sicer je joj.
“Najtežje so noči. Čeprav imajo vsak svojo posteljico, se najraje stisnejo k nama, tako da na zakonski postelji spimo vsi hkrati. Še težje je,
če katero noč eden zboli. Z Leonom veva, da bo naslednjo noč kašljal drugi, in tako so noči neprespane in kratke. Doslej se še ni zgodilo, da bi zboleli vsi naenkrat,” pripoveduje Damjana. Da bi se starša vsaj malo spočila, sta fante spomladi dala v vrtec, a so zdržali le nekaj dni.
Biharjeva družina še naprej živi skromno z 80.(XX) tolarji mesečnih prihodkov. "Kaj velikega si res ne moremo privoščiti, vendar smo srečna družina. Imamo veliko prijateljev in upamo, da se bomo v kratkem srečali tudi z Drakslerjevi-mi četvorčki iz Trbovelj, ki so 19. junija praznovali drugi rojstni dan. Tudi našim so poslali čestitke,” pove Leon in doda, da so bili še bolj srečni pred letom dni, ko so se s pomočjo občine in pokroviteljev vselili v novo stanovanje, prirejeno
BIHARJEVI ČETVORČKI ČREDO V TRETJE LETO - Minuli petek so Adam, Filip, Samo in Tilen vsak na svoji tortici-metuljčku upihnili prvi dve svečici. Veseli so bili daril, še posebej pa paketov, ki jih je prinesla naša časopisna propagandistka Majda Luzar (na sliki desno). (Foto: J. Pavlin)