KAKŠNE S« PERSPEKTIVE NAŠE TALILNICE?
Sanacijski odhnr in strnknvni	j_, ,
Sanacijski odbor in strokovni kolegij podjetja sta na dosedanjih sejah med drugim obravnavala tudi poslovanje podjetja v prvih petih mesecih letošnjega leta. Poslovni rezultati se gibljejo v mejah predvidenih finančnih učinkov, razen pri proizvodnji cinka, kjer so nastale močne spremembe zaradi neredne dobave cinkovih koncentratov in zaradi ponovne podražitve le-teh od 15. aprila dalje. Zaradi velikega povpraševanja po cinkovih koncentratih na domačem tržišču in v !T,0l®m?‘VU’ ^Cna ^onc®ntratom nenehno narašča na drgi strani pa imamo prav malo možnosti, da bi si po primerni ceni zagotovili potrebno količino te surovine. Pod takimi pogoji je proizvodnja cinka v naših destilacijskih pečeh, ki zaradi zastarelosti oziroma nedokončane rekonstrukcije ne zmorejo potrebnega izkoristka, nerentabilna.
Občasne podražitve cinkovih koncentratov na svetovnem tržišču so povsem normalen pojav, ki pa ni nikoli trajal dalj časa. Zadnja podražitev pa je po trajanju prekoračila vse dosedanje in kaže, da bo taka kriza trajala še precej časa.
Kje so vzroki nastale krize? Evropska nahajališča cinkove rude kmalu ne bodo mogla zadostiti potrebam že zgrajenih in predvidenih kapacitet za proizvodnjo cinka. Na drugi strani pa je Japonska v zadnjih letih izredno povečala proizvodnjo cinka po najsodobnejšem tehnološkem postopku, pri tem pa je treba pripomniti, da ima sama zelo malo cinkove rude; uvaža jo pretežno iz Južne Amerike pa tudi od drugod. Vse to je privedlo do tega, da cene koncentratom stalno rastejo. Danes je treba, plačati poleg cinka še ostale kovine (svinec, baker, srebro in kadmij) pa čeprav vseh pri našem tehnološkem postopku ne moremo izkoriščati. Za-raditcga so tudi Belgijci sklenili, da bodo v prihodnjih treh letih ustavili pridobivanje cinka po tako imenovanem belgijskem
postopku (podoben je našemu, le da je izpopolnjen — dosegajo boljše izkoristke kakor pri nas) in bodo uvedli sodobnejšega.
tn kakšna je situacija pri nas? Sedaj že obratujejo trije proizvajalci cinka (v Celju, v Šabcu in v Trepči), četrta naprava za proizvodnjo cinka je v izgradnji. slišati pa je, da bodo zgradili še eno — ob nahajališču rude. Sedanje rudniške kapacitete bi zadostovale za kritje potreb vseh treh proizvalacev cinka. Ko smo si skušali zagotoviti potrebne količine cinkovih koncentratov iz domačih rudni-
kov, ni bilo mogoče najti skupnega jezika.
Izjalovil se je tudi poizkus, da bi si zagotovili določeno količino koncentratov v inozemstvu, kajti izkazalo se je da bi za razpoložljive koncentrate morali investirati izredno mnogo denarja.
Sanacijski odbor je na prvi seji zadolžil skupino naših strokovnjakov, da naredijo analizo proizvodnje surovega cinka, in sicer pri polni kapaciteti, to je ?.3.000 ton, pri proizvodnji 19.000 ton cinka in pri ustavitvi talilnice. Analiza je pokazala, da je glavno žarišče izgube proiz-
vodnja cinka, zaradi česar bo potrebno poiskati najustreznejšo rešitev, da bi zmanjšali nastajajočo izgubo.
Zaradi vseh navedenih vzro-kov je sanacijski odbor menil, da bo potrebno proizvodnjo cinka v talilnici do konca leta postopoma ustaviti.
Sklenili so tudi, da se je treba z Birojem za tržne raziskave dogovoriti o izdelavi temeljite analize v različnih variantah o možnostih najbolj ugodnega poslovanja:	da se metalurški
obrati ne ustavijo, nadalje ugotovitev najmanjše možne izgube ob ustavitvi talilnice, ekonomska utemeljenost ostalih metalurških obratov, če talilnica ne bo obratovala in o možnostih pokrivanja vseh fiksnih stroškov podjetja pri sedanjem obsegu poslovanja, če talilnica ne bi obratovala. Analiza bo morala biti izdelana do 15. avgusta.
m & m : m * » & « & * * m? %
mm mm
|H GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE H
LETO XVII.
CELJE, 15. JULIJA 1970
Številka 7
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
■	i
PROIZVODNJA IN
PRODUKTIVNOST V JUNIJU 1970 IN KUMULATIVNO V I. POLLE TJU 1970
Osnovni plan proizvodnje za mesec junij je bil dosežen s 87,3%, polletni plan pa s 49,2%. Vrednost proizvodnje je bila v mesecu juniju za 3,9 % manjša od one, ki je bila dosežena v maju; v primerjavi z junijem preteklega leta pa je vrednost proizvodnje v juniju letošnjega leta manjša za 13 %. Kumulativno dosežena vrednost proizvodnje je v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 12,7 % manjša od one, ki je bila dosežena v istem obdobju preteklega leta. Vrednost blagovne proizvodnje je računana po stalnih cenah. (Nadaljevanje na 2. strani)
IZVOLJENI SO NOVI ČLANI CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA IN DELAVSKIH SVETOV SEKTORJEV
Volilna komisija je po pregledu volilnega materiala, ki ga je prejelu z volišč, ugotovila, da so volitve samoupravnih organov našega podjetja, ki so bile dne 15. junija 1970, potekale v redu.
Iz volilnega materiala je razvidno, da je na volišče prišlo 80,5% vseli volilnih upravičencev našega podjetja.
Od 19,7 % članov kolektiva, ki niso prišli na volišče je
10.4	% opravičilo svojo odsotnost, medtem ko 9,3% volivcev svoje odsotnosti ni opravičilo. Najslabša udeležba na volitvah je bila na prvem volišču, ki je bilo v sindikalni dvorani, na tem volišču je volilo 72,6 % volivcev. Najboljša udeležba je bila v Mozirju, kjer so volitve zaključili s 100% udeležbo že ob 15. uri. Na drugem mestu s 84,6 % udeležbo je bilo osmo volišče, na tretjem mestu je bilo volišče številka šest s
83.4	% udeležbo, na četrtem mestu je volišče številka sedem z 82,00 % udeležbo, na petem mestu je volišče številka tri z
80,00	% udeležbo, na šestem mestu je volišče številka štiri s 77,4% udeležbo, na sedmem mestu pa je volišče številka dve s 76,9 % udeležbo.
Ce pogledamo rezultate po
sektorjih, ugotovimo, da je imel najboljšo udeležbo sektor vzdrževalnih obratov z okoli
84 %, na drugem mestu je sektor strokovnih služb z okoli 83 %, na tretjem'mestu je sektor kemija s poprečjem 82 %, na četrtem mestu je sektor metalurgija z udeležbo okoli
75 0/
/n
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pogled na volišče v sindikalni dvorani
Na volišču v kemiji ugotavljajo, koliko volivcev je že volilo
va dela, Mesareč Franc — strojni obrat, Slokan Franc — strojni obrat, Tofant Anton — strojni obrat, Bernjak Marija
—	finančni sektor, Del Negro Karla — OTK, Zajc Jožica — finanči sektor, Grabar Franc
—	transportni oddelek, Jamer-nik Vida — kadrovsko splošni sektor, Mimik Stanislav — pomožni oddelek, Pohole Ivan — investicijski sektor, Praznik Avgust — pravna služba, Rant Miloš, dipl. ing. — organizacijska služba, Ščuka Lučka — komercialni sektor, Štros Pavle, dipl. oec. — komercialni sektor, Šupek Ivan — kadrovsko sploš-
ton — talilnica, Bratina Ernest
—	keramika, Cokan Martin — talilnica, čobotič Vojo — predelovalni obrati, Dečman Emil
—	keramika, Deržek Avgust — keramika, Govedič Anton — PiK, Jurkošek Alojz — rafinaci-ja, Korošec Marjan — predelovalni obrati, Kukič Milodar
—	talilnica, Ludvik Alojz — talilnica, Mlinarič Jože — PiK, Mraz Rudi — talilnica, Radulj Drago — predelovalni obrati, Škornik Ivan — PiK, Taljevski Spaso — predelovalni obrati, Tajnšek Vinko — predelovalni obrati, Verbič Jože — predelovalni obrati, Vičič Ivan —
PiK, Vukosavljevič Milosav — predelovalni obrati.
*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
::	♦
ii PROIZVODNJA IN l !: PRODUKTIVNOST I ii	V JUNIJU	1970	IN	l
i:	KUMULATIVNO	V	I
ii L POLLETJU L970 f
•	>	(Nadaljevanje s	1. strani)	Z
;; V primerjavi z istim raz- t ;; dobjem preteklega leta smo ♦ ;; v prvem polletju 1970 do- X o segli manjšo proizvodnjo X
0	naslednjih proizvodov: cin- ♦ ka in prahu v talilnici za X
: I 27,59 o/o, kadmija za 42,80 % f ! I cinkovega belila za 13,80 % T ” žveplene kisline na cinkovi 2
1	■ liniji za 36,50 %, remelted 2 !' cinka za 39,80 0 0, cinkove T
•	> pločevine za 19,30 %, čašic 1 •• za galvanske elemente za ;
<	> 4,20 %, cinkove žice za 2 ;; 22,10n '0, zamak cinka za 2 j; 56,50%. cinkovega sulfata t ;; za 6,50%, litopona za 26%, X ;; ultramarina za 70,30 %, Z ;; svinčevih oksidov za ♦ ;; 39,40 %, modre galice za t !: 11,10 %, zemeljskih barv za X
2	14,10%, oljnega minija za ♦
:: i,70 o/o.	I
Večja pa je bila proiz- j II vodnja: cinkovega prahu iz *
<	’ rektifikacije za 10,20 110, fi- J •' nega cinka za 11,10%, de- 2
•	• kadmiranega cinka za 2
•	21,20%, žveplene kisline ♦ 'I 66» Be na PIK za 2,00% ♦ ' • žveplene kisline 66» Be pi- 2
•	• ritna linija za 4,50 %, cin- 2 ■ • kovih plošč za 11,00 %, žle- t
•	• bov in cevi za 38,90 % ani- X
•	• linskih barv za 5,60 %, tek- |
<> stilnih pomožnih sredstev ♦ ;; za 11,40% kromovega ga- | ;; luna za 215,80% natrijeve- * ;; ga sulfida za 149,40 % ze- j ;; lene galice za 59,10 %, kc- 2 ;; molit plošč za 67,80%, mi- J ;; krocinka za 17,70 % modre- J ;; ga bakra za 12,30 % flovi- t II a za 143,40%, kemikalij za | ;; grafično industrijo za 2 11 63,10 %, voba barv za t L 40,30% organolov za 21,5%, Z 1: ftalatnega minija za 1,50 %, Z !! korocinka za 161,30%, po- Z " krivnih premazov za Z j; 43,40%.	t
•	’ Izvozni plan za mesec ju- *
•	> nij je bil presežen za 12 %, X •; vrednost izvoza pa je do- X ;> segla v tem mesecu X ;; 678.734 $, s čimer je bil del- X ;; no nadoknaden izpad izvo- X ;; za v prejšnjih mesecih. Let- t L ni izvozni plan je dosežen z ♦
I; 42,7 %, v primerjavi z istim ♦ L razdobjem preteklega leta |
:: pa zaostajamo za 21,50 %. Z ; > Poprečno število zaposlc- X
; nih je bilo v letošnjih še- X ;; stih mesecih sicer manjše X ;; za 4,8 % od tistega v istem X ;; razdobju preteklega leta, X ;; ker pa je bil padec proiz- X ;; vodnje večji od zmanjša- X ” nega števila zaposlenih je z ;; produktivnost dela padla za 2 :: i.9%	|
IZVOLJEM SO NOVI ČLANI CENTRALNEGA DELAVSKEGA
SVETA IN DELAVSKIH SVETOV SEKTORJEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mandatna doba novih članov organov upravljanja je določena za 3 leta.
Člani novega Centralnega delavskega sveta so: Arh Zvonko — predelovalni obrati, Dom-janič Viktor — predelovalni obrati, Farčnik Jože — PiK, Hok-man Štefan — PiK, Ivankovič Tomo — talilnica, Jarc Bernard
—	PiK, Kantušer Jože — PiK, Kmetec Franc — talilnica, Mar-janotič Slavko — talilnica, Na-raks Jože — talilnica, Pečnik Maks — predelovalni obrati, Radulj Mirko — predelovalni obrati, Rozman Jože — predelovalni obrati, Skale Viktor — talilnica, Velenšek Anton — talilnica, Vervega Viktor — keramika, Vrunč Zvonko — predelovalni obrati, Dečko Franc
—	anorganska kemija, Ferlež Jože — anorganska kemija, Hrovatin Jože — umetna gnojila, Kokotec Jože — anorganska kemija, Potočnik Alojz — anorganska kemija, Žele Pavle
—	anorganska kemija, Jelen Emil — merilni oddelek, Ko-merički Stane — strojni obrat, Krajnik Jože — gradbeni oddelek, Lampret Karel — pripra-
ni sektor, Vinder Jože — OTK, Zorko Ivan— pomožni oddelek, Zelič Hilda — komercialni sektor.
Na volitvah so bili izvoljeni tudi člani novih 21 članskih delovnih svetov sektorjev. Člani
Člani delavskega sveta sektorja kemija so: Ašenberger Jože — OOB, Deželak Anton — anorganska kemija, Grzina Anton — anorganska kemija, Jus Franc — anorganska kemija, Koštrun Miha — OOB, Kore-

**•*'••'.-3
Mr -
Volilna komisija čaka na poslednje volivce
delavskega sveta sektorja metalurgija so: Agrež Franc — predelovalni obrati, Bobek An-
njak Viktor — anorganska kemija, Kovač Franc — anorganska kemija, Lešek Karel — OOB, Lipovšek Katica — OOB, Ljubič Jože — anorganska kemija, Lončar Gojko — anorganska kemija, Maks Stanko — anorganska kemija, Malgaj Karel — anorganska kemija, Mavrič Jože — KIM, Mlakar Martin — OOB, Motoh Vinko — OOB, Ocvirk Stanko — anor-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Volišče v novem obratu žveplene kisline
ODOBREN REGRES ZA DOPUST
Centralni delavski svet je na svoji 25. redni seji na predlog upravnega odbora in na predlog kadrovsko splošnega sektorja odobril spremembo sklepa št.: 84/68, ki ga je sprejel na 12. redni seji dne 23. 4. 1968. Sprememba sklepa je naslednja:
regres za letovanje v počitniških objektih Cinkarne je povečan od 15 din na 20 din, v drugih objektih, v priznanih turističnih kampingih pa od 10 na 15 din na dan. Nadalje je tudi spremenjeno regresiranje potnih stroškov.
Novelirani sklep, ki na podlagi pravilnika o organizaciji in financiranju rekreativnih dejavnosti, urejuje regresiranje letovanj je naslednji:
Na regres so upravičeni vsi člani delovne skupnosti, upokojenci Cinkarne in njihovi družinski člani, če jih le ti vzdržujejo. Če član delovne skupnosti ne letuje, njegovi družinski člani nimajo pravice do regresa. Izjema so otroci, ki letujejo v kolonijah za šolske in predšolske otroke.
Pravica na regres pripada, če upravičenec letuje najmanj 3 dni neprekinjeno in največ 15 dni v letu. Udeležba na kolektivnih izletih, ki trajajo tri dni in več, se ne prizna za regresiranje. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih iz sredstev za regresiranje, se šteje kot letovanje.
Za letovanje v počitniških objektih Cinkarne in objektih, ki jih bomo pridobili na osnovi zamenjave in pogodbeno najetih podjetjih, pripada regres po
20.00	din na dan. Za letovanje v drugih objektih v priznanih turističnih krajih in organiziranih campingih pripada regres po
15.00	din na dan.
Za otroke je regres manjši za odstotek otroškega popusta v naših in pogodbenih domovih; v ostalih objektih pa za 50 % za otroke do 10 let starosti.
Za zaposlene, katerih poprečni
osebni dohodek na enega družinskega člana je manjši od 600 din, se regres za vsakih 100 din manjšega poprečnega osebnega
dohodka poveča za 10 % enotne
Upravičencem zdravljenja v naravnih zdraviliščih in upravičencem brezplačnega okrevanja se krijejo tudi stroški prevoza v celoti.
Nadalje podjetje krije stroške letovanja socialno ogroženih psetTin stroške letovanja krvo-
osnove do največ 50% popr^č~' dajalecv, ki so darovali kri 15
nega regresa.
Regresna lestvica je naslednja:
Poprečni OD na družinske] člana	% na osnovo	Regres v Cink. objektih	Regres v drugih objektih
Nad 600,00 din			20,00	15,00
od 500,00—600,00	10	22,00	16,50
od 400,00—500,00	20	24,00	18,00
oa 300,00—400,00	30	26,00	19,00
od 200 00—300,00	40	28,00	21,00
od 200,00	50	30,00	22,50
Poprečni osebni dohodek na družinskega člana se ugotavlja tako, da se že izplačan poprečni mesečni dohodek staršev v zadnjih 3 mesecih pred letovanjem deli s številom staršev in vzdrževanih družinskih članov. O-snova je tista, ki služi za izračunavanje nadomestila v času letnega dopusta.
Potni stroški za prevoz na letovanje se obračunajo na podlagi dokumentov, ki dokazujejo kraj in čas letovanja (napotnica, potrdilo o letovanju itd.) v naših počitniških objektih, v pogodbeno najetih počitniških objektih, v campingih ali v drugih priznanih turističnih krajih. Višina regresa za potne stroške ja maksimirana ter znaša naj-
CINKARNA - CELJE metalurško kemična industrija
RAZPISUJE
v šolskem letu 1970/71 naslednje štipendije za šolanje v Šolskem industrijsko kovinarskem centru Štore
I
•	8 štipendij za poklic ključavničarja
•	2 štipendiji za poklic strugarja
i
Pogoj za dodelitev štipendije imajo kadidati, ki so dokončali osemletko z najmanj dobrim uspehom, ki so telesno in duševno zdravi in ki niso starejši od 17 let.
Prednost pri razpisu pod enakimi pogoji imajo otroci, katerih starši so člani kolektiva Cinkarne ter otroci članov Zveze borcev.
Kandidati naj poleg lastnoročno napisane prošnje predložijo tudi originalno šolsko spričevalo o uspešno dokončani osemletki, izpisek iz rojstne matične knjige, življenjepis ter zdravniško spričevalo, izdano od Obratne ambulante Cinkarne Celje.
Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev Cinkarne Celje do 25. julija 1970.
več 50 din na posameznika, oziroma na upravičenca kateremu pripada regres.
Osnova za obračun potnih stroškov je tarifa II. razreda br-zega vlaka, tarifa avtobusa in ladje. Cena trajekta se ne računa kot potni sttrošek.
Podjetje krije stroške zdravljenja v naravnih zdraviliščih za 20 oseb in stroške brezplačnega okrevanja za 20 oseb.
krat, oziroma nad 15 krat. Skupno število le-teh je 64 oseb. Skupno se krijejo stroški letovanja 104 osebam. Nadalje podjetje krije stroške otroške kolonije.
Komisija za družbeni standard je pooblaščena, da izda navodila o načinu in pogojih za uveljavljanje in obračunavanje regresa. Z navodili se uvede tudi vprašanje regresiranja v raznih posebnih in spornih prirrie-rih, način in pogoji rezerviranja, obveznosti v slučajih preklica rezervacije, upravičenost do povračila predplačila, koriščenje regresa po družinskih članih, kadar je nosilec pravice zadržan od letovanja po višji sili in v tekočem letu ne more več koristiti letovanja, koriščenje regresa za letovanje v zasebnih vikendih in podobno. Komisija je tudi pooblaščena tolmačiti določila sistema regresiranja, sistema regrersiranja.
Ta sklep velja od 1. aprila dalje.

Proizvodnja in produktivnost v maju 1970
Osnovni plan proizvodnje je bil v maju 1970 presežen za 2,6 %, letni plan pa je bil dosežen le z
98,6	%. Doseganje osnovnega plana proizvodnje je boljše od letnega, ker so bili nekateri po osnovnem planu predvideni remonti pomaknjeni za nekaj dni naprej, medtem za april in maj planira remont naprav za proizvodnjo lito-topona in žveplene kisline (cinkova linija) nista bila opravljena.
V maju nismo dosegli po osnovnem planu planirane proizvodnje tehle proizvodov: kadmija - doseženo 66,8 "/o, cinkove pločevine doseženo 79,2 •/«, neponde-riranil proizvodnja, 83,8 % ponderirana proizvodnja, čašic za baterije — doseženo 71,9 %, cinkove žice — doseženo 38,2 %>, zamak cinka — doseženo 25,9 %, ameriških trakov — doseženo 13,4 %>, anilinskih barv — doseženo 98,0 %, tekstilnih in konzervirnih
pomožnih sredstev — doseženo 15,6 %, ultramarina
—	doseženo 53,0	, modre
galice — doseženo 46,4 %, modrega bakra — doseženo 38,4 °/o, zemeljskih barv
—	doseženo 80,2 % VOBA barv — doseženo 82,1 "/o.
Proizvodnja ostalih proizvodov pa je v okviru planirane oziroma večja.
Zaostanka v proizvodnji in prodaji cinkovih čašic, cinkove pločevine, zamak cinka in ameriških trakov ni mogoče opravičevati s pomanjkanjem surovin.
Medtem je do nedoseganja planirane proizvodnje analinskih barv, modre galice in delno VOBA barv prišlo zaradi pomanjkanja surovin, kar je posledica pomanjkanja obratnih sredstev in deficitarnosti surovin (baker, kaolin). Manjša proizvodnja modrega bakra je posledica okvare — stolpa za raztapljanje bakra, ki še ni v celoti odpravljena.
Koniulativnjl letni plan proizvodnje za pet mesecev je bil dosežen, vendar je vrednost blagovne proizvodnje za 12,6 %> manjša (Nadaljevanje na 4. strani)
Izvoljeni novi člani samoupravnih organov
(Nadaljevanje z 2. strani)
ganska kemija, Planinc Ivan — umetna gnojila, Punčuh Jože, ing. — KIM, Skale Martin — anorganska kemija, Srbotnjak Drago — anorganska kemija.
Člani novega delavskega sveta sektorja vzdrževalni obrati so: Hohnjec Anton •— elektro obrat, Huš Konrad — elektro obrat, Jagrič Avgust — me-
delek, Mlinarič Marija — priprava dela, Motokar Leopold — strojni obrat, Radič Adolf — gradbeni oddelek, Ramšak Karel — strojni obrat, Rojnik Martin — strojni obrat, Sraka Mirko — strojni obrat, Smovš-nik Aton — merilni oddelek, Strašek Ivan — gradbeni oddelek, Zalokar Franc — priprava dela.
ml. — investicijski sektor, Nikolič Martina — finančni sektor, Renčelj Matilda — investicijski sektor, Smonkar Barbara — pomožni oddelek, Šen-tjurc Zlatko — kadrovsko splošni sektor, Šmon Leopold — OTK, Štiglic Francka — komercialni sektor, Vrečar Marija — finančni sektor, Zorko Anton — grafika.
Na drugem mestu je bilo osmo volišče s 84,6 % udeležbo (na sliki), kjer so volili delavci iz vzdrževalnega sektorja
rilni oddelek, Jelen Ivan — elektro obrat, Jesih Alojz — energetika, Kavka Martin — gradbeni oddelek, Kisovec Rihard — strojni obrat, Koren Jože — strojni obrat, Kovačič Janko — elektro obrat, Krašo-vic Dušan — merilni oddelek, Krušič Karel — strojni obrat, Lončar Vinko — gradbeni od-
dam' novega delavskega sveta sektorja strokovnih služb so: Belak Angela — komerialni sektor, Cervan Franc — komercialni sektor, Dušak Ladislav
—	skladišče, Gliha Ana — samski dom, Jesenovec Olga — skladišče, Klajnšek Jelka — kadrovsko splošni sektor, Kocijan Milan, dipl. ing. — investicijski sektor, Kodrun Pavle — finančni sektor, Kramberger Boris, dipl. ing. — grafika, Kreps Zvonka — komercialni sektor, Malinovsky Rudi
—	kadrovsko splošni sektor, Mihovljanec Vlado — pomožni oddelek, Murovič Dragan
Odločil se je za tiste sodelavce, o katerih je mislil, da bodo najbolje opravili zaupano nalogo v prihodnji mandatni dobi
IProizvodnja in : produktivnost | v maju 1970
(Nadaljevanje s 3. strani)
| od one, ki je bila dosežena i v istem razdobju pretek-1 lega leta.
Vrednost blagovne proiz-| vodnje je padla v osnovni''
| metalurgiji v primerjavi z i istim razdobjem preteklega 1 leta za 26,3 % v predeloval-) nih obratih za 18,2 °/o, v or-i ganski kemiji za 13,8 °/o, v 1 anorganski kemiji za 10 %, i medtem je proizvodnja i v grafiki večja za 49,6 %
[ ter proizvodnja kemične-i ga obrata III. Ljubija za i 41,15 % — računano vse po ! stalnih cenah.
Vrednost izvoza v maju je znašala 373.023 $ kar predstavlja 61,5 % dvanajstine letne planske zadolžitve, zaostanek znaša komulativno kar dvanajstino letnega plana.
Od vrednosti izvoza dosežene v petih mesecih letošnjega leta v znesku 2,421.957 $ odpade 64 °/o na konvertabilno področje, i
25.2	% na ostalo klirinško področje in 10,8 % na vzhodno evropsko področje.
V prvih petih mesecih £>) letošnjega leta je bilo $ « število zaposlenih za (l y) 4,5 % manjše kakor v is- v) $ tem razdobju preteklega /j §5 leta, proizvodnja pa za g
12,6	% zaradi česar je produktivnost dela padla za
8.2	%.
8
DRUGA KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
V	preteklem mesecu so na drugi konferenci 7.SS dokončno sprejeli programska izhodišča iu politične cilje naše organizacije.
V	uvodnem referatu je tov. KROPUŠEK, predsednik ZSS po-dul obširno poročilo o delu in nalogah sindikata in izhodišča za nadaljnje delovanje. Javna razprava je potrdila potrebo po aktivnejši vključitvi vsega članstva v razreševanju nastajajočih problemov v svojem delovanju. V programskih izhodiščih so konkretne naloge, zato jih bo treba tudi konkretno s široko aktivnostjo reševati.
Ko se je odločil za najboljše, je oddal volilni listek v skrinjico
V referatu je tov. predsednik Kropušek še posebej poudaril določene naloge in cilje sindikata.
—	ustvarjanje možnosti za stalno naraščanje materialnega in kulturnega standarda delovnih ljudi;
—	razvijanje demokratičnih samoupravnih in humanih odnosov med ljudmi;
—	tranjo uveljavljanje socialne varnosti delovnega človeka;
—ustvarjanje materialnih pogojev za višjo življenjsko ra-
ven in socialno varnost.
V zelo živahni in konkretni razpravi so poudarili, da je potrebno program takoj izvajati in ga s konkretnimi predlogi utemeljevati ter nakazovati rešitve.
Konferenca je tudi razpravljala in sprejela stališča, da je treba rešiti problem najnižjih osebnih dohodkov, ki naj bi bili okoli 800 din — skladno z gospodarskim razvojem in produktivnostjo dela.
Pri stalnem naraščanju cen sindikat spoznava, da je ne-
vzdržno na račun nizkih OD reševati rentabilnost gospodarske organizacije, temveč je že skrajni čas, da se doseže boljši učinek z reorganizacijami, modernizacijo in boljšo produktivnostjo dela v gospodarski organizaciji.
Tudi v Cinkarni se bomo morali lotiti kljub posebnemu stanju tovrstnega razreševanja in se vključiti v splošno akcijo ter urediti najnižje osebne dohodke vsaj postopno, če v tem času naenkrat ne gre. Vsekakor pa nam mora biti to stalna skrb brez odlašanja. Ta naloga je zelo skladna in povezana z vrsto drugih vplivov, zato bo potrebno vključiti v reševanje tega problema ves kolektiv, čeprav gre v končni obliki le za nekaj sto zaposlenih pod to mejo.
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU
(NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE)
V aprilu so se pri delu poškodovali
V	ELEKTRO SLUŽBI
Stane OJSTERŠEK se je pri montaži ranil z izvijačem v dlan leve roke.
V	VALJARNI
Ibrahim HUSlC je pri paketnem valjanju pločevine ravnal paket pred ponovnim vlaganjem med valje. Ko je prvi valjač potisnil paket med valje je zobčasti rob paketa prijel ponesrečenca za predpasnik, ga odrgnil ter v tem trenutku v nezaščiteno mesto noge vrezal.
V	GRADBENEM ODDELKU
Maks ČREŠNAR je pri čiščenju kanala dobil tujek v oko.
V	KEMIJI
Zdravko ARI VUK je s pomočjo vitlja spuščal zaporno rešeto pri centrifugi, ker pa je ročico vitlja spustil, ga je le-ta udarila po glavi, preden je varnostna zaklopka zaskočila ter ustavila spuščanje rešetke.
Karel KRIŽNIK je čistil transportni polž, pri tem se je z drogom udaril po prstih leve roke.
Valentin ŽNIDAR je v obratu grafike dobil lažje opekline po roki, ker je uporabljal zaščitne rokavice, ki so bile prepojene z raztopino solitrne kisline.
Franc VORŠNIK si je preteg-
nil kite na desni roki v zapestju, ko je dvignil koš s kroglicami za zrnjenje kemolit plošč.
V	TRANSPORTU
Baki JAHIRI se je hotel umakniti kamionu, pri tem je padel ter si zvil nogo v gležnju.
Mohamed KOVAČEVIČ si je poškodoval dva prsta na levi roki, ko je razkladal pločevinaste sode iz kamiona na palete.
Ivan ČEPIN se je pri montaži gum udaril z montažnim železom po nogi.
V	SKLADIŠČU
Jože KRAUTHAKER je prekladal pločevinaste sode. Pri tem se je spodnji sod prevrnil ter mu poškodoval desno nogo v nartu.
V	KUHINJI TOPLEGA
OBROKA
Franc PLETERŽEK je pomagal nakladati sod, pri tem mu je roka zdrsnila ter je padel na hrbet in si je nalomil rebra.
NA POTI Z DELA IN NA DELO SO SE POŠKODOVALI:
Vlado KOBULA, Miroslav KRU-SIČ, Ignac KRlSlNAR, Ivan KLINČAR in Marjan MASTNAK.
V mesecu maju se je ponovno občutno povečala pogostost poškodb. Resnost poškodb pa je manjša. Iz tega je razvidno, da gre za poškodbe lažjega značaja, katerih številčnost narašča v glavnem zaradi prekomerne fluktuacije. Iz analize vzrokov poškodb opazimo, da prevladuje neprevidnost, večkrat tudi vezana s pomanjkljivo organizacijo dela ter z neupoštevanjem varnostnih ukrepov.
Vse to pa je pogojeno s težko situacijo v podetju. Primerjava rezultatov za celotno podjetje:
	Poprečje 1969	April 1970	Maj 1970
Poprečno Število zaposlenih	2094	2021	1985
Število poškodb pri delu	377	23	33
Število izgubljenih dni	6498	332	419
Število poškodb na 100 zaposlenih	18	13,7	19,9
Število izgubljenih dni na 1 poškodbo	17,1	14,5	12,7
Število izgubljenih dni na 1 zaposl.	3,08	4,97	2,54
Število poškodb na poti	61	2	5
Število izgubljenih dni	1819	39	69
Skupaj vseh poškodb	458	25	38
Skupaj izgubljenih dni	8315	371	488
Primerjava doseženih rezultatov v posameznih sektorjih:			
	Metalur- gija Uprava	Kemija Vzdrže- valni obrati	Skupaj
Poprečno Število zaposlenih Število poškodb pri delu Število izgubljenih dni Število poškodb na 100 zaposlenih Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo
Poprenčo število izgubljenih dni na l zaposlenega Vstopi Izstopi
Število poškodb na poti Število izgubljenih dni Skupaj vseh poškodb Skupaj vseh izgubljenih dni
740	487	302	456	1985
20	—	7	6	33
248	32	89	50	419
32,4	—	27,8	15,8	19,9
12,4	-	12,7	8,3	12,7
49	12	10	26	97
37	4	10	9	60
49	—	10	26	97
3	1	1	—	5
53	5	7	4	69
23	1	8	6	38
301	37	96	54	488
Problematika v posameznih sektorjih.
METALURGIJA
V	sektorju metalurgija je opaziti ponovno naraščanje pogostosti poškodb pri delu. Kljub višjemu številu izgubljenih dni ni ^ opaziti naraščanja resnosti poškodb.
Fluktuacija delovne sile v mesecu maju 1970 predstavlja
11,6	% izzstopov, to je 1,1 % več kot v preteklem mesecu.
Od tega je bilo v novi žvepleni kislini 8 vstopov in 7 izstopov, kar predstavlja 18,8 %.
V	valjarni 16 vstopov in 13 izstopov, kar predstavlja 14,6 %, v talilnici 5 vstopov in 19 izstopov, kar predstavlja 9,9 %. K visokemu številu poškodb pri delu je prispevala predvsem talilnica, s 13 poškodbami in valjarna s 4 poškodbami.
Iz analize poškodb ugotavljamo, da je 70 % vseh poškodb v metalurgiji terjal proizvodni proces, zaradi neprevidnosti je bilo 11 poškodb to je 55 %, zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov pa 4 poškodbe, to je 20 %.
V	primerjavi s preteklim mesecem je naraslo število poškodb po udarcu (od 4 na 7) in opeklin (od 3 na 6).
Glavni vzrok visokega števila poškodb pri delu je predvsem prekomerna fluktuacija pogojena s težko situacijo v podjetju in slabo perspektivo metalurških obratov.
UPRAVA IN OSTALO
V	enoti uprava in ostalo ni bilo v mescu maju nobenih poškodb. Izgubljeni dnevi so iz poškodb iz preteklih mesecv.
KEMIJA
V	ekonomskem sektorju se število poškodb veča in je precej nad lanskoletnim poprečjem. Število poškodb raste s fluktuacijo delovne sile, predvsem ker na delo prihajajo zelo mladi ljudje, tako rekoč mladinci. Ti na novo sprejeti delavci še fizično niso dovolj močni, vzdržljivi, njim je to prva služba in so brez vsakih delovnih navad.
Kemija je star obrat, kjer stalno preti nevarnost poškodb celo starejšim delavcem, navajenim dela, zato so ti novinci še bolj izpostavljeni poškodbam. V kemiji imamo 10 % novih delavcev, še nevajenih dela. Na te delavce morajo paziti starejši delavci, vse to pogojuje večjo napetost vseh zaposlenih, ker proizvodnja zahteva svoj tempo oziroma učinek proizvodnje mora ostati isti.
VZDRŽEVALNI OBRATI
Število nesreč v vzdrževalnih obratih je v tem mesecu enako
poprečju lanskega leta, vendar je število izgubljenih dni precej manjše, kar kaže na poškodbe lažjega značaja. Število na novo sprejetih delavcev je sorazmerno malo, tako da nima vpliva na porast poškodb.
-*r'"
V MESECU MAJU SO SE PRI DELU POŠKODOVALI
V NOVI ŽVEPLENI KISLINI
Evgen BEDIČ je pred polnjenjem avtocisterne odvojil nastavek za polnjenje od kislinovoda. Pri tem se je preveč naslonil na kislinovod tako, da je iz njega iztekel ostanek kisline. Le-ta mu je brizgnila v rokavice ter ga opekla po obeh rokah nad zapestjem.
V TALILNICI
Alojz ZAJSEK si je poškodoval dlan leve roke, ko je med vožnjo odpenjal voziček za odvoz ogorkov.
Smail SINAKOVIČ je vlival cink iz vozička v modele, pri tem je zdrsnila posoda s cinkam iz ležaja na vozičku, ter mu stisnila palec na levi nogi.
Milan KOLAR si je pri odstranjevanju predležev od pečnih oken opekel stopalo desne noge, ker mu je nekaj kapljic cinka padlo v čevelj.
Milan SKLEBER je iztresal ilovico iz japanerja, pri tem se je udaril po sredincu leve roke.
Ivan UTRANKAR je izlival cink iz kondenzatorja. Pri tem mu je cink brizgnil po licu, po levi rami in za gležnjak desne noge.
Anton BELE je nameščal železno cev za podlaganje predležev z lopato, ker se mu je cev na eni strani snela, ga je pri padcu udarila po nosu.
Karl ŽNIDAR je pri čiščenju destilacijske peči dobil nekaj vroče šarže v čevelj na levi nogi. Opeklo ga je po stopalu.
Zuhdina KORAJlC je pri čiščenju retort dobil vroč kos ilovice v čevelj ter se opekel po gležnju leve noge.
Stanko LESKOVAR ni imel nameščen ščitnik za obraz, ko je vlival cink iz vozička v modele. Pri tem mu je cink brizgnil pod ščitnik ter ga opekel po levi strani obraza nad očmi.
Milan KOLAR je z drogom tolkel po bunkerju, da v njem sprosti šražo, pri tem mu je drog padel iz rok ter ga udaril po glavi nad desnim očesom.
Nedeljko LUClC si je poškodoval stopalo leve noge, ko je prevažal cinkove bloke pred talilnico po neravnem terenu. Pri prevozu se je voziček nagnil ter del naloženih blokov mu je padel na nogo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
CINK Al N AR 5
t
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE
(Nadaljevanje s 5. strani)
Jože PULKO je dobil drobec predleža v levo oko, ko je razbijal le-te pred pečjo.
Danijel BEVC je pri menjanju retort spustil iz rok železni drog, ki ga je udaril po nartu desne noge.
V	RAFINACIJI CINKA
Miha OGLAJNER je med obratovanjem popravljal vročo kolono. Pri tem je zadel z glavo ob zid kolone ter se je opekel po vratu.
V	VALJARNI
Franc KOŠTOMAJ je sekal s posebnim sekačem jekleni trak embalaže cinkovih blokov. Pri tem je konec jeklenega traku odskočil ter ga porezal po desni roki.
Anton VREČAR je dobil žulje, ko je prešel na novo delovno mesto v valjarni, ker ni bil vajen dela s kleščami.
Anton PLANKO je pri podajanju platin s pomočjo klešč, zadel s platino v nož Škarij in se pri tem udaril v dlan leve roke.
Franc NOVAK si je pri šarži-ranju cinkovih odrezkov stisnil prst leve roke ob ogrodje peči.
V	KERAMIKI
Stanko ZUPANC je nakladal voziček z glino. Pri tem je stopil na lato z žičnikom ter se je pičil skozi škornje v stopalo leve noge.
V	OBRATU KEMIJA
MOZIRJE
Ivan ACMAN je zaradi čiščenja osi mešala spustil mešalo nižie v kotel s pripravljeno zmesjo — smolo. Ko je stroj ponovno vklopil je zmes brizgnila ponesrečencu v oko, ker pred ponovnim zagonom ni pokril kotla.
V	NOVEM LITOPONU
Jože SLATINŠEK si je poškodoval prst leve roke, ko je demontiral grelne elemente sušilnika.
Jože KUŽNER je čistil sito na pretoku iz prvega zaboja pri reaktorju. Ko je stopil na ploh, se je le-ta prelomil. Ponesrečenec je hotel ujeti ravnotežje, pri tem je z levo nogo stopil v vročo raztopino cinksulfata. Dobil je opekline po nogi.
V	KEMIJI I.
Drago CENE je hotel namestiti napravo za dvig zvona iz centrifuge tik preden se je le-ta popolnoma ustavila. Pri tem ga je kavelj naprave prijel za rokavico leve roke ter mu je roko ovil okoli osi centrifuge. Ponesrečenec je utrpel zvin roke.
Mijo DESNICA je dvigal zvon centrifuge z vitlom. Pri tem se je pretrgala jeklena vrv in kiju-
CINKARNA!
ka vitla ga je udarila po zapestju leve roke.
Alojz MUŠKATEVC je občutil močne bolečine v hrbtu, ko je prenašal svinčene bloke k talilnim kotlom.
Drago LUGARIČ je s pomočjo sodelavca nameščal jermen na jermenico. Pri tem mu je stisnilo palec. Jermen so nameščali z ročnim pogonom.
V	TRANSPORTNEM
ODDELKU
Demail SOBULIČ je pri razkladanju fosfatov iz vagona v skladišče zapeljal s samokolnico iz podesta, pri tem ga je samo-
Civilna zaščita v
Nadaljevanje
Dolžna je tudi za zaščito svojih ljudi in premoženja pred posledicami sovražnikovih akcij ustanoviti enote civilne zaščite, zgraditi zaklonišča in preskrbeti sredstva za prvo pomoč in kolektivno zaščito pred radiacijami, kemičnimi in biološkimi sredstvi.
Tako vsaka delovna organizacija (večja ali več združenih) postane oborožen odred proizvajalcev, ki proizvaja, se brani z orožjem v roki in sodeluje v obrambi ozemlja.
PRIPRAVE IZ LASTNIH SREDSTEV
Ko se pripravlja za narodno obrambo, je vsaka delovna organizacija dolžna na svoje stroške zagotoviti:
—	sredstva za proizvodnjo in opravljanje storitev v vojni (stroje, surovine, gorivo itd.),
—	sredstva za kolektivno zaščito svojih ljudi (zaščitne maske, obleko itd.),
—	zgraditev zaklonišč za svoje ljudi in premoženje.
Delovne organizacije so dolžne tudi na svoje stroške šolati svoje enote in kadre.
IZDATKI - V SKLADU Z MOŽNOSTMI
Izdatki za te namene morajo biti sorazmerni z zmogljivostmi, proizvodnimi, tehničnimi in drugimi možnostmi delovne organizacije.
Možno pa je, da širša druž-bcno-politična skupnost naloži tudi take naloge, ki presegajo njene možnosti in obveznosti kakor so: razširiti zmoljivosti, spremeniti osnovno dejavnost, uporabiti posebno tehnologijo itd. Občina ali republika lahko od nje zahtevata, da formira posebne oborožene odrede delavcev.
V	tem primeru jo družbenopolitična skupnost, ki nalaga takšne naloge, dolžna tudi zagotoviti finačna sredstva.
kolnica potegnila za seboj, tako da si je pri padcu poškodoval roko v zapestju.
Branko RABUZIN si je pri odvezovanju jeklene vrvi stisnil palec desne roke.
V	MIZARSKI DELAVNICI
Ivan KOSEC si je pri delu na rezkalnem stroju v navzočnosti kvalificiranega mizarja poškodoval prste leve roke. Delo sta opravljala izven rednega delovnega časa in ne za podjetje.
V	MEHANIČNI DELAVNICI
Karl KOREN je pri pregledu dvigala v rafinaciji nerodno sto-
novem zakonu o
OBOROŽENI DELAVSKI ODREDI
Delovna organizacija v vojni ima dve najvažnejši nalogi: da proizvaja in da se po potrebi brani.
Kako naj se brani?
Delavec, ki bo po vojnem razporedu določen za delovno organizacijo, bo imel več obveznosti.
Najvažnejša je, da dela na svojem delovnem mestu. Po potrebi pa bo zgrabil za orožje in branil svojo delovno organizacijo pred sovražnikom. Delavec je tudi dolžan skupaj z oboroženimi odredi drugih delovnih skupnosti in oboroženimi bojnimi teritorialnimi enotami občine braniti širše ozemlje.
Zato zakon o narodni obrambi daje delovni organizaciji pravico, da formira, oboroži, opremi in izšola svoje enote-oboro-žene delavske odrede, ki so se-sestavni del teritorialne obrambe oziroma oboroženih sil občine.
Vsak kolektiv brez razlike pa je dolžan formirati in opremili enote civilne zaščite.
pil in pri padcu je udaril z levo nogo ob betonski podstavek. Prostor ni bil dovolj osvetljen.
Jože TOPLAK je dobil pri varjenju svinca tujek v oko.
Miran GRIZOLT je centriral prirobnico na stružnici. Pri tem je dobil prst med čelno ploskev in ohišje stružnice ter mu ga je stisnilo.
NA POTI Z DELA IN NA DELO SO SE POŠKODOVALI:
Marta KRANJC, Franc PLAHUTA, Milan JEVŠOVEC, Janez PULKO in Anton VRHOV-ŠEK.
narodni obrambi
Razen dolžnosti na delovnem mestu je torej delavec lahko razporejen tudi v enote civilne zaščite svoje organizacije in po potrebi dolžan sodelovati trfti v akcijah reševanja, predvsem v delovni organizaciji, pa tudi v naselju in občini.
Vsak član delovne skupnosti, ki je določen za sodelovanje v delu in obrambi delovne organizacije med vojno, mora poznati svoje mesto in nalogo, in zato je delovna organizacija dolžna v tem smislu predpisati posebne obveznosti svojih članov.
DELOVNA OBVEZNOST
Skupnost mora tudi med vojno zagotoviti nemoteno delo vseh dejavnosti, brez katerih si ni mogoče misliti obstoja, življenja in vojskovanja: gospodarstva, zdravstva, kmetijstva, dela državnih organov, kulturnih dejavnosti itd.
Zato zakon o narodni obrambi predpisuje delovno obveznost za vse sposobne občane, stare nad 16 let. Le-ti sc imenujejo delovni obvezniki.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V soboto, dne 13. junija je našo osnovno organizacijo sindikata obiskala delegacija štajerskih sindikatov iz Avstrije. Gostje so sc zanimali za vlogo in naloge sindikata v delovni organizaciji ter za delovanje samoupravnih organov. Po razgovoru so si predstavniki sindikatov ogledali nekatere naše obrate
Ekipno sindikalno prvenstvo Slovenije v šahu za leto 1970
Letošnje republiško prvenstvo v šahu je bilo odigrano v času od 12. do 14. junija v Bohinju. Zbralo se je 19 ekip. Vsaka ekipa je štela 6 članov. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah, ki so bile po moči približno enake.
Na podlagi uvrstitve v obeh skupinah je bil odigran finalni del v petih skupinah. Prvo in drugoplasirani ekipi obeh skupini za L, 2., 3. in 4. mesto, tret-pin sta igrali v prvi finalni sku-ja in čtrta v II. finalni skupini za 5., 6., 7. in 8. mesto itd.
Po jakosti šahistov na tekmovanju je bilo to eno najmočnejših tekmovanj sindikalnega prvenstva, saj je tu poleg mojstrskih kandidatov nastopil tudi velemojster Bruno PARMA.
Te ekipe, lahko rečem, niso bile več sindikalne — ekipe podjetij, temveč neke vrste reprezentance mest ali recimo okrajev, ki so nastopale pod okriljem sindikata podjetja ali ustanove. Moštvo, ki je nastopalo izključno od sindikalne organizacije enega podjetja je bilo samo naše in še nekaj drugih. Tudi celjski INGRAD in KOVINOTEHNA sta nastopila pojačana s takoimenovanimi »izposojenimi« igralci. V takšni konkurenci pa moštvo Cinkarne seveda ni moglo doseči več kot 16. mesto.
REZULTATI TEKMOVANJA: Polfinale:
Cinkarna — Ingrad Celje 1/2 : 5 1/2, Krka Novo mesto — Cinkarna 2:4, Cinkarna — TžV Boris Kidrič 2 :4, Tomos Koper — Cinkarna 4 : 2, Cinkarna — Planika Kranj 4 : 2, Cinkarna — Železarna Ravne 1/2:51/2, PTT Ljubljana — Cinkarna 4 : 2, Cinkarna — Litostroj Ljubljana 0: 6, Stol Kamnik — Cinkarna 31/2:2 1/2.
V polfinalu, to je v prvi skupini, smo se plasirali na 8. mesto in s tem prišli v 4. finalno skupino.
Finale:
Stol Kamnik — Cinkarna 3 1/2:2 1/2, Cinkarna — Kovinotehna 3:3, Obč. svet Radovljica — Cinkarna 4 : 2.
Rezultat dvoboja Stol Kamnik — Cinkarna je bil po pro-pozicijah prenešen iz polfinala.
Tu smo zasedli 4. mesto in s tem v skupnem tekmovanju 16. mesto t. j. dve mesti slabše
od lanskoletnega tekmovanja.
Končna razvrstitev ekip je naslednja:
1.	Izvršni svet Ljubljana, 2. PTT Ljubljana, 3. Železarna Ravne, 4. Občinski sind. svet Ptuj, 5. Litostroj Ljubljana, 6. železarna Jesenice, 7. Papirnica Količevo, 8. Ingrad Celje, 9. Tomos Koper, 10. Metalna Maribor, 11. TžV Boris Kidrič Maribor, 12. TAM Maribor, 13. Kovinotehna Celje, 14. Stol Kamnik, 15. Obč. sind. svet Radovljica, 16, Cinkarna Celje, 17. Planika Kranj, 18. Tovarna du-
šika Ruše, 19. Krka Novo mesto.
Naša ekipa je nastopala v postavi:
ŠNAJDER Jože, ing. PIPUŠ Iskren, DEČKO Franc, ing. RUŽIČ Vojislav, LAZIČ Miodrag in MEŽNAR Mirko.
Najbolje je igral ing. RUŽIČ, ki jedosegel 51/2 točk od 11 možnih točk, to je 50 %. Sledijo ing. PIPUŠ, LAZIČ in MEŽNAR po 4 točke ter ŠNAJDER in DEČKO po dve točki.
M. M.
SINDIKALNO PRVENSTVO V NOGOMETU - Cinkarna trenutno prva
Občinski sindikalni svet za telesno kulturo organizira vsako leto sindikalno prvenstvo v različnih panogah športa, med katerimi je tudi nogomet. V nogometni panogi sodeluje 20 nogometnih ekip, ki so razdeljene v dve jakostne skupine (lige).
O aktivnosti nogometne sekcije Cinkarne je bilo zelo malo napisanega v našem časniku, zato bi vas rad na kratko seznanil o uspehih, ki jih je sekcija dosegla v prejšnjih letih in v tekočem tekmovanju.
Leta 1968, ko se je sekcija po daljšem premoru zopet ustanovila, je v drugorazrednem tekmovanju, kjer je sodelovalo 10 ekip celjskih podjetij dosegla popoln uspeh, saj je osvojila prvo mesto. V tej sezoni imajo za ta uspeh največ zaslug rutinirani igralci kot so: Franc Po-sinek, Valter Leben, Dani Strašek, Ivan Horvatič, Miran Cepin, Milan Nikolič, Mirko Kranjc, Miljevič in drugi.
Tako se je Cinkarna plasirala v prvo sindikalno ligo v kateri nastopajo že dolga leta izkušene ekipe kot so: EMO, Železarna Štore, Železnica, Kovinotehna, Tehnomerkator, Libela, Iz-
letnik, Zlatama, Ingrad in Klima.
Že samo tekmovanje v tako močni konkurenci je bil uspeh.
4.	Zlatama	6
5.	Tehnomerkator	6
6.	Železarna	4
7.	Ingrad	6
8.	Kovinotehna	5
9.	Klima	5
10.	Izletnik	4
11: 9 9:11 6: 4 6:20 9:10 4:12 2:13
M. L.
Naše nogometno moštvo se je na letošnjem tekmovanju dobro izkazalo. Igralcem in kapetanu moštva tov. Lebanu čestitamo k uspehu
CINKARNA — CELJE metalurško kemična industrija
RAZPISUJE
v šolskem letu 1970/71 naslednje štipendije za šolanje v Elektro gospodarskem šolskem centru Maribor.
—	2 štipendiji za poklic elektrikarja
—	3 štipendije za poklic elektromehanika
Pogoj za dodelitev štipendij imajo kandidati, ki so dokončali osemletko z najmanj dobrini uspehom, ki so telesno in duševno zdravi in ki niso starejši od 17 let.
Prednost pri razpisu pod enakimi pogoji imajo otroci katerih starši so zaposleni v Cinkarni ter otroci članov Zveze borcev.
Kandidati naj poleg lastnoročno napisane prošnje predložijo tudi originalno šolsko spričevalo o uspešno dovršeni osemletki, izpisek iz rojstne mutične knjige, življenjepis ter zdravniško spričevalo, izdano od Obratne ambulante Cinkarne Celje.
Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev Cinkarne Celje do 25. julija 1970.
da ne govorimo o četrtem mestu, ki smo ga osvojili v preteklem letu.
Letošnja sezona pa je v polnem teku in borbi za vsako točko.
Poglejmo rezultate letošnjega prvenstva in kakšno mesto zavzema Cinkarna po petem kolu tega tekmovanja:
Cinkarna : Klima 1:0, Cinkarna : Kovinotehna 2:1, Cinkarna : Ingrad 5:0, Cinkarna : Tehnomerkator 6:1, Cinkarna: EMO 1:1.
Torej vidimo štiri zmage in eden neodločen rezultat naše ekipe, ki ji gre vsa pohvala za požrtvovalno borbo na vseh tekmah, kar je odraz homogenosti celotne ekipe.
Lestvica po 5 kolu:
1.	Cinkarna	5	15:	3	9
2.	Železnica	5	16:	5	9
3.	EMO	5	16:	7	6
| Izlet za upokojence
Osnovna organizacija sindikata Cinkarne bo v nedeljo, dne 16. avgusta organizirala za nekdanje člane kolektiva izlet na Gorenjsko. Odhod bo ob 6. uri izpred hotela Celeia. Prevoz 1 jo brezplačen. Pismene ali ustne prijave sprejema- i jo do 10. avgusta v pisarni , družbeno-političnih organizacij, kjer bodo udeleženci dobili tudi natančnejša pojasnila.

CINKARNAR 7
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. julija do 15. avgusta 1970.
Kino Union
bo do končane adaptacije zaprt.
Kino Metropol
Od 16. do 19. julija »ZBOGOM, GRANADA«, italjanski barvni film Od 20. do 22. julija »MOZ IZ CARIGRADA«, špansko italijanski barvni film
Od 23. do 26. julija »KO BO SONCE ZAŠLO«, španski barvni film Od 27. do 29. julija »40 PUŠK NA APASKEM KLANCU«, ameriški barvni film
Od 30. do 31. julija »GRŠKI BISERI«, grški barvni filnr Od 1. do 4. avgusta »TRI KORA-RAKE SKOZI BLAZNOST«, franco-sko-italijanski barvni film Od 5. do 9. avgusta »NORI DNEVI STANLIA IN OLIA«, ameriški film
Od 10. do 11. avgusta »BUFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA«, francpsko-italijanski barvni film Od 12. do 16. avgusta »STRELI V TEMI«, ameriški barvni film
Kino Dom
Od 16. do 19. julija »LOVEC NA KRVAVE NAGRADE«, ameriški barvni film
Od 20. do 22. julija »TOBRUK«, ameriški barvni film
Od 23. do 27. julija »MOLČEČI BILL«, italijanski barvni film
Od 28. do 30. julija »KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV«, ameriški barvni film
Od 31. julija do 2. avgusta »UKROČENA TRMOGLAVKA«, ameriški barvni film
Od 3. do 4. avgusta »UBIJTE JOHNNYJA RINGA«, italijanski barvni film
Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 22. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
Druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije
(Nadaljevanje s 4. strani)
Zelo opažena je bila razprava tov. Milana Drakslerja o odgovornosti in medsebojni in-formativnosti. Medtem, ko imamo za konkretna vprašanja izdelane načrtne odgovornosti do posameznika pa nimamo nobene prave predstave o kolektivni odgovornosti niti kdo je dolžan v določenih primerih sprožiti postopek za napačno rav-
Od 5. do 6. avgusta »48 UR DO SMRTI«, mehiško-ameriški barvni film
nanje. V konkretnih primerih se taka vprašanja rešujejo le »spodaj« medtem pa višje red-kodaj izbijajo.
Za ureditev in razreševanje kolektivne odgovornosti pa je najbolj sprejemljiva pot v obliki javnosti dela. Kolektivni organ naj javnost seznani že s predlogi sklepov in ne le o že sprejetimi sklepi. Tak način dela daje širšo osnovo za realnost sklepov, za njihovo volj-nejše izvajanje in ažurnost. Če je kolektiv spoznan s predlogi, je potem tudi jasno, da pozna načine in pogoje reševanja. V
sklepih pa je najpogosteje opisana le naloga, ki pa celo ne omenja izvrševalca, še težje pa potem nadzor nad resnično in pravilno izvršeno nalogo.
V tej zvezi bo potrebno v Cinkarni še veliko storiti, kajti tak način dela do sedaj ni bil v praksi, zato tudi ni čudno, da se v kolektivu zelo pogosto pojavljajo različne informacije, ki največkrat nimajo prave osnove. Vse to pa je zaradi pomanjkanja izvirnih predlogov in pravnih informacij. O posledicah pa bi bilo vsako pisanje odveč.
M. A.
Od 7. do 10. avgusta »INKOVA OPOROKA«, nemški barvni film Od 13. do 16. avgusta »REDOVNICA«, francoski barvni film
Letni kino
Od 16. do 17. julija »DAN HUDOBNE PIŠTOLE«, ameriški barvni film
Od 18. do 19. julija »RAZBOJNIKI NA RIVIERI«, angleški barvni film
Od 20. do 22. julija »MORILEC«, ameriški barvni film 23. julija »OGNJENA KARAVANA«, ameriški barvni film Od 24. do 26. julija »SLAVNI FANTJE«, ameriški barvni film Od 27. do 28. julija »KRALJICA KOLORADA«, ameriški barvni film Od 29. do 30. julija »TRI NOČI LJUBEZNI«, italijanski barvni film Od 31. julija do 2. avgusta »PO SOKOLOVI SLEDI«, ameriški barvni film
Od 3. do 4. avgusta »DVANAJST 2IGOSANIH«, ameriški barvni film Od 5. do 6. avgusta »GOSPOD Z LJUBEZNIJO«, ameriški farvni film Od 7. do 8. avgusta »HOMBRE«, ameriški barvni film Od 9. do 10. avgusta »OSAMLJENA VOLKULJA«, francoski barvni film
Od 11. do 12. avgusta »UPOR APACEV«, ameriški barvni film Od 13. do 15. avgusta »ODKRITJE LJUBEZNI«, danski barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
Rebusa
KADROVSKE
VESTI
JL'. 'A1	________
V MAJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Jovanovič Slavica, Zavšek Stanislava, Božnik Alenka, Weinmiii-ler Roman, Nikolovski Goce, Ver-dev Ivan, Kuri Branko, Janoševič Ljubjšai, DJordjevič Dušan, Puk,-majster Srečko, Vasic Jovo, Devič DJordje, Devič Stanoje, Zeka Nejep, Devi Mihajio, Sajnovič Stojan, To-polovčan Ivan, Tesič Milan, Stevanovič Velimir, Grizolt Miran, Pavlovski Blagoje, Toman Vladimir, Babič Anton, Kovačevič Ivo, Plahuta Franc, Tunjič Blaško, Kovačevič Peter, Stanojevič Ranko, Tur-kič Fehim, Sehič Rasim, Markovič Anton, Marič Ivo, Sevič D juraj, Sevič Djordje, Gušatovič Nikola, Kokotec Juraj, Filidanovič Miodrag, Ademi imer, Kosi Franc, Plevčak Franc, Jovanovič Dragosiav, Režek Josip, Osmanovič Osman, Sešič Mustafa, Siljič Salko. Sabuljič Dže-mail, Gal Slavko, Mastnak Ivana, Ajdimovič Džemal Juričko Franjo, Škorc Martin, Petrovič Ivo, Kolenc Vi*ko, Gnader Stanislav, Urbanc Leopold, Kolar Edvard, Andrič Mijo, Ibrišimovič Selim.
ODŠLI IZ PODJETJA:	Kranjc
Rudolf, Mitič Milorad. Jevtič Spa-soje, Jovanovič Dragosiav, Leskovšek Jože, Popovič Milovan, Lazarevič Milan, Guta Gani, Koštanjeva Redjep, Štruci Stefan, Ljutoli Bej-tuš, Popovič Desimir, Gajšek Anton, Bajrič Salko, Cilenšek Srečko, Ademi Imer, Milojevič Nikola, Mar-kaljevič Zahid, Italo Mile, Turk Alojz, Dragovelič Ljuboslav, Mari-novič Vojo, Stojanovič Cedo, Popovič Ljubomir, Kovačevič Petar, Glavica Alojz, Sojič Cvijetin, Sehič Rasim, Turkič Fehim, Dom Marjetica, Draškovič Maks. Romih Mihael, Miljevič Lazar, Bajrami Mu-hamcd, Tasič Milorad, Satajovič Slavko, Plevnik Ida, Verdel Milena, Pirš Anton, Mulej Blaž, Medved Zvonko, Rožič Ivan, Kos Mihael, Siljak Mehmed, Verk Stanislav, CP čič Petar, Barbulovič Siniša, Muj-kovič Abdulah, Jokič Ristan, Pozl-nek Zlatko, Polajžer Anton, Sen-delbach Franc, dipl. ing., Podlesek Vinko, Arnšek Franc, Gombač Andrej, Drofenik Evgen. Mlinarič Alojz, Kugler Alojz, Turnšek Franc, Jurkoše Pavla. Polak Anica, Fister Marica, Žnidar Alojz, Levar Franc, Aliu Idriz, Jankucič Slavko, Fedran Ivan, Novak Nikola, Salamon Mi-

hael, Hajdari Murselj. Žnider Valentin, Umičevič Radojka, Mlakar Franc, Flidžanovič Miodrag, Senkiš Josip, Verdev Ivan, Petrin Janko, Napotnik Stanislav.
UPOKOJENI SO BILI:	Trafalt
Alojz, Osenjak Robert, Soline Jakob, Naglič Ciril, Vrabl Marija, Imenšek Alojz, Vajdi Gregor.
ODŠLI V JLA: Voga Martin. Si-ladži Evgen, Vrečer Martin, Strojin Drago, Zdolšek Karl, Kumer Franjo, Vrečko Mirko, Leskovšek Franc, Selčan Ivan, Volavšek Milan.
UMRL JE: Toman Albert.
V	JUNIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Mojžeš Frančiška. Skvorc Rudolf, Šeško Ivan. Pejič Slobodan, Borovnik Ida, Kobe Jelena, Smon-kar Silva, Savič Obren, Mlšurič Boško, Zevec Stefan. Sofne Rajko, Osmanovič Džemail. Parfant Vida, Senica Franc, Sajinovič Mladjen, Jankovič Mirko. Borovičkič Franjo, Tunjič Anto, Lah Zora. Senica Konrad. Martinčevič Stjepan, Mešič Hajrudin.
ODŠLI IZ PODJETJA:	Kastelic
Franc, Vasič Jovo. Beganovič No-valije. Osmanovič Džemail, Huscj-novič Camil, Božnik Franc. Kva-kič Nijaz, Golob Igor, lVcinmiiller Roman Kokotec Juraj, Brglez Ivan, Antonijevlc Dragutin, Franjičevič Stjepan, Knez Rajko, Mišurič Boško. Lazič Slobodan, Arivuk Zdravko, Senica Franc, Kuri Branko, Andročec Vinko, Jovanov Blagoje, Mešič Hajrudin, Novak Jože. Plevčak Anton, Novak Blaž. Plavčak Franc, Sinanovič Hamdlja, Žnidar Karl, Ramandani Fadilj, Kitak Franc, Mujič Mujo, Serdinšek Alojz, Korez Franc. Pulko Feliks, Planinšek Anton, Kričkovič Jovan, Dinu-lovič Velimir, Škorc Ernest, Lukič Ljubo, Marič Ivo, Džombil Safet, DJordjevič Dragoljub. Pevec Fric, Škoflek Jože, Pczdevšek Jože, Lazar Dragutin, Sevič Djordje, Tunjič Anto, Zlavs Anton, Fideršek Avguštin, Majdončič Stjepan, Sabuljič Džemail, Bajrami Saban, Sešič Mustafa, Siljič Salko, Lesjak Anton, Umičevič Ljuban, Bobek Anton, Kočič Ana, Magdalenac Jože, Simanovič Rudolf, Znider Marija, Holobar Martina, Vengust Vida, Ibrišimovič Selim. Toman Vladislav, Kobula Viadmir.
V	POKOJ SO ODŠLI: Goljat Anton, Vetrih Jurij, Selič Jože, Tifen-graber Jože.
Vrednost točke V JUNIJU	
(ZA CELOTNO PODJETJE)	1,00 din