MladLinstea matica ZNIŽANJE PREJEMKOV IN MLADINSKA MATICA. Posledice odredb glede znižanja uradniških prejemkov se najbolj jasno izražajo v celicah, ki so uspevale in delalc le s pomočjo prostovoljnih žrtev in dela uradniškega stanu. Lahko brez pretiravanja trdimo, da je naša kultura sestavljena iz takih celic. Uradniški stan je duša in telo skoroda vseh kulturnih edinic; ako odpove, preneha pulzirati življenje v njih in grozi jim propast. ' Posebno naš stan je v dobrih in slabih časih nesebično' žrtvoval vse svoje sile za razvoj kulturnega dela med narodom. Premnogokrat je namcsto hvale prejemal grajo, za plačilo udarce. Pa je vzdržal, ker se je zavedal svojega poslanstva. Ena takih samo naših kulturnih celic je Mladinska matica. Njen razvoj je dosegel tako višino kot malokatera kulturna inštitucija na Slovenskem. Koliko učiteljskega truda je bilo potrebnega za ta razmah, ve le oni, ki je to delo opravljal v časih najhujše gosipodarske krize. Ves učiteljski stan je pomagal vleči plug te naše nove brazde. Seme je rodilo stotero in danes se z Mladinsko matico lahko predstavimo s ponosom vsem kulturnim narodom. Mladinska matica je sad našega skupnega dela in naipora. Ali bomo res pustili, da shira drevo, ki je tako vzcvetelo? Še nekaj je, kar nam odsvetuje, da bi ne posvetili še nadalje svojih moči Mladinski matici. Publikacije te naše ustanove se niso izdajale zaradi tega, da bi se pred svctom postavljali z nakladami, v katerih so se tiskale. Njih namen je bil ustvariti že v mladini pravo duhovno orientacijo in jo usmeriti v to, da bo njen pogled v življenje boljši in širši od pogleda njihovih staršev. Morda se ta mladina, ko dorastc, vzgojena po Mladinski matici, ne bo z nizkrmi instinkti veselila udarcev, ki padajo na nas v zadnjem času, temveč bo logično spoznala. da vsak udarec, ki pade na uradništvo, odjekne v enaki meri v gospodarstvu kmetijskega stanu. Časi so težki in malodušja dovolj, vesclja do dela malo, ali vendar smo prepričani, da bo kljub vsemu naše članstvo z nezmanjšano silo šlo na delo za stvar, ki jo je tako težko ustvarilo. Saj morajo končno le priti časi, ko bomo spet lažje zadihali. Tiste šole, ki lani niso dobile knjig, ker niso plačale vseh številk »Našega roda«, jih lahko še v^dno dobijo. če plačajo zaostale številke lista in doplačajo še 2'50 Din za knjige. Kljub krizi sc je lani število naročnikov na »Naš rod« v primcri s predlanskim letom zvišalo za 1000. Tudi letos ne smemo zaostati za lanskim letom! Doscči moramo vsaj 22.000 naročnikov! Opozarjamo, da posvcti letos »Naš rod« poscbno pozornost nižjim razredom osnovnih šol. »Istra« o publikacijah M. M. V 29. štev. »Istre«, ki izhaja v Zagrcbu, je izšla ocena »Našega roda« in knjig M. M. O »Našem rodu« pravi kritik, da je najboljši list te vrste v Juaoslaviji. O »Kresnicah« trdi ocenjevalec, da je zbirka raznih zanimivasti po svetu. da ie to knjiga, ki je napisana v lepem, razumliivem jeziku, v lahkem slogu in prav zanimivi obliki. Knjiga je polna slik, ki ilustrirajo posamezne članke in tako je zanimiva tudi za odraisle. O »Pastircih« pravi, da je Bevk pokazal vse vrline odličnega pripovednika, ki zna podati osebe plastično, živo in resnično. Psihologija otroka je točna in razvoj dogajanja loaičen kot ga zna podati le umetnik, ki ima priliko, da živi z otroki in jih pozna iz bližijje. Pri kompoziciji in dikciji se pozna rutiniranega pisatelja, ki mu tehnične strani pisanja ne delajo nobene težkoče več, saj je Bevk najplodnejši jugoslovanski književnik. »Pastirci« &o ena najboljših knjig naše mladinske literature. O slikanici »Kralj Honolulu« pravi, da jo bodo čitali z uživanjem tudi starejši ¦0'troci.