Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-17768
C e n a : Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 2
Gorica - 9. februarja 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
NA DELO ZA KATOLIŠKI PREPOROD!
I Človek ima svoj življenjski smisel in svoje poslanstvo po svoji duhovni plati, to je po svoji osebi. Prva najvažnejša osnova človekove osebnosti je razum, ki ga dviga nad vsa druga živa bitja na zemlji, druga pa svobodna volja.
O	človekovi svobodi se mnogo govori. Vsi, ki jim je na tem, da bi razliko med človekom in živaljo zabrisali, jo vztrajno zanikajo. Toda filozofski nauk, imenujemo ga determinizem, ki svobodno voljo zanika, so vsi resni filozofi že davno ovrgli. To danes uči tudi razodeta vera, ki pravi, da je Stvarnik človeka najbolj odlikoval s tem, da mu je dal svobodno voljo. Ali razumemo, kaj se pravi dati človeku, ki je vsak hip od Boga popolnoma odvisen, svobodno voljo in s tem takšno neodvisnost, da lahko Boga celo zavrže, med tem ko ga Bog še yedno vsak hip vzdržuje s svojo milostjo, ker bi se sicer takoj spremenil v nič, kakor hitro bi mu Bog to milost odtegnil? Ali ni to višek modrosti in vsemogočnosti?
Svobodna volja je najdragocenejši dar, ki ga more Stvarnik podariti svoji stvari. Ali ni kmet bolj ponosen na svojo njivico, ki jo je kupil, kot na vse podedovano posestvo? Ali ni mladi pesnik bolj ponosen na svojo prvo pesmico kot na vse svetovno slovstvo? Bog, ki \e sam sebi najvišje blaženstvo, je hotel, da bi tudi človek, ta revček, ki je ves božji dar, kar ga je, kljub vsemu imel zavest, da je s svojim svobodnim sodelovanjem s Stvarnikom sovzrok svoje sreče. Čisto podarjena in vsiljena sreča namreč ne bi bila popolna sreča.
Človek je edina stvar na zemlji, ki še ni dovršena, temveč se mora sama dograditi, da bo tem bolj podobna svetlemu vzoru, ki ga je imel Stvarnik,
ko ga je priklical v življenje. Vse drugo dogajanje na svetu gibanje ure, ki ji je ves tek že v naprej določen. Edino človek še ni dovršen, v njegovi duši se še bije boj med dobrim \ in zlim, samo tu je še mogoče , vesoljstvo izpopolniti ali pokvariti. V vsaki osebi se dogajajo stvari, ki usodno vplivajo na vso brezkončno bodočnost.
Iz tega razmišljanja pa tudi vidimo, kako veliko dolžnost in odgovornost ima človek kot svobodno bitje. Vsak človek ima končni namen, da doseže večno blaženstvo na onem sve-tu, poleg pa ima važne naloge tudi v tem življenju. Oba ta na- j mena lahko doseže, lahko pa tudi ne. To je odvisno od njegove svobodne volje. Ali se v zadostni meri zavedamo, kaj to j pomeni? Ali zdaj uvidimo, da moramo poleg svojih vsakdanjih poklicnih opravil delati tudi za bližnjega, zlasti za verski ' preporod našega slovenskega ljudstva, ki so ga dogodki zadnjih let ravno y verskem pogledu tako strašno pokvarili? Vsakdo, prav vsakdo, ki ima še : kuj vesti, je poklican k delu za j j svoj preporod in za preporod katoliškega gibanja na Primor-\ skem. Zavedati se mora, da te-\ ga nihče drugi na mesto njega ne bo mogel storiti. Svojo nalogo lahko namreč dosežemo ; sami, svobodno, ali na sploh nikdar ne bo dosežena. Mojega hotenja nikdo nikoli ne more i nadomestiti, moje osebne naloge nikdo na mene izpolniti. Kdor je dokončno zgrešil svoj osebni smoter, ta je nepopravljivo skazil nalogo, ki bi jo bil mogel v vsem vesoljstvu le on edini rešiti. Zato pa res na delo za naš osebni preporod in za preporod naših bratov po krvi in besedi!
; Odločimo se za to prostovoljno, pa s celim srcem. S tem se bo-, mo Stvarniku najlepše zahvalili 1 za največji dar, ki nam ga je dal — svobodno voljo!
Razgled po svetu
Razkol v Saragatovi stranki
Italijanska socialistična stranka je bila takoj po vojni morda najmočnejša italijanska stranka. Ker pa je voditelj te stranke Nenni preveč kimal komunistu Togliattiju, je ustanovil Giuseppe Saragat lastno stranko. Pred volitvami 18. aprila lanskega leta mu je sledil Ro-mita. Zdaj ie imela Saragatova stranka kongres v Milanu. Ta kongres je pokazal, da tudi Saragatova stranka ni enotna, temveč ima kar tri skupine. Sporne točke med temi skupinami so: ali naj stranka še o-stane v De Gasperijevi vladi, nedalje ali naj njeni pristaši še ostanejo v Glavni delavski zvezi, ki jo vodijo komunisti
(CGIL), ali naj se Italija pridruži atlantskemu paktu. Sara-gat na kongresu ni dobil popolne večine. Precej glasov je dobilo levo krilo, ki zahteva, da mora stranka izstopiti iz vlade in da mora biti Italija nevtralna v borbi med Vzhodom in Zahodom.
Sovjetska mirovna ofenziva
Svetovno časopiisje zadnje čase veliko piše. o razgovoru med Stalinom in ameriškim časnikarjem Smithom. Stalin ie med drugim rekel, da nima nič proti temu, da bi se sestal z ameriškim predsed. Trumanom na razgovor o 'sklenitvi posebnega sporazuma med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Na Zahodu so sprejeli Stalinove izjave precej hladno. Pravijo,
da vodijo Sovjeti vedno dvojno zunanjo politiko: prva ie stalna in nespremenljiva in njen čili je podvreči ves svet komunističnemu gospodarstvu. Druga pa je takšna, kot je trenutno potrebna, da nasuje svetovni javnosti pesek v oči, da ne vidi resničniih sovjetskih namenov. Tako n. pr. danes Sovjeti dobi o vedo, da bi vojno zgubili, ker svetovni komunizem nanjo še ni pripravljen, zato brenkajo na mirovno struno. S tem hoče- j jo svet zazibati v mirne sanje, da bi ne’ mislil na obrambo,1 med tem ko bi se ves Vzhod I pod sovjetskim vodstvom mar-! ljivo oboroževal in pripravljal: na končni naskok. Ker pa večina ljudi zlasti v Ameriki komunizma ne pozna, se to Sovjetom kaj lahko posreči. Odgo-i" vorni zahodni politiki izjavljajo, da so pripravljeni za pogajanje, toda Sovjeti morajo pokazati svojo dobro voljo z dejanji, ker njihovim lepim besedam več ne verjamejo. Na Stalinovo izjavo, da nima nič proti sestanku s predsednikom Trumanom, je ameriški predsednik Truman odgovoril, da je vedno pripravljen na razgovore s Stalinom, toda le v Washingtonu. .
Stalin ie sporočil dopisniku INS, kateremu je izjavil pripravljenost za sestanek s predsednikom Trumanom, da mu zdravniki ne dovoljujejo daljšega potovanja z ladjo ali z letalom, preko morja, zato naj bi prišel Truman v Sovjetsko zvezo, na Poljsko ali Češkoslovaško. Ameriški zunanji minii-ster Acheson je na to odgovoril, da predsednik Truman ne mara z.icolj dvostranskih razgovorov
o	zadevah, ki se tičejo tudi drugih držav in da se lahko vse sporne zadeve uredijo preko Združenih narodov, če so Sovjeti res pripravljeni za sodelovanje pri mirovnih prizadevanjih. Za ta prfrner pa bi si bili morali izbrati kako drugo resnejšo pot in ne navadni razgovor z ameriškim časnikarjem. Ta način iizdaja le navadni politični manever, ki mu Združene države ne bodo nasedle.
Svet za medsebojno gospodarsko pomoč med Sovjetsko zvezo in njenimi podložnicami
Sovjetska zveza je sklenila z Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Poljsko ih Češkoslovaško pogodfib o- gospodarskem sodelovanju. Ta pogodba naj li bila protiutež, proti Marshallovemu načrtu. Ameriški' 'isti pišejo v zvezi s tem dogodkom, da Sovjeti s tem priznavajo, da je Marshallov načrt uspel ter bo rodil dobre uspehe na gospodarskem, političnem in vojaškem področju. Spominjamo se še, da je Sovjetska zveza svojim podložnicam prepovedala udeležbo pri Marshallovem načrtu in jim s tem vzela hleb kruha izpred ust. Namesto tega hleba jim zdaj nudi nekaj drobtinic v oblik? nove gori omenjene pogodbe. Toda to še ni vse. Namen novega sovjetskega načrta je, povezati gospodarsko
prizadevanje podložniških držav s sovjetskimi ter življenje njihovih narodov izenačiti z življenjem sovjetskega prebivalstva, čigar splošna raven ie dosti nižja od njihove. Glavni sovjetski čili pa ie, doseči čim tesnejšo enotnost vzhodnega bloka, ki naj prej ali slej privede tudi do politične združ:ive, po drugi strani pa nai bi se s tem preprečilo sklepanje trgovskih pogodb med vzhodnimi ;n zahodnimi državami, da ne bi zahodni vplivi prodirali za železni zastor po trgovskih in gospodarskih poteh. V zvezi s tem moramo omeniti še neko van;-inivost:	Sovjet; niso povabili
Jugoslavije v ta svet. Jugoslovanski zunanji nvnister Kardelj je izjavil, da Jugoslavija ni bila povabljena, kar se ii zdi presenetljivo, saj so jugoslovanski državniki večkrat dali pobudo za tesnejše sodelovanje iti gospodarsko pomoč med vzhodnimi državami.
Tudi msgr. Barankovic zapustil domovino
Na predvečer procesa proti kardinalu Mindszentyu je pribežal na Dunaj voditelj zadnje (.pozicionalne stranke na Madžarskem, msgr. Istvan Barankovic, ki je spočetka upal, da bo s svojo zmerno stranko lahko sodeloval s komunilsti. Po prihodu na Dunaj je izjavil, da bi moral nu zahtevo komunistov obsoditi kardinala Mind-szentya ter 'izdati načela svoje katoliške ljudske stranke. Tega pa ni hotel, ampak je raje razpustil svojo stranko in si poiskal zatočišče v tujini.
Iz življenja Cerkve
S procesa proti madžarskemu kardinalu Mindszentyu. Tožilec zahteva smrt na vešalih
Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so posvetne oblasti zaprle in postavile pred čisto politično sodišče katoliškega kardinala. Doslej smo imeli le primere, da je bil kdo imenovan za kardinala, ko je bil že v zaporu. Ves svobodni svet je mnenja, da je vse to Ie politična demonstracija in ne sodni proces. Stvari, kil jih kardinalu Mind-szentyu očitajo, spadajo v vsaki svobodni državi med najosnovnejše pravice vsakega državljana. Ce bi se zahodne države ravnale po istem načelu, bi morale z veliko večjo upravičenostjo tirati pred sodišče prav vsakega komunista in sploh vsakogar, ki ni zadovoljen z delom svoje vlade. Toda na Madžarskem gre zato, da se v osebi naj višjega cerkvenega dostojanstvenika udari katoliška cerkev. Žani njivo je, da kardinal v glavnem priznava, kar mu očitajo po madžarskem komunističnem zakonu. S tem pa ni rečeno, da je tisto, kar je delal, nedovoljeno po pravnem pojmovanju in postavah vsega svobodnega sveta. Kaj je torej kardinal Mihdszenty priznal? Priznal je tole: če je izdajstvo
to, ako človek razpravlja, kal bi bilo boljše kot komunizem, potem sem kriv izdajstva. S tem je morda sam podpisal svojo smrtno obsodbo. To pomeni junaštvo in pripravljenost na mučeništvo. Vsi dobro vemo iz zgodovine krščanstva, da je nešteto ljudi raje izbralo smrt, kakor pa da bi izdalo svojo vero in svoje prepričanje. V zvezi s tem govorijo, da pripravlja Vatikan proces »svetovnp javnosti« nad tem budimpeštan-skirn procesom proti kardinalu Mindszentyu. Zanimivo ie tudi, da je bivši madžarski finančni minister, ki ie pred dvema mesecema odstopil in zbežal v Švico, iizjavil, da so vse obtožbe, češ da je kardinal trgoval z valuto, popolnoma izmišljene.
Nove župnije in cerkve v Trstu
Dne 2. januarja je začela svoje življenje nova župnija Srca Jezusovega v ulici del Ron-co, ki jo oskrbujejo očetje jezuiti. Pri tej cerkvi je že več let cvelo lepo župnjisko življenje, a se ie prava župnija še le sedaj ustanovila, ker jezuiti po svojih pravilih, navadno ne vzamejo župnij v svojo oskrbo.
V kratkem bo začela delovati tudi nova župnija pri cerkvi Sv. Rožnega venca za tržaškim magistratom.
Po ustanovitvi, župnije Srca Jezusovega se je župnija sv. Antona Novega precej zmanjšala, kar je tudi bilo res potrebno, saj je štela ta župnija skoraj 40 tisoč duš. To bo v veliki meri pripomoglo rednemu dušnemu pastirstvu. Do sedaj imamo v Trstu 15 župnij; za pet župnij skrbijo redovniki.
V Trstu se čuti pomanjkanje Cerkva, zlasti v zunanjih delili mesta. Delo za zgradnjo novih cerkva pa počasi napreduje, ker primanjkujejo potrebna sredstva. Kljub temu so lani očetje serViti pri sv. Ani dogradili cer-
I kvico v čast Materi božji 7. ža-: losti. Konventualci v ulici Giu-! lia bodo najbrž kmalu končali ! z delom pri svoji cerkvi sv. Frančiška. Frančiškani iz samostana »Madonna del mare«, ki so bili v zadnji vojni precej prizadeti, so krepko prejeli za delo in upajo, da bodo drugo leto že pokrili svojo novo cerkev. Ob tej cerkvi bo vstala 17 tržaška župnija.
Ob novih hišah pri tranvaj-ski progi na Opčine so začeli z delom, da razširijo kapelico »Kraljice miru«, ki je bila dograjena v teku lanskega leta. Župnijsko cerkev sv. Jožefa v glavni mestni bolnici mislijo tudi povečati. Verniki pri sv. Alojziju mislijo tudi na svojo novo cerkev.
Kdaj bo. pa prišel čas, ko bo stala potrebna cerkev (ali celo več) na širnem prostoru, ki se razprostira od Sv. Ane čez Ko-lonkovec do Katinare, Ricmani, Boljunca in tja do Miljs.kega zaliva, kjer je toliko slovenskih vemikSV?
ZA ŽIVLJENJE PO VERI
|jojpjdenku
Prva predpostna nedelja
Iz sv. evangelija po Mateju
Jezus je povedal svojim učencem to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju. ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavcev za svoj vinograd. Pogodil se je z delavci no denarju na dan in jih poslal v vinograd. In šel je ven okrog tretje ure in videl druge na trgu stati brez dela. Tudi tem je rekel: Pojdite še vi v vinograd, in kar bo prav, vam bom dal. In so' šli. Okrog šeste in devete ure je zopet šel in storil prav tako. Ko je šel okrog enajste, ie našel druge, da so postavali, in jim je rekel: Kaj stojite tukaj ves dan brez dela? Odgovore mu: Nihče nas ni najel. Reče jim: Pojdite tudi vi v vinogradi Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu o-skrbniku: Pokliči delavce in jim daj plačilo, začenši od poslednjih do prvih. Pristopili so torej tisti, ki so bili prišli okoli enajste ure, in dobili so vsak po denarju. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo prejeli več; pa tudi ti so prejeli vsak po denarju. In ko so prejeli, so začeli godrnjati nad hišnim gospodarjem in so rekli: Le-ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročine. On je pa odgovoril enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi po denarju z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi. Hočemo pa tildi temu poslednjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti, kar hočem? Ati je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober? Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji. Zakaj veliko je poklicanih, a malo izvoljenih.
Le vsi na delo!
V	božjem kraljestvu ni brezposelnosti. Dela je za vse dovolj in je tudi dobro plačano. Bog vabi človeka ob vseh dobah
življenja, naj stopi v vinograd svoje duše in naj poprime za delo. Jasno je, da tu ne gre za telesno, materialno delo, ampak za duhovni napor. Prekopati ic treba tla svoje duše, zrahljati jih, obrezati staro trtje, saditi nove plemenite sadike in zavarovati jih proti burji. Z drugo besedo: delati je treba za svojo lastno vzgojo po navodilih e-vangelija in katekizma, gojiti lepe čednosti, da bo na jesen življenja kaj sadu dobrih del.
Naša moderna doba slavi in časti le telesno delo. Časti ga in proslavlja vsaj v besedah. Duhovno delo vzgoje k plemenitosti značaja, delo za duhovno rast se zanemarja in ie nered-kokrat tudi očitno zaničevano. Od tod prihaja, da pri vsem zunanjem napredku človek postaja bolj sebičen, surov, neusmiljen in tudi nepošten. Prava vrednost človeka pa je le v srcu, v duši. Zato lahko rečemo, da je današnja doba človeku — notranjemu človeku — krivična. Pri vsem zunanjem napredku prava človečanska kultura propada.
Bog pa kliče na delo. Kliče zjutraj ob zori življenja, kliče mladino ob devetih dopoldne, -kliče stare ljudi ob treh popoldne, in še ob petih zvečer, ko se sonce nizko nagiba, ko gre življenje na zaton, prihaja: Kai stojite tu ves dan brez dela? Pojdite tudi vil na delo za lepoto duše, za večne vzore; dal vam bom plačilo, da ga boste veseli.
Za Boga hodi njegova Cerkev na mestne in vaške trge in ponavlja njegovo vabilo, ponavlja ga že 1900 let in ga bo še ponavljala do konca sveta. Če kdo misli, da »ga nobeden ni najel«, naj se zave, da je vsak blag o-pomin k pokori in poboljšani« življenja božje vabilo na duhovno delo. Prijazno in dobrohotno je vabilo božje; velikodušno, res božje bo tudi1 plačilo.
! dina pa spet po svojih potih. Ob »Avemariji« je bila družina pri večerji in pri družinski molitvi. Kvečjemu fantovska pe-! sem se je še oglasila na vasi, pa še ta je utonila v svetem ne-| deljskem miru, ki je zavladal nad vsemi hišami...
Bog me varuj trditve, da ni bilo včasih v nedeljo nobene nerodnosti, temveč’ sama sveta pobožnost in zbranost! Ne, te-ga ne trdim! Nekaj drugega pa i lahko dokažem, da so namreč \ naši očetje in matere doživljali nedeljo, dočirn jo mi kvečjemu I preživljamo. Drugod pa kjer so cerkveni prazniki državno odpravljeni, ali pa je vpeljano nedeljsko udarniško delo, praznikov niti ne preživljjao več, ampak jih preklinjajo. Duše, ki so ustvarjene za Boga ie materializem zakopal v prah in jim zasenčil pogled v nebo.
Tekom tedna postanejo duše■ od sumih posvetnih skrbi, od težav in bridkosti življenja kakor razsušena ruševina, ki žejna čaka krepčilnega dežja. Treba je zlasti v naših dneh dušam večjih misli, blažjih čustev, svetejših želja, nego so tej. ki jih prganjajo po svetu; treba je oddiha spehanim, miru nepo-kojnim, moči z vsakdanjimi križi obloženim.
Vsega tega nam nudijo prazniki. Praznično oblečeno stopimo v cerkev, Ali sc ti ne zdi,
\ kot da si stopil z nogo v čisto drug svet? Neko čudovito prostost začutiš v duši. Kakor da so nevidni angeli odvzeli iz tvojih ramen breme, skrbi, tako \ se ti zdi. Kot popotnik si, ki je prišel utrujen s pekočega sonca v prijetno senco. Poklekneš na | mesto, kjer so ob nedeljah v istem svetišču poklekali in sklepali roke tvoji starši, tvoji pradedje, poklekali s trudnimi koleni, sklepali žuljave roke, s solzami orošenc ... Pa so povzdigovali svoje duše k Bogu in prenovljeni ter z milostjo božjo obdarjeni šli zopet. iz cerkve potolaženi...
Tudi ti se v praznik zatopiš v molitev. Mir ti raste v prsih, srce se širi, tolažba prekipeva, moč vstaja, človeška slabost gine, časnost beži, večnost se , bliža, zemlja tone ... Vera dvi-i ga dušo, pogreznjeno v vsakdanjost, — Kako velik socialni j pomen imajo sveti prazniki!
I	Čim manj jih bomo praznovali, tem večja bo socialna mizerija. j Kdor v nedeljo in na praznike j ne gre k Očetu po božji blago-j slov, temu ga manjka celi teden j pri vsakem koraku.
i	Bratje in sestre, začnimo zopet spoštovati in doživljati Gospodov dan v krščanskem smislu, če si hočemo ohraniti in poživiti svojo sveto vero iti doseči blagoslov božji za svoje delo.
zetu pa vrne državo in mu priključi še Panonijo in Istro. Zdaj novemu zakonitemu vladarju Gorazdu pade* jo v roke tudi zarotniki, sokrivci umora, kot Taljub in Jarenko. Go« razd bi imel pravico izreči strogo sodbo, toda njegova beseda se glasi: »Kristjan sem in odpuščam iz srca,. Bogu na ljubo, materi in sestri, na ljubo Jarmili!« .Enako odpusti tudi Hotimir. (Tako vzvišeno (krščansko odpuščanje pa je vir spreobrnjenja Gorazdovi sestri Svetki in še komu drugemu.
Krščanska misel je v Turnškovi drami zvezda vodnica. Najjasneje ; zažari, ko novi mladi vladar knez ; Gorazd ob prevzemu državnega | vodstva, držeč v rokah sveti križ, ki ga je bil prinesel s seboj iz tu* jine, izreče prošnjo molitev: i »Ti, Kriste, sprejmi, vodi nas, državo,
; naklanjaj mir, blaginjo, srečo pravo! j Izročam ves Ti narod, naše kraje,
' ohranjaj nas in vše rodove mlajše!«
K CERKVENEMU LETU
doživljaj	Gospo
Brezverci in materialisti vseh barv in odtenkov tekmujejo med seboj, kako bi najuspešnejše izrinili iz življenja krščansko praznovanje nedelj in praznikov. Dobro namreč vedo, kaj je krščansko doživljanje Gospodovih dni za izoblikovanje religioznega človeka.
Zamislimo se malo v našo preteklost!
Kaka je bilo njega dni v naših vaseh ob nedeljah? Oltar je bil takrat prijatelj ognjišča. Ze v soboto popoldne so zazvonili zvonovi »sveti večer«. Go spodinje so likale srajce, snaži-le hiše, v žaganju so drsale bakrene pokrivače, da so se svetile kot večerno zahajajoče sonce. Dekla je pometala po dvorišču, hlapeč je cepil drva za nedeljo, gospodar je spravljal vozove in drugo ropotijo, da ne bi bita na potu na Gospodov dan.
V	nas, ki smo doživljali vse te priprave soboto za soboto, je vstala lepa, veličastna misel o
nedelji. Še danes gledam pred sboj sosede v nedeljo. V zvoniku je vdarilo z vsemi vremi. Iz hiš so začeli prihajati ljudje: možki s pipicami, ženske s pisanimi rutami, dekleta z nageljni, fantje s šopki za klobukom \ in otroci, ki so obletavali sku- j pitio za skupino ter zvedavo j opazovali praznične sosede, (di pa ponosno kazali svoie nove čevlje, hlače, klobuk itd.
Kakšne vtise je pustilo v ljudeh, ki so bili kot ena družina zbrani pred istim oltarjem, župnikova pridiga, cerkveno petje, oglasi občinskega obhodnika — tega v kratkem ne morem opisati. O vsakem in o vsem so govorili po vseh hišah. Zlasti pri boljšem kosilu opoldne ie vsakdo vedel pripomniti kaj izvirnega o pridigi, petju, oglasih itd. Ves dan je bila nedelja v vasi. Tudi popoldne ni manjkalo ne mož, ne žensk in tudi mladine ne pri službi božji. Pod noč pa so se vrstili obiski. Sosedje skupaj, sosede zase, mla-
Božičtui doba je zaključena.
Z nedeljo sedemdesetnico se začenja druga doba cerkvenega leta, namreč velikonočna. Ker je velika noč največji praznik krščanstva, zato, je tudi priprava nanj bolj dolgotrajna in se počasi stopnjuje do vedno jačjega izraza. Najprej imamo te tri nedelje pred pepelnico. Barva mašnega plašča ie vijoličasta, znak spokornega mišljenja. S pepelnico se začne štiridesetdnevni post. Na tiho nedeljo začne Cerkev opevati Jezusovo odrešilno trpljenje in določneje opominja vernike k resnobi in pokori. Slednjič nam veliki teden dramatično stavi pred oči krvavo daritev na Golgoti, ki prinaša spravo med Bogom in človeštvom ter je tako vzrok velikonočnega zmagoslavnega -veselja.
V	celi tej predvelikonočni dobi je glavna misel: post in molitev. V prvih stoletjih krščanstva so ta predvelikonočni post začenjali po raznih krajih raz-lično. Hoteli so imeti 40 dni dejanskega posta. Ker se nekateri niso postili ob sobotah, ne-
kateri pa tudi ob četrtkih ne, zato so morali postno dobo začenjati ob različnih časih, da so jo mogli potem vsi hkrati zaključiti z veliko soboto. Po rimski šegi, ki je zdaj najbolj razširjena, so samo nedelje izvzete od posta. Zato se štiridesetdnevni post začne s sredo. Nedelja, ki pride za njo, ie »prva nedelja v postu«. Latinsko se ta post imenuje quadragesima (kvadragezima); beseda označuje štirideset dni. Rimska cerkev pa je v svoje bogoslužje vključila tudi tri nedelje pred kvadragezimo, ob katerih so — kot zgoraj pojasnjeno — ponekod začenjali s postom. Te nedelje se imenujejo: sedemde-setnica, šestdcsetnica in petde-setniica zaradi besednega prili-čenja s prvo postno, ki ie »šti-ridesetnica«.
Razdobje teh treh nedelj je torej prva stopnja v pripravi na veliko noč. Pri sv. maši v vijoličasti barvi se izpušča Slava; izpušča se tudi Aleluja, ki je znamenje veselja. Tudi berila in evangeliji merijo na oddaljeno pripravo k visokim skrivnostim.
Koledar za prihodnji teden
/3, februarja. NEDELJA. Prva predpostna ali septuagezima (sedem* desetnica) — Albin Škof.
14. PONEDELJEK. Valentin (Zdravko), mučenec. Oastc ga po* sebno kot pomočnika proti božjasti, ki je zato dobila ime »bolezen sv. Valentina«. — Pomlad se javlja: Valentin, prvi pamladin.
15 TOREK. Favistin jn Jovita, mu* čenča. Jordan (Giordano), spozna* valeč.
16. SREDA. Julijana (Giuliana), mučcn.ka.
17. ČETRTEK. Konstanci ja, devica.
18. PETEK. Simeon, škof in mu* čenec.
19. SOBOTA. Konrad, puščavnik.
Krščanstvo v drami .Država med gorami"
Pred nami Zaživijo katakombsbi mučenci, mučenci za sv. vero in svoj rod. Borut in Moj mir sta krščena v lastni krvi, s krstom krvi. Njun zadnji klic' h Kristusu je najmogoč* nejši krščansfki: Verujem. Še več, to je molitev, naj *bi ves rod fpostal krščanski.
Instinktivno slutimo in pričakujemo, da za katoliško vero in žrtev mora priti tudi poveličanje. Dramatik je to vešče rešil, ko se ob koncu, v trenutku, ko se celo nad mrtvima očetoma in sinoma, ki sta se prav* kar vrnila, hoče znesti nasilni bavar* ski Grif, pojavi zastoipnik frankov« skega kralja Pipina, poveljnik Klod* vik, ki ovenča mrtva očeta, Gora*
NOVA KNJIGA:
Krščanski nank
V	začetku šolskega leta je urad za prosveto pri ZVU v Trstu izdal knjigo »Krščanski nauk za višje ; razrede osnovnih šol«. Knjiga je, j kakor je razvidno iz naslova, name* njena osnovnim šolam, a bo pred* I vsem dobro uporabna za nižje sred* nje šole. Snov in razdelitev knjige sta isti kakor v katekizmu. Pona* tisnjcna so glavna vprašanja iz te knjige, katerim je dodana še obšir* na, dobra in še precej lahka razla* ga. Pri vsakem odstavku sO‘ označe* nt zgodbe iz svetega pisma, ki naj ga pomagajo osvetliti, in razne prc* proste sliko. Na podlagi tega uobc* nika bo katehet v dveh ali treh le* tih predelal vsa važna vprašanja iz krščanskega nauka in precej zgodb iz svetega pisma. Za zgodbe se bodo morali otroci in dijaki št nadalje posluževati Zgodb svetega pisma stare in nove zaveze, ki jih je pri* redil Virgil Šček. Ne moremo nam* reč pričakovati, da bi dobili v do* g k dnem času nove Zgodbe, ki bi ustrezale predvsem dijakom na srednjih šolah.
Knjiga ne bo dobro služila samo šolarjem ampak tudi odraslim. Po* leg molitvenika bi moral imeti vsak katoličan tudi veroučno knjigo!
Semenišče v Trstn
Delo pri zgradbi tržaškega semenišča, s katerim so začeli v začetku decembra, prav dobro napreduje. Lepšega in bolj primernega prostora za semenišče si ne moremo predstavljati! Zasedli ga bodo, če Bog da, tržaški semeniščuiki že ob koncu tega leta. V novi hiši bo gimnazija (malo semenišče) in bogoslovje.
Stroški za zgradbo so veliki, ker treba hišo, ki ie bila skoraj uničena med zadnjo vojno, skoraj na novo pozidati. Tega se Tržačani prav dobro zavedajo in zato prav pridno prispevajo s svojimi mesečnimi darovi. V devetih mesecih sta Trst in Milje dala v ta namen skoraj 16 milijonov lir. A to ie le drobtinica.
Pomagajmo vsi pri tem delu. Z denarjem mogoče ne moremo vsi, čisto gotovo pa z molitvijo. Naj Bog blagoslovi delo delavcev in naj pripelje v nove učilnice mnogo mladih ljudi, ki se bodo tam v pravem duhu pripravili na duhovski poklic.
Slovenski verniki se moramo zavedati, da je semenišče tudi ttaša zadeva.
Ob stoletnici Prešernove smrti
Preteklo je sto let od smrti velikega slovenskga mojstra besede, dr. Franceta Prešerna. Naši kulturni zgodovinarji in slavisti so napisali že mnogo krajših ijn daljših razprav, da bi prikazali in dovolj jasno razložili veliki pomen Prešernovega nastopa in njegovega literarnega dela. Ko po sto letih smrti tega našega genija gledamo njegovo podobo, se moramo še vedno z velikim spoštovanjem prikloniti pred njo.
Prešeren se je dvignil nad svoj čas kot se orel dvigne nad žemljo. V predmarčju je bil osrednja slovenska kulturna o-sebnost, merilo za vse ostale duhovne delavce tistega časa. Po tolikih jezikoslovnih iska-njiih, je moral priti pesnik, da je z osebno bolečino in genialnostjo požlahtnjl jezik rodnega ljudstva in ga povzdignil kot najdragocenejšo lastnino narodnega občestva.
Prvič je torej Prešeren naš mojster jezika. Ta jezik je ustvaril kot zvesti sin svojega naroda.
, V Prešernovi dobi je namreč nastal ilirizem, ki je priporočal jezikovno stapljanje slovenščine in hrvaščine. Glavni njegov branitelj je bil štajerski Slovenec Stanko Vraz, ki je sprva pesnil slovenski, nato v ilirski •mešanici, končno pa se je čisto Prevesil v hrvaščino. Kot umetnik ni 'iiiiti od daleč dosezal Prešerna. Prešeren ni glede jezika nikdar omahoval. Ilirsko mešanico je od prvega začetka naj-odličueje zavrnil. Vraza je v napisih ošibal kot »Slovencev uskoka«, češ »Lakota slave, blaga, vleče pisarja drugam«. Na zmagi Prešernovih nazorov sloni ves stoletni književni razvoj do danes. Brez te zmage bi bila ostala slovenščina pokrajinsko narečje in bi se ne bila povzpela ria današnjo višino samostojnega slovanskega slovstva. Prešeren je bil tisti krmar, ki je v odločilnem trenutku zavestno zgrabil za krmilo in v poslednji uri naravnal brod slovenske kulture v lastni tok, proti svetilniku samostojnega narodnega bistva.
To veliko zaslugo moramo predvsem ob stoletnici Prešernove smrtii poudariti. Poudariti predvsem na tem najzapadnej-šern predelu Slovenije, ko sega naš narod v sosednje narodno
delo akad. ki parjaF. Goršetaj
telo, in -morda kdo kdaj oma-! huje v narodni samozavesti.
S Prešernom ic stopil naš narod v kulturni krog evropskih narodov. Prešeren je izgovoril slovensko ime tako lepo in na- i glas, da so mu prisluhnili tudi j naši sosedje. Prešeren pa je tudi glasnik čiste krščanske misli;, misli bratstva, ljubezni in odpo- j vedi. Te velike .ideje je čudovi-1 to lepo izrazil v svoji veliki j pesnitvi Krst pri Savici. V sto i letih do pesnikovi smrti so ho-1 teli že neštetokrat potvoriti to
njegovo krščansko idejo. Posebno bi jo radi zatajili v zadnjem času slovenski politični kulturniki. Vendar, vse zaman. Slovenska in krščanska misel je bila tako velika in tako živa v Prešernovem srcu in v njegovi poeziji, da je ni mogoče prekričatil s kupom propagandnega materiala.
Ob Prešernovem jubileju berimo zbrano njegove pesmi. O-bogatili se bomo ob njegovem jeziku in ob njegovi bogati misli.-
V nedeljo, 13. t. m. bo v Rdeči dvorani hotela Excelsior v Trstu proslava Prešernove stoletnice smrti. Akademijo pripravlja Slovenska krščanskosocialna zveza skupno s Prosvetno matico. Spored je izbran in bo to res predstavniška prireditev demokratskih Slovencev na Tržaškem. Začetek ob 10.30. Vljudno vabimo vse ■■■  demokratske Slovence na akademijo. --...........
Dopisi
iz Trsta in Gorice
Iz Trsta
Iz Trsta smo dobili naslednji do* j pis s prošnjo, da ga objavimo, j Op. ur.
V	petek dne 4. februarja je bilo ! objavljeno peto poročilo, ki ga ju
sestavil general Airey o delovanju auglo*ameriške uprave na Svobod« nem tržaškem ozemlju jn ga poslal Varnostnemu svetu Združenih naro* dov. Kljub najboljši volji, da bi an* glo=ameri5ko upravo .podprli jn jo razumeli, moramo slovenski katolik čani na TržaSkem povedati, da so r.as nekatere izjave, ki jih je podal g. general Airev v tem poročilu, ze* lo presenetile. Iz uvoda k temu po* ročilu in jz poglavja o osebnih izkaznicah smo namreč dobili vtis,
da zahodne demokratične države, ki po svojih zastopnikih vladajo v Tr* stu, po treh letih, žal, še ne poznajo naših slovenskih problemov. Nismo megalomani in vemo, da smo Slo* venci majhen narod in da se svet ne suče okoli ,nas, toda če nam kdo tukaj vlada, je njegova sveta dolž* nest, da se Skuša nepristransko :n iskreno poglobiti v probleme obeh narodov, živečih na Tržaškem o* zemlju. Gospod general namreč p ra* vi med drugim v uvodu: »Veliko tržaško pristanišče, naj je bil tek njegove zgodovine takšen ali druga* cen, je zdaj neizpodbitno italijan* sko mesto«. Ne tajimo dejstva, da je Trst danes pretežno italijansko mesto. V tej izjavi nas boli nekaj drugega, namreč besede »naj je bil tek njegove zgodovine takšen ali drugačen«. Prepričani smo, da g. general ni dobro pomislil, kaj je s tem napisal, kajti sicer bi nameno* ma povedal da slovenskih proble* mov v njihovi globini ali sploh ne pozna, ali pa da jih sicer pozna, to* da odobrava vse, kar je do sedanje« ga položaja dovedlo. To bi z drugi* mi besedami pomenilo, da bi gospod general kot zastopnik zahodnih de* mokracij, pri katerih zlasti mali tlačeni narodi s tolikim zaupan jem iščemo zaščite, sankcioniral s to iz* javo vsa nasilja, ki jih je skozi to* l:ko let vršil fašizem in tako po* stopoma nasilno pripravljal premoč italijanstva nad tukajšnjimi Sloven* ei To bi vrglo kaj slabo luč na načela Atlantske listine jn na vse ideale, ki naj bi bili vtolešoni v za* hodnih demokracijah. Mi dobro ra* zumemo, kaj danes zahodnim silam narekuje njihovo politiko in jim pri tem ne maramo delati težav, toda | tudi ta politika mora imeti neke ! meje in ne sme kršiti najosnovnej*
: ših načel in narodnostnih pravic.
: Odkrito moramo izjaviti, da po ža* lostnih izkušnjih preteklosti in se* j danjosti ne moremo verjeti, da hi I bile v Italiji že same po sebi pra* j vice naše »narodnostno manjšine j zavarovane.
Nekdo iz Trsta
Iz Doberdoba
Tudi v Doberdobu smo še živi, j čeprav nas zadnje dni občutno, ob*
1 čutno zebe. Pa se bomo v novem časniku še mi oglasili in povedali svojo. Lepo bi bilo, da bi se časnik razširil tudi v Doberdobu, saj potre* ba umske in srčne izobrazbe je prav posebno v tej vasi zelo velika in de* nar za naročnino bi tudi bil pri kmečkih in delavskih družinah.
Prejšnji teden smo pokopali do* bro ženo in skrbno gospodinjo Jo* žefo Gergolet. Tiho in mirno je ži* vela in skrbela kakor čebelica za
svojo hišo. Naj ji bo ljubi Bog v večnosti bogat plačnik.
Postali smo kar imenitni. Delavci se vozimo s svojim avtobusom na delo; skoraj kakor v Ameriki; še plačamo le enkrat na teden, pa ta* krat nekaj več in pošteno, da velja tudi za nazaj. Pa to je še malo. Še bolj imenitni so italijanski otroci, ki se pa zares vozijo vsak dan v Tržič v otroški vrtec zastonj in sicer ima* jo celi trije mo žički en cel avtobus na razpolago.
Z večerno šolo smo pričeli. Ko* ristna in potrebna stvar. Da bi jo mladina le pridno obiskovala. Za* nimanje je, če bo le tudi vztrajnost.
Influenca nas je tudi obiskala in marsikaterega položila v posteljo, a podrla in poslala v krtovo deželo ni nikogar. Smo pač Kraševci in se ne damo kar tako, posebno dokler ima* mo še par klobasic in nekaj dobrega vinca, ki nam varuje to ljuho zdravje.
Novice
Novi subdiakoni v ljubljanskem bogoslovju
Gospodje Munih, Govekar, Sirk in Sonc, bivši gojenci goriškega se* menišča so prejeli dne 16. J. 1949. v ljubljanski stolnici subdiakonat. Mladim gospodom želimo božjega blagoslova.
Študij v ljubljanskem bogosloviu
Študij v ljubljanskem bogoslovju traja še vedno šest polnih let. Šele po tej dobi bogoslovci dobe mašili« ško posvečenje.
Biserna sv. maša
Na sv. Blaža dan je obhajal svojo biserno sv. mašo č. g. Benjamin Bianchi vikar v furlanskem Nogaredu, bivši župni u-pravitelj v Doberdobu. Star je 83 let in ima iz svoje mladosti lep spomin, da je kot mali deček stregel pri sv. maši Don Boscu, ko se je svetnik po o-pravkih mudil v Cremoni.
Odhod v misijone
Leta 1948. so odpotovale v tujino mnoge naše Šolske se6tre iz III. re* da sv. Frančiška. V Afriko so od* šle; s. M. Pija Ožbot, s. M. Marta Savli, s. Ignacija Pegan in s- M. Benjamina Sosič. V Južno Ameriko pa je odpotovala s. M, Angelika Tavčar.
Sirite naš list
2 bojjo pošto
K upravniku pošte je prišel pi* &roonoi&a.
— Enega pisima ne morem dosta* viti — je dejal.
— Zakaj pa ne?
<— Naslovljeno je na kraj, kamor "e morem.
-— Kam?
—. Na drugi »vet.
— Neumna šala vse skupaj! Vas že hoče kdo jeziti.
— Ne mislim. Pisava je otroška.
— Pokažite pismo!
— Izvolite!
— Čuden naslov! — je prikimam val upravnik. »Ljubi mamici v ne* bo.«
— Ganljiva stvar.
— Drobne črke, nežne (poteze, fcverižene vrste pričajo, da je naslov 1'isala tresoča so roka.
— Jaz mislim, da je to pisava ne* dolžne otroške rokice.
— Ali imate otroke? — se je °brnil upravnik k pismonoši.
— Pred par dnevi nam je Bog dal flfctega — jo odvrnil smehljaje so l^stnonoia.
— In vi ste zaradi tega srečni?
— Da. Jaz ljubim svoje otroke. Hvala Bogu za nje! Do sedaj so vsi zdravi in pridni. To jc moja naj* večja radost in sreča.
Upravnikov obraz je izdajal no* tranjo borbo. Ta ubogi pismonoša ima otroke in je srečen, on pa jih nima in kljub vsemu premoženju ne more biti srečen.
Pismonoša je nekaj trenutkov op a* /oval svojega predstojnika, potem pa je vprašal: Želite še česa?
— Ne! — je kratko\ odvrnil u* pravnik. Pismonoša je hotel oditi.
— Stojte! — je zaklical za njim predstojnik. To pismo bova odprla in prebrala. Morda bova zasledila v njem kaj važnega
Pismonoša je spet stopil k mizi. !
— Pet otrok torej imate? — ga vpraša upravnik.
_ Da!
Upravnik je vzdihnil. Pismonoša mu je bral bol z obraza jn z oči. Čez čas ga je nekam boječe in sočutno vprašal: Vi nimate otrok?
Predstojnik je molče odkimal. Medtem je odprl pismo in ga začel s tresočim se glasom brati. Pismo se je glasilo:
»Ljulba, sladka, zlata mamica!
Odkar si ti v nebesih, je meni ze* lo hudo. Tako rada bi šla k tebi. Te« ta Ana je zelo dobra, a ti si bilati* sočkrat boljša. Njej se sedaj tudi slabo gedi. Stric jc umrl. V nebesih si ga gotovo srečala. Izseliti smo se morali jz prejšnjega stanovanja in zdaj stanujemo v blatni, umazani ulici. Mamica, pokaži to pismo lju* bemu Bogu in ga prosi, naj vzame tudi mene k sebi, ker bi tako rada bila pri tebi. O, vzemi me kmalu k sebi! Tisoč poljubčkov ti pošilja tvoja	Dorica.
Povej angelu, ki ti bo prinesel to p'smo, naj pazi na hišno številko. Stanujemo v Kameniti ulici št. 12, na dvorišču.«
Pismonoši s« polzele solze po o* brazu. Tudi upravnik ni mogel za* dušiti ganjenosti. Oči so se mu oro* s:le s solzami. Vzdihnil je in nato rekel;
—	Poznati moramo pisca. Pojdite v označeno hišo in privedite deklico s seboj. Recitc ji, da je na njeno psmo prišel odgovor.
Pismonoša jc odšel. Upravnik je spet vzdihnil in se je zamislil.
Ima lepo, dttbro ženo, ki jo ljubi
mi ki njega ljubi. Ima lopo hišo, po« sestvo, dobro službo. Samo otroka nima, ki bi s svojim čebljanjem in smehom poživljal dom. Sedaj mu je bežja previdnost .pripeljala na pot deklico, ki jo bo vzel za svojo.
Upravnika je zmotilo v razmišlja* nju škripanje vrat. Obrnil se jc. Pri vratih je zagledal pismonošo in ma* lo, revno oblečeno dekletce. Skočil jc s stola, razširil roke in pritisnil siroto na srce, kakor da bi bila že njegova.
Deklica je preplašeno gledala okrog sebe. Upravnik se ni zmenil za njeno zbeganost. Božal jo je, po* ljuboval in prižemal k sebi.
Pismonoša je nekaj časa opazoval ganljivi prizor, potem pa se je o* glasil:
— Gospod upravnik, Dorica je prišla po odgovor. Zelo je radoved* na nanj. Na potu me je ves čas iz* praševala, a jaz ji nisem mogel nič povedati, ker je prišel odgovor -na vaš naslov.
Sedaj se je tudi deklica oglasila:
— Gospod, povejte, ali je res pri* Šel od mamice odgovor?
—. Ljubi otrok, — je ljubeznivo odvrnil poštni upravnik, — ni pi*
sala mamica osebno, a Bog mi je dal vedeti, da ti moraš ostati še na zemlji in postati pridna, velika de* klica.
V	Dorinih	očeh	so	se zaiskrile
solze.
— A tek a tudi nimaš? — je vpra* šal upravnik.
— On je umrl, ko sem bila še či* sto majhna.
—	Dorica,	nekaj	ti moram pove*
dati.	Ljubi	Bog hoče,	da bom od
tega trenutka naprej jaz tvoj oče. Moja žena, ki je ravno tako dobra, kakor je bila tvoja mamica, pa bo tvoja mati. Povej,	ali	hočeš biti
najina hčerka?
— Če mamica hoče tako, hočem.
Upravnikov obraz je zažarel od
veselja.
— Moja Dorica, moja hčerkica!
—	je vzklikal ves srečen.
Čez čas se je obrnil k pismonoši in ga .prosil, naj ostane nekaj časa v uradu. Nato je pograbil klobuk, prijel Dorico za roko in hitel z njo na svoj dom.
Zena je deklico z veseljem »pre* jela za hčer. Upravnikova hiša se je spremenila v dom veselja in sreče.
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto I. - Štev. 2
Mrtvaška glava v Sirotišču
Ko so, prejšnji teden čistili grob* ljo za sirotiškim poslopjem so našli v groblji mrtvaško glavo. Odkod bi naj prišla tja je težko zadeti. Zdi se, da jc zašla tja iz katerega izmed goriških prirodoznanskih kabinetov.
Mraz v Gorici
listek s ceno 160 lir. Vse je pa prekosil nekdo, ki je ponudil sladkor s svojo izgubo po 15!j lir.
V koliko se bo ta svobodna konkurenca obnesla bomo videli v prihodnosti, ko bodo tudi drugi predmeti prišli na trg.
PROGRAM RADIA TRST 11 ZA C AS OD 6. 11 DO 12. 11. 1949
(na valovni dolžini 203,6 m ali 1474 Kc na sek.) m
Dnevne oddaje: od 7.15 do 8.00; 11.30 do 14.30; od 17.30 do 24.00. (ob nedeljah od 7.15 do 24.00 ne* prekinjeno).
Poročila : ob 7.45, 12.45, 14.00 (iz= vzemši nedelj), 17.45, 23.15.
Socialna šola
Februar nain je prinesel hud mraz. Še po Gorici poizkuša 2: Sociologija, gospodarstvo in ; Dnevni pregled tiska: dnevno vipavska burja svojo moč in je etika
V našem prvem članku smo
mahali v pozdrav ... Z Bogom R j* jan, Trst... Celo pot do Genove r.isem videl zaradi dežja in megle drugega kot 50 m ceste pred seboj.
Iz Genove sem odšel še v Piemont za nekaj dni, v Genovi sem uredil še pošto, ki sem jo prinesel iz Trs j sta in si oskrbel še nekaj drobnarij.
^ Odhod iz Genove
larje, da mi osnaži čevlje, ponujalo so mi za bajne vsote spominke in to vse v neapeljski angleščini. Naj« bolj me je jezilo, da. še v cerkvi ni* sem jmel miru. Nakupil sem nekaj razglednic in jih šel pisat v naš »smoking s room«, ker v mestu ni bilo miru.
(Nadaljevanje f
kar čudno slišati njeno zavijanje in tuljenje. Zdi se, kot da	govorili o razmerju med posa-
smo že kje na Krasu ali v Ir-	rneznikom in družbo, danes na
stu. Je pa kar prav, da ni nre-	bomo na kratko razmišljali o
zgodnje pomladi, ki se je v dru-	zvezi med sociologijo, gospo-	w?,nova	'
gi polovici januarja hotela vti-	darstvom in -etiko. Na prvi vi-	0^" '	'
hotapiti nad deželo in je celo	dez učeni tuji izrazi nai nas pri	Bari !	!
»sredozimce« oblivala z pregor-	tem ne plašijo in motijo.
14.15 (izvzemši nedelj).
Prišel je 17. december, dan od-ob ! ^cda na Isdji »Vulcania« iz Genove.
| Ob 9 sem bil v pristanišču, kjer je j bilo vse živo, stopil sem v dolgo j | vrsto za pregled potnih listov, vmes pa izvedel, da mojega kovčega še ni
LOTERIJA
Dne 5. II. 1949. izžrebane številke: j bilo iz Trsta, dasi jc bil oddan že
kimi sončnimi žarki in povzro čila med ljudstvom influenčnih prehladov.
Sociologija je veda, ki preu-nešteto čuje odnošaje v človeški družbi, j in sicer take kot so in kot bi morali biti. Sociologija preučuje . j zakone, po katerih človeška P. J. J. Harnett D. D., ravna- družba živi in se razvija in do-
Odlikovanje
telj NCWC v Trstu (pomoč ameriških katoličanov) je te dni postal monsignor radi zaslug, ki si jih ie pridobil v raznih deželah po koncu vojne in v Tr
leča praktična pravila, ki naj spravijo družbene odnošaje v sklad s tostranskim in enostranskim življenjem vsakega posameznika. Pri tem ie socio-
Palermo Benetke Turin . Firence . Neapelj Cagliari
55	57	49	43	4
13	65	62	67	48
2	28	55	25	75
31	71	53	44	58
60	3	16	17	73
5	34	45	66	1
29	57	8	25	81
55	29	11	75	61
28	79	51	85	42
51	1	14	52	90
10.30, a so ga pomotoma žapeljali
Za smeh
in zabavo
Ni na listku. — V nekem franco* skem gledal.šču jc občinstvo burno zahtevalo, naj godba zaigra marše* ljezo, francosko narodno himno. Ravnateljstvo pa ni hotelo; ko pa je hrum naraščal, se jc zagrinjalo dvig*
iresto v pristanišče na glavno že* j nUo Na odru je stal poncijsk] ko,
1 1 xi  x_l~r •_ l	1
lezniško postajo. Pel je telefon jn ob 11.30 je bil kovčeg v pristanišču.
ir.isar v polni uniformi in je vljud* no opozoril občinstvo, da se v gle*
stu, kjer deluje od marca mese-(josija jiujno vezana na pravile ca lanskega leta
Iz Reke
krščanske etike, kajti ureditev družbenih odnošajev ne sme nasprotovati etičnemu ali nrav-
 	,	,	nemu redu, ki ga je od vekomaj
\ Reški skotiji je hudo po- ciolooil Stvarnik.
Za naše ugankarje
1) Uganka :
j
j Tine Muk in Mara Kicel |
Kakšnega stanu sta ta dva novo« poroden ca?
2) Uganka :
Kaj ima 60 let stara ženica, ako gre čez soški most proti Pevmi, na
Gospodursku ali ekonomska Iev' r(>kl :>
manjkanje duhovnikov, imajo
pa nado, da se bo tudi to sča- ve^a preučuje, opisuie in določa 3\ 1'eanka • som popravilo, ko dokončajo tiste odnošaje v človeški družbi. „ "	'
k.: se nanašajo na gospodarske
Carinski pregled jn ostale formal* j	sme	predstavljati	jn	gosti	sa*
nosti so bile kmalu končane Stopil j mo ^ stojj na Sp0rednem list*
senieniščniki bogoslovje. Te dni
sem na ladjo. »Dober dan«, gospod župnik me pozdravi nasmejani obraz v častniški mornariški uniform mi. »Kam pa?« Bil je Svetolucijčan, ki nam je svoj čas po tržaškem ras din tolminske šale zbijal. Hitro kov* čege v kabino in na krov, ker že je bil dan signal za odhod. Komaj sto« pim v kabino, že mi povedo: A vi ste tisti, ko vas je celo jutro telefon iskal! No, lepa reč, smola na celi črti. Če bo še naprej tako šlo, mi bc slaba predla.
Grem na krov I. razreda in pogle* dam na morje in na ljudi na molu. •Most so že dvignili, ladja se lahko Katera bolezen ni še nikoli divja* I potresava. motorji že brnijo. Počasi
la v nobeni deželi?
ime izžrebanca pri- !
je krški škof na Reki delil ne- dobrine in usluge, niih pridelo-kim bogoslovcem mzje redove. varije, izmenjavanje ter poraz- R'f:tev UKa"k* enega pa je posvetil v masmka. deljevanje med posamezne ljudi !°bČ!m° Pnh0i2i
Iz Trsata	ter na P°samezna področja. Člo-
vek nujno potrebuje gospodar-Za Mali Šmaren (8. sept.) je ske dobrine, da z njimi krije prišlo k Materi božji na Trsatu' svoje potrebe. Tega na ni 1110-okoli 40 tisoč romarjev; 22 spo- geče doseči, oziroma pravilno
vednikov je imelo vse polno1 doseči samo s čisto gospodar- (_______________ __________ _ ___________
dela in Mati božja je z velikim 1 skimi zakoni. Tudi gospodar- šijonar in kaplan, s"cm obljubil znan
Kako sem potoval ?
(Jože Gregor G. M. piše iz Amerike)
Ob slovesu iz Trsta, kjer sem preživel vsega skupaj 9. let. kot mi*
veseljem delila milosti, tolažbe j stvo, ki služi človeku zgolj in poguma.
Iz Poreča
za
cem, da bom opisal svojo pot v
Iz Lokve na Krasu prihaja vest, da je tamošnjo župnijo zapustil č. g. dr. Anton Požar. Odšel je v Istro, kjer jc bil nastavljen za župnega upravitelja v Tinjanu. Tinjanski župnik č. g Tomo Banko je postal župnik in stolni kanonik v Poreču.
V 'Lokev se jc preselil gročanski župnik zlatomašnik Janez Zalokar.
Tako se je starodavna fara na Gros čani čisto razkopala. Cerkev in žup* nišče, ki samevata visoko na hribu, sta bila zaradi novih meja nedo* stopna vernikom iz pristojnih vasi: v župnišču se je nastanilo vojaštvo	.	v
in sivolasi gospod je, po razmerah ZJC10SCa Za prisiljen, zapustil' svojo pošto jan* ko na gori.
klitje lljegOVill telesnih potieb, Združene države. Obljubo jc treba ni samo sebi namen, temveč je le sredstvo, ki človeku služil Zato je tudi gospodarstvo v neki
Gospodarski
listek
S sladkorjem so začeli
Ravno 24 dni potem, ko je bila uradno razglašena goriška prosta cona smo dobili prvo njeno dobroto. Po novih cenah je prišel v prodajo sladkor. Ali je bil to slučaj, ali pa se ie zgodilo namenoma, nas ne briga. Dejstvo je, da smo začeli s sladkorjem ki sladi marsikatero jed.
Sladkor je bil v prosti prodaji. Pobilo smo ga 1 kg na osebo za en mesec. Kakor beremo v dnevnikih so plačali trgovci sladkor po 156 lir za kilo. Prodajna cena pa je prosta. Zanimivo je bilo opazovati prvi dan konkurenco med trgovci. Večina se je odločila za ceno 170 lir. Kmalu potem pa si že opazil po oknih tu pa tam novo ceno: 165 lir. Pa tudi to so nekateri prekosili. Pri teli se je pojavil
meri' podvrženo krščanskim etičnim ali nravnim zakonom.
Krščanska etika nas ne uči. kakšni so gospodarski zakoni, uči p:i nas, da je treba tudi v gospodarstvu upoštevati zapoved o ljubezni do bližnjega, nadalje, da moramo biti pošteni tudi v gospodarskih stikih z
drugimi, da jih ne smemo go- ...	,	_
ljufati pri ceni, pri kakovosti	^
blaga in tako dalje. Takih stvari bi lahko našteli še več, toda že to, kar smo omenili, nam poznanje, da je tudi navadno gospodarsko poslovanje podvrženo višjim zakonom. kadar gre za vprašanje etike in vesti.
Če torej pravimo, da se cerkev zanima tudi za gospodar-
držati, čeprav nisem prijatelj poto* p'sov.
10. decembra 1948: Mračno, zim* 1 ki se že pomenkujejo o plesu. Kako
se odmikamo: ljudje si kličejo zad* nje pozdrave, si brišejo solze, se si* 1:jo smehljati... Meni ne velja nos beden teh pozdravov. Stojim sicer na krovu mirno kot časnikar, a mi* sl: so daleč na zelenem Štajerskem, pri mami, ki je niti za to priliko r.isem videl, iz žepa pa potegnem telegram, ki sem ga prejel prejšnji večer:	»Odsotne	mame blagoslov
naj vas spremlja povsod, nebeško srečo želimo na pot.« .Predramim se i'z misli, ko gong kliče h kosilu. Na hodniku najdem druščino deklet najbrž amerikanske neveste —
sko, deževno	jutro jc	bilo, ko jc v	j	so potem plesale, bomo videli kas
Rojanu zapel	zvon in	vabil k zornis	i	sneje, vmes se ustavljajo ljudje in
eam. Ljudi se je še kar nekam ve* 171 c ‘■'prašujejo, kdaj da bodo sv. liko nabralo. Težko je šel glas iz	ker	mislijo,	da sem ladijski
grla, ko jc bilo treba zapet-': Panem ! kaplan. Kosilo. No, sem si mislil, de coclo... Še enkrat sem blago*' n' slabo, na ladji se dobro je. Bil slovil z Najsvetejšim svoje drage sem sam pri mizi, ker sem šele v Rojančane... Spravil sem Najsve* Neaplju dobil druščino, tejše	v	tabernakelj oh misli:	Jaz	Popoldne	pr'dem	v	kabino.	1 am
najdem	starčka	68	let,	kot	nojega
Drugi bodo	odpirali	ta vratca ta*	tovariša za potovanje. Blaga duša.
bernaklja, a	blagoslov h • vedno	Italijan po rodu. a jc večino svojcs
isti... Zahvalil sem se g. župniku ga življenja preživel v Amcrki. Sas za gostoljubnost tekom 4 let, pošlo« mo spraševal me jc kaj rabim jn vil se od kolega skoroda brez be* m< dajal dragocene nasvete, jaz sem sede,	ki	ni hotela iz	grla.*
Stopil	sem domov,	sc pos-lil	z
mu kar kratko rekel: »nonno«. Morje mirno. Ogledujemo i tali* zajtrkom, avto je že čakal, poklek- junsko obalo, sc predstavljamo eden Kil sem še enkrat pred brezijansk ) | drugemu, jn kramljamo. Popoldne
Mater božjo, najlepši okras moje
Stvo, nočemo trditi, da se hoče 1 Pisarnc- >n odscl. Pred rojansko cer* vtikati V navadne vsakdanje kv'jo sc je zbralo nekaj vernikov,
gospodarske stvari, temveč le! Potlnli so mi rt,kc 111 avto 'c 0(1 to, da mora cerkev paziti, d:i Na avto.postaji se je nabralo še prc* gospodarstvo ne bi kršilo nrav- 1 ct‘i U11^- Bostali smo se in se sko* nih zakonov, kar se v vsakda- rot,a	gledali,	le	tuintam	ie
niem življenju tako rado do-: PaJl» hescda. Točno ob 8 je avto*
bus krenil iz postaje: robci so za*
gaja.
Športni teden
so
hitro mineva. Prekrasen jc bil sonč* ni zahod. Pozno v noč smo stali na krovu in kramljali: en si jamski mi* sijonar * salezijanec, 2 kapucinska patra in fant od fare — sv. Lucije.
18. decembra: Prva sv. Maša na ladji. Že prejšnji dan sem s silnim zadovoljstvom doznal, da imamo ni', krovu za zastopnika tudi Jezusa, v Najsvetejšem zakramentu. Ladja jc vprav manevrirala za pristanek, ko sem daroval sveto mašo za sreč*
Nedeljske nogometne tekme dale sledeče rezultate:
Palermo * Tricstina 4*0, Padova * Mo* j dena 0=0, Lucchesc * Torino 1*1, In*
V7 milanski prestolnici, kjer sc je odigral »retour derby« med enajsto* ricama Inter* Milan, je prisostvova* n0 pot Ljudi je bilo še precej v lo 60.000 gledalcev. Borba sc jc kon< kapeli, čala neodločeno.
PRO GOR1ZIA - PAVIA: U) f0>0)
fzlet v Pompeje
ku. Pa se oglasi mogočen glas 7. zadnje galerije:
»In vi, gospod, stojite na listku?« Po gledališču je zagrmel bučen smeh.
Dvomi. — »Ti, Miha, učenjaki so zatrdno dokazali, da na luni bivajo ljudje.« — »Tega pa že ne veria* mem; kam pa naj bi ljudje šli, ko luna pojema?
Točen odgovor. — Minister zji šolstvo: »Povejte mi, gospod učitelj, kako da v tem kraju 9koro vsi otro* ci hodijo bosi?« — »Ekscelenca, pri nas pridejo taki na svet.«
Težko vprašanje. — Župnik sc jc trudil, da bi otrokom v šoli obra* zložil pomen bele barve. »Zakaj«, je vprašal, »si želi nevesta na dan poroke bele cblekc?« Ker Tii nihče odgovoril, jc obrazložil sam. »Bela barva pomenja veselje in poročni dan je za ženo najlepši dan v živ* ljenju.« —• Pa sc jc dvignil paglavec v prvi klopi in vprašal: »Zakaj pa nosijo takrat možje vedno le črno suknjo?«	‘	1
Strašno vroče! — Neki Američani je opisoval, kako velika vročina jc j bila v Ameriki. Rekel jc: »Pri nas j jc bilo tako vroče, da so sc muhami letalnice posmodile.« — »O to še ni < nič posebnega,« ga točno zavrne prc« ! meteni Irec. »Pri nas smo morali preteklo poletje kokoši ?. ledom kr*j miti, da niso nesle kuhanih jajc.«
Maščevanje. — Kmet je prišel na semanji dan v mesto. Z desne in leve so ga prodajalci vabili, naj pri* de noter. Enemu, ki je bil najbolj glasen in siten, pa ves zamazan in nemaren, se je posrečilo kmeta spraviti v svojo kramarijo. »Imatej tudi srajce?« jc vprašal kmet. —j »Da, po vseh merah in cenah.« r—j j »Čedne, čiste srajce?« — »Tako či*j i ste kot svež sneg!« — »Torej obk* i cite eno, potrebna Vam jc!« je ! odrezal kmet in odšel.
Kako jedo na vasi. Med veliko vojno so prišli v našo vas vojaki ! Star feldvebel jc vzel sobo pr«! Trčku in je ošabno začel ukazovat* pri hiši. Trček pa sc je delal, d* tega ne vidi. Ko so opoldne sedi* k mizi, je feldvebel potegnil sabljo iz nožnice in jo položil na mizO1 Trček se dvigne jn gre molče iz so* be. Za čas se vrne z velikimi gnoj* nimi vilami, jih položi na mizOr mirno sede in začne zajemati sklede. »Kaj naj to pomeni?« zahru1 1: vojak. — »O nič,« pravi kmet »tako jemo pri nas na vasi, k velij kemu nožu spadajo velike vilice-* Feldvebel je zdaj vtaknil nož v no$ nico in od takrat sta bila kmet if vojščak velika prijatelja.
V tretjerazredni povratni tekmi Ker je bilo določeno, da ladja
ter »Milan 4*4. Gcnoa * Sampdoria 1 jo moštvo »Pavia« klonilo pred Go* ostane v Neaplju kar \es dan st m Oenj. naročnike opozarjamo,
Listnica uprave
M
0*0, Juvcntus * Atalanta 1*0, Bologna •* Livorno 6*2,	Novara ► Fiorentina
2*0, Lazio * Roma 0*0, Bari *.Pro Patria 1*0.
Na čelu tablice se vrstijo najbolj* ši klubi, pred katerimi nemoteno gospodari »Torino«. Izdatna poraze* na se vrača »Tricstina« iz vroče Sicilije (0*4).
rčani. ki so se le s trudom pribo* rili do OTiage. Z ostrim strelom je goriški napadalec posadil usnje v nasprotno mrežo, ter tako dal možnost, da je »Pro Gorizia« po* spravila obe točki.
TOTOCALCIO 1. 1, X, X, 1, X, X, 1, X, 1, X, I
se odločil, da grem na božjo pot smo jjm priložili k današnji števili* v Pompeje: cena 3 dolarje, avtobus poštne p()iožnicc hiv*ega »Slov. PH tja in nazaj, kosilo na ladji. Malo
drag sprehod. A ja^ nisem šel na sprehod, temveč na božjo pot. Vse bi še bilo, če bi človeka na psoti vsaj pri miru pustili. Ne vem, kaj imam amerikanskega na sebi, vse je tiščalo vame, da mi zamenja do*
poštne položnice bivšega morca«. Pridno sc jih poslužitc Kdor pa jc naročnino za 1949 * plačal, naj položnico prihrani * prihodnjič.
Odgovorni urednik: Stanko Sta^1 Tiska tiskarna Hudin v Gorici