Aktualno Spodnje Podravje •
Labirint (ne)plačljivega sprejema odpadkov med zbirnimi centri
O Stran 3
V
Štajerski
V središču Podravje •
Podjetje lahko najame apartma za svoje delavce
O Strani 6 in 7
Ptuj, petek, 26. februarja 2021
Letnik LXXIV • št. 16 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Meghan in Harry
Postala sta običajna zemljana
Ž6J Ptuj • Še letos začetek posodobitve sistema ogrevanja za mesto
I
DVOJNI INTERVJU!
^—Nejc ŠmiUnleaiSirk 0 | Letošnja-Ema nebo tekmovalnega značaja!
MJiiuJa zgodba . M, .
Elizabeth Taylori	■
Aristokratska lepotica mehkega srca v
Gospodarstvo Podravje • Gradnja daljnovoda zahteva ogromen posek lesa
O Stran 5
V	središču Slov. gorice •
V	meglo zavita prihodnost juršinske optike
O Stran 6
Politika Ormož • Mladi Kogovčani: »Problem je premalo služb«
O Stran 9
Črna kronika
Ptuj^ Tožilci zavrgli ovadbo Šiška proti ormoškim svetnikom
O Stran 12
Otroci pojejo slovenske pesmi Podravje • Prvi polfinalistki Ana in Pia iz Vidma
O Stran 21
Hodnik: »Ogrevanje bo za uporabnike cenejše!«
Kotlovnica na Volkmerjevi cesti na Ptuju bo deležna velikih vlaganj. Obstoječi sistem ogrevanja je namreč star in dotrajan, kotli so začeli delovati pred skoraj 40 leti. Investicija naj bi - tako zatrjujejo v občinskem podjetju Javne službe Ptuj - za uporabnike prinesla pocenitev ogrevanja, čeprav bo naložba vredna kar 3,6 milijona evrov. Več na straneh 6 in 7.
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno •
Do zdravniškega! ( potrdila tudi I i '
S'JKX
brez
lil K
testa na covid®
Agromelioracija v Podlehniku
, Podjetje 'ji dela - izvajalo
stran 3
nezakonito
■ Stran 3
^///////////////////^^^^
| Vzgoja in izobraževanje
Kdor zavrne testirajilhko
■^«li ¡M
ostane
I
*¿mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm*
2 Štajerski
Aktualno
petek • 26. februarja 2021
Podlehnik • Odločba za agromelioracije je potekla
Podjetje H. S. Nizke gradnje dela izvajalo nezakonito
V tem tednu je Inšpektorat RS za infrastrukturo prejel prijavo, iz katere je razvidno, da naj bi se agromelioracijska dela v Stanošini letos izvajala brez veljavne odločbe za agromelioracijo. Slednja je potekla 31. decembra lani. V naslednjih dneh bosta kmetijski in rudarski inšpektor skupaj opravila inšpekcijski nadzor. Kot so sporočili iz inšpektorata, naj bi se na omenjenem območju nezakonito izvajala agromelioracija in pridobivanje mineralne surovine z miniranjem brez izdane delne odločbe za plačilo koncesnine.
Krajani so na podlehniško policijsko postajo že v začetku februarja podali prijavo o izvajanju del in miniranju ob avtocesti v Kozmincih. O ničemer namreč niso bili obveščeni. Med drugim so povedali tudi, da se v času izvajanja del soočajo z neznosnim hrupom, prahom, blatom na cestah, nekateri imajo zaradi miniranja poškodovane hiše, skratka razmere opisujejo kot nevzdržne.
Foto: CG
Agromelioracijska dela v Stanošini se letos izvajajo nezakonito.
Policisti so ugotovili, da dela izvaja pravna oseba, ki ji je kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo za izvedbo agromelioracijskih del v sklopu izgradnje avtocestne povezave Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje. Ta dela bi morala biti v skladu z odločbo opravljena do konca leta 2020. Nepravilnosti, ki bi spadale v pristojnost policije, niso ugotovili. So pa o dogodku obvestili Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Inšpektorat RS za infrastrukturo (Inšpekcijo za energetiko in rudarstvo). Ugotovili so, da je izvajalec del v fazi pridobivanja podaljšanja odločbe za izvajanje tovrstnih del.
Kmetijski inšpektor nepravilnosti na terenu ni ugotovil
To je potrdil tudi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je na predlog kmetijskega ministrstva enega izmed nadzorov že izvedel. Inšpektor je na samem kraju ugotovil, da se agromelioracija sicer izvaja na način, kot je določeno v odločbi, a je ta že potekla. V času pregleda se dela niso izvajala, so pojasnili na inšpektoratu. To nekoliko bode v oči, saj krajani poročajo o tem, da se zemeljska dela izvajajo vse dni v tednu, tudi v soboto. Ker so v prijavi navedene drugačne okoliščine, kot jih je na terenu ugotovil inšpektor, bodo v naslednjih dnevih opravili skupen nadzor s predstavnikom rudarske inšpekcije. Ugotavljali bodo, ali je izvrševanje odločbe, ki je sicer pretekla, še upravičljivo. Izrečen ukrep pa bo odvisen od odločitve kmetijskega ministrstva o podaljšanju roka za dokončanje agromelioracije.
Foto: CG
Ministrstvo še ni podaljšalo odločbe za izvedbo agromelioracijskih del
Za nadzor nad pravilnostjo izvajanja del z namenom agromelioracije in za nezakonita dela na teh zemljiščih je pristojna kmetijska inšpekcija, saj so ta zemljišča namenjena kmetijski rabi. Za nadzor nad miniranjem, ki po Zakonu o rudarstvu spada med zahtevna rudarska dela, pa je pristojna rudarska inšpekcija. Slednja je v skladu s svojimi pristojnostmi med gradnjo avtoceste Draženci-Gruškovje opravila dva nadzora, in sicer 20. marca 2017 inšpekcijski nadzor nad miniranjem in 2. septembra 2020 nad plačevanjem koncesnine za pridobljeno mineralno surovino. Rudarska inšpektorja takrat nepravilnosti nista ugotovila.
Ob tem se sicer poraja vprašanje o smiselnosti izvajanja agromelioracije na tem območju. Osamelec je namreč obsežen, z veliko materiala, dela se izvajajo že dve leti in po napovedih izvajalca bodo zaključena konec prihodnjega leta. Prav tako povzročajo veliko neprijetnosti bližnjim krajanom. Je ta obsežna in dolgotrajna investicija res nujna, glede na to, da bo kraju doprinesla le dobra dva hektarja kmetijskih zemljišč?
Estera Korošec
Sp. Podravje • Nekateri zaposleni v vzgoji in izobraževanju obveznega testiranja ne želijo
Kdor zavrne testiranje, lahko ostane brez zaposlitve
V javnosti je zaokrožila informacija, da naj bi bilo cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju obvezno. V sporočilu, katerega avtorje neznan, je zapisano, da naj bi se to zgodilo zelo na hitro, podobno kot s hitrim antigenskim testiranjem zaposlenih v teh zavodih. Tedensko testiranje je bilo namreč v začetku prostovoljno, nato pa je ministrstvo za zdravje odločilo drugače: hitro testiranje je čez noč postalo obvezno za vse zaposlene, ki so fizično prisotni v zavodih.
Foto: CG
Na pravno službo Sviz OO Ptuj se je obrnilo že več vzgojiteljev in učiteljev, ki se ne želijo tedensko testirati.
V primeru odklonitve testiranja in posledične odsotnosti z delovnega mesta je prav gotovo na mestu vprašanje upravičenosti takšne odsotnosti, so sporočili s šolskega ministrstva. »Če se delavec z delodajalcem v takšnem primeru ne dogovori o pravni podlagi svoje odsotnosti (dopust ... ) ali nima izkazane druge oblike upravičene odsotnosti z delovnega mesta (npr. bolniška odsotnost), je treba odsotnost z delovnega mesta obravnavati kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, kar je lahko podlaga za ukrepanje. Odgovornost, da so na delovnem mestu v zavodu samo osebe, ki so bile predhodno testirane, je na delodajalcu.«
Večina zaposlenih se po informacijah šolskega ministrstva redno udeležuje testiranj. Na ravni države ga je zavrnilo okoli 0,4 odstotka zaposlenih, kar pa v konkretnih številkah ni tako zelo malo.
Veliko tistih, ki obveznemu testiranju nasprotujejo
Po besedah Majde Anzelc, predsednice OO SVIZ Ptuj, se je na nji-
hovo pravno službo obrnilo veliko število tistih, ki obveznemu testiranju nasprotujejo. »Nekaj primerov je v fazi reševanja, saj nekateri zaradi narave svojega dela še vedno lahko nadaljujejo delo od doma. Sankcije so uvedba disciplinskega postopka, pisno opozorilo pred redno odpovedjo, redna odpoved pogodbe iz krivdnih razlogov, izredna odpoved in uveljavljanje odškodninske odgovornosti delavca. Skrajni ukrep je torej odpoved delovnega razmerja, kar se na našem območju ni zgodilo.«
Testiranje bi moralo biti prostovoljno
Pred uvedbo obveznega tedenskega testiranja je bilo s šolskega ministrstva posredovanih veliko nedoslednih informacij, celo nasprotujočih si. »To je vplivalo na velik odpor med zaposlenimi, tudi v Spodnjem Podravju, vendar je žal zakonodaja takšna, kot je. Naš predlog, da testiranje ostane na prostovoljni bazi, žal ni bil slišan. Še vedno pogrešamo strokovno podlago o njegovi smiselnosti -tudi zato, ker so zaposleni vsak dan v stiku z otroki, učenci, dijaki
in starši, tem pa testiranj ni treba opravljati. Veliko težavo povzročajo tudi lažni rezultati. Kar pa se tiče cepljenja, si bomo prizadevali - in to stališče zagovarjamo od vsega začetka -, da bo absolutno prostovoljno in prednostno za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju.«
Cepljenje je (še) prostovoljna odločitev - za zdaj ...
Nekateri zaposleni v šolah in vrtcih, predvsem tisti, ki cepljenju niso naklonjeni, so zaskrbljeni, ali bodo v cepljenje res prisiljeni. Kot je povedala vzgojiteljica iz Spodnjega Podravja, je že tedensko testiranje nesmiselno: »Svoje delo sem brez testiranja opravljala dobre tri mesece in večjih težav ni bilo. Zato ne razumem, zakaj je testiranje kar naenkrat postalo obvezno. Veliko nepotrebnih zapletov povzročajo tudi lažni pozitivni hitri testi, zaradi katerih so odrejene nepotrebne karantene in izolacije. Upam sicer, da cepljenje ne bo postalo obvezno, saj želim o tem odločati sama.«
Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da nimajo nobenih informacij o tem, da bi bilo cepljenje za zaposlene v vzgoji in izobraževanju obvezno. Tudi glede na trenutne navedbe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je cepljenje prostovoljna in individualna odločitev, a ta naj temelji na dejstvu, da je mnogo težje in z več potencialnimi zapleti preboleti nalezljivo bolezen, kot pa je tveganje za zaplete po cepljenju.
Za kroničnimi bolniki na vrsti zaposleni v vzgoji
• •IV	•
in izobraževanju
Vrstni red cepljenja določa nacionalna strategija cepljenja proti
covidu-19, ki jo je vlada RS sprejela decembra lani, a se zna še spreminjati. Glede na količino prvih odmerkov cepiv so k cepljenju naprej povabili oskrbovance in zaposlene v domovih starejših občanov, zaposlene v zdravstvu in starostnike. Za njimi naj bi prišli na vrsto kronični bolniki, nato pa zaposleni v nujnih službah, kot so zaposleni v vzgoji in izobraževanju, transportu, živilski industriji, gasilci, policija, vojska ipd. Ob povečanju razpoložljivosti cepiv se bo cepljenje postopoma razširilo na vse prebivalce.
Obvezno cepljenje je dopustno, a ne v vseh primerih
Obvezno cepljenje pomeni omejevanje osebne svobode in pravice, da vsakdo odloča o svojem življenju in zdravju - in še posebej o posegih v svoje telo. Pri nalezljivih boleznih je zakonodajalec kljub temu ocenil, da je splošna korist cepljenja tako velika, da je omejitev osebne svobode na tem področju upravičena.
Glede obveznega cepljenja je ustavno sodišče odločalo že leta 2012 in pritrdilo, da je dopustno. Ugotovilo je, da je obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim takšen preventivni zdravstveni ukrep, ki pomeni zdravljenje v širšem smislu in prispeva k ohranjanju zdravja posameznika in članov širše skupnosti. Presojo, katere nalezljive bolezni predstavljajo takšno nevarnost, je treba po mnenju ustavnega sodišča prepustiti medicinski (oziroma epidemiološki) stroki. Zato presojo ne more biti odločilna primerjava z drugimi državami. Že več let se sicer čaka odločitev evropskega sodišča glede obveznosti cepljenja in njegove dopustnosti, a odgovorov še ni.
Estera Korošec
Pri zavrnitvi testiranja (kršitev delovnih obveznosti) so ukrepi drastični:
1.	uvedba disciplinskega postopka
2.	pisno opozorilo pred redno odpovedjo
3.	redna odpoved pogodbe iz krivdnih razlogov
4.	izredna odpoved
5.	uveljavljanje odškodninske odgovornosti delavca Odločitev o tem, ali oziroma kateri postopek bo delodajalec
uvedel v primeru zaznanih kršitev, je v pristojnosti delodajalca, torej vodstva zavoda.
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je glede cepljenja zaposlenih v šolstvu povedala: »Glede na to, da je odprta šola strateškega pomena za državo, bi pričakovala, da bo pripravljena strategija cepljenja zaposlenih v šolstvu. Po mojem mnenju bi morali prednostno cepiti vse zaposlene v šolstvu, ki so na to pripravljeni. Nisem za prisilje-vanje, saj tega ne počnejo niti v zdravstvu ali v domovih starejših občanov. V tem trenutku nimam nobene informacije, da bi na državni ravni resno razmišljali o tem - bi pa morali.«
Zavrnitev testiranja je prekršek, ki se lahko kaznuje z odpovedjo delovnega razmerja.
petek • 26. februarja 2021
Aktualno
Štajerski	3
Sp. Podravje • Labirint (ne)plačljivega sprejema odpadkov med zbirnimi centri
Je brezplačnemu odlaganju odpadkov odklenkalo?
Kdo sploh še lahko odlaga smeti v zbirnem centru (ZC) Gajke in kdo ne? Za koga velja plačljivi sistem? V množici 17 občin in pri treh različnih izvajalcih je situacija sila kompleksna in zapletena. Za ene občine oz. občane velja tako, za druge drugače.
V ZC Gajke, ki ga upravlja ptujsko občinsko podjetje Javne službe (JS), od novega leta velja nov režim prevzema odpadkov. Brezplačno je možno oddati le še 0,5 m3 komunalnih odpadkov. Odlagajo lahko občani Ptuja, Dornave, Markovcev, Gorišnice, Juršincev in Hajdine. Za oddane količine nad 0,5 m3 zbiralec zahteva plačilo.
Drugače je za občane Zavrča, Cirkulan, Vidma, Podlehnika, Maj-šperka, Žetal, Kidričevega, Destrni-ka, Sv. Andraža, Trnovske vasi in Duplek, ki smeti v ZC Gajke brezpogojno več ne morejo oddajati, razen če v Gajkah neposredno plačajo strošek prevzema.
Podjetje Čisto mesto (ČM) Ptuj, ki v navedenih občinah skrbi za odpadke, se je odločilo, da ZC Gajke več ne bodo koristili in tudi ne plačevali s tem povezanih stroškov.
Občanom teh 11 občin je na voljo šest zbirnih centrov, ki jih upravlja ČM. Trije so v Halozah (Videm, Maj-šperk in Žetale), dva v Slovenskih goricah (Duplek, Trnovska vas) in eden na Dravskem polju, v Kidričevem. Občani Zavrča in Cirkulan imajo po tej novi ureditvi najbližji zbirni center, kamor lahko oddajo odpadke, v precej oddaljeni videmski obrtni coni. Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je povedala, da z občino Zavrč razmišljajo o izgradnji in ureditvi skupnega zbirnega centra za obe občini. Več informacij o projektu za zdaj ni znanih.
In zakaj za občane enajstih občin v ZC Gajke veljajo nova pravila? »Eventualne omejitve prevzema ostalih občanov v ZC Gajke ne uveljavljamo mi, temveč nam navodila za njihove občane dajo zbiralci tistega območja. Stroške
tako zbranih odpadkov namreč v vsakem primeru poravna podjetje, kakšna pa je količina, ki so jo pripravljeni plačati, pa je stvar njihove odločitve. Podjetje ČM Ptuj se je na primer povsem samostojno odločilo, da ZC Gajke sploh več ne bo uporabljalo,« so razložili v JS Ptuj.
Ukrep izvedli čisto po tihem
Zanimivo je, da o zapiranju vrat ZC Gajke za občane haloških in slovenjegoriških občin ter Kidričevega na sejah občinskih svetov, ki so pristojni za odločanje v zvezi z
odpadki, niso govorili. Razen tega, da bo ČM podaljšalo obratovalne čase svojih zbirnih centrov, kar je tudi njihova z zakonom predpisana dolžnost.
Pri prevzemu odpadkov so delavci ČM po novem tudi doslednejši pri nadzoru, treba je predložiti
odrezek zadnje položnice ČM, ki dokazuje vključenost v odvoz in s tem možnost uporabe zbirnega centra. »Brez dokazila oddaja odpadkov ne bo mogoča,« pojasnjujejo v podjetju. Prevzem odpadkov v zbirnih centrih ČM je za uporabnike, ki so vključeni v odvoz, načeloma brezplačen, razen za prevzem silažne folije ali azbestnih plošč. V teh primerih je prevzem odpadkov plačljiv, so dodali v podjetju.
Kakšen je režim Komunale Ptuj
Občani Hajdine, Markovcev, Gorišnice in Juršincev, kjer smeti odvaža Komunalno podjetje (KP) Ptuj, lahko odpadke še vedno oddajajo bodisi v domačem občinskem zbirnem centru bodisi v Gajkah. Svoje zbirne centre imajo občine Markovci, Gorišnica in Haj-dina, Juršinci ga nimajo. V občinskem zbirnem centru je moč oddati do 0,5 m3 odpadkov, kar je približno za eno avto prikolico smeti. Če nekdo pripelje več, ga napotijo v Gajke, kjer se oddaja odpadkov v skladu s cenikom obračuna. »V Gaj-kah se odpadke stehta, na podlagi tehtanja in vrste odpadka se oblikuje znesek za plačilo,« je povedal direktor KP Ptuj Janko Širec.
Mojca Zemljarič
Zmešnjava poslovnih modelov
V 17 občinah Spodnjega Podravja (skupaj z Duplekom) je na sistemu ravnanja z odpadki nastala nepredstavljiva zmešnjava. Vse skupaj se je razdrobilo, teren razdelil med tri izvajalce, pri čemer vsak ubira svoje poslovne modele, stroške, ki dejansko nastajajo na dejavnosti in ki jih smejo smetarji zaračunati uporabnikom, je praktično nemogoče razvozlati.
Smetarska podjetja so v skladu z zakonodajo dolžna dostopnost zbirnega centra uporabnikom zagotavljati vsakodnevno in 30 ur tedensko. V Spodnjem Podravju je sedaj tako, da skoraj za vsako občino velja individualni režim. Najslabše so jo odnesli Zavrčani in Cirkulančani, ki so od najbližjega zbirnega centra, kjer lahko odpadke odložijo brezplačno, precej oddaljeni. Najbolj pri roki je Videm, opcije so tudi Majšperk, Žetale, Kidričevo, Trnovska vas ali Duplek.
Foto: CG
Podravje • Do potrdila tudi brez pozitivnega testa na covid-19
Odločitev, ali ste preboleli covid, je v rokah osebnega zdravnika
Kot pogoj za izvajanje nekaterih dejavnosti je danes nujna predložitev negativnega testa na okužbo z virusom covid-19. Testiranje je prihranjeno posameznikom, ki so že bili cepljeni ali so preboleli okužbo v zadnjih šestih mesecih, četudi niso bili testirani. Kar morajo storiti, je, da pridobijo t. i. ,potrdilo o prebolelosti', ki jim ga lahko izda njihov osebni zdravnik.
Če je bila okužba z virusom co-vid-19 potrjena s testom, potrdila ni težko pridobiti. »Oseba lahko dokazuje, da je prebolela covid-19, s pozitivnim izvidom PCR ali hitrega antigenskega testa,« so navedli na Ministrstvu za zdravje. Nekateri pa so simptome okužbe preboleli doma v izolaciji, ne da bi opravili testiranje. (Pri tem gre spomniti tudi na krajše obdobje v lanskem letu, ko se populacija niti ni mogla testirati.) Med njimi so tudi naši bralci, ki so se nedavno soočili s kopico nejasnosti. »Pred nekaj tedni sem imel vse simptome korone. Nisem se testiral, sem pa sporočil svoji zdravnici, da imam simptome in ostal doma v izolaciji. Potrdila oziroma dokaza o preboleli koroni torej nimam,« je dejal bralec. Ga pa brez težav lahko dobi pri svojem zdravniku, ki ga je obvestil o sumu na okužbo.
Zaradi nejasnih informacij so zvonili telefoni
Z 12. februarjem je bil na uradni spletni strani vlade objavljen obrazec zdravniškega potrdila, ki zdravnikom omogoča, da svojim
pacientom izdajo potrdilo na podlagi testa, ki je bil pozitiven, od zadnjih simptomov pa naj bi minilo več kot dva dni.
Vendar pa zdravniki potrdilo lahko izdajo tudi za osebo, ki v preteklosti ni bila testirana. To so potrdili tudi na pristojnem ministrstvu: »Potrdilo se izda glede na presojo zdravnika,« so zagotovili.
Uradno besedilo je tako še enkrat več povzročilo zmedo med
ljudmi, saj omogoča različna tolmačenja in zmedo, obenem pa seveda kopico novih odprtih vprašanj. »Mož je zbolel za okužbo, kar je pokazal tudi test. Cela družina je ostala v izolaciji. Sama sem zaznala simptome, a ker sem že bila v izolaciji, o tem nisem posebej obveščala zdravnika. Navsezadnje nisem imela hudega poteka bolezni,« je dejala bralka, ki naposled ni vedela, kaj lahko pričakuje. Dejansko
Foto: CG in Arhiv M24
»Če pacient v času okužbe o simptomih ni obvestil zdravnika, potrdila preprosto ne moremo izdati,« je bila povsem nedvoumna Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj.
Cena potrdila za nenujne zadeve od 20 do 23 evrov
V	ormoškem in ptujskem zdravstvenem domu do nadaljnjega poteka izdaja potrdil brezplačno za tiste paciente, ki potrdilo potrebujejo zaradi nujnih zadev, kot sta služba ali odložitev cepljenja.
V	primerih izdaje potrdila zaradi nenujnih potreb (kot je na primer smučanje), pa bodo v obeh ZD izdajo potrdila zaračunali, in sicer 20 evrov v ZD Ptuj, 23 evrov pa v ZD Ormož. »Cena izdaje potrdila je pri nas enaka kot v pri izdaji drugih zdravniških potrdil,« je dejala Zupanič - Domajnkova.
omenjena bralka nima nobenega dokazila, da je res prebolela covid. Zato potrdila ne more dobiti ...
»Zdravnik bo izdal potrdilo le, če je bil obveščen o znakih obolelosti«
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko sta pojasnili, da potrdila za prebolelost okužbe izdajajo pacientom izključno le v primerih, ko so pacienti v času, ko naj bi zboleli za okužbo z virusom covid-19, o simptomih in
poteku bolezni obveščali svojega zdravnika. Slednji pa naj bi navedbe tudi dokumentiral v pacientovo kartoteko. »Če nas pacienti niso obveščali, jim ne moremo izdati potrdila. Enako velja tudi za primere družinskih članov, ki so morebiti tudi zboleli zaradi okužbe,« je bila povsem jasna Petek Uhanova.
Odprte dileme: koliko potrdil bo izdanih ljudem, ki covida niso preboleli?!
Vsak posameznik bi tako moral obvestiti svojega zdravnika, če hoče danes priti do omenjenega potrdila. Pri tem pa ostaja odprta dilema, koliko od teh ljudi, ki so obvestili zdravnika (niso pa bili te-stirani) je res prebolelo covid. Zelo verjetno je, da je med njimi kar nekaj takih, ki so bili zgolj v preventivni karanteni ali izolaciji, pa covida sploh niso preboleli. Toda potrdilo o prebolelosti lahko dobijo ...
Po drugi strani je prav tako zelo verjetno, da je kar precej tistih, ki so okužbo s covidom že preboleli, a ker se pač niso javili svojemu zdravniku, do potrdila danes ne morejo.
Karmen Grnjak, SM
4 Štajerski
Podravje
petek • 26. februarja 2021
Ormož • Naložba za kolesarje
Kolesarka za 764.000 evrov
Na ormoškem koncu si prizadevajo, da bi z izgradnjo mreže kolesarskih stez domačinom omogočili varnejše pogoje za kolesarjenje, turistom pa spoznavanje prleških lepot na kolesu.
Foto: arhiv M24
Projekt, ki ga občina Ormož začenja še to pomlad, obsega izgradnjo kolesarske poti na relaciji Libanja-Pavlovci-Ormož. Steza v skupni dolžini dveh kilometrov bo široka 2,5 metra in bo omogočala kolesarski promet v obe smeri. V sklopu investicije bodo zgradili tudi mosti-ček čez potok in postavili razsvetljavo. Vrednost projekta je ocenjena na kar 764.000 evrov, del denarja pa bo zagotovil Eko sklad - 377.000 evrov. »Kmalu bomo začeli izbirati izvajalca del preko javnega poziva. Kakor hitro bo mogoče, bomo začeli delati, zaključek pa bo v veliki meri odvisen od preurejanja semaforiziranega križišča v krožišče,« je dejala Milena Debeljak, direktorica občinske uprave.
Preureditev križišča med Ljutomersko cesto in ormoško obvoznico bo izvedla Direkcija RS za infrastrukturo, na občini Ormož pa medtem pričakujejo, da bo kolesarska steza dokončana najpozneje v začetku prihodnjega leta. KG
Ptuj • Težave na ptujski tržnici
Ni šlo za vzdrževalna dela
Dan po pustnem torku, po veliki gneči na ptujski tržnici, je v popoldanskem času marsikoga presenetil napis na objektu, da so poslovni prostori (Ptujska kavarna, trgovina Škrnicl) zaprti zaradi vzdrževalnih del.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska tržnica je bila nekaj dni zaprta zaradi tehničnih težav v električni razdelilni omarici.
Na vprašanje, kaj se dogaja, zakaj vzdrževalna dela, ali gre za redna vzdrževalna dela ali morebitne druge vzroke, nepredvidene poškodbe oz. napake, so pri upravljavcu tržnice, podjetju Javne službe Ptuj, odgovorili, da je objekt zaprt zaradi tehničnih napak na električni razdelilni omarici in da se trudijo, da bi težavo čim prej odpravili. Zanimalo nas je tudi, kako je s poročanjem o težavah, ki nastajajo na objektu, ki je last MO Ptuj, Javne službe pa ga upravljajo po pogodbi. O vseh aktivnostih in morebitnih težavah na tržnici občino sproti obveščajo, tako je bilo tudi v tem primeru, so povedali.
Za kakšen obseg popravila je šlo in kolikšni so bili stroški dela, podatkov še ni. MG
Zavrč • Subvencije za čistilne naprave
Na voljo 15.000 evrov
Na občini Zavrč bodo tudi letos finančno podprli občane, ki so (ali bodo) investirali v izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Občani bodo lahko kandidirali za sredstva na javnem razpisu, kjer je na voljo 15.000 evrov.
Na javni razpis se lahko prijavijo vsi občani, ki so na območju občine zgradili MKČN v zadnjih treh letih ali jo bodo zgradili letos. Vlogo je mogoče oddati, ko je investicija že zaključena, pri čemer bo občina sofinancirala nakup in vgradnjo MKČN v velikosti do 50 PE, pa naj si gre za čistilno napravo, ki je v individualni ali skupinski uporabi. Za izgradnjo MKČN na območju izven aglomeracije lahko občani prejmejo do največ 1.400 evrov subvencije. Ker pa je območje občine razgibano, najdemo znotraj območja aglomeracije kotičke, kjer izgradnja kanalizacije ne bi bila ekonomična. V teh primerih pa občani lahko prejmejo tudi do 2.000 evrov. KG
Ptuj • Občina v pridobivanju gradbenega dovoljenja za vežico na rogozniškem pokopališču
Letos (morda) nova vežica
Prizadevanja za ureditev primernega prostora za zadnje slovo na ptujskem rogozniškem pokopališču imajo dolgo brado. Vedno pa seje zataknilo pri denarju. Tudi projekt, ki gaje občina naročila lani, je bil sicer pripravljen dobro, a je bil za občinski proračun predrag. Zdaj imajo novega, polovico cenejšega, a povsem ustreznega.
Za približno pol milijona evrov naj bi še letos prišli do izgradnje nove vežice. Ker se bo gradila na lokaciji obstoječe, bodo za čas gradnje morali urediti začasne poslovilne prostore.
„Vežica je sprojektirana in ocenjena vrednost je 500.000 evrov. Pričakujemo, da bomo pri tem znesku tudi ostali. Toliko denarja imamo zagotovljenega v proračunu. Vlogo za gradbeno dovoljenje smo oddali in upamo, da nam bodo na ptujski Upravni enoti šli na roko in pohiteli, saj želimo čim prej začeti dela," je zadovoljna županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Če jim bo to uspelo, želijo gradnjo začeti še letos.
Skladno z veljavnim občinskim podrobnim prostorskim načrtom mora biti nova vežica postavljena na lokaciji obstoječe. To pomeni, da bodo sedanjo vežico morali rušiti in v enakih gabaritih zgraditi novo. „V vmesnem času pa bomo morali zagotoviti začasne prostore za izvajanje pogrebne dejavnosti, ampak imamo že pripravljene načrte, kako bomo to uredili. Pomembno je, da investicija po toliko letih vendarle steče," še dodaja Gajškova. Gre za izjemno pomemben projekt. Terminski plan bo znan kmalu, cilj pa je naložbo zaključiti do konca leta.
Število vežic bo ostalo nespremenjeno, uredili bodo tri nove, primernejše prostore za zadnje
Noua bo bistveno lepše in bolj funkcionalno urejena.
Foto: vizuaiizacija
slovo. Nova stavba pa bo imela pomembno prednost, saj bo zgrajen prepotreben, ličen, predvsem pa funkcionalen zunanji prostor, nadstrešek. Pod njim bodo tudi sedišča, izvajale se bodo lahko tudi maše. „Velikokrat smo poslušali, da ljudje sedijo na mrazu, vetru in dežju, zato smo to postavili kot zelo pomembno zahtevo pri urejanju novih prostorov," pravi Gajškova.
Novo rogozniško pokopališče je bilo v zadnjih letih deležno nekaj investicij, v prihodnjih letih jih načrtujejo še precej. Med drugim tudi izgradnjo dodatnih žarnih mest.
Dženana Kmetec
Stara vežica je povsem neprimerna.
Starše • Po več kot petih letih glasnih prizadevanj dobri obeti
Cesto skozi Brunšvik bodo obnovili
Dotrajana in poškodovana cesta skozi naselje Brunšvik že leta sili vaščane, da glasno opozarjajo na nevzdržno stanje. Na eni strani slabe vozne razmere, na drugi strani pomanjkanje površin za pešce in kolesarje je že marsikoga pripeljalo celo do zgražanja. Obnova pa je sedaj vse bližje.
Udeleženci prometa bi težko prezrli zahtevnost vožnje po poškodovanem vozišču na glavni cesti skozi Brunšvik. Najbolj pa so bili nevšečnostim izpostavljeni domačini, ki so zaradi ceste že leta negodovali. »Naša cesta je v zelo slabem stanju. Na cesti so luknje, ki so nastajale po gradnji kanalizacije. Poleg tega pa ob cesti ni pločnika in morajo otroci, ko gredo v šolo, hoditi po neurejenih bankinah. Stanje je trenutno res katastrofalno!« je bil jasen Dušan Majcen, predsednik Krajevne skupnosti Brunšvik. Po vseh prizadevanjih vaščanov, KS in občine Starše pa se končno obetajo boljši časi.
Ker je cesta na relaciji Rače-Kun-gota-Kidričevo v državni lasti, je za stanje ceste odgovorna Direkcija RS za infrastrukturo. Na Direkciji pa so načrte za obnovo že pripravili. »Predvidena je ureditev ceste skozi naselje Brunšvik v dolžini 1.600 metrov. Projektna dokumentacija je izdelana, obsega pa obnovo ceste, ureditev kolesarskih stez in pločnika ter preureditev križišča z lokalno cesto v krožišče,« so povedali na Direkciji. Prav tako pa naj bi bil že podpisan sporazum o sofinanciranju investicije.
Občina Starše bo zagotovila 630.000 evrov
Celotna investicija naj bi bila ocenjena na 2,36 milijona evrov, financirali pa jo bosta Direkcija (1,73 milijone evrov) in Občina Starše
(630.000 evrov). Ker je časovnica izvedbe še odvisna od več dejavnikov, je za zdaj težko natančno napovedati, kdaj se bodo dela začela. Naslednji korak naj bi bil odkup zemljišč, ki je nujno potreben za širitev ceste in umestitev pločnika. Na direkciji pa so medtem le napo-
vedali: »Objava javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del bo objavljena po pridobitvi potrebnih zemljišč, predvidoma še letos.«
Četudi ni povsem jasno, kdaj bo cesta obnovljena, pa so sedaj v Brunšviku optimistični.
Karmen Grnjak
»Obnova bo v vsakem primeru zelo dobrodošla. Zadnjih pet, celo šest let zelo glasno opozarjamo na nevzdržno stanje,« je načrte direkcije in občine pozdravil Dušan Majcen, predsednik KS Brunšvik. V krožišče se bo uredilo križišče glavne ceste in ceste, ki povezuje Brunšvik z Marjeto na Dravskem polju, natančneje križišče ob baru Jurček.
petek • 26. februarja 2021
Gospodarstvo
Štajerski	5
Ptuj • Zaposlitve v domu upokojencev
Iščejo 50 sodelavcev
Povečanje domskih kapacitet in preurejanje nekaterih enot DU Ptuj je razlog, da bodo v naslednjih tednih iskali nove sodelavce. Kar 50 ljudi bo v tej prvi fazi zaposlitev dobilo v juršincih. Še precej več pa, ko bo zgrajena enota v Žabjaku.

Na račun nove investicije v Juršincih se bo dom tudi kadrovsko okrepil.
Če bi vse teklo po planih, bi morala biti že pred nekaj dnevi gradbena dela v enoti Juršinci zaključena. „Zaradi epidemije so se roki nekoliko podaljšali. 31. marec pa je skrajni rok, ki smo ga postavili za zaključek gradbenih del. Nekaj zamud je tudi na račun prenove nekaterih prostorov obstoječega objekta. Da bi zadeve izpeljali čim prej in spomladi omogočili vselitev novim stanovalcem, pa sočasno že nabavljamo opremo," pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Okrog 6,5 milijona evrov vredna investicija v Juršincih bo pomembna tako z vidika zagotavljanja prepotrebnih dodatnih domskih kapacitet kot tudi zaposlovanja. Na račun povečanja enote bodo v Juršincih zagotovili okrog 95 novih mest za stanovalce in približno 50 novih zaposlitev. „Upamo, da bomo stanovalce začeli sprejemati aprila. V naslednjih dneh pa bo objavljen tudi razpis za prosta delovna mesta," še dodaja direktorica. Ta mesec pa so že objavili razpis za dve prosti delovni mesti. Zaposlitev ponujajo informatiku in srednji medicinski sestri. Predvidoma aprila bodo zaključena dela v enoti Kidričevo, ki so se na račun epidemije prav tako nekoliko podaljšala. Tam je investicija vredna okrog pol milijona evrov. Širi pa dom tudi svojo dejavnost. Zelo zadovoljni so, da jim je za dnevne in začasne namestitve, ki jih bodo umestili v novo enoto v Žabjaku, uspelo pridobiti 1,4 milijona evrov državnih sredstev. Kdaj naj bi stekla gradnja težko pričakovane nove ptujske enote, še sicer ni povsem jasno, finančna konstrukcija še ni zaprta. Iščejo načine, kako to storiti brez kredita, ki so ga prvotno planirali v višini sedem milijonov evrov. DK
Ptuj • Županja odgovarja civilni iniciativi
»Odstop od pogodbe ni mogoč«
Ptujska županja Nuška Gajšek civilni iniciativi za izgradnjo ptujske obvoznice odgovarja, da odstop od dogovora glede začasne navezave nove glavne ceste Ormož-Markovci na obstoječo regionalko Ptuj-Zavrč ni mogoč. Pri tem se sklicuje na splošna pravila obligacijskega prava.
Županja Nuška Gajšek je pojasnila, da je dogovor o navezavi bodoče glavne ceste Ormož-Markovci na tamkajšnjo regionalno cesto možno razveljaviti le s sporazumno razvezo.
»Dogovor, sklenjen 11. julija 2018, ne vsebuje nobenih določb glede odstopa ali odpovedi. Osnovno načelo pogodbenega prava je, da so pogodbene stranke, ko je pogodba sklenjena, zavezane svoje sprejete obveznosti izpolniti. In sicer tako, kot je bilo ob sklenitvi pogodbe dogovorjeno,« je poudarila županja Gajškova in dodala: »Po obligacijskem pravu bi od pogodbe lahko odstopili le ob neizpolnitvi dogovora, kar v konkretnem primeru ne pride v poštev. Dodatno zakon predvideva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, ki otežujejo izpolnitev obveznosti.«
Če bi se MO Ptuj odločila za odstop od podpisanega, bi bilo po besedah Gajškove to treba storiti s pomočjo sodišča. »Pogodba zaradi spremenjenih okoliščin ni razvezana že po samem zakonu, temveč je to treba zahtevati sodno.« Županja ocenjuje, da enostranski odstop od pogodbe ni mogoč, možna bi bila le sporazumna razveza. MZ
Zavrč, Gorišnica • Nov most čez Dravo
Pripravljajo dokumentacijo
Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so potrdili, da se intenzivno pripravlja dokumentacija za novo cestno povezavo od mejnega prehoda Zavrč do Formina v občini Gorišnica. Tam bi se cesta v krožišču navezala na bodočo novo glavno cesto Ormož-Markovci.
Za projekt tečejo vsi postopki v zvezi z regionalnim prostorskim planom, vzporedno s tem se po pojasnilu DRSI pripravljata investicijska in izvedbena dokumentacija. Nova povezovalna cesta še ni umeščena v prostor, so pa v zaključni fazi izdelave idejni projekt in strokovne podlage k regionalnemu prostorskemu načrtu (RPN). Večji del trase nove ceste predstavlja most čez strugo reke Drave dolžine en kilometer. „V območju priključka na novi most bo na regionalni cesti Zavrč-Spuhlja izvedena ureditev ceste in kolesarske steze v dolžini 400 metrov, na drugi (gorišniški) strani mostu se bo nova cesta po 200 metrih navezala na krožišče, ki bo zgrajeno v sklopu nove glavne ceste," so povedali na DRSI in dodali, da bi lahko bile strokovne podlage za RPN izdelane do konca letošnjega marca, sprejetje akta bi sledilo sredi prihodnjega leta. „Terminskega plana gradnje še ni. Aktivnosti za realizacijo projekta bodo potekale tako, da se v čim krajšem času nova cestna povezava umesti v prostor. Vzporedno bo potekala izdelava investicijske in izvedbene dokumentacije."
Foto: Ponting
Vizualizacija mostu čez strugo Drave pred slovensko-hrvaško mejo, s katerim bodo Zavrč povezali z bodočo novo glavno cesto Ormož-Markovci. Most projektirajo v mariborskem projektivnem biroju Ponting.
Most projektira mariborski Ponting
Most, ki bo povezal območji na levem in desnem bregu Drave tik pred slovensko-hrvaško mejo, graditelji slovenskih državnih cest načrtujejo že leta in leta. Zanj so pred desetletjem v krožišču pred mejnim prehodom Zavrč zgradili
odcep. Projektiranje novega mostu čez Dravo je DRSI zaupala projektnemu biroju Ponting iz Maribora, kjer so v preteklosti pripravljali dokumentacijo že za tri objekte na tako imenovani potezi hitre ceste med Ormožem in Ptujem. Projektirali so ormoški viadukt Lešnica, ki je del ormoške obvoznice, nedavno zgrajen viadukt Sejanca in Puhov most na Ptuju. Ponting se
ponaša z uglednimi referencami v domačem in tujem merilu. Med drugim so pripravljali dokumentacijo za most čez Savo v Beogradu (Ada), most na hrvaški polotok Pe-lješac, dvižni most za pešce v poljskem Gdansku, viadukt Črni Kal ter številne mostove in nadvoze po Sloveniji, ki jih je gradila država na cestnem in železniškem omrežju.
MZ
Podravje • Gradnja daljnovoda Cirkovce-Pince
Koliko lesa bodo posekali in kje
Gradnja daljnovoda na 80-kilometrski trasi od meje z Madžarsko čez Prekmurje, Prlekijo in Podravje do Dravskega polja se intenzivno nadaljuje. Za postavitev 264 stebrov daljnovoda in namestitev vodnikov (žic) je na trasi treba posekati zajetno količino dreves.
»Največji gozdni posek je predviden v občinah Ormož in Ljutomer ter delno v občini Črenšovci. V ostalih občinah gre za manjša gozdna območja,« so povedali na Elesu, ki je investitor gradnje daljnovoda.
Posekan les je last lastnikov zemljišč, saj je Eles za gradnjo daljnovoda sklepal služnostne pogodbe. Lastniki zemljišč se lahko odločijo, ali bodo spravilo lesa izvedli sami v lastni režiji ali pa jim to opravi Ele-sov pooblaščeni izvajalec. »Pred izvedbo označitve potrebnega poseka so bili lastniki pozvani na terenski ogled in označitev skupaj z revirnim gozdarjem. Če sečnjo izvaja naš pooblaščeni izvajalec, ta poskrbi za gozdni red in lesno maso spravi na rob parcele. Lastnik potem sam poskrbi za odvoz. Lahko pa se lastnik odloči, da bo les posekal sam. V tem primeru poskrbi za vse: sečnjo, gozdni red in odvoz.«
Nekdo kar tako počez označil drevesa za sečnjo
Investitor gradnje daljnovoda Eles je v zvezi s spravilom lesa na terenu opazil nedovoljene posege. Med drugim lažno označevanje za sečnjo predvidenih dreves in
Gradbišče daljnovoda na območju občine Ormož (pri Lešnici); v ozadju je razviden les, ki je pripravljen za odvoz.
odtujitev lesa. »Na območju občine Črenšovci je bilo opaženo, da je nepooblaščena oseba označila (markirala) večje območje, predvideno za posek. Slednje je bilo pravočasno ugotovljeno, saj je bilo uporabljeno »markirno« pršilo druge barve. Odtujitve lesa so bile opažene v malem obsegu na območju občine Ljutomer. Ugotovljeno je, da je prišlo do pomote zaradi nepoznavanja parcelnih meja posameznih lastnikov.«
Megalomanski stebri visoko proti nebu
Eles je gradnjo 2 x 400 kV daljnovoda začel sredi lanskega septembra. Gradnjo RTP Cirkovce, kamor bodo priključili daljnovod, so začeli že leto prej. Megalomanski stebri daljnovoda bodo bistveno spremenili videz podravske pokrajine, segali bodo visoko proti nebu, kar je na terenu že moč opaziti. Novozgrajeni daljnovod
Za spravilo lesa 350.000 evrov
Gradnjo daljnovoda na celotni trasi med Cirkovcami in Pincami je prevzel konzorcij podjetij Dalekovod in C&G iz Ljubljane s svojimi podizvajalci. Med drugim bodo podizvajalci poskrbeli za sečnjo lesa, vrednost katere je okoli 350.000 evrov. Posek in spravilo lesa bosta predvidoma končana spomladi, zaključek gradnje daljnovoda je načrtovan za konec letošnjega leta.
bo slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje povezal z madžarskim. »S tem se bo povečala zanesljivost slovenskega prenosnega omrežja, lažji bo dostop do virov energije s severa in vzhoda, v omrežje bo možno vključevanje večje količine obnovljivih virov v celotni regiji,« so pojasnili na Ele-su. Ob začetku gradnje daljnovoda sta se lani oktobra v Kidričevem srečala predsednika slovenske in madžarske vlade, Janez Janša ter Viktor Orban.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Foto: CG
Foto: Eles
6 Štajerski
V središču
petek • 26. februarja 2021
Juršinci • Gradnja optičnega omrežja se letos še ne bo začela
V meglo zavita prihodnost juršinske optike
Juršinčane je pred dnevi gotovo razveselila novica, da se bo dolgo pričakovana in nujna gradnja širokopasovnega odprtega omrežja v okviru projekta Rune začela še v letošnjem oktobru, z internetom pa naj bi bila pokrita skoraj vsa občina.
' v,
Foto: SD in Rune.si
Župan Alojz Kaučič je bil ob izjavi podjetja Rune Enia, da se napovedana gradnja optičnega omrežja v Juršincih letos še ne bo začela, neprijetno presenečen.
Spomnimo, da je novico z občani delil juršinski župan Alojz Kaučič, zadovoljen, da se je zadeva premaknila in da so počakali na Rune, ki bodo za razliko od glavnega državnega operaterja Telekoma, ki bi optiko zagotovil samo v naseljih Juršinci in Gabr-nik, omrežje zgradile v vseh naseljih. Gradnja naj bi trajala leto dni, uporabnike naj bi priključek stal 150 evrov, v lastni režiji pa naj bi bila tudi napeljava optičnega kabla od omarice do hiše.
Rune: »Ne vemo, kdaj bomo v Juršincih«
Toda v podjetju Rune Enia so se ogradili od županovih napovedi glede terminskih načrtov gradnje, saj, kot kaže, oktobra v Juršincih ne bodo odprli še nobenega gradbišča. »Občini Juršinci bosta optične signale zagotavljali dve vozlišči - v večji meri vozlišče, ki bo predvidoma stalo v Zgornji Senarski v občini Sveta Trojica, v manjši meri pa vozlišče, ki bo predvidoma stalo v Markovcih. Trenutno poteka projektiranje, aktivnosti za vozlišče v Zgornji Se-narski so predvidene za letošnjo jesen, aktivnosti za vozlišče v Markovcih pa bomo začeli prihodnjo pomlad. Kdaj natančno se bo začela gradnja omrežja na območju občine Juršinci, še ne vemo, ker nimamo podatkov o mikrodinamiki gradnje, saj ta podatek dobimo od izvajalca, ki pa še ni znan.«
Da so gradnjo omrežja na območju slovenjegoriških občin začeli v lanskem januarju, so v podjetju Rune potrdili, in sicer s postavitvijo vozlišča v Jareninskem
Dolu v občini Pesnica, ki bo zagotavljalo optične signale osmim okoliškim občinam: Duplek, Kun-gota, Lenart, Maribor, Pesnica, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj. »V občini Pesnica smo na omrežje že priključili prve rezidenčne uporabnike, gradnja omrežja na območju omenjenih občin pa se nadaljuje. Že od lanske jeseni se gradi tudi omrežje v občini Šentilj, kmalu sledijo priklopi uporabnikov na omrežje. Občinam na območju Slovenskih goric bodo optične signale poleg omenjenega vozlišča v Jareninskem Dolu zagotavljala še tri vozlišča.«
Župan neprijetno presenečen
Več kot neprijetno presenečen je bil po povedanem juršinski župan. »Sploh ne vem, kako naj to komentiram. Predstavniki podjetja Rune Enia so prišli k nam ter predstavili dosedanje aktivnosti in prihodnjo dinamiko. Bi še rekel, da sem kaj napačno razumel, če na sestanku ne bi bili prisotni tudi direktorica uprave Saša Golob Hodnik in Renata Novak, ki smo jo na občini zaposlili samo za koordinacijo gradnje kolesark in optike. Rečeno je bilo, da bodo z optiko v Juršincih začeli oktobra, septembra pa naj bi se sešli še z vaškimi odbori. O tem se bomo morali resno pogovoriti, saj zdaj vse skupaj izpade zelo zavajajoče.«
Kot so sporočili iz podjetja Rune Enia, so vsi štirje operaterji, ki so prisotni na slovenskem trgu, sprejeli skupno odločitev, da lahko nase prevzamejo plačilo za optični priključek v vrednosti 150
evrov, obenem pa zavračajo izjavo, da bodo morali strošek napeljave optičnega kabla od omarice do hiše pokriti naročniki sami, kajti »napeljavo optičnega kabla od t. i. razvodne omarice do hiše izvede Rune«. Da je smiselno napeljavo kabla od omarice do hiše izvesti v lastni režiji, so predstavniki Rune izpostavili na omenjenem sestanku, razlaga Kaučič. »Izkope naj si ljudje naredijo sami, in sicer tam, kjer to želijo, da jim ne bodo Rune kopale po zelenicah in dvoriščih, so rekli, a se očitno nismo prav razumeli.«
Zgolj slaba komunikacija ali zavajanje?
Nejasno še naprej ostaja, kaj bo z 28 sivimi lisami, ki naj bi v občini Juršinci ostale nepokrite tudi po izgradnji optike. »Rečeno nam je bilo, da bodo te ostale, in sicer v Bodkovcih in Hlaponcih, nekaj pa tudi v Grlincih in Dragoviču, zato jih bomo morali rešiti drugače,« pravi Kaučič, v Rune Enia pa, da v okviru projekta Rune gradijo prav na območju sivih lis. »Pokrili torej ne bomo le naslovov, ki v projekt niso vključeni, prav tako pa ne bomo gradili na območju belih lis.«
Zmeda o tem, kaj je res in kaj ne, je popolna, ostaja pa dejstvo, da komunikacija podjetja Rune Enia z lokalnimi skupnostmi več kot očitno še vedno ni najboljša. Kar je ne nazadnje v pogovoru za naš časopis januarja priznal tudi direktor Goran Živec. »Zavedam se, da je komunikacija zaradi obsega projekta včasih pomanjkljiva in nezadostno razumljena. A vzrok zanjo niso kakšni skriti nameni, ampak zgolj varčevanje,« je takrat izjavil. Ne vemo, ali morajo ob evropskih evrih, ki so jih pridobili za realizacijo projekta, res tako stiskati pasove, da si ne morejo privoščiti razumljive komunikacije s sodelujočimi občinami, upamo pa, da res ne gre za zavajanje. To jim namreč očitajo pri Telekomu, kjer trdijo, da v Rune doslej niso izpolnili še nobene zaveze, ki so jo dali leta 2017.
Senka Dreu
Spodnje Podravje • Turistične nastanitve samevajo že več kot štiri me
Podjetje lahko najame apart
S tem, ko seje sprostila omejitev gibanja na občine, soje povečalo povpraševanje p majev in sob beležijo veliko več klicev in povpraševanja. Žal pa v tem trenutku o ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom, sprejet z namenom omejit
Pravna oseba (na primer podjetje) lahko nemoteno naroči nastanitev za svoje poslovne partnerje ali delavce v nastanitvenem objektu pri pravni osebi, so sporočili iz gospodarskega ministrstva. Odlok namreč v ničemer ne regulira poslovanja med podjetji (B2B). Kot je povedala večina sogovornikov, ki ponujajo nastanitve v podravski regiji, poslovnih najemov sob ni veliko. Velika večina ne obratuje, koristijo pa številne ukrepe državnih pomoči, s katerimi država skuša vsaj deloma ublažiti posledice v turistični panogi.
Po besedah Metke Gutschi, ki že vrsto let oddaja sobe na ptujski Panorami, trenutno sprejemajo rezervacije, največ jih je za avgust in september. Upajo sicer, da bodo lahko začeli delati po velikonočnih praznikih. »Že lansko leto je bilo negotovo, saj v februarju k nam niso mogli Kitajci. Poletne mesece so rešili turistični boni, nato pa smo sredi oktobra zaprli vrata naše 181 let stare hiše. Sprejeli smo pomoč države, čeprav nismo čisto prepričani, ali bomo morali sredstva vračati ali ne.« Trenutno jim še uspeva pokrivati fiksne stroške. Nekoliko lažje kot drugim jim
Zdraviliška dejavnost je dovoljena
Nastanitvene kapacitete za potrošnike so skladno s sprejetim Odlokom zaprte, so sporočili iz gospodarskega ministrstva. Je pa dovoljena zdraviliška zdravstvena dejavnost, saj je naročnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), torej pravna oseba. Storitve, katerih naročnik je pravna oseba, se lahko izvajajo. To pomeni, da oseba, ki jo ZZZS napoti na zdravljenje in nastanitev v nastanitveni obrat, lahko koristi storitev nastanitve. Oseba, ki je napotena samo na zdravljenje, ne pa tudi na nastanitev, ne more koristiti storitev nastanitve, ker ponujanje in prodajanje nastanitvenih storitev potrošniku začasno ni dovoljeno.
je tudi zat oz. kredit najo na ii vsem dru bo po na okoli 10 o nim, da bi v tem tre! primeru g kjer gosto vanje v t. i na hodnik bi organiz Pred št gradom z je uredila ristična de več kot 3 ščeva prir ta tako sv apartmajs trgu 3. La opiše kot pripiše pr stičnim b se sicer ž času velik praznikov Nihče si n Trenutno kar nam p ksni in ob manjši. Vs
Ptuj • Še letos začetek posodobitve sistema ogrevanja za mesto
Alen Hodnik: »Ogrevanje z novi
Kotlovnica na Volkmerjevi cesti na Ptuju bo deležna velikih vlaganj. Obstoječi sist zatrjujejo v občinskem podjetju Javne službe Ptuj - za uporabnike prinesla pocen imeli svetniki liste Andreja Čuša, ki se sprašujejo, kaj bo dejstvo, da prehajajo iz pl skupina, ki ni soglašala s predlogom, da se občinsko podjetje zaradi te investicije z
Na Volkmerjevi cesti, na območju, kjer od leta 1986 deluje kotlovnica, namerava podjetje Javne službe Ptuj še letos izvesti veliko in pomembno investicijo. Proizvodnje toplotne energije se bodo lotili s kotlom na lesno biomaso in ne več plinom. Izvedbena dela naj bi se začela spomladi letos, zaključila pa še pred začetkom nove kurilne sezone. Zraven posodobitve kotlovnice bodo v sklopu te investicije širili obstoječo mrežo in priklop omogočili novim uporabnikom. Gradili bodo približno 2,5 kilometra dodatnih povezav. Omrežje je predvideno od Volkmerjeve mimo Maistrove do Vičave. Povezava bo tekla tudi mimo dominikanskega samostana in knjižnice do Prešernove ulice. „Ves ta del bo možno priklopiti in s tem omogočiti prenehanje delovanja obstoječih kotlovnic, ki so problematične," je pojasnil Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj.
Predvidena je tudi povezava po Raičevi cesti do Upravne enote, nato pa se bodo navezali še na na cev, ki je že pripravljena pod ptujsko tržnico, vse do kavarne Mali- bomo temu tudi sledili. Vse gre v Poraba naj bi se povečala za ok- Obstoječa na. „Naše želje po širitvi gredo tudi tej smeri, da bi se navezali na pred- rog 25-30 %. Večji odjemalci (javni delovala: „
Mestni svet je z veliko večino soglašal z zadolževanjem občinskega podjetja zaradi prenove sistema ogrevanja.
naprej. Zagotovljena so sredstva za širitev v smeri Rabelčje vasi. Bloki, ki se tam gradijo, se bodo priklopili, kakor tudi ostali bloki, ki so tam predvideni," še doda Hodnik. Širitev omrežja bo potekala še po Osojnikovi cesti do delavnic Slovenskih železnic.
V naslednji fazi je v načrtu povezava do industrijske cone. „Če bo tam treba postaviti kakšno manjšo enoto za proizvodnjo toplote, bomo temu tudi sledili. Vse gre v tej smeri, da bi se navezali na pred-
videno toplarno, ki, če bo na Ptuju postavljena, bi stala ob čistilni napravi," je načrte predstavil direktor občinskega podjetja.
V prvi fazi bodo lesne sekance kupovali, nato pa naj bi postopno začeli proizvajati lastne.
Priključile se bodo lahko tudi stanovanjske hiše
Poraba naj bi se povečala za okrog 25-30 %. Večji odjemalci (javni
petek • 26. februarja 2021
V središču
Štajerski	7
zsece
ma za svoje zaposlene ali delavce
oo nastanitvenih kapacitetah. Zaradi zimskih počitnic v zahodnem delu Slovenije številni ponudniki apart-ddajanje postelj fizičnim osebam ni dovoljeno. Še vedno je namreč v veljavi odlok, ki začasno prepoveduje ve gibanja prebivalstva ter zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19.
to, ker nimajo najemnine a. Letos v prvi vrsti raču-ndividualne goste, pred-jžine. Tranzitnih gostov spovedih Gutschijeve le dstotkov. »Vsekakor me-lahko sobe in apartmaje nutku že odprli. V našem ¡re za manjše nastanitve, )m lahko omogočimo bi. mehurčkih. Prav tako se ih ne srečujejo, zajtrk pa irali z zamikom.« irimi leti je pod ptujskim :aživela Mala hiška, ki jo ptujska gostinska in tu-elavka Mira Korošec. Po 0 letih dela je bila Koro-orana prvič zapreti vra-oje gostilne kot sedaj še ke hiše na Muzejskem ansko turistično sezono razmeroma uspešno, kar edvsem unovčitvam turi-onov. Posamezni gostje e zanimajo za nočitve v onočnih in prvomajskih '. »Vsi čakamo, kaj bo. e upa nič napovedovati. koristimo pomoč države, jride še kako prav, saj fi-ratovalni stroški niso nič ekakor pa ne razumem,
V apartmajih in sobah potrošniki ne morejo bivati.
da frizerji oz. kozmetičarke lahko delajo, mi, turistični in gostinski delavci, pa ne.«
Tudi Turistična kmetija Lovrec v občini Destrnik je že več kot štiri mesece zaprta za goste. Kot je povedal lastnik David Lovrec, je v teh dneh veliko klicev, predvsem družin iz zahodne Slovenije, ki bi želele nekaj dni preživeti na drugem koncu Slovenije. »Vse te goste moramo odpovedati, saj vrat ne smemo odpreti, razen za poslovne namene. Rezervacije sicer so, vendar veliko manj kot v lanskem letu v tem času. Najbolj se bojimo tega, da se bodo spremembe odlokov zgodile z danes na jutri. Turizem je namreč panoga, kjer se planira tudi za več mesecev vnaprej.« Lovrec ne more koristiti pomoči države, saj so v lanskem letu presegli cenzus pomoči. Ukrepi države bi morali biti po mnenju Lovre-ca zastavljeni drugače: »Država bi morala sobodajalcem kriti fiksne stroške in jim plačati še delež od prometa v minulem letu. Vsekakor bo trajalo več let, da si bomo dodobra opomogli od te krize.«
Kot so sporočili iz gospodarskega ministrstva, si vsekakor prizadevajo, da se v najkrajšem mož-
Prvo sproščanje ukrepov na področju turizma je predvideno v rumeni fazi.
Prva eko marjetica na Ptuju
Oddaja sob Panorama, Metka Gutschi, s. p., je kot edina v mestni občini Ptuj prejemnica turistične eko marjetice (eco label flower). Znak EU za okolje za turistične nastanitve je namenjen vsem vrstam ponudnikov nastanitev. Prejmejo ga podjetja, ki ravnajo bolj okolju prijazno kot povprečje evropskih ponudnikov. Preverjanje okoljske prijaznosti poteka s preverjanjem meril (22 obveznih, 45 neobveznih). Nanašajo se na varčevanje z elektriko in z energijo (hlajenje poleti in ogrevanje pozimi). Zajetna skupina pravil se nanaša na varčevanje z vodo ter na skrb za odpadno vodo, pomemben del pa še na preprečevanje nastanka odpadkov in na njihovo ločevanje. Manjši sveženj vprašanj se naša še na splošni management (nakup računalnikov, pohištva, papirja za tiskalnike ipd.), ki imajo katerega od razširjenih znakov za okolje. Okoljska marjetica pomeni za njenega pridobitelja dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev.
nem času in v čim večji meri oz. v celoti odpravijo omejitveni ukrepi ter sprosti izvajanje storitvenih dejavnosti v turizmu in gostinstvu. Začetek postopnega sproščanja je predviden v rumeni fazi. Tedensko povprečje manj kot 600 okužb na dan bi lahko po prvih napovedih
IJS dosegli 1. marca, a kot kažejo rezultati zadnjih testiranj, se zna ta faza zamakniti v začetek poletja.
Kdaj se bodo lahko odprli apartmaji in hoteli za potrošnike, pa si v tem trenutku ne upa napovedati nihče.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
im sistemom bo za uporabnike cenejše!«
em ogrevanja je namreč star in dotrajan, kotli so začeli delovati pred skoraj 40 leti. Investicija naj bi - tako itev ogrevanja, čeprav bo naložba vredna kar 3,6 milijona evrov. Največ pomislekov z okoljskega vidika so inskega kotla na uporabo lesnih sekancev, pomenilo za kakovost zraka. Prav zaradi tega so edina svetniška zadolži.
Varovanje okolja: problem izbrane lokacije
kotlovnica je stara in dotrajana, kot pravi direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik, je vprašanje, kako dolgo bi še sploh »Vsakokrat ob inšpekcijskih nadzorih trepetamo, ali še bomo sploh dobili dovoljenje za obratovanje."
zavodi in podjetja) so interes za priklop že izrazili, njihova načelna soglasja so namreč potrebovali tudi za pridobitev evropskih sredstev. Za izvedbo te investicije si je namreč investitor pridobil sredstva Eko sklada v višini 1,1 milijona evrov. Preostanek predstavljajo lastna sredstva podjetja Javne službe Ptuj. Posojilo, ki ga najemajo (3,6 milijona evrov) potrebujejo za premostitveno obdobje, da lahko dela začnejo pred dejansko pridobitvijo evropskega denarja. Kot javno podjetje pa so za zadolževanje potrebovali soglasje mestnega sveta.
Alen Hodnik: »Preseneča me, da se o nekaterih pomislekih
pogovarjamo šele zdaj«
Pripravo tega projekta so začeli že pred tremi leti, intenzivni pogovori pa tečejo zadnje leto. „Pre-seneča me, da se o nekaterih pomislekih zdaj spet pogovarjamo. Pričakovali smo sicer, da bo najverjetneje izpostavljena bojazen
Največ pomislekov so imeli svetniki Liste Andreja Čuša. Ti so se nanašali predvsem na izbrano lokacijo in vplive na okolje. Kot je dejala ena izmed svetnic Dijana Alibabic, jih skrbijo morebitne emisije in njihov vpliv na zdravje okoliških prebivalcev. Problem zaznavajo tudi v pomanjkanju prostora za skladiščenje lesnih sekancev. Predlagajo izrabo sončne energije ali vgradnjo toplotne črpalke. Omenjeni pomisleki pa so po mnenju Štefana Čelana nesmiselni: „Kotlovnica je tam dolgo, pa se nihče ni vprašal, kaj obstoječe stanje pomeni z vidika varovanja okolja." Spomnil je še, da seje država zavezala, da bo izvedla ukrepe na področju zelenih energij ter da so odgovornost zdaj prenesli tudi na lokalne skupnosti. Hodnik je zagotovil, da bodo uporabljali najsodobnejši sistem izgorevanja in izvajali redne monitoringe in pripomnil, da je Ptuj tako majhen, da velike razlike v tem, kam kotlovnico umestijo, sploh ni.
glede emisij iz nove kotlovnice. Je pa dejstvo, da je pri načrtovanju in projektiranju uporabljeno vse najboljše znanje tehnologije, ravno zato, da bomo preprečevali emisije, ki bodo spuščene v okolje. Tudi sami ne želimo, da bi nova kotlovnica onesnaževala okolje in ravno tu menimo, da je prednost enotnih sistemov daljinskega ogrevanja. Nadzor nad tem, kaj se spušča v okolje, je bistveno intenzivnejši, več je monitoringov. Individualna kurišča so tista, ki povzročajo največje težave," meni Alen Hodnik.
Županja Nuška Gajšek je izrazila zadovoljstvo, da so za ta projekt pridobili gradbeno dovoljenje in
sredstva Eko sklada. Prepričana je, da država ne bi financirala projekta, ki bi bil z okoljskega vidika sporen: „Prav je, da izrazimo svoje bojazni glede okolja in se o tem pogovarjamo, a zagotovila so takšna, da bodo redno opravljani monito-ringi. Nenazadnje je našemu javnemu podjetju treba zaupati, saj imamo v njem tudi svoje nadzornike, ki lahko vedno zahtevajo odgovore in vplivajo na projekt."
Z 22 glasovi za in šestimi proti (vsi svetniki Liste Andreja Čuša) so predlog zadolževanja ptujski mestni svetniki potrdili in s tem soglašali tudi z omenjeno investicijo.
Dženana Kmetec
Foto: CG
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 26. februarja 2021
Spodnje Podravje • Vreme v letu 2020 in njegov vpliv na kmetijsko pridelavo
Zaradi več dežja konec leta se spomladi ni bati suše
Lansko leto ni bilo samo leto novega koronavirusa, ampak tudi nenavadnega vremena. Saj ne, da bi nam to postreglo s kakšnimi izjemnimi sušami ali večjimi neurji, z izjemo tistega na Ormoškem, kije dodobra sklatilo sicer zelo obetavno letino grozdja, a so temperature in padavine kljub temu odstopale od povprečnih, bodisi navzgor bodisi navzdol.
Za kmetijstvo, zlasti poljedelstvo, pravimo, da je tovarna na prostem, kar pomeni, da je zelo odvisno od vremenskih razmer. Zato je v procesu kmetijske pridelave s svojimi značilnostmi pomemben vsak mesec, odstopanja od povprečja pa lahko povzročijo velike izgube.
Na glavo postavljeno vreme
»Leto 2020 so zaznamovali mila zima brez padavin s pojavom kmetijske suše, povprečno topla in suha pomlad, mokro poletje, ki je povzročalo precej težav pri spravilu krme in žetvi žit, ter mokra jesen, ki je vplivala na kasnejšo setev ozimnih žit in povzročala težave pri spravilu koruze,« na kratko povzame Marko Černe, ptujski kmetijski svetovalec, specializiran za namakanje. Ker je bila vodna bilanca konec leta izrazito pozitivna, se vsaj v zgodnjem začetku letošnje pridelovalne sezone ni bati suše.
Lanska januar in februar sta bila nadpovprečno topla in radodarna s soncem, februar je bil celo dru-
gi najtoplejši, odkar se opravljajo meritve, zato ne preseneča, da se je narava prebudila prej kot običaj-
no. Tudi padavin je bilo bistveno manj od povprečja, zato so imeli kmetje težave s sušo. Prezimova-
nje posevkov je bilo izpostavljeno temperaturnim nihanjem oziroma odtajevanju površinskega sloja tal podnevi in ponovnega zamrzova-nja ponoči.
Marec je bil še vedno nekoliko pretopel z več sonca kot običajno, padavin pa premalo, na Ptuju je padlo samo 34 odstotkov od povprečnega dežja v tem času. Sušno obdobje se je nadaljevalo še v maj, kar po Černetovi oceni pomeni, da je lansko pomlad skupaj padlo le 55 odstotkov padavin od dolgoletnega povprečja tega obdobja.
Zaradi dežja zamujala setev
Na prelomu leta pa se je vreme spremenilo, a kmetom spet povzročalo težave. Pogoste padavine so junija ovirale košnjo, za kar tretjino pa je bil na širšem ptujskem območju bolj moker tudi julij. Malo več dežja kot običajno je zapadlo še avgusta, zaradi pogostih padavin čez poletje pa so
nadpovprečno narasli vodotoki, predvsem Drava. September je bil topel, a še vedno precej vlažen, zato so bila kmetijska tla marsikje še oktobra preveč namočena za setev ozimnih žit. Večina kmetov v regiji je setev opravila z najmanj desetdnevno zamudo, temperature pa so bile po setvi nekoliko prenizke. Zaostajalo je tudi spravilo koruze, ki jo je bilo na poljih nepospravljeno opaziti še v oktobru. Zaradi preveč namočenih tal se ni mogla dobro razviti niti oljna ogr-ščica. »Oktober je bil izrazito moker, saj je padlo 48 odstotkov več padavin od povprečja. Za primer si poglejmo oktobrske podatke za Ptuj: dolgoletno povprečje padavin znaša 80 milimetrov, lani pa je oktobra padlo kar 120 milimetrov dežja. Čeprav nato november in december s padavinami nista bila zelo radodarna, pa so bila, kot že rečeno, tla dovolj namočena, da spomladi ni pričakovati suše,« še dodaja Černe.
Senka Dreu
Slovenija • Kmetijsko ministrstvo objavilo okvirne termine razpisov
Na voljo dobrih 183 milijonov evrov
Pri snovanju kmetijskih razpisov so letos na resornem ministrstvu posebno pozornost namenili gorskim, hribovskim in ekološkim kmetijam. Posebej zanje so pripravili dva razpisa, ki naj bi bila predvidoma objavljena v septembru.
Ormož • S kmetije za vas, primeri uspešnega trženja
V elitni družbi tudi Kralovi z domačimi kruhi
Akcija S kmetije za vas, ki se izvaja že četrt stoletja, ima za glavno vodilo izbor in nagrajevanje kmetij, ki izvirno, domiselno in učinkovito pristopajo k promociji in prodaji lastnih pridelkov in izdelkov ali pa se ukvarjajo s turizmom oziroma storitvami na kmetiji.
Foto: Kmetija Kralj
Za kruh, ki ga pečejo na tradicionalen način, so Kraloiri iz Paulouceu u občini Ormož številnim zlatim priznanjem, desetim znakom kakovosti in certifikatu blagovne znamke Jeruzalem dodali še priznanje za uspešno trženje.
Po besedah Andrejke Krt, vodje službe za dopolnilne dejavnosti pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in koordinatorke akcije, organizatorji: KGZS, Kmečki glas in časnik Finance s portalom Ag-robiznis prek komisije, ki obiskuje in ocenjuje vse v akcijo prijavljene kmetije, najprej preverijo, ali kmetije izpolnjujejo zadostna merila kakovosti, izvirnosti in uspešnosti pri promociji in stabilnem nastopu na trgu. Letos se je v elitni družbi uspešnih znašlo 18 kmetij, kot edina iz Spodnjega Podravja med njimi tudi kmetija Kralj iz Pavlovcev.
Pri Kraljevih ali po domače Kralo-vih se poleg poljedelstva posvečajo peki kruha na tradicionalen način, ki so jo kot dopolnilno dejavnost registrirali že pred dobrimi 15 leti.
Pečejo do 50 hlebčkov hkrati
Medtem ko kmetijo vodita gospodar Ludvik in njegov sin Denis, pa ima glavno besedo pri peki kruha gospodinja Zdenka, ki ji pri delu pomaga tudi hči Tinkara. Slastni mešani, ajdov z orehi, koruzni in sadni kruh, ki nastajajo po starih receptih, ki se prenašajo iz roda v rod, trikrat na teden pečejo v dveh krušnih pečeh na drva iz domačih gozdov, in to iz moke, zmlete iz žit, ki so zrasla na 20 hektarjih obdelovalnih površin. Sami namreč pridelujejo tako pšenico, ječmen kot koruzo, nekaj moke pa morajo tudi kupiti. Hlebčke, hkrati jih lahko pečejo do 50, zamesijo v lično urejeni pekarni, kjer jih lahko nato
stranke prevzamejo še tople v zgodnjih jutranjih urah. Gospodinja po želji speče tudi pogače, kvasenice in postružjače.
Kralovi so stari znanci Dobrot slovenskih kmetij, saj z omenjenimi štirimi vrstami kruhov že leta sodelujejo na tej največji prireditvi domačih kmetijskih izdelkov, za katere večinoma prejemajo zlata priznanja. V svoji zbirki imajo že tudi deset znakov kakovosti, ponašajo pa se še s certifikatom blagovne znamke Jeruzalem. Kot pravi gospodar Ludvik, pa svoje znanje radi tudi delijo, zato redno sodelujejo z ormoško kmetijsko svetovalno službo, ki pri njih prireja tečaje in oglede dobre prakse peke kruha na tradicionalni način.
SD
Gorske kmetije še vedno veljajo za najbolj ogrožene v kmetijstvu, soočajo se z velikimi strukturnimi težavami in se glede razvoja niti najmanj ne morejo primerjati ali tekmovati z ravninskimi. Na ministrstvu pravijo, da se zavedajo, da so za ohranitev kmetijstva v gorskem svetu potrebna stalna vlaganja v zasebno infrastrukturo, kmetijsko mehanizacijo za kmetovanje na strmih terenih in živinorejsko proizvodnjo, teh pa proizvodno šibka kmetijska posestva ne zmorejo brez izdatne pomoči države.
Zato so jim tudi namenili posebna razpisa od skupno načrtovanih 28, na katerih bo mogoče pridobiti 183,3 milijona evrov.
Medtem ko bo država na eni strani s podporami reševala obstoj gorskih kmetij in s tem obdelane krajine, pa bo na drugi
podprla tudi naložbe ekoloških kmetij, ki igrajo ključno vlogo pri doseganju cilja do leta 2030, ko naj bi bila pod ekološkim kmetovanjem četrtina vseh kmetijskih površin v državah članicah Evropske unije.
Usmeritev v ekološko kmetovanje velja za dolgoročni cilj EU in za prihodnost celotnega sektorja, obenem pa omogoča višjo dodano vrednost ter sočasno prispeva k ohranitvi in izboljšanju okolja.
Podaljšana finančna perspektiva
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je bilo iz programa razvoja podeželja 2014-2020 do konca lanskega leta odobrenih 88,3 %, izplačanih pa 70 % razpo-
ložljivih sredstev oz. 775,1 milijona evrov. V letu epidemije novega koronavirusa so na MKGP objavili 77 javnih razpisov, ki so bili skupaj vredni 545 milijonov evrov. Ker pa EU še ni sprejela reforme skupne kmetijske politike, se je omenjeno programsko obdobje podaljšalo za dve leti, torej bodo izplačila v okviru trenutne finančne perspektive možna še vse do konca leta 2025, Slovenija pa bo iz tega naslova prejela dodatnih 244,7 milijona evrov. Kot smo že poročali, pa je Evropska komisija naši državi dodelila tudi dodatna sredstva za okrevanje kmetijskega sektorja in podeželskih območij (73,3 milijona evrov), in sicer iz sklada za okrevanje in odpornost pri odpravljanju gospodarskih in socialnih posledic pandemije co-vid-19.
SD
petek • 26. februarja 2021
Podravje
Štajerski	9
Markovci • Občina sofinancira smučarski tečaj
Lani denar za 13 otrok
Občina Markovci je tudi letos, kot že vrsto let doslej, objavila razpis za sofinanciranje smučarskega tečaja. V letošnjem proračunu so za ta namen tako kot lani zagotovili 5.000 evrov.
Foto: ČG
Markouški otroci imajo možnost pridobiti sofinanciranje za tečaj smučanja.
Rok za oddajo prijav je konec novembra letos. Po besedah župana Milana Gabrovca starši vsako leto prijavljajo svoje otroke na razpis. »Družine so tega denarja zelo vesele, saj na tak način zlahka omogočijo otrokom dodatne športne aktivnosti, kot je učenje smučanja.«
Na lanski razpis se je prijavilo 21 otrok, od tega jih je bilo do sredstev upravičenih 13. Za sofinanciranje smučarskih tečajev so lani dodelili 1.305 evrov. Kot so sporočili iz občine, je upravičenec otrok s stalnim prebivališčem v občini Markovci, ki se udeleži smučarskega tečaja na lastno željo ali v sklopu zimske šole v naravi. Občina lahko mladim smučarjem povrne stroške tečaja, smučarske karte ter prevoza in bivanja. Najvišji možni delež financiranja znaša do največ 90 % upravičenih stroškov. Če bi se zgodilo, da bi prejeli več vlog, kot je denarja, se sredstva razdelijo sorazmerno glede na število doseženih točk. Točkovanje je odvisno tudi od starosti otroka, iz katere oblike družine izhaja udeleženec (enostarševska družina je ocenjena z največ točkami), vsebine tečaja, trajanja in cene tečaja. Največje možno število točk je 115. Denar prejmejo vsi tisti, ki pri točkovanju dosežejo najmanj 40 točk. K prilogi je treba priložiti vsa dokazila o porabi sredstev ali dokazila o računih oz. predračune, če tečaj še ni bil realiziran. EK
Ptuj • Uspeh Elektro in računalniške šole
Zlato priznanje Simonu
Učitelji dan za dnem dijakom »polnijo« glave z bolj ali manj uporabnim znanjem, ki ga krojijo kurikuli, pravilniki in šolska pravila. Nekoliko redkeje pa se pojavi priložnost, da dijaki potešijo svojo radovednost z lastnim raziskovalnim delom. Ena takšnih priložnosti je srečanje mladih raziskovalcev, ki poteka pod okriljem Zveze za tehniško kulturo Slovenije (ZOTKS).
Foto: RF
Dijaki Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj se tega srečanja udeležujejo tradicionalno vsako leto in tudi to ni bilo izjema. Pravzaprav je bilo tokrat nekoliko drugače, saj so se srečanja na regijskem nivoju zaradi pandemije odvijala na daljavo. Dijaki Leon Panič (mentor Miran Lazar), Alen Cvetko, Tomi Polanec in Žiga Belšak (mentor Franc Vrbančič) so se na regijskem nivoju izkazali ter se tako uvrstili na državno srečanje, ki je potekalo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru, kjer so osvojili bronasto priznanje.
Ob upoštevanju strogih varovalnih predpisov je organizatorju uspelo prireditev izpeljati v živo, tako da so se mladi talenti lahko tudi dejansko srečali. Največji uspeh pa je med dijaki Elektro in računalniške šole dosegel dijak Simon Plazar, pod mentorstvom Bojana Ploja, ki se je prebil v finale srečanja med šesterico najboljših, kjer so se kandidati potegovali za zlato priznanje. Simon je raziskoval področje umetne inteligence in si zadal cilj, da ugotovi, ali lahko ustvari pametno napravo, ki se je sposobna naučiti reševanja miselne igre Sudoku. Ne samo da mu je uspelo, ampak je učenje bilo tako uspešno, da je naprava reševala tudi najzahtevnejše sudokuje, med drugimi tudi takšne, ki jim niti Simon osebno ni bil kos. V šali bi lahko rekli, da je Simon s tem »premagal samega sebe«.
Presežek so prepoznali tudi recenzenti, ki so Simonovo raziskovalno nalogo nagradili z zlatim priznanjem. Doseženi uspehi naših dijakov so kazalniki, da je njihovo znanje aktualno in na visokem nivoju ter da lahko smelo zrejo v svojo poklicno prihodnost. Hkrati je ta uspeh tudi „gorivo" za nadaljnje delo njihovih učiteljev. R. F.
Spodnje Podravje • Velike šole težko zagotavljajo podaljšano bivanje otrok
Za podaljšano bivanje premalo zaposlenih
V tem tednu so se v podravske osnovne šole vrnili še učenci od četrtega do devetega razreda. Pouk na daljavo se tako po več mesecih znova seli v šolske učilnice, kjer pa je treba poskrbeti za predpisane zaščitne ukrepe. V šolah, kjer je otrok veliko, učilnice pa majhne, imajo več težav. Ena izmed njih je OŠ Ljudski vrt Ptuj, kjer je na matični šoli več kot 800 vseh učencev in zaposlenih, na podružnični šoli v Grajeni pa okoli 200.
Največjo težavo po besedah ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič predstavlja izvajanje podaljšanega bivanja v t. i. mehurčkih, ker je premalo zaposlenih. Po njenem mnenju gre za sprenevedanja šolskega ministrstva glede izvajanja tega bivanja zdaj, ko se med seboj ne smejo mešati učenci različnih razre-dov.»Ministrstvo nam je priznalo 7,6 učitelja za podaljšano bivanje, v resnici jih potrebujemo 12. Zato smo prosili starše učencev 4. in 5. razreda, da se za podaljšano biva-
Na šolah za zdaj brez okuženega učitelja
Na OŠ Ljudski vrt je obvezno tedensko testiranje opravilo vseh 114 zaposlenih. Pozitiven ni bil nihče, dve osebi sta v karanteni zaradi okužbe ožjega družinskega člana. V treh tednih pred
zimskimi počitnicami niso imeli
nobenega oddelka v karanteni.
Tudi na OŠ Starše so zaposleni zdravi, obveznega hitrega testiranja so se udeležili vsi zaposleni, zavrnil ga ni nobeden.
Z enakimi rezultati (brez okužbe) se lahko pohvalijo tudi v OŠ Olge Meglič.
nje odločijo res samo tisti, ki nimajo nobene druge možnosti.«Te učence so združili v manjšo skupino 12 otrok iz dveh oddelkov. V času podaljšanega bivanja morajo ves čas nositi maske. Jutranje varstvo organizirajo samo za prvošolčke.
»Zaposleni morajo zato biti pravi čarovniki, kar bo možno, dokler bodo učitelji zdravi. Še večja težava so kosila, ko je potrebna zelo dobra logistična shema.« Vsak dan morajo namreč na matični šoli razdeliti okoli 600 kosil. V ta namen so pripravili natančen urnik in varnostne protokole, poleg jedilnice učenci kosijo v treh najbližjih učilnicah. Malica pa poteka znotraj učilnic.
Vaupotič Zemljič: »Stanje je nepredvidljivo«
Izbirni predmeti še vedno potekajo na daljavo, tudi manjših učnih skupin v 8. in 9. razredu ni, saj se učenci posameznih oddelkov ne smejo mešati med seboj. Tudi pouka v specializiranih učilnicah ne izvajajo. Izjema je šport, saj učenci izvajajo športno vzgojo v telovadnici po posebnem režimu.
»Kljub temu da se trudimo narediti vse za varno šolsko okolje, je stanje nepredvidljivo. V vsakem trenutku se lahko zgodi, da kdo
od staršev sporoči, da so v družini okuženi. Pri zaposlenih je tveganje zaradi testiranj nekoliko manjše, je pa tudi mogoče,« je poudarila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
Na Osnovni šoli Starše, ki jo obiskuje 309 učencev, skušajo dosledno izvajati vse zaščitne ukrepe. Tam, kjer to ni mogoče, učenci ves čas pouka nosijo maske. Malicajo v razredih, kosilo pa poteka po posebnem terminskem planu. Kot je povedal ravnatelj Franc Kekec, je bil že skrajni čas, da so se učenci vrnili v šolo. »Pozabili so na šolsko rutino, občutek je, kot da so na ,low battery'«.
Estera Korošec
Ormož • Mladi o življenju na Kogu
»Problem je premalo služb!«
Pretekli konec tedna so mladi iz Koga in okolice dobili svoj ,glas', priložnost, dajavno predstavijo svoje predloge in vizijo za razvoj domačega kraja. Največ pozornosti so namenili kmetijstvujavni infrastrukturi in turizmu. Izpostavili pa so tudi razlog, zakaj se mladi odseljujejo.
»Na Kogu imamo eno boljših okolij v Sloveniji ali celo na svetu, kar se tiče zdravega okolja. Podeželje, svež zrak, ni prometa, industrije, ki bi onesnaževala,« je bila skoraj poetična ocena mladega Oskarja s Koga. Ker je bila glavna tema tribune za mlade zdravo okolje in okolje, ki spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu, se sogovorniki niso mogli izogniti tudi težavam podeželja, ki so vezane najbolj na onesnaževanje zraka zaradi škropljenja: na Kogu je namreč tudi veliko vinogradov. Med mladimi sicer ni nihče problemati-ziral uporabe kemičnih sredstev, še več, pokazali so veliko mero razumevanja za njihovo uporabo.
Infrastruktura je dobra, manjka perspektiva
Četudi so mladi domačini naklonjeni kmetijstvu, pa vendarle nekaj manjka, perspektiva. »Zgolj od kmetijstva se ne moremo preživljati, hoditi moramo hoditi v službo, ki pa jih v teh krajih ni veliko,« je dejal Jaka Perc, ki se na delo vsakodnevno odpravlja v več kot 40 km oddaljeno Gornjo Radgono.
Pomanjkanje služb naj bi bilo tudi eden pomembnih dejavnikov za odseljevanje (v letu 2015 je na območju KS Kog živelo 902 oseb, v obdobju petih let pa se jih je samo po Sloveniji razselilo kar 35 več kot priselilo). Na drugi strani pa so mladi pozdravili občinsko pomoč pri subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine, pohvalili so športne površine, urejenost vasi z pločnikom in javno razsvetljavo. Opozorili pa so na detajl, ki se je v zadnjem letu dni izkazal kot ključen; gre za šibko internetno mrežo.
Šibka točka je internet
Zaradi šolanja na daljavo, dela na daljavo, nakupovanja oblačil (za otroke, ki so svoja oblačila prerasli) se je pač v obdobju zadnjega leta dni izkazalo, da v slehernem gospodinjstvu nujno potrebujejo internet. »Večina vasi na Kogu nima optične povezave,« je bilo slišati med sogovorniki. »Res je, da sem tudi sam trenutno na navadni in ne na optični liniji, pa sem nedaleč od centrale,« je odgovoril Boštjan Najžar iz OU Ormož in zagotovil,
da bo preveril, kako kaže z izgradnjo širokopasovnega interneta. Mladim pa je povedal še, da med občino Ormož in Središče ob Dravi potekajo dogovori za izgradnjo kolesarske poti tudi preko Koga.
Oglašuje se le Jeruzalem - kje pa je Kog?!
Napoved so pozdravili kot perspektivno priložnost tudi za razvoj turizma, vendar se v primerjavi z drugimi kraji na tem območju vseeno počutijo zapostavljene. »Na Kog prihajajo turisti, ki iščejo dobro vino. To pa se ne oglašuje, v naši
pokrajini se posveča vsa pozornost Jeruzalemu, kar je po svoje prav, vendar bi Kog tudi zaslužil več pozornosti,« je bilo slišati.
V kraju imajo sicer dva prepoznavna dogodka (Antonovanje in Poletje na Kogu), a bi bilo za promocijo najbrž potrebno postoriti še nekoliko več. Kot zanimivo idejo so omenjali ustanovitev društva mladih, ki bi bilo lahko gonilo nadaljnjega razvoja v kraju. Mogoče ga bodo ustanovili prav na podlagi debate, ki jo je omogočil Mladinski center Ormož z organizacijo javne tribune.
Karmen Grnjak
Foto: Mapio.net
10 Štajerski
Politika
petek • 26. februarja 2021
Spodnje Podravje • Župan Vidma o pokrajinski zakonodaji
Zakon pripravljen, iz njega le izbrisati prah
V času prve Janševe vlade, to je bilo v mandatu 2004-2008, je bila Slovenija najbližje trenutku, ko bi se lahko oblikovale pokrajine. Pot do njihove ustanovitve je vse prej kot lahka, saj zakonodajalec za ta korak potrebuje dvotretjinsko večino v državnem zboru.
Ormož »S tiskovne konference NSi
Kolmanič opozarja na hude kršitve poslovnika
Lokalni predstavniki NSi so v preteklem tednu na tiskovni konferenci predstavili svoje stališče do aktualnega predloga pokrajinske zakonodaje, spet pa so se dotaknili tudi nedavne seje občinskega sveta, kjer naj bi prišlo do nepravilnosti, ki jih je svetnik Simon Kolmanič označil za hude kršitve.
Foto: KG
Predstavniki Občinskega odbora NSi Ormož Jožef Cajnko, Alojz Sok in Simon Kolmanič
■VI 1 v» 1 •	i vtil	v •
Na občinski upravi očitke zavračajo
»Ugotovljeno je, da seje že v prejšnjem mandatu izvajala tovrstna praksa oz. so se postopki peljali enako pri sprejemanju odlokov, zato obtožbe svetnika Simona Kolmaniča o kršitvah Poslovnika in da se to v preteklosti ni nikoli zgodilo, ne držijo,« so na očitke odgovorili na občinski upravi.
Pri tem so opozorili na prakso pri postopku sprejemanja odloka o ustanovitvi JZ Center za izobraževanje in mladino CIM (pravni naslednik Ljudske univerze in Mladinskega centra Ormož), kjer je šlo za zelo podobno tematiko spremembe ustanoviteljstva in imenajavnega zavoda med prvo in drugo obravnavo omenjenega odloka.
Videmski župan Branko Marinič je bil v času, ko se je pred 15 leti pripravljala pokrajinska zakonodaja, poslanec državnega zbora (DZ). „Oblikovanje pokrajin in njihova zakonska implementacija nista tako enostavni, kot se morda zdita na prvi pogled. V letu 2008 smo s tem vprašanjem prišli zelo daleč, a tik pred ciljem je za odločilne korake zmanjkalo glasov. Za delitev države na pokrajine je najprej potrebna sprememba ustave, ki zahteva dvotretjinsko večino glasov poslancev DZ. To nam je uspelo. Ni pa več šlo skozi glasovanje o ključnem zakonu o pokrajinah, s katerim bi izglasovali njihovo ustanovitev. Tudi za ta zakon sta potrebni dve tretjini poslanskih glasov, ki pa jih zaradi umika poslancev SD več nismo imeli. Stranka SD je ustavne spremembe podprla, za zakon o ustanovitvi pokrajin pa potem njeni poslanci niso glasovali. Z neizgla-sovanjem le-tega se je vse ustavilo. In tako je še danes, po 13 letih," je povedal župan občine Videm Branko Marinič, ki je v državnem zboru kot poslanec deloval med letoma 2004 in 2013.
Ljudje pravijo, da začutijo nekaj posebnega, ko zaprejo kovinski ali usnjeni pašček ročne ure okoli zapestja svoje leve roke. Gre za nekakšen občutek opremljenosti v popolno »bojno opremo«, ki nas pripelje do stanja pripravljenosti na vse izzive, ki so pred nami. Gre za občutek organiziranosti ter nadzora. Zagotovila, da bomo do popolnosti izkoristili vsako minuto dneva, ki je pred nami, in svoje obveznosti opravili točno ter natančno. Gre za občutek posebnega dogodka, svečano-
-j »5	f
Foto: CG
Župan Branko Marinič obžaluje, da pokrajinska zakonodaja leta 2008 ni bila izglasovana.
Število pokrajin je zadnje in ne prvo vprašanje
Marinič meni, da je ustanovitev pokrajin za delovanje drugega nivoja lokalne samouprave nujna. Je pa treba vedeti, kakšne bodo naloge pokrajin, kaj bodo njihove pristojnosti, katere vsebine bi se iz državne prenesle na pokrajinsko raven. Poudaril je še, da je ves zakonodajni okvir za ustanovitev pokrajin pripravljen že iz leta 2008. „Vsi ti dokumenti so ohranjeni in kakovostno izdelani. Treba jih je vzeti iz predala, z njih obrisati prah,
sti, posebej, če jo nadenemo redkeje, zgolj ob rojstnih dnevih, porokah, maturantskih plesih, podelitvah nagrad ... Ta posebni čar jih naredi primerne za darila ob velikih življenjskih prelomnicah, a ob takšnih priložnostih se pogosto pojavi vprašanje, kje najti prodajalca kakovostnih, priznanih blagovnih znamk ur po ugodnih, dostopnih cenah.
Tokrat vam razkrivamo odgovor na to dilemo. V prodajalni verige Slowatch v Qcentru Ptuj v Puhovi na vas čaka boga-
novelirati s podatki, številkami in izračuni ter jih poslati v parlamentarno proceduro. Akte je samo treba osvežiti, aktualizirati in imamo pokrajinsko zakonodajo pripravljeno. Slovenija bi pokrajine že morala imeti, morda smo na ta račun izgubili tudi marsikatero priložnost. Način, kot se sedaj to predstavlja v javnem diskurzu, pa se mi tudi ne zdi prava pot. Bojim se, da se je začelo na napačni strani, na koncu in ne na začetku. Število pokrajin je zadnje, kar je pri celotnem ustav-no-zakonodajnem postopku potrebno usklajevati. Prvo in najpomembnejše je v državnem zboru pridobiti ustavno (dvotretjinsko) večino. Naslednji korak je usklajevanje vsebine, katera področja se prenašajo na pokrajine. Tretje pomembno vprašanje so pristojnosti, naloge, kadri in financiranje pokrajin. In šele nato pride na vrsto razprava o vseh ostalih vprašanjih, med katerimi je tudi število pokrajin, ki se določa na koncu in ne na začetku," je za naš časopis povedal videmski župan Marinič.
MZ
ta ponudba moških in ženskih ročnih ur ter nakita prestižnih blagovnih znamk. Slowatch je vodilno slovensko podjetje na področju prodaje ur in nakita z več kot 20-letno tradicijo, ki nenehno izboljšuje svoj široki nabor izdelkov ter nadgrajuje nivo strokovne usposobljenosti tako prodajnih svetovalcev kot tudi urarskih mojstrov, ki že nestrpno pričakujejo vaš obisk v poslovalnici v Qcentru.
Slowatch v Qcentru Ptuj
v Puhovi - na stičišču kakovosti in ugodnih cen.
Po Kolmaničevih besedah naj bi do kršitev prišlo pri drugi obravnavi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Razvojno-raziskovalni center Ormož.
Občina Središče ob Dravi najprej zraven, nato ne več
»Besedilo odloka se iz prve v drugo obravnavo ne sme bistveno spreminjati, pri nas pa se je zgodilo, da je v prvi obravnavi občina Središče ob Dravi nastopala kot soustanoviteljica, do druge obravnave pa so se umaknili,« je dejal Kolmanič, ki sicer občini Središče ob Dravi ne zanika pravice do te odločitve, pač pa je prepričan, da postopek obravnave odloka glede na spremembe ni transparenten. »Gre za bistveno spremembo glede na prvo branje. Take spremembe bi morale biti predlagane z amandmaji, ki bi jih vložil župan v imenu občinske uprave ali kateri od svetnikov, na seji pa ni bilo nobene razprave. Neposredna posledica sprememb se bo pokazala v financiranju zavoda. Odlok v prvem branju je namreč predvideval 14,2% financiranje zavoda iz občine Središče, sedaj pa bo v celoti financiran iz občine Ormož,« je bil jasen Kolmanič.
A to še ni vse. Amandmaja, ki ju je pravočasno vložil Kolmanič, nista bila veljavna. Svetniki so namreč komaj po izteku roka za oddajo amandmajev prejeli novo verzijo spornega odloka. »Priza-
deval sem si, da bi v svetu zavoda deloval predstavnik Obrtne zbornice Ormož, ampak to ni bilo možno, ker je takrat, ko smo prejeli drugi odlok, rok za vložitev amandmajev že potekel, seja pa je potekala virtualno in fizično ni bilo mogoče zbrati podpisov petih svetnikov,« je dejal Kolmanič.
NSi o pokrajinah in »ptujskem centralizmu«
Občinski odbor NSi je na tiskovni konferenci predstavil svoje stališče do predloga pokrajinske zakonodaje. Kot je pojasnil Alojz Sok, predsednik odbora, predlagane ureditve pokrajin ne vidijo kot perspektivne za občino Ormož. Omogočala naj bi »ptujski centralizem«, kot se je izrazil Sok. »To smo v Ormožu v preteklosti že doživljali, rezultat pa je viden reci-
mo v delovanju našega muzeja, kjer je popoln neposluh do Ormoža in naših potreb,« je dejal Sok. Naposled so se javno zavzeli, da se osnujejo večje pokrajine, celoten spodnjepodravski konec pa bi bil umeščen v štajersko pokrajino.
Svetnik Jožef Cajnko je ocenil, da sta nekdanja župana in poslanca Vili Trofenik in Alojz Sok najbolj kompetentna za razlago in oceno o prednostih in slabostih, ki jih predlog pokrajinske zakonodaje prinaša za občino Ormož, zato je Vrbnjaku predlagal, da naj se oba povabita na sejo. A župan je Cajnkov predlog zavrnil, češ da je to srečanje namenjeno le članom občinskega sveta. »To zavrnitev si lahko razložim samo tako, da se del sedanjega občinskega vodstva boji prejšnjega župana, še bolj pa njegovega predhodnika,« je še dejal Cajnko.
Karmen Grnjak
Promocijsko sporočilo
Za ročne ure prestižnih znamk ne odštejte premoženja
Ročna ura je v 20. stoletju preteklega tisočletja postala nepogrešljiv del oprave vsakega urejenega gentlemana in dame, ki da nekaj nase. Z leti so se ure v vlogi modnega dodatka razširile med ljudmi in zato obstaja dober razlog. Elegantne, klasične, staromodne, športne, digitalne, minimalistične ali izstopajoče - za vsako zapestje se najdejo vrste ročnih ur, ki se posamezniku podajo. Prav zato je ta vrsta nakita našla svoje stalno mesto v modnih trendih vsakega obdobja ter se, zelo pogosto, kot družinska dediščina prenaša iz generacije v generacijo.
Kateri odlok je pravi?
Ker naj bi v prvi izdaji letošnjega ormoškega uradnega glasila Poročevalec prišlo do napak, so na občinski upravi sklenili, da izdajo drugo izdajo z isto številko in celo istim datumom. V drugi verziji ni objavljeno nobeno pojasnilo ali opozorilo, da prva verzija ni veljavna; še več, bralcu ni jasno, katera je popravljena verzija.
!
mm&s©
Ormož, 29.1,2021
TISKOVIHA
VSEBINA
Številka i
poštnina. plaCana pri poŠti ormož
vojno raziskovalni ccnicr Ormoi. - druga ctetavnava
i (Uradni vrstnik Otogne Ormoi, 91 - urad odloka sodelovala:
Danijel VrbnjaV. \.r £UP\N OBČINE
1. PREDLOG ODLOKA o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center
Ormož - druga obravnava (manjši popravek) 2. pr?Fnr.ns2 nnr nvA n -------l„i. a___«..1 . ....
Slovenija, ne pa vet samoupravna \oka\wa z.veza samoupravnih \0Va\n\V1 skupnosti.
petek • 26. februarja 2021
Podravje
Štajerski	11
Destrnik • Obnova Volkmerjevega doma
Še letos večji oder in
V 1 «v v
vec sedisc
Ker je mogoče na sredi februarja objavljenem razpisu pridobiti nepovratna sredstva za vlaganja v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti, so na občini Destrnik pohiteli s pripravo dokumentacije za obnovo kulturnega doma.
Kadar je na odru Volkmerjevega doma kulture več nastopajočih hkrati, je ta premajhen, zato ga bodo povečali, nastope pa bo lahko spremljalo tudi več gledalcev.
Svetniki so jo v potrditev dobili na dopisni seji, ki je tokrat potekala kar čez vikend, da bodo lahko v občinski upravi čimprej spisali prijavo na razpis za sofinanciranje projekta. Investicija obnove dobrih 600 kvadratnih metrov leta 2008 zgrajenih prostorov in nabave nove opreme je ocenjena na nekaj čez 64.000 evrov, od katerih bodo 22.000 evrov zagotovili iz občinskega proračuna, 42 tisočakov pa pričakujejo od ministrstva.
Volkmerjev dom kulture, v katerem so velika in mala dvorana ter pisarne za društva, v normalnih časih, ko kulture ne duši epidemija, nudi zatočišče številnim prireditvam, kulturnim dejavnostim domačih društev, za razne nastope pa ga uporabljajo tudi šolarji in malčki iz vrtca. Z leti se je izkazalo, da velika dvorana potrebuje večji oder, prav tako pa je treba s posebnim koridorjem zakriti prihod in odhod nastopajočih z odra ter povečati zaodrje. Premajhen pa ni samo oder, ampak je premalo tudi sedežev v dvorani, ki so poleg tega že pošteno obrabljeni. Tudi stene in stropi so potrebni novih opleskov, saj omet na več mestih odpada, prav tako pa bodo obnovili in na novo polaki-rali parket.
Pripravljena je torej investicijska dokumentacija, ki je podlaga za prijavo na razpis, junija bodo izbirali izvajalca, ki bo nato svoje delo opravil med avgustom in oktobrom, kajti, kot načrtujejo na občini De-strnik, bodo novembra na ministrstvo že vložili zahtevka za povračilo sredstev.
SD
Slovenija • Zapiranje covid oddelkov
Ptujska bolnišnica v drugi fazi
Na ministrstvu za zdravje so pripravili izhodno strategijo za covid bolnišnice. V drugem valu epidemije so bile namreč vse slovenske bolnišnice vključene v sistem tako imenovane enotne covid bolnišnice. Zdaj, ko število okužb postopoma pada in smo prešli v rdečo fazo, bo ministrstvo to zahtevo postopo-
w 1
ma sproščalo.
Posteljne kapacitete za bolnike s covidom bodo počasi zmanjševali, a še vedno se lahko, ob poslabšanju situacije, vrnemo korak nazaj.
Trenutno smo v prvi fazi sproščanja, v kateri so se posteljne kapacitete za bolnike s covidom v vseh bolnišnicah zmanjšale na 10 % vseh kapacitet. Izjema je bolnišnica Golnik, ki zaradi specifičnega poslanstva zadrži 15 % posteljnega fonda. Bolnišnici Topolšica in Sežana se izvza-meta iz enotne covid bolnišnice in začenjata v celoti redni program.
V	drugi fazi, ko bo število hospitaliziranih oseb padlo pod 500, bodo iz sistema enotne covid bolnišnice izvzete še bolnišnice Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje, Brežice in Izola. Bolnišnica Jesenice bo ukinila le intenzivno enoto, saj poteka gradnja nove, bolnike, ki potrebujejo tovrstno nego, pa bodo prenapotili na Golnik in v Ljubljano.
V	tretji fazi, ko število hospitaliziranih pade pod 250, bodo covid bolnišnice ostale še UKC Ljubljana in Maribor, splošne bolnišnice Celje, Novo mesto in Nova Gorica ter bolnišnica Golnik.
Ko pade število hospitaliziranih bolnikov s covidom pod 100, pa se bodo ti bolniki zdravili le še v UKC Ljubljana in Maribor ter na Golniku. V primeru še večjega padca se ukinejo tudi intenzivne postelje na Golniku.
Slovenski sistem javnega zdravstva se bo tako počasi začel v celoti ukvarjati z rednim programom. V času epidemije in sistema enotne covid bolnišnice je bilo sicer opravljenih 75 % rednega programa.
B. K.
Ptuj, Podravje • Kdaj boste na vrsti za cepljenje proti covidu-19
O vrstnem redu odločajo zdravniki
V Sloveniji je dinamika cepljenja precej počasna, zato so se že začele pojavljati primerjave in dileme; zakaj je nekdo, mlajši od 70 let, že bil cepljen s prvo dozo, drugi ne. Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan pojasnjuje, daje odločitev v rokah izbranih osebnih zdravnikov: „Zdravstvenega stanja pacientov - ki so podlaga za uvrstitev na prednostni seznam - ne more primerjati laik. Tveganje za nastanek zapleta zaradi okužbe in s tem uvrstitev na prednostno listo lahko oceni le osebni zdravnik."
Cepljeni s prvo dozo AstraZenece bodo na drugo morali počakati
Študija oxfordske univerze je pokazala, daje cepljenje s cepivom AstraZeneca proti covidu-19 učinkovitejše, če je oseba z drugim odmerkom cepljena najmanj 12 tednov po prvem. V Sloveniji je časovni razmik med obema dozama znašal le 4 tedne. Ker je učinkovitost ob daljšem časovnem razmiku bistveno višja in znaša kar 81 % (pri razmaku do šestih tednov pa le 55 %), bodo tudi v ptujskem ZD Ptuj spremenili navodila, ki so jih dali pacientom.
„Vse, ki so že bili cepljeni s prvo dozo tega cepiva, smo ponovno na cepljenje naročili čez štiri tedne. V naslednjih dneh bomo vse poklicali in jih prenaročili. Navodila, ki jih prejemamo od ministrstva, se spreminjajo. Vsi skupaj pa si želimo čim večjo učinkovitost cepiva, " pravi Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj. To obenem pomeni, da bo več ljudi v vmesnem obdobju lahko cepljenih vsaj s prvo dozo. Kot je znano, pa to še ne zagotavlja imunosti.
Vse, ki so bili cepljeni s prvo dozo AstraZenece, bodo iz ZD Ptuj kmalu poklicali. Drugo dozo bodo namreč prejeli u daljšem časovnem razmiku, kot je bilo najprej planirano.
Po cepljenju zaposlenih in oskrbovancev domov za starejše ter zdravstvenih delavcev se je začelo cepljenje najstarejših prebivalcev. Država je pripravila strategijo in načrt cepljenja. Sprejet je bil tudi vrstni red, po katerem izbrani osebni zdravniki pripravljajo sezname za cepljenje. Po posameznikih, starejših od 80 let, ki so večinoma že cepljeni (če so za to izkazali interes), je prve doze prejel del starejših od 75 let. Tudi na Ptuju. K cepljenju pa zadnje dni sočasno vabijo
tudi tiste, ki sodijo v rizične skupine. Gre za resne kronične bolnike, pri katerih se pričakuje težji potek bolezni v primeru okužbe z novim koronavirusom. „Vsak zdravnik ima pripravljeno prednostno listo in res je, cepljeni so že tudi nekateri posebej ranljivi kronični bolniki, ne glede na starost. Zdravstveno stanje posameznega pacienta pozna najbolje njegov osebni zdravnik," poudarja Metka Petek Uhan. Ob tem ljudem svetuje, naj se ne primerjajo z drugimi, in zagotavlja, da
zdravniki prednostno listo pripravljajo z veliko mero odgovornosti in zavedanjem, da je najprej treba cepiti tiste, ki so najranljivejši - ne glede na starost.
Tako kot v drugih zdravstvenih ustanovah tudi na Ptuju upajo, da bo dostava cepiv stekla hitreje. „Le na ta način bomo lahko dosegli večjo precepljenost prebivalstva in povratek v normalno življenje, kot smo ga bili vajeni," še dodaja direktorica ptujskega ZD.
Dženana Kmetec
Sv. Andraž • Preklic zaprtja športnih in kulturnih objektov
Ni vsako gibanje telesu koristno
Potem ko seje zaradi epidemije družabno življenje v Sloveniji sredi oktobra lani ustavilo, se zdaj počasi spet vrača, a z omejitvami.
V Svetem Andražu v Slovenskih goricah so ponovno odprli športne in kulturne objekte, s katerimi upravlja občina, med drugim bo za rekreacijo znova na voljo tudi telovadnica podružnične osnovne šole v Vitomarcih.
Tako se bo prihodnji četrtek prvič v tem šolskem letu le začela tudi priljubljena Šola zdrave drže, ki jo izvajajo zadnjih nekaj let in je namenjena preventivni vadbi za zdravo hrbtenico pa tudi vadbi za lajšanje že nastalih težav. Kot poudarja Tatjana Horvat, predavateljica in mentorica fizioterapije z mariborske Alma Mater Europea (AMEU), pod katere vodstvom bo vadba potekala, vsako gibanje ni koristno. »Zato je pomembno, da se vadbe lotimo pod strokovnim nadzorom. Redne vaje, naše so primerne za vse starostne skupine, ne krepijo le mišic, ampak odpravijo tudi bolečine in okvare na hrbtenici.«
Šola zdrave drže je organizirana v sklopu projekta Športni park Vitomarci, zato je za udeležence brezplačna, odvijala pa se bo v skladu s priporočili NIJZ, kar pomeni, da se je bo lahko udeležilo največ deset oseb.
Spomnimo, da so težave s hrbtenico, ki pestijo vse več ljudi in zaradi katerih se je povečevala tudi bolniška odsotnost, botrovale ideji o projektu Šola zdrave drže, ki so se ga v letu 2017 pilotsko lotili na občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah na pobudo tamkajšnjega zdravnika splošne medicine Toma-
ža Schaubacha, ki je nato k sodelovanju povabil še mariborsko Alma Mater Europea oziroma njene študente fizioterapije. Projekt se je dobro »prijel« in izkazal kot primer dobrega sodelovanja različnih strok v korist ljudi, ki se v svojem življenju spoprijemajo z vse pogostejšimi težavami in bolečinami v
predelu hrbtenice, pogosto obiskujejo zdravnika in fizioterapijo, vendar zaradi dolgih čakalnih dob in neustrezne obravnave niso deležni terapije, ki bi jih spodbudila k aktivnemu in samodisciplinirane-mu pristopu v procesu zdravljenja.
SD
Prihodnji teden se bo prvič v letošnjem šolskem letu začela priljubljena Šola zdrave drže, ki je namenjena preventivni vadbi za zdravo hrbtenico pa tudi vadbi za lajšanje že nastalih težav.
Foto: SD
Foto: CG
Foto: SD
12 Štajerski
Kronika
petek • 26. februarja 2021
Murska Sobota • Sojenje Jerebicu še zaradi ropa pošte v Veržeju
Poštni ropar ni hotel slišati ponudbe tožilstva
Damjanu Jerebicu iz Ižakovcev, kije že nepravnomočno obsojen zaradi ropa pošte v Trnovski vasi, zdaj sodijo še v Murski Soboti.
Foto: AB
Potem ko je bil 34-letni Damjan Jerebic iz Ižakovcev decembra lani na ptujskem okrožnem sodišču obsojen na tri leta in devet mesecev zapora zaradi ropa pošte v Trnovski vasi pri Ptuju, ga je na kazensko odgovornost v ponedeljek poklical še sodnik okrožnega murskosoboškega sodišča Stanislav Jug. Kaznivega dejanja ropa v poštni poslovalnici v Veržeju, ki se je zgodil 20. novembra 2019, je Jerebica obtožil državni tožilec Borut Horvat. Pravosodni policisti so Ižakovčana vklenjenega v roke in noge pred sodnika pripeljali iz pri-porne celice mariborskega zapora, njegovo obrambo je po uradni dolžnosti prevzel odvetnik Jure Horvat.
Denar je odvrgel
Po očitkih iz obtožnice je tisti novembrski dan ob pol petih popoldne v poslovalnico pošte v Veržeju Jerebic stopil zamaskiran in oborožen s pištolo. Odnesel je
6800 evrov gotovine. Uspelo se mu je izmakniti številnim policijskim blokadam, a se je med begom sprožil varnostni mehanizem, ki je obarval in uničil njegov plen. Denar je zato odvrgel na bližnjem pokopališču. Policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota tisti sredin večer storilca sicer niso našli, so pa zavarovali številne sledi in našli njegova oblačila, kjer je pustil svoj DNK. To se je izkazalo kot še kako pomembno, saj so veržejskega roparja kmalu povezali s še enim ropom v Trnovski vasi. Dvanajstega decembra je zamaskiran in oborožen storilec namreč napadel še eno poštno poslovalnico. Odnesel je 1300 evrov. V preiskavo so se zaradi novega ropa vključili tudi policisti in kriminalisti Policijske uprave Maribor, ki se jim rop zdel podoben kot v Veržeju, zato so pomoč poiskali pri kolegih iz Murske Sobote. Izkazalo se je, da je v Trnovski pošti prav tako ropal Jerebic. Še iti dan so ga prijeli in moral je v pripor.
Jerebic: »Tisti večer nisem bil v Veržeju«
»Ni mi treba še enkrat predstavljati obtožnice, saj vem, česa sem obtožen,« je v ponedeljek v
sodni dvorani št. 23 Jerebic glasno odgovoril Jugu na vprašanje, ali mu je znano, zakaj je moral na sodišče. Ko ga je sodnik pozval, naj se izreče glede krivde, je bil Jerebic jasen: »Krivde ne prizna-
vam.« »Vas zanima, kakšna je ponudba tožilstva, če morebiti priznate krivdo,« ga je še vprašal sodnik. »Ne želim niti slišati predloga,« je glasno odvrnil Jerebic. Nato je obtoženec četrt ure ugo-
varjal zbranim dokazom proti njemu. Med drugim je predlagal, da sledi DNK in obuval na kraju ropa, ki so jih zavarovali policijski preiskovalci, obdelali pa forenziki Nacionalnega forenzičnega laboratorija, pregleda še neodvisni strokovnjak. Jerebic namreč meni, da je laboratorij le podaljšana roka policije in zato nima potrebnih kvalifikacij. Obtoženec je skušal sodnika še prepričati, naj v primer pritegne izvedenca, ki bo pregledal gibanja signala njegovega mobilnega telefona v času ropa v pošti v Veržeju. Preiskovalci so tudi za rezultate te analize dognali, da je v pošti ropal Jerebic. »Tako se bo izkazalo, da ne držijo trditve policistov, ampak se bo izkazalo, da tisti večer nisem bil v Veržeju ali njegovi okolici,« je poudaril Ižakovčan. Kdaj bo glavna obravnava, ni znano, saj mora sodnik odločiti o obtoženčevih dokaznih predlogih, se je pa Jerebic strinjal, da mu sodi Jug kot sodnik posameznik in ne sodni senat.
Andrej Bedek
Žetale • Podjetje S. H. Nizke gradnje toži občino
S tožbo zahtevajo dodatnih 38.000 €
V Žetalah so pred tremi leti izvedli sanacijo plazu ob cesti Žetale-Varvasela-Gruškovje. Na javnem razpisu so za izvedbo investicije izbrali podjetje S. H. Nizke gradnje iz Maribora, kije pripravilo najcenejšo ponudbo.
Žetalski župan zatrjuje, da nepravilnosti ni bilo. Fotografija je simbolična.
Ptuj, Ormož • Tožilci zavrgli ovadbo proti svetnikom
Šiško propadel z ovadbo
Ptujski tožilci so zavrgli ovadbo Andreja Šiška zoper več ormoških svetnikov in članov Liste Gradimo prihodnost skupaj (GPS), ki so vardistom v občini kot prvi v Sloveniji odrekli gostoljubje. Samooklicani »nadvojvoda Slovenski« je nekaterim ormoškim svetnikom očital zlorabo položaja in uradnih pravic, javno spodbujanje sovraštva, obrekovanje, celo hudodelsko združevanje.
Kot smo poročali, je na predlog GPS ormoški občinski svet konec junija lani sprejel sklep, s katerim je Ormož jasno sporočil pripadnikom t. i. varde, da na območju občine niso zaželeni. Svetniki so se s tem odzvali na informacije, da člani varde patruljirajo po njihovih krajih in nagovarjajo oziroma zaslišujejo tuje turiste.
Sklep ormoških svetnikov pa je Šiška tako močno razburil, da se je odločil več posameznikov kazen-
sko ovaditi. Med njimi se je znašel tudi član GPS Vid Voršič, ki je nedavno prejel dopis ptujskega okrožnega tožilstva. Šlo je za obvestilo o zavrženju kazenske ovadbe. »Najpomembnejše mi je to, da je
naša pobuda pripeljala tako daleč, da so se Ormožani uprli vardi, stvar pa se je končno premaknila na državnem nivoju in so jih prepovedali,« je izpostavil Voršič.
M.R.
Na razpis se je sicer prijavilo osem podjetij, druga najcenejša ponudba je bila samo za 140 evrov višja od izbrane. Kot je povedal župan Anton Butolen, so se dela začela 27. marca 2018 in bila na željo izvajalca dvakrat podaljšana. Investicija, ocenjena na 147.613 evrov, je bila zaključena konec septembra istega leta. »Vrednost del je bila po končani investiciji nekoliko manjša od pogodbene cene. Tudi primopredajni zapisnik z dne 1. 10. 2018 je bil podpisan brez pripomb.«
Občina je vsa dela plačala v zakonitem roku in v skladu s sklenjeno pogodbo. Nekaj mesecev kasneje pa so bili obveščeni o tožbi v višini 38.761 evrov. Izbrano podjetje v tožbi zatrjuje, da naj bi bilo nekaj narobe s popisom del. Po
besedah Butolena gre za različno tolmačenje popisne dokumentacije. Izvajalec del namreč zatrjuje, da popis projektanta „Izvedba AB C 25 60 pilotov z natančno dolžino in projektantsko oceno vrednosti« ne vsebuje betona. Prav tako je v tožbi navedeno, da v postavki »Izvedba AB grede iz betona C25 30 in projektantske ocene« ni zajeto postavljanje opaža.
Obravnava je bila zaradi epidemije že dvakrat preložena, sedaj je sklicana za začetek marca.
Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na podjetje S. H. Nizke gradnje, vendar odgovorov nismo prejeli. Omenjeno podjetje je sicer podizvajalec strojnih zemeljskih del pri izvedbi agromelioracije v Stanošini.
Estera Korošec
v
Ce svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na pečpribeži.
Danes bo jasno, ponekod na vzhodu države in ob morju bo zjutraj megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 15 do 22 °C. V soboto bo na Primorskem precej jasno, zapihala bo šibka burja. Drugod se bo prehodno pooblačilo in nekoliko ohladilo, ponekod bo prehodno zapihal vzhodni do severovzhodni veter.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek	Sobota	Nedelja	Ponedeljek
26.02.2021 #	27.02.2021 «fc	28.02.2021 ♦	MH
0	4	-2	-2
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
20	12	10	11
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
4	A	<f	<?
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Foto: CG
Vir: ARSO
petek • 26. februarja 2021
Kultura
Štajerski	13
Ste že brali / Catherine Cusset:
Tisti, ki smo ga oboževali
Roman francoske pisateljice Catherine Cusset je po načinu pisanja nekaj posebnega. Vam bo ta posebnost všeč?
Običajno pisatelji za svoje zgodbe izbirajo med dvema vrstami pripovedovanja: da pišejo o nekom, ki je živel, delal, ljubil, ustvarjal (seveda vse možno tudi v ženskih slovničnih oblikah: je živela, delala, ljubila, ustvarjala ...) -poenostavljeno bomo rekli (če se spomnimo svojih osnovno-in srednješolskih ur slovenske slovnice), da je pripoved napisana v 3. osebi, osrednji liki so ON/ONA; lahko pa pišejo v l. osebi, torej kot da bi pisali o sebi - avtobiografsko (čeprav včasih ne pišejo o sebi): osrednji lik sem JAZ. Cussetova pa je svoj roman zastavila v 2. osebi - njen osrednji lik Bornas je v romanu v 2. osebi: TI (oziroma VIDVA/VI, če gre za več oseb). Takole na primer je opisano neko dogajanje: »Januarja imaš osemnajst let. Politika ni več v središču tvojega življenja. Februarja gresta z Nicolsom v Avstrijo smučat. Tam bivata v majhnem stanovanju, ki ga ima prijateljica tvoje mame. Drvita po gorah, omamljena od svežega zraka, nato pa se zvečer opijata z dokaj dobrim vinom, ki ga najdeta v omarici. Čutiš, da si si z Nicolasom bližji, kot si bil kdaj s komerkoli, mogoče celo bližji kot s Sébastienom, velikim prijateljem od prvega razreda.« (Str. 17.)
Mene je ta način pisanja motil, skoraj do konca romana se ga nisem navadil. Včasih mi ni bilo takoj jasno, kdo o kom nekaj pripoveduje, čigavo je tisto, kar je 'moje', in ono, kar je 'tvoje', saj pripovedovalka zgodbe, ki piše o TEBI (2. oseba), o sebi govori v 1. osebi. Malce zapleteno, in kot sem že omenil, zelo nenavadno.
Osrednja oseba si torej TI, Bornas, francoski mladenič -srednješolec, pa nato študent v Franciji in pozneje v Ameriki, kjer tudi doštudiraš in najdeš zaposlitev. Vmes se vračaš domov v Francijo - sam ali s prijatelji, puncami ... Zlasti punce imajo v tvojem življenju pomembno vlogo. Neprestano si prizadevaš, da se okrog tebe kaj dogaja - navdušuješ se nad umetnostjo, nad dekleti/ženskami, dan in noč si poln energije ... Potem pa naenkrat pridejo obdobja, ko ti ni do ničesar, samo spal bi, poležaval ... A potem čez noč sprememba: spet si poln načrtov - v zvezi s svojim zasebnim življenjem, s svojim študijem in svojim poklicnim življenjem, ki te vodi z ene ameriške univerze na drugo; iz Amerike v tvojo ljubljeno Francijo, pa potem znova nazaj v deželo, kjer se pogumnim in odločnim izpolnijo sanje. Pridejo obdobja, ko imaš polne žepe denarja - potem pa se naenkrat zgodi, da ne veš, s čim si boš plačal naslednji obrok hrane. Tvoje življenje je kot plima in oseka ...
Psihiatri ugotovijo, da je razlog za tovrstno nihanje duševna bolezen - bipolarna motnja. »Izveš, da gre za pravo bolezen, duševno, ne psihološko. Tisto, od česar že leta trpiš, je kemično neravnovesje. Psihiater to hibo primerja z diabetesom. Pri diabetikih se ve, kaj v krvi manjka in da je to treba nadomestiti. Pri bipolarcih še ne vejo, kaj v možganih manjka: vejo samo, da nekaj manjka, in vejo, kaj kompenzira to pomanjkanje.« (Str. 199.) »To bolezen so imeli Van Gogh, Dickens, Hemingway, Robert Schumann, Brian Wilson od Beach Boysov, Syd Barrett od Pink Floydov, Kurt Cobain, Jackson Pollock, Edvard Munch, Virginia Woolf in Sylvia Plath. /.../ Delež samomorov je petindvajsetodstoten.« (Str. 200-201.)
No, tu nekje pa mi je nekaj kliknilo, na kaj me spominja tole tikanje v romanu. Spomnilo me je na pogrebni govor, kjer govorec nagovarja pokojnika, od katerega se 'žalujoči zbrani' poslavljajo. Saj veste, v smislu: 'Za tabo bo ostala globoka vrzel ... ' Roman Tisti, ki smo ga oboževali se konča s ^omasovim samomorom. Pravzaprav se s samomorom že tudi začne, le da človeku ob začetku branja romana ni povsem jasno tisto dogajanje v Prologu ...
Zanimivo branje, nekaj drugačnega ...
Jože Šmigoc
(i Smo gvi 0®@žev«i
Ptuj • 165 let Pihalnega orkestra Ptuj
Glasbeniki, ki živijo za Ptuj
Ptujska mestna godba piše bogato in zanimivo zgodovino. Ko je Pihalni orkester Ptuj leta 2005 praznoval 150-le-tnico delovanja kot civilno organizirana mestna godba, je od začetkov ptujskih godbenikov minilo že več kot 600 let. V letu 2020je Pihalni orkester Ptuj, kije od leta 1976 organiziran kot kulturno društvo in že več kot 10 let deluje tudi v lastnih prostorih, praznoval že svojo 165-letnico delovanja. Zaradi koronakrize načrtovanih prazničnih in drugih aktivnostih na pomembnejših mestnih in drugih dogodkih ni mogel izpeljati. Prvotno so želeli praznovati junija, izšlo pa se ni niti decembra.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi tradicionalna prvomajska budnica je izostala, ljudje so ji lahko lani prisluhnili v okviru sestavljenega posnetka iz gasilskega avtomobila. Vsak glasbenik je namreč svoj del posnel doma. Ker koro-nakriza še traja, so se letos že morali odreči dvema pustnima nastopoma, na otvoritveni in nedeljski povorki. Malo pustnega pridiha pa so prinesli z videoposnetkom koračnice s ptujskega gradu, ki so ga prav tako posneli po kadrih. Tako kot vsi glasbeniki pa si želijo, da bi lahko že v kratkem ponovno začeli vaditi, da bi ponovno zadihali v orkestralnem duhu in na dogodkih tako kot vedno navdušili množico občinstva. Vselej, ko igrajo na odprti sceni, jim zaploska več kot 1.200 gledalcev. V tem trenutku si najbolj želijo, da bi aprila lahko začeli vsaj s sekcijskimi vajami. Problem je pri pihalcih, kjer se zahteva še več prostora, ne samo razdalja dveh metrov. Ob tem pa bi glasbenike moralo ločiti še steklo. Tega pa ne morejo zagotoviti že zaradi premajhnega prostora in tudi pomanjkanja denarja. Vsaj 150.000 evrov pa bi potrebovali za nakup instrumentov, zdaj glasbeniki povečini uporabljajo lastne instrumente. Posebno poglavje pa predstavlja nakup notnega materiala.
Brez Pihalnega orkestra ni pomembnejšega dogodka
Ptujski mestni godbeniki, ki s svojimi nastopi razveseljujejo na vseh osrednjih dogodkih, veselih in včasih tudi manj veselih, so zadovoljni, da imajo tako zvesto občinstvo. Tudi predsednik KD Pihalni orkester Ptuj Martin Cvetko, trobentač, ki v tem obdobju zaključuje svoj prvi mandat, nadgraditi ga želi še z drugim, deli to zadovoljstvo, da skupaj pišejo uspešne zgodbe. Njegov član je postal leta 2008, ko so se iz Kuvajta, kjer se je tudi rodil, preselili na Ptuj. Letno imajo okrog 22 nastopov. Uspešno sodelujejo z MO Ptuj, društvi, glasbenimi šolami, ker želijo v svoje
vrste privabiti čim več mladih glasbenikov. Prepričan je, da bi mesto moralo obnoviti glasbeni paviljon v mestnem parku, kar bi bilo nujno za več življenja v njem. Ko človek hodi po Sloveniji, po nekaterih večjih mestih, sliši več življenja z vsakega konca. „To prav pogrešam tudi v našem mestu. Verjamem, da takšno mesto, s takšno zgodovino, kulturo, bi lahko bilo bolj živahno. Odvisno pa je tudi od populacije, kako se tega loti," pove Martin Cvetko, ki skupaj z glasbeniki komaj čaka, da se vrne na oder in se zvestemu občinstvu predstavijo z velikim jubilejnim glasbenim spek-taklom. To bo hkrati zahvala vsem tistim, ki so v 165 letih pisali zgodovino ptujske mestne godbe, in zvestemu občinstvu, ki zna ceniti vrhunsko orkestralno glasbo.
Katarina Simonič, najmlajša članica, Marjan Rus najstarejši član
V Pihalnem orkestru Ptuj igrata tudi dirigentova žena Helena in hči Katarina, obe sta rogistki. Katarina je pri trinajstih letih tudi najmlajša članica Pihalnega orkestra, v katerem igra od svojega desetega leta. Za glasbo sta jo navdušila starša, za igranje roga pa se je odločila, ker ga igra tudi mama. V orkestru so jo dobro sprejeli, v njem se dobro počuti. Igranje ji pomeni veselje, da lahko nastopa in da lahko hodi na gostovanja. Profesor pozavne Marjan Rus pa je Pihalnemu orkestru Ptuj zvest že več kot 60 let. Končal je Akademijo za glasbo, se zaposlil na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. „Vsak pedagog naj bi s svojim delom dajal tudi zgled. To je bilo vedno moje prepričanje, zato tudi še danes igram v Pihalnem orkestru Ptuj, četudi je, odkar sem začel, minilo že več kot 60 let. To je kot valovanje morja, enkrat so dobri časi, drugič slabši. Vsak človek se sam odloči, kaj bo in kaj ne bo. Izhajam pa tudi iz tega, da nas Slovence kot mali narod lahko
rešuje le kultura. Le narod, ki ima svojo kulturo, lahko preživi in je uspešen. Igral bom, dokler bom lahko. Vedno pa bom ostal član Pihalnega orkestra Ptuj. Nič me ne moti, ko zaigram tudi na drugem instrumentu, če nekdo manjka.
Tudi na bobnih sem se že preizkusil," je povedal Marjan Rus, ki je na Glasbeni šoli Karola Pahorja uspešno vodil tudi mladinski pihalni orkester od njegove ustanovitve v letu 1996/97.
MG
Glasbeniki vseh generacij in poklicev
Pihalni orkester Ptuj danes šteje blizu 70 aktivnih glasbenikov različnih starosti in poklicev, v povprečju pa so stari 40 let. Kot 30. dirigent je njegovo dirigentsko palico kot veliko čast in izziv leta 2008 dvignil Fredi Simonič. Svojo pot v Pihalnem orkestru Ptuj je začel leta 1986 kot pozavnist. Sicer pa je glasbi zapisan že od zgodnjega otroštva, tudi njegov oče je bil godbenik. Danes je prvi pozavnist v orkestru Slovenske vojske in vodja komornih zasedb. V obdobju, odkar je dirigent, mineva pa trinajst let, seje zgodilo veliko, veliko je bilo odmevnih dogodkov. Nekaj posebnega je bilo leta 2010 karnevalsko srečanje pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin, česar do takrat še nihče ni organiziral. Zgodilo seje trikrat zaporedoma, vsakič z večjo udeležbo. Tako je v pustnem času 2012 igralo že okrog 2.000 godbenikov. S to zgodbo želijo v naslednjih letih nadaljevati, jo izpeljati vsaj na tri leta, glede na to, da gre za izjemno zahteven dogodek. Za Pihalni orkester Ptuj je bil izjemen dogodek tudi sodelovanje v Materi leta 2019, na uradnem odprtju EPK, kjer so sodelovali kot edini Pihalni orkester iz Slovenije med 2.000 godbeniki. Da so tudi na Ptuju doma zvezde, so pokazali na koncertu leta 2017 na ptujski tržnici. Zelo odmeven je bil tudi spominski koncert, s katerim so počastili spomin na izjemnega glasbenika in dolgoletnega nadvse uspešnega dirigenta Pihalnega orkestra Ptuj Antona Horvata, na čelu katerega je bil 32 let. Bolj ali manj so se v zadnjih letih osredotočili na izvedbo zahtevnih koncertov v domačem okolju, ker Pihalni orkester živi za Ptuj, poudarja v imenu vseh njegovih glasbenikov Fredi Simonič. Sicer pa je za svoje kakovostno glasbeno udejstvovanje v preteklosti prejel vrsto priznanj in nagrad.
_ m.
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Rus, Katarina Simonič, Fredi Simonič in Martin Cvetko v društvenih prostorih.
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 26. februarja 2021
Zdravstveni nasveti
O hemeroidih in divertikulozi
Strokovnjaki se strinjajo, da se je v primeru, ko opazimo kri v blatu, vedno dobro posvetovati s svojim zdravnikom, da ugotovimo, ali se je morebiti treba dogovoriti za nadaljnje preiskave. Te pomagajo ugotoviti, od kod krvavitev prihaja in kaj jo povzroča.
Bleda kri običajno izvira iz danke ali spodnjega črevesja, nasprotno pa temno rdeča kri lahko nakazuje krvavitve v debelem črevesu oziroma črna ali katranska barva nakazuje krvavitev v želodcu. Najpogostejši vzroki za svetlo rdečo kri v blatu so analna razpoka in notranji hemoroidi. Če nekaj rdeče krvi opazite v stranišču oziroma na spodnjem perilu ali ob brisanju, so verjetno vzrok hemoroidi ali razpoka.
Analna razpoka
Če svežo rdečo kri pri odvajanju spremljajo še bolečine, je lahko vzrok analna razpoka. Te se pogosto pojavijo pri prehajanju trdega ali obsežnega blata oziroma pri drugih poškodbah sluznice anusa. Manj pogosti vzroki analnih razpok so vnetne črevesne bolezni ali okužba. Če zdravnik z rektalnim pregledom najde razpoko, vam bo verjetno predpisal kremo na recept, s katero boste blažili bolečine.
Foto: Dreamstime/M24
Hemoroidi
Hemoroidi so otekle krvne žile v danki ali anusu, ki lahko povzročijo krvavitev in srbenje med odvajanjem, vendar običajno ne povzročajo bolečin. Vaš zdravnik bo opravil fizični pregled in digitalni rektalni pregled, da preveri prisotnost hemoroidov in drugih možnih virov krvavitve. Začetne oblike hemoroidov lahko zdravimo z uporabo različnih zdravil (tablete, svečke in mazila). Zunanje hemoroide lahko
tudi podvežejo, nato pa podvezani del odmre in odpade. V skrajnem primeru hemoroide odstranijo operativno.
Polipi
Anemija kot simptom raka črevesa
debelega
Marsikdo se prestraši, ko v blatu zagleda kri in pomisli na resnejša obolenja, kot je rak debelega črevesa. Vendar je dobro vedeti, daje prvi znak raka debelega črevesa običajno anemija. Rak namreč lahko povzroči notranjo krvavitev in izgubo rdečih krvnih celic, kar povzroči anemijo. Anemija se običajno odkrije med rutinskim pregledom krvi. Drugi stranski učinek počasne krvavitve v telesu je zasoplost. Tudi stalna napihnjenost in krči so lahko znak za obisk zdravnika. Če dodatno začnete opažati konstantno bolečino na desni strani trebuha, je to lahko že simptom bolezni v poznejši fazi, za katero zdravniki poudarjajo, da se lahko kaj hitro razširi na jetra. Med simptome, ki lahko nakazujejo raka debelega črevesa, spadajo še huda in pogosta zaprtja ter tanko oziroma ozko blato nenavadne barve - navadno temne, skoraj črne.
Polipi so predrakave rasti v debelem črevesu, ki lahko krvavijo. V večini primerov polipe odkrijejo med postopkom kolonoskopije, včasih pa jih nakaže rektalna krvavitev. Polipe je mogoče odstraniti.
Divertikuloza
Divertikuloza je stanje, ko se v steni debelega črevesa razvijejo majhne vrečke, divertikli. Po mnenju Ameriškega združenja za gastro-intestinalno endoskopijo so diverti-kularne spremembe najpogostejši vzrok večjih rektalnih krvavitev pri ljudeh, starejših od 40 let. Kljub pogostnosti pa stanje večinoma ne povzroča posebnih težav. Di-vertikli sami po sebi niso nevarni za bolnika, čeprav ovirajo normalno iztrebljanje, lahko pa postanejo, če se v žepek ujame blato in povzroči vnetje, kar lahko poškoduje steno črevesa. V vseh primerih krvavitev iz danke je priporočljivo obiskati zdravnika, še posebej pri starejših od 45 let, in če težava v nekaj dneh ne izgine.
T.D.
Tedenski mikroskop
IJS: epidemija glede na število pozitivnih testov stagnira
Na Institutu Jožef Stefan (IJS) navajajo, da epidemija covida-19 glede na število pozitivnih testov stagnira, po njihovi oceni je namreč reprodukcijsko število približno ena. Po njihovih napovedih bi lahko naslednjo, rumeno fazo sproščanja ob trenutnem razvoju epidemije ukrepov dosegli sredi maja.
Za prehod v rumeno epidemič-no fazo mora biti hospitaliziranih manj kot 500 bolnikov s covidom, kar bi lahko po napovedih IJS dosegli v soboto, ter povprečje manj kot 600 dnevno potrjenih okužb z novim koronavirusom v enem tednu. Ta kriterij pa bi ob trenutnem reprodukcijskem številu, ki kaže, na koliko ljudi okužbo prenese en okuženi z novim korona-virusom, dosegli 13. maja.
Rumena faza predvideva, da bi se v šole vrnili ostali razredi srednjih šol, v živo bi znova stekla predavanja na fakultetah, za vse bi se odprli dijaških in študentski domovi, odprle bi se ostale servisne dejavnosti, odpravili bi prepoved gibanja ponoči.
Naslednja faza pa je zelena, ki bo nastopila takrat, ko bo povprečno število potrjenih okužb z novim koronavirusom v enem tednu padlo pod 300. Šele takrat bodo lahko epidemiologi učinkovito spremljali stike, s čimer bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji.
V zeleni fazi se odpravijo vse omejitve po državi, pri čemer ostanejo v veljavi splošni higienski ukrepi, prepovedano je obratovanje barov in diskotek.
Na IJS tudi navajajo, da bi lahko nova, bolj kužna različica novega koronavirusa postala dominantna konec aprila in takrat bi se lahko krivulje obrnile spet navzgor. Ocenjeni podvojitveni čas nove različice v trenutnih pogojih je približno 10 dni, so pa negotovosti teh ocen velike, so še navedli.
Sanofi in GSK v iskanje ustreznejše sestave svojega cepiva
Francosko farmacevtsko podjetje Sanofi in britanski Gla-xosmithkline (GSK) sta v začetku tedna začela fazo 2 testiranja svojega cepiva proti covidu-19, v katerem bosta skušala najti najustreznejšo koncentracijo an-tigena za fazo 3. Želijo najti sestavo cepiva za optimalen imunski odziv. V fazi 2 testiranja tega re-kombinantnega cepiva bo sodelovalo 720 ljudi, starih 18 let ali več, v ZDA, Hondurasu in Panami. Sodelovalo bo enako število starih od 18 do 59 let in starih 60 let ali več, so navedli.
Decembra lani so rezultati faze 1/2 pokazali, da cepivo pri ljudeh, starih od 18 do 49 let, sproži imunski odziv, primerljiv s tistim pri ljudeh, ki so preboleli covid. Pri starejših odraslih pa je slabši, kar je najverjetneje posledica prenizke koncentracije antigena, so sporočili.
Foto: Dremastime/M24
Če bodo podatki iz faze 2 pozitivni, fazo 3 množičnega preizkušanja na ljudeh načrtujejo v drugem četrtletju letošnjega leta. Če bo ta uspešna, bodo v drugi polovici leta vložili vloge pri regulator-nih organih, cepivo pa bi bilo lahko na voljo v zadnjem četrtletju.
»Prepričani smo, da ima naše kandidatno cepivo velik potencial, zadnji predklinični podatki so zelo spodbudni. Ta nova faza 2 nam bo omogočila določitev končne sestave cepiva za odrasle vseh starosti,« je ob tem povedal izvršni podpredsednik Sanofija Thomas Triomphe.
Iz tega podjetja so sporočili tudi, da skupaj s podjetjem Translate Bio razvijajo še cepivo proti covidu, ki temelji na inovativni tehnologiji informacijske ribonuk-leinske kisline mRNK. V predkli-nični fazi so ugotovili, da dva odmerka tega cepiva sprožita visoko raven protiteles, ki je primerljiva z zgornjo ravnjo pri okuženih. Fazo 1/2 nameravajo začeti še v prvem četrtletju tega leta.
sta
Pomagajmo si
Vse nevarnosti rdečega pljunka
Zdrave dlesni so ključne za naše splošno zdravje. Kadar začnejo krvaveti, mi pa ne ukrepamo, lahko nastanejo resne posledice. Izguba zob je le ena izmed njih.
Obstajajo različni vzroki za krvavenje dlesni, največkrat pa je to posledica okužbe. Edina krvavitev, ki jo lahko dopuščamo in smo zaradi njenega nastanka manj zaskrbljeni, je posledica poškodbe pri jedi ali športu. Vzroki za krvavitev dlesni so lahko še jemanje nekaterih zdravil (kontracepcijske tablete, fenitoin, ciklosporini), sistemska bolezen (HIV) ali slab imunski sistem. Pomanjkanje nekaterih vitaminov (vitamin B3 ali C) prav tako povzroči krvavitev. Sicer pa govorimo o parodontalni bolezni, zaradi katere lahko sčasoma zobe izgubimo. In takrat je nujno ukrepati.
Za zdrave dlesni
Poleg pravilne ustne higiene lahko dlesni ohranjamo pri zdravju tudi z uživanjem hrane, bogate z nekaterimi vitamini in minerali.
Prvi zmed njih je vitamin C. Če ga na dan zaužijemo premalo, je lahko to vzrok krvavenja dlesni. Ker pa trenutno razsaja veliko bolezni, je tudi zaradi tega priporočljivo, da
se redno oskrbujemo z omenjenim vitaminom, ki pomembno pripomore k ohranjanju imunske odpornosti. Najdemo ga v zeleni papriki, limonah in drugih agrumih, zelju,
Foto: Dreamstime/M24
repi, kiviju, papaji, brokoliju in še kje.
Kalcij
Je pomemben gradnik kosti in zob, in njegovo pomanjkanje lahko privede do vnetja dlesni in zobne gnilobe. Vsebujejo ga mleko in mlečni izdelki, banane, stročnice, fige, ohrovt, kitajsko zelje, suhe slive, datlji, mandlji.
Vitamin B3 (niacin)
Telo ga nujno potrebuje, in kadar ga ima na zalogi premalo, na to med drugim opozori z zatekanjem ustne sluznice, tudi z izgubo apetita in/ali telesne teže, nespečnostjo, želodčnimi bolečinami in slabo prebavo ali z glavobolom. Če uživate dovolj jeter, perutnine, govedine, plavih rib, kot sta tuna in
losos, kvasa, stročnic in oreščkov, naj s pomanjkanjem vitamina B 3 ne bi imeli težav.
Vitamin D
Ta je za zdravje zob in dlesni pomemben posredno, saj pomaga telesu pri absorpciji kalcija. Pomanjkanje lahko prepoznamo po občutku pekočih ust ali kovinskem oziroma grenkem okusu v ustih, prav tako se lahko zmanjša trdnost zob, kar poveča možnost nastanka zobne gnilobe in vnetja obzobnih tkiv. Glavni vir vitamina D je sonce, in ker je tega pozimi, ko so dnevi krajši, veliko manj, ga največ ljudem primanjkuje prav ta čas. Da ne boste med njimi, izkoristite sončne žarke, kadar se ti prikradejo izza oblakov. Dovolj bo že, da vaše dlani in obraz pobožajo za 15 minut.
Tea Decman
Zadah je lahko posledica bakterijskega vnetja
O parodontalni bolezni se sicer veliko govori, a žal marsikdo še vedno ne ve, kako zelo problematična je lahko. Bolezen pušča nevarne posledice v ustih in na drugih delih telesa; zahrbtno in zelo prikrito uničuje zdravje ust in s tem vsega telesa. Zaradi nepovratnega topljenja kosti ima zob vse manj podpore, kar zobozdravnike pogosto prisili k puljenju tako rekoč zdravega zoba. Samo en manjkajoči zob je dovolj, da v ustih nastanejo spremembe, ki vplivajo na stabilnost in funkcijo zob ter videz nasmeha. Prva posledica topljenja kosti je majavost zob in ravno zaradi tegaje ugriz manj učinkovit, med zobmi pa se pojavijo neestetski črni prostori. Parodontalna bolezen je bakterijsko vnetje, katerega posledica je neprijeten zadah, ki nas zelo omejuje pri družabnih in poslovnih stikih. Bakterije pa se ne zadovoljijo samo s povzročanjem škode v ustih, kaj kmalu njihovi strupi vdrejo v krvni obtok in okužijo telo. Takrat govorimo o pravi nevarnosti za naše zdravje.
petek • 26. februarja 2021
Za kratek čas
Štajerski	15
Tedenski horoskop do 4. marca
ALTDORF - središče prakantona Uri, HAZENA - nekdanja ženska športna igra, podobna rokometu, OGINO, Kiusako - japonski ginekolog, ki je odkril čas v menstruacijskem ciklu, v katerem je ženska najbolj plodna, NEHAJ - trdnjava nad Senjem
Majšperk • Gasilci posodobljajo vozni park
Za novo vozilo 220.000 evrov
PGD Majšperk-Breg trenutno razpolaga z vozilom za prevoz moštva in več kot 20 let starim gasilskim kombijem s cisterno za samo 500 litrov vode. Glede na načrte Gasilske zveze Majšperk in tehnične komisije bodo staro vozilo zamenjali z veliko uporabnejšim gasilskim avtomobilom.
»Gre za GVC 16/25 - večje tovorno vozilo, ki ima veliko več opreme, prevaža pa lahko do 2500 litrov vode. Za naše društvo to pomeni zares velik napredek. Po novem bomo lahko posredovali
tudi na haloških bregovih, kjer hi-drantnega omrežja ni.«
Letos bodo nabavili šasijo vozila, v prihodnjem letu pa načrtujejo nadgradnjo. Vozilo bo namenu predano aprila drugo leto.
Okvirna vrednost investicije je okoli 220.000 evrov. Občina Maj-šperk je v letošnjem proračunu zagotovila 73.500 evrov, v prihodnjem letu pa še dodatnih 60.000 evrov. Po besedah Lovrenčiča
Z novim vozilom bodo lahko gasilci posredovali tudi tam, kjer ni hidrantov.
bodo ostala manjkajoča sredstva pridobili pri Gasilski zvezi Slovenije, nekaj imajo prihrankov, staro vozilo pa nameravajo prodati. »Za pomoč bomo zaprosili tudi krajane in podjetja.«
Leta 2015 prvič v zgodovini vpisali pionirje
S pomočjo občine Majšperk so obnovili in razširili gasilski dom na Bregu. Okoli 120 članov je pridobilo dodatne prostore v velikosti 250 kvadratnih metrov (garaža, sejna soba in drugi društveni prostori). Gradbena dela so postopoma izvajali od leta 2017. Po besedah Lovrenčiča bo uporabno dovoljenje izdano še letos.
Delovanje gasilskega društva je sicer v lanskem letu zaznamovala epidemija, predvsem glede druženja ter izvedbe vaj in treningov. Vaje zato organizirajo v manjših skupinah večkrat na mesec. Upajo, da se bodo v prihodnjem letu razmere izboljšale, saj bodo proslavili 75 let delovanja. Še posebej so ponosni na podmladek, ki ga pred letom 2015 sploh ni bilo. V zadnjih petih letih so uspeli narediti velik preboj na tem področju, saj imajo v društvu več kot 30 mladih. Na kvizu gasilske mladine so lani osvojili celo dva naslova državnih prvakov.
Estera Korošec
J OVEN (21. 3. - 20.4.)
Uspešno boste vodili poti svoje kariere. Obeta se vam napredovanje. Če se boste skoncentrirali na svoje zastavljene cilje, boste imeli veliko možnosti, da jih vsaj delno realizirate. V teh dneh ne pozabite na ljubezen.
BIK
(21.4. - 20.5.)
Vaše ljubezensko življenje bo malo zastalo in se ohladilo. Ne čakajte na partnerja, da kaj ukrene ali spregleda, ampak se mu sami začnite približevati. Saj poznate način, s katerim sta še vedno zgladila spor. Obrestovalo se bo.
m
(21.6. - 22.7.)
RAK
Visoke zahteve prinašajo tudi večne konflikte in spore. Zvezde v tem tednu zahtevajo od vas, da kaj naredite glede tega. Razčistite vse te zadeve, preden se lotite novih zahtev in projektov, da vam pozneje ne bo žal.
(šyv,
<\nr LEV
WJ] (23.7. - 22.8.)
Izčrpani ste. Črtajte vse svoje stresne situacije iz svojega koledarja in si privoščite počitek in sprostitev. Zakaj ne bi to bil ležerni večer na kavču s skodelico toplega in pomirjujočega čaja? To vedno naredi čudeže.
is
Pl DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Na vaši poslovni poti se boste zopet spotaknili ob majhne kamenčke. Ne obremenjujte se, ampak jih enostavno
Nekdo, kije že bil v vašem življenju, se bo zopet oglasil. Odločitev je vaša.
TEHTNICA
_ (23.9. - 23.10.)
Ker beseda problem za vas ne obstaja, ste postali bolj hladni in trdi do vseh okoli vas, celo zelo komplicirane zadeve rešite zelo hitro in učinkovito. Ne bi bilo slabo, če bi začeli razmišljati tudi o drugih stvareh ali pa na drugačen
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Vse preveč ste nervozni in vzkipljivi. Včasih izrečete kaj ali naredite kaj, kar ni običajno. To vam počasi postaja že kar navada. Treba se bo spremeniti in pretrgati to svojo rutino. Verjemite, spremembe nič ne bolijo.
!Wi D(°Oc0t)
Pravite, da imate dovolj, da se morate kot ženska bolj dokazovati na poslu. Ne morete se več boriti z moškimi za prestiž. Kdo pa pravi, da se morate. Uporabite malo svojo žensko intuicijo in diplomacijo, pa boste videli, kaj bo.
STRELEC
' ' (23.11. - 21.12.)
Od znancev in prijateljev dobivate pomoč in spodbudo, čeprav niste računali na to. Ne razmišljajte, zakaj, ampak enostavno sprejmite ponujeno roko. Veselite se, da imate toliko dobrih ljudi okoli sebe.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Ljubezen vas je čisto zasvojila. Pozabili ste na zabave in prijatelje; čas je, da to spremenite. Pojdite zopet med ljudi na prijateljski klepet, na zabave, ljubezen vašega življenja bo to vašo željo razumela in vas bo čakala doma.
VODNAR
(21.1. -18.2.)
Zvezde vam ne bodo ravno naklonjene. V teh dneh bodite pozorni na to, kaj rečete. Povejte samo tisto, kar je nujno potrebno in ne pustite se vleči za jezik, da ne bo škode, saj se lahko opečete. Sicer pa bo že v še.
(19.2. - 20.3.)
Trenutno ste v obdobju, ko vam kratke romance brez večjih obljub veliko pomenijo. Če postane zveza obremenilna, se enostavno poslovite in greste naprej.
V končni fazi, zakaj pa ne, samo predaleč ne smete. Lahko je nevarno.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. februarja 2021
Kje je preostanek vesolja?
Po dvajsetih letih intenzivnih raziskav so astronomi končno našli vso vidno snov v vesolju. Z novim teleskopom se bodo zdaj podali še na lov za nevidno.
Rešimo žužke!
V zadnjih 30 letih je izumrla četrtina vrst žuželk. Če bodo izginile žuželke, bomo izginili tudi ljudje. Reševalna akcija se že začenja, pomagati pa moramo vsi.
Na svetu štiri mesece prezgodaj
Še pred nekaj leti novorojenčki, rojeni v 22. tednu, niso imeli možnosti preživetja. Po zaslugi nove metode oskrbovanja s kisikom je danes vse drugače, še vedno pa so možne težke posledice.

I J |
Revijo lahko naročite na: 080 4321
ali na www.trafika24.si/narocanje/science
r$4K UDNM ČFTVTIK V MfSfcu
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica in Osnovno šolo Gorišnica prireja oddajo

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica.
Oddaja bo v sredo, 3. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebookter Youtube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Občina Gorišnica.
Izhaja vsak zadnji četrtek v mesecu!
jtATP
5AZA5
Štajerski TEDNIK ■radioPTUI
Lepi spomini ne bledijo!
UTO »»«II iT 31	Plut. 1. junija »»	, ,
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
tU ISSN OM0—W7t
GLASILO SOCIALISTiCNf ZVEZE OllOVNEGA LJUDSTVA
Ctoifflk si veto uatvati wm Isuan 31 Krttnt mamic« imamo v Ptuju (stran 4) Urejanj» ottmc i ja Pofekav* (stran 7)
Kuhurni dnevi (ttran 9] OuirnJaselfetnik u klinom [itrtn 111
z nosilci delegatskega
«■*« - Wk « W, «» r—v t i»N| - S*w» ftfr. M m-.*
QW.Ij.Ui.	' m 'i^f fg Tr,||,
i »tJU-Mii ' »4<»i .iimipv 4miurj U**. MflSa ioni, »i-<■««(■, P •>» ' •«'■■ U> Ihna» +mn 4 |i>|u»j fco*.*).
M..	, 2JZ '----- —^^taMMVHJL^	NjMl.m. I
"'	MÖ* M. - «»I M


I. i KNM V,--. Mr
Milan KneieviČ kandidat
- ••»rekti!**. M> II
M* U * uMK
za
sveta ZKS Maribor
V-m daMn M

S SUE KOMITEJA OK ZKS PTUJ
sistema!
'"rti .Mrjut*
!1h»Jc1)i.«|
i A t^rer »fcirji-Ii h /K) KI Cfm	^(IIIOJJ J« Lr, mir
<M«f*|ii<p um m ^Th t?rt .«i..™*« «Htt IM »TI»	I 1,0.111, „ ^Li^./
1'Hlrlijj v [*1 h »¿Tiri .v,"ii| J,»cv!.in;».
■ >i «.«wapi «Ul U1 m UTVtUllI m-■.■„.Avi., Ji!	..I^n. w,,. . J,
JMVO unvvprj'iirt, k . i,,.	, JiltMob1« UV« u
'	s ""rt«,	p« Jfltuii t
-f^SaÜ
n	Mr*rt»*.kJ. 4* 41*1^	UI unH
■h.»tli , Mfttjtf,»- Uit N4IM«H VIULI „n. bkjji kj
I"*1* ^ r- ^ M^Niii kfr »fc wmifirr«SiI
aaauaMaaf i.-««.- u. ie^
il. «fcrmn.l
»n-i tjm. -r^vj», M iHiniltm,

•I iJJ4*4.1 J}.vi «k.,I Utm+m(ra dckjjM i


Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
in
c ■o
0
Rokomet
Jeruzalem suvereno čez Maribor
Stran 18
Nogomet
Drugoligaši na tekme konec marca, ligaši MNZ Ptuj aprila Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL
tednik
Vlado Čuš
»Za uspeh sta potrebna trdo delo in predanost«
Stran 19
Boks
Aljaž Venko pred tretjo profesionalno borbo
Stran 18
íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu!
RADIOPTUJ
tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Po zagon pred večnim derbijem tudi s Tavaresom
Mariborčani so po opravljenih kadrovskih menjavah želeli v Sežani vknjižiti zmago, s katero bi vsaj delno utišali govorice o turbolen-tnem dogajanju v klubu. To jim je uspelo v polni meri, saj so dosegli visoko zmago, sploh prvo na stadionu Rajko Štolfa po lanskoletni vrnitvi Sežane med elito!
Začasni trener Sašo Gajser je v prvi postavi naredil kar nekaj korekcij, še najbolj je ljubitelje nogometa presenetil z Marcosom Tavaresom, ki bo naslednji mesec dopolnil 37 let. Napad sta ob njem tvorila še Gregor Bajde in Andrej Kotnik, omenjena trojka pa v tej sezoni še ni igrala skupaj; Bajde je npr. doslej zbral le piškavih 39 igralnih minut ...
A se je poteza Gajserju obrestovala, saj je prav Bajde poskrbel za vodstvo gostov v prvem polčasu! Očitno je dobro preučil situacijo na igrišču (in v slačilnici), saj so se ob kasnejšem vstopu odlično odrezali tudi »rezervisti«. Predvsem to velja za Jana Mlakarja, ki je dosegel dva gola - takšen dosežek mu je na eni tekmi nazadnje uspel maja 2019 ...
Zmaga proti Taboru je za Maribor pred sobotnim večnim derbi-jem izjemno pomembna, domala neprecenljiva. Ekipi sta sedaj na vrhu ponovno točkovno izenačeni, saj so Ljubljančani že drugič zapored remizirali, za nameček še drugič brez doseženega zadetka. Tako se je situacija v enem samem tednu močno spremenila, delnice vijoličastih so znova pridobile na vrednosti.
CB24 Tabor Sežana -Maribor 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Bajde (38.), 0:2 Mlakar (59.), 0:3 Mlakar (62.), 0:4 Repas (75.).
CB24 TABOR SEŽANA: Koprivec, Ristic, Nemanič, Briški, Mihaljevic (od 69. Aliaj), Makoumbou, To-lic (od 62. Stare), Krivičic (od 69. Sever), Salkic, Djalo Aldair (od 77. Ndzengue), Stančič (od 77. Stan-kovic). Trener: Nace Kosmač.
MARIBOR: Jug, Kolmanič, Peri-čic, Martinovic (od 80. Uskokovic), Santos, Kronaveter, Repas, Cre-tu, Bajde (od 58. Požeg Vancaš), Kotnik (od 46. Matko), Tavares (od 58. Mlakar). Trener: Saša Gajser.
Olimpija se je na drugi strani po izjemnem rezultatskem začetku (zmagi proti Kopru in Muri) hitro upehala, proti agresivnim ekipam Aluminija in Domžal se ni najbolje znašla. Zanimivo, a na nek način razumljivo je, da se je rezultat-ski padec zgodil v trenutku, ko se ekipi zadnji dan prestopnega roka pridružili Vitalijs Maksimen-ko, Vujadin Savic in Ante Čoric ... Treba pa je dodati, da je trener Goran Stankovic že na uvodu miril evforijo, saj se pač realno zaveda, da je z novinci pač treba nekaj časa delati in spoznavati ter jih šele nato počasi vklopiti v ekipo ... Zelo realen je bil tudi v oceni neodločenega izida v Kidričevem. »Tudi tekmece je treba nekaj vprašati,« je dejal. Zelo zanimivo bo videti, kako se bo moštvo iz prestolnice odzvalo na tekmi v Ljudskem vrtu . Derbi v točkovnem smislu v nobenem primeru ne bo odločil o prvaku, še zdaleč ne, bo pa nekomu prinesel psihološko prednost.
Jože Mohorič
PRVALIGA TelekomSIovenije			
REZULTATI 23. KROGA:			
CB24 Tabor Sežana	- Maribor 0:4 (0:1);		
Olimpija - Domžale 0:0;			
Celje - Bravo 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Nukic (7.), 1:1 Calušič (53.), 2:1 Dangu-			
bič (67.), 2:2 Nukic (77.), 2:3 Tučič (80.).			
Tekmi Gorica - Aluminij in Koper - Mura sta bili odigrani v četrtek, po			
sklepu redakcije.			
1. MARIBOR	23	12 7 4	46:28 43
2. OLIMPIJA LJUBLJANA	23	12 7 4	29:15 43
3. MURA	22	10 7 5	27:16 37
4. DOMŽALE	23	8 9 6	33:28 33
5. BRAVO	23	8 9 6	26:24 33
6. KOPER	22	8 6 8	30:30 30
7. CELJE	23	7 5 11	23:27 26
8. CB24 TABOR SEŽANA	23	7 5 11	25:33 26
9. ALUMINIJ	22	4 8 10	17:33 20
10. GORICA	22	3 5 14	15:37 14
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Gregor Wernig/ m24
Sašo Gajser je naloge začasnega trenerja Maribora v Sežani opravil
z odliko. Ob njem je Marko Šuler, novi športni direktor.
Maribor naprej brez Bogatinova in Camoranesija
Za NK Maribor je nekaj turbulentnih dni, po katerih so se zgodile spremembe na nekaterih najodgovornejših mestih. Vodstvo kluba je dan pred tekmo s Taborom sklenilo, da Oliver Bogatinov ne bo več športni direktor kluba, Mauro Camoranesi pa ne več trener prve ekipe. Oba sta zamenjala njuna dosedanja pomočnika, prvega (dolgoročno) Marko Šuler, drugega (začasno) Sašo Gajser. S Camora-nesijem so se morali posloviti tudi štirje pomočniki (Andres Robert Yllan, Miguel Enrique Albin, Fernando Daniel Nowicki in Victor Palacios), ki jih je ob svojem prihodu izbral italijanski strateg argentinskih korenin.
»Smernice delovanja, ki jih je vodstvo kluba zastavilo ob začetku sodelovanja, niso bile izpolnjene. Znašli smo se v rezultatski krizi, ki traja in trenutno ne zaznavamo znakov sprememb. Zavedamo se specifičnosti priprav, toda ne glede na okoliščine ni opazne nadgradnje dela. Na igrišču ni prisotne energije moštva, zaznati je krizo odnosov v slačilnici, kar je posledica nekomunikacije med igralci in strokovnim štabom. Odločitev je sprejeta z namenom, da se 15-kratni državni prvak vrne k utečenim vrednotam, na katerih smo gradili vrsto let,« so zapisali na spletni strani NK Maribor.
Bogatinov je v Mariboru začel nujne procese pomlajevanja ekipe in zmanjševanja stroškov. To je v vsakem klubu nehvaležna naloga, še posebej pa v Mariboru, kjer so igralci v prejšnjih letih zaradi odličnih rezultatov na mednarodnem prizorišču prejemali (takrat zaslužene) visoke dohodke. V zadnjih nekaj sezonah so se prihodki iz evropskih tekmovanj zaradi zaporednih zgodnjih izpadov bistveno zmanjšali, ob tem so zaradi koronakrize ostali še brez prihodkov od gledalcev, kar pri Mariboru še zdaleč ni zanemarljiv znesek. Ali je bil Bogatinov pri svojem delu uspešen ali ne, bo pokazal šele čas, trenutni rezultati pač ne morejo biti edino merilo njegovega dela. Za svojo napako je ob odhodu razglasil potezo, da je v klub pripeljal Marka Šulerja, »ki je ob močni podpori konstantnih sil, ki delujejo izven uradnega dela kluba, v slačilnico vnesel nemir in porušil red.«
Ne glede na vse, bo tudi Šuler moral na podobno pot, kot jo je začel njegov predhodnik. Že v teh dneh ga čaka prva zahtevna naloga: izbira novega trenerja. »Več bo znanega v naslednjem tednu, po tekmi z Olimpijo,« je povedal po tekmi v Sežani. Najbolj »vroči« in največkrat omenjani kandidati med navijači so trije, in sicer Ante Šimundža, Dušan Kosič in Dejan Grabič. Pri Muri so ob vsakokratnem povezovanju njihovega trenerja z Mariborom (kar je dokaj pogosto) zelo nezadovoljni. Grabič pri Bravu dela odlično, uveljavlja mlade igralce, a je Maribor vendarle povsem drugačna sredina. Kosič se zdi iz tega vidika naravnost idealna izbira ... Zadnjo besedo pa bo vendarle imel Šuler, ki lahko potegne tudi kakšnega aduta iz rokava ...
JM
Nogometaši Gorice in Aluminija so se u četrtek u Notri Gorici pomerili v tekmi 23. kroga. V prvih dveh medsebojnih tekmah sezone 2020/21 so v obeh primerih slavili domačini.
Koper eden od najneugodnejših tekmecev Aluminija
V naslednjem krogu se bodo nogometaši Aluminija soočili z ekipo Kopra. Ta je zelo slabo začela spomladanski del sezone, s kar tremi zaporednimi porazi. Po dveh (Olimpija, Gorica) so odstavili trenerja Mirana Srebrniča, a tudi njegov naslednik Rodolfo Vanoli v prvem poskusu (Bravo) ni bil uspešen (sestavek je bil oddan pred tekmo Mura - Koper, op. a.). Nedvomno Koper poseduje več kakovosti, kot pričajo dosedanji rezultati, zato so nekakšna tempirana bomba. Nihče pa ne ve, kdaj in kje se bo sprožila ...
Nogometaši Aluminija so s petimi osvojenimi točkami na treh tekmah seveda bistveno bolj zadovoljni s štartom v drugi del sezone. Predvsem je trenerju Oskarju Drobnetu uspelo stabilizirati igro v obrambi, kar je bila glavna odlika šumarjev tudi v izjemno uspešnem prvem delu pretekle sezone 2019/20. Ko se postavijo kompaktno in izpolnjujejo naloge trenerja, je šumarje zelo težko prebiti, ob tem se stopnjuje tudi forma prvega vratarja Luka Janžekoviča.
Za zdaj je jasno, da zvezna in napadalna vrsta še nista v povsem sinhroniziranem delovanju, a je treba v isti sapi povedati, da veliko dela opravita pri obrambnih nalogah. Izstopajoči primer je David Flakus Bosilj, ki se kljub prevladujočim ofenzivnim nalogam izjemno razdaja tudi na svoji polovici igrišča. Tako ga je moč opaziti v svojem kazenskem prostoru pri domala vsakem predložku iz prostega strela ali kota, nekaj sekund kasneje pa že tudi v konici napada. Neizogibno je, da mu pri zaključnih strelih zmanjka tisti potreben kanček moči .
Proti Kopru bo celotno moštvo moralo dodati še nekaj več, v prvi vrsti gole. Na obrambni strani bo treba posebno pozornost nameniti Nardinu Mulahusejnovicu, saj je v dosedanjih dveh medsebojnih obračunih zadel v polno - še več, je edini igralec Kopra, ki je Aluminiju zabijal v tej sezoni ...
1. SNL, 24. krog: Aluminij - Koper, v ponedeljek ob 16.00. Medsebojni tekmi v sezoni:
6. krog: Aluminij - Koper 1:1 (0:1); Matjašič; Mulahusejnovic;
15. krog: Koper - Aluminij 1:0 (1:0); Mulahusejnovic.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 24. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Celje - CB24 Tabor Sežana; OB 17.15: Maribor - Olimpija; V NEDELJO OB 14.30: Bravo - Mura; OB 16.30: Domžale - Gorica; V PONEDELJEK OB 16.00: Aluminij - Koper.
Rokomet • NLB-liga
RAZPORED 18. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Slovan - Ljubljana; OB 18.00: Koper - Ribnica, Urbanscape Loka - Izola; OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Krka, Dobova - Gorenje, Slovenj Gradec - Maribor Branik. Tekma Trimo Trebnje - Celje PL je bila prestavljena.
Futsal • 1. SFL
RAZPORED 18. KROGA, V PETEK OB 20.00: Hiša daril Ptuj - Tomaž Šic bar, Mlinše - Litija, Bronx Škofije - Dobovec, Sevnica - Sili-ko Vrhnika, Oplast Kobarid - Dobrepolje.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 26. februarja 2021
Rokomet • NLB-liga, zaostala tekma 9. kroga
Boks • Aljaž Venko
Jeruzalem suvereno čez Maribor
Maribor Branik -Jeruzalem Ormož 28:31 (10:16)
MARIBOR: Ferjan, Lorger (11 obramb - 1 x 7 m); Pungartnik, Zupanič, Planinšek 5, Veselinovic, Sok, Hočevar 3, Miličevic, Košec 3, Blagotinšek, Rakita 6 (1), Budja 5, Hedl, Golik 3 (2), Žabič 3. Trener: Siniša Markota.
JERUZALEM: Balent (3 obrambe), Skledar, Zemljič (8 obramb - 2 x 7 m); Šoštarič 3, Čudič 4 (1), Žuran 7, Bogadi 4, T. Hebar 7 (2), Šulek, Kocbek 5, Niedorfer, Krabonja, Mesaric 1, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Maribor 5/3; Jeruzalem 4/3.
IZKLJUČITVE: Maribor 2; Jeruzalem 8 minut.
IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
V	zaostali tekmi 9. kroga so Or-možani v Mariboru več kot zasluženo premagali gostitelje in prekinili niz treh zaporednih porazov (Trimo, Koper, Ribnica). Glede na zadnjo tekmo v Ribnici so bili Vinarji močnejši za Tinčka Hebarja (7 zadetkov) in Jureta Kocbeka (5 zadetkov), ki sta ekipi pri kvaliteti igre dala dodatno dimenzijo.
„Smo ekipa, kjer se nam zelo pozna vsaka odsotnost, kaj šele -kot se nam je zgodilo v Ribnici -, ko nam manjka kar šest igralcev. He-bar in Kocbek sta proti Mariboru odigrala odlično predstavo in pomembno vplivala na končen pozitiven rezultat," je v uvodu povedal kapetan Bojan Čudič.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Tekmo začele in končale s serijo 8:0: Krim - Ptuj 49:15 (25:8)
ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Kor-par, Skodič; Kreft 4, Bedrač 4(2), Rozman 2, Fras 2, A. Tripkovič 1, Cvetko 1, Luknjar 1, Skodič, Planine, Puž, Irgolič. Trener: Matej Bračič.
V	manj kot tednu dni so se ro-kometašice ŽRK Ptuj še drugič pomerile z ekipo evropskega Krima, tokrat v rednem 19. krogu v Ljubljani. Medtem ko so bile v prvi tekmi na Ptuju zadovoljne s predstavo, tokrat ni bilo tako.
Prvi gol na tekmi so gostje ob angažirani obrambi domačink zabile šele v 12. minuti, to je uspelo Danijeli Kreft (8:1). Na drugi strani so varovanke trenerja Uroša Bre-garja neusmiljeno polnile mrežo ptujskih vratark, v 15. minuti je na semaforju že pisalo 12:1. Tudi v nadaljevanju domačinke ob spremenjeni postavi niso popuščale, že do odmora so dosegle 25 golov (25:8).
Gostujoči trener Matej Bračič tokrat ni imel na voljo najboljše igralke in strelke Minee Kolenko (zdravstvene težave), kar je precej zmanjšalo možnosti za doseganje zadetkov. Glede na prejšnjo tekmo so jih Ptujčanke dosegle osem manj.
Krimovke so tekmo začele z delnim rezultatom 8:0, na enak način so tekmo tudi končale: od rezultata 41:15 naprej v 54. minuti so jih znova zabile osem (49:15).
Naslednjo tekmo bo ekipa ŽRK Ptuj odigrala v torek, ko se bo v domači dvorani pomerija z ekipo Zelene doline Žalec.
JM
Tinček Hebar (Jeruzalem Ormož, modri dres)
Za goste sta na začetku zadela domača fanta generacije 1999, Tinček Hebar in Anže Šoštarič,
za vodstvo z 0:1 in 1:2. V nadaljevanju je Maribor počasi prevzel pobudo na igrišču, kar je privedlo do rezultata 7:5 v 12. minuti. V teh trenutkih je največ preglavic Jeruzalemu povzročal veteran (39 let) in velikan (205 cm) v golu Maribora Gregor Lorger, ki je zbral štiri obrambe.
V 20. minuti je Izidor Budja gostitelje popeljal v zadnje vodstvo na tekmi (9:8). V naslednjem napadu je Lorger zaustavil sedemme-trovko mojstru kazenskih strelov Čudiču, a se je žoga odbila od vratarja nazaj v roke Čudiču, ki je zadel za izenačenje (9:9). Do odmora so se po športni dvorani Tabor Ormo-žani popolnoma „razleteli po igrišču", uspela jim je izjemna serija 0:7 (9:15). „To so bile minute, ko smo zaigrali zares odlično in ušli nasprotniku na visoko prednost - tukaj je padla odločitev o zmagovalcu. V teh trenutkih smo zadevali praktično vsi igralci, v golu pa je Tomislava Balenta odlično zamenjal 18-letni Aleš Zemljič," je
zaključek 1. polčasa pokomentiral David Bogadi.
Na začetku 2. polčasa je Bogadi zadel za +7 (10:17), nato pa je sledilo nekaj kriznih minut (14:17) Ormožanov, ki jih je v 36. minuti z minuto odmora prekinil gostujoč trener. Kljub vsem naporom domačinov se zaostanek Maribora skozi celoten 2. polčas ni spustil pod tri zadetke. „Na vse načine smo poskušali ujeti Ormožane. Enostavno so prevladale njihove izkušnje in seveda tudi kakovost. Želeli smo priti na dva gola zaostanka in obrniti tekmo, a so nas v vseh poskusih gostje zatrli. Jeruzalemu lahko samo čestitam za zasluženo zmago," je dogajanje na tekmi pokomentiral trener Maribora Siniša Markota.
V 2. polčasu je bil delni izid v prid domačinov 18:15, kar pa še vedno ni zadostovalo za popolni preobrat. „V 1. polčasu je bila naša igra v obrambi na visokem nivoju, z 2. polčasom pa ne smemo biti zadovoljni. Če želimo v soboto na domačem terenu proti Krki osvojiti nove točke, si predstave iz drugega dela tekme - govorim za
Nogomet
Drugoligaši na tekme konec marca, ligaši MNZ Ptuj v začetku aprila
Po sprostitvi ukrepov za zajezitev koronavirusa so bili tudi nogometaši med tistimi, ki so se nemudoma podali na zelenice in začeli trenažne procese. Do igranja prvih tekem pa bo minilo še nekaj tednov ...
Pri NZS so v tem tednu sprejeli nov koledar za spomladanski del sezone 2020/21, ki vsebuje tudi korigiran sistem tekmovanja. Klubi 2. SNL bodo tako odigrali še tri kroge prvega dela sezone (vključno s preloženo tekmo med Nafto in Rudarjem), po 15. krogu pa se bo na podlagi stanja na lestvici odigrala liga za prvaka in liga za obstanek. Skupaj bo v sezoni 2020/21 predvidoma tako odigranih 22. krogov. Začetek nadaljevanja sezone je predviden za 20. oz. 21. marec.
Zaradi kasnejšega začetka 2. SNL se spremenijo tudi termini Pokala Slovenije (Drava je že uvrščena v četrtfinale):
17. marca - preložene tekme 2. kroga, 14. aprila - četrtfinale, 28. aprila - polfinale.
Posledično je bilo treba en krog 1. SNL iz aprila prestaviti v marec. Predlog koledarja za pomladanski del prvenstva sta potrdili tako delovna skupina 1. SNL kot tudi delovna skupina 2. SNL.
Pestro tudi na nivoju
MNZ Ptuj
»Glede na dolgo odsotnost igralcev z nogometnih igrišč in zaradi onemogočene organizirane vadbe je primaren pomen vračanje vseh igralcev v trenažni proces, ob izvajanju vseh ustreznih protokolov v vseh klubih,« so v uvodu zapisali pri MNZ Ptuj.
Na korespondenčni seji so že sprejeli spremenjen urnik tekmovanja za spomladanski del. Na-jočitnejša razlika bo letos glede na lansko sezono ta, da ekipe v Super ligi, 1.in 2. ligi MNZ Ptuj ne bodo igrale končnice, kjer bi bile ekipe razdeljene v ligi za prvaka in obstanek, ampak bodo - če bodo razmere s covidom to seveda dopuščale - odigrala le redni del se-
Pred tretjo profesionalno borbo
Foto: Črtomir Goznik
obrambo - ne smemo privoščiti. Kar 18 prejetih zadetkov, in to zvečine na prehiter ter prelahek način je dobro opozorilo pred novo tekmo," je še zaključil trener Ormoža-nov Saša Prapotnik.
Jeruzalem je pri lokalnem rivalu prekinil niz treh zaporednih porazov in precej bolj optimističen pričakuje sobotno tekmo. „V goste nam prihaja Krka, ki se krčevito bori za obstanek v ligi. V sredo so doma le remizirali proti Izoli. Zmaga je bila zanje nuja, posledično so bili pod velikim pritiskom, ki ga niso zdržali. Na Hardek bodo prišli razbremenjeni, saj ne bodo v vlogi favorita. Če ne bomo na visokem nivoju in maksimalno motivirani, se nam ne obeta nič dobrega. Glede na igralski kader smo kakovostnejši, a bo to treba pokazati na samem igrišču," je pred tekmo 18. kroga povedal Bogadi.
Tekma med šestouvrščenim Jeruzalemom (18 točk) in zadnjeuvr-ščeno Krko (6 točk) je na sporedu v soboto, 27. februarja, z začetkom ob 18.00. Ormoški klub je zagotovil spletni prenos.
Uroš Krstič
27-letni Aljaž Venko se bo po več kot leto in pol trajajočem premoru vrnil v profesionalne vode. V soboto ga v Usti nad Labem čaka tretji profesionalni dvoboj. Prva dva je leta 2019 odločil v svojo korist.
Na severu Češke, v mestu s skoraj 100.000 prebivalci, bo na sporedu boksarski večer z več kot 20 dvoboji, večinoma profesionalnimi. V enem izmed njih se bo član Dejan Zavec Proboxing Promotion v srednji kategoriji pomeril z domačim veteranom Janom Balogom. 38-le-tnik ima v dosedanji karieri za sabo kar 68 dvobojev, od tega je 16-krat zmagal, v 51 primerih pa je ring zapuščal poražen (ima še en remi).
Tenis • Blaž Rola
„Intenzivne priprave so potekale vse od sredine januarja. Skupaj s trenerjem Dejanom Zavcem sva jih opravila na Ptuju, sparinge pa tudi v Celju in Zagrebu. Vesel sem, da so potekale brez težav, prav tako me veseli, da so tudi kilogrami že zelo blizu določene meje, tako da ne bo potrebno kakšno drastično huj-šanje tik pred dvobojem," je dejal Venko in nekaj dodal še o tekmecu: „Gre za izkušenega borca, ki ima sicer precej slabo statistko, a je treba dodati, da je velikokrat boksal proti zelo dobrim boksarjem. Jasno je, da je želja zmaga, a bo zanjo zagotovo treba dati vse od sebe. Po daljšem tekmovalnem premoru nimam pravega občutka, kakšna je forma, a brez dvoma sem pripravljen na trd dvoboj."
JM
Slab uvod v
kazahstansko avanturo
Blaž Rola (159. na ATP) je nazadnje nastopal na dveh turnirjih serije challenger v Italiji (četrtfinale in 1. krog), njegova nova destinacija pa je Kazahstan. Ena izmed desetih največjih držav sveta gosti turnir z nagradnim skladom nekaj več kot 100.000 dolarjev. Prvi nosilec je domači adut Mikhail Kukushkin (90.).
30-letni Ptujčan je imel status 8. nosilca, žreb pa mu je v 1. krogu namenil kvalifikanta Pavla Kotova (262.). 23-letni Rus je odlično začel dvoboj in z breakom povedel 0:1. Izkazalo se je, da je bilo to dovolj za osvojitev prvega niza, saj sta oba serverja v nadaljevanju dobro opravila svoje delo (4:6). Tako je bilo tudi v drugem nizu, vse do izida 5:5, ko je Kotov ponovno izvedel break (5:6). Rola je uspel izvesti rebreak (6:6), tako da je odločila podaljšana igra.
Visoki Rus je povedel 2:6, nato pa je nekaj svojih svetlih trenutkov doživel tudi Blaž in z nekaj odličnimi točkami ubranil štiri zaključne žogice in izenačil na 6:6. Koraka naprej pa mu ni uspelo narediti, znova je do prednosti prišel Kotov, ki je šesto zaključno žogo vendarle unovčil, oz. je žogica po udarcu Blaža končala nekaj centimetrov v avtu ... - 4:6, 6:7(7). Prav zanimiv je podatek, da je Rola skupno celo osvojil več točk kot Kotov - 72:71.
Rola je na tem turnirju nastopil tudi med dvojicami, njegov partner je bil Nemec Maximilian Mer-terer. Nista bila uspešna, v 1. krogu sta ju izločila Francoza Hugo Grenier in Alexandre Muller - 4:6, 4:6.
Naslednji teden bo v Kazahsta-nu potekal še en podoben turnir.
JM
zone po običajnem dvokrožnem sistemu. To v primeru Super lige (10 klubov) pomeni 18, v primeru 1. in 2. lige pa 14 krogov (8 klubov).
Predvideni začetek tekmovanj:
Super liga - 10. april
1. in 2. liga MNZ Ptuj - 17. april
»Prioriteta so prvenstvene tekme, pokalno tekmovanje v članski konkurenci se izvede, če bo to mogoče. Pokalno tekmovanje v mladinski konkurenci se ne odigra,« so še zapisali pri MNZ Ptuj ter dodali: »Glede na trenutno situacijo s covidom-19 in glede na to, da smo zavezani spošto-
vati predpise in usmeritve državnih organov, NIJZ in NZS, so predlagani sklepi sprejeti v smeri optimalnega razvoja dogodkov, povezano s sproščanjem določenih ukrepov, predvsem z možnostjo pričetka vadbe. V primeru morebitnih sprememb bodo sprejeti novi scenariji.«
Tekmovanja v mlajših in veteranskih kategorijah bodo od začetka aprila naprej izvedena v predvideni obliki.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipe v Super ligi bodo predvidoma prve tekme spomladanskega dela odigrale 10. aprila.
petek • 26. februarja 2021
Šport, pogovori
Štajerski	19
Intervju • Vlado Čuš, prejemnik Bloudkove plakete
»Za uspeh sta potrebna trdo delo in predanost«
Vlada Čuša ljubiteljem športa na Ptujskem ni treba posebej predstavljati, v različnih vlogah ga v tej dejavnosti srečujemo že domala 50 let. Prejetje Bloudkove plakete za dosežke v športu je bilo dobro izhodišče za pogovor.
Kaj vam osebno pomeni prejeta Bloudkova plaketa, za katero vas je predlagala Judo zveza Slovenije in med drugim zapisala, da si slovenskega juda ne moremo zamisliti brez Vlada Čuša?
V. Čuš: »Judo je pomemben del mojega življenja, vanj sem vpet skoraj pol stoletja in ponosen sem, da sem lahko prispeval delček k uspešnosti in prepoznavnosti tega športa. Posebej sem vesel, ker mi je priznanje podelil Odbor, v katerem so eminentni športni strokovnjaki in nekdanji najuspešnejši športniki in športnice Slovenije.
Sem med tistimi, ki o sebi neradi govorimo, je pa včasih to potrebno. V športu in življenju sem večkrat plaval proti toku, a sem ob tem vedno vedel, kaj počnem. Če se držiš povprečja, ki prikimava vsemu, ne moreš uresničiti svojih idej in rešitev.
Verjetno vsak človek v sebi nosi svojo resnico, a edina prava resnica se lahko odkrije v statističnih podatkih in dejstvih. Slovenski judo je zgodba o svetovnem uspehu. Temu pritrjujejo številne kolajne na največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih, med katerimi so številne tudi iz našega kluba, ki je prerasel v evropsko in svetovno prepoznaven klub. Verjetno se vsi strinjamo, da je judo nasploh močno dvignil povprečje uspešnosti predstav slovenskih športnikov v zadnjih treh desetletjih. Slovenci smo lahko ponosni na te fantastične tekmovalne uspehe slovenskega športa.
Pomembna stvar je ekipa. Ob tej priliki se želim posebej zahvaliti odličnim sodelavcem, trenerjem, funkcionarjem na občinski in državni ravni ter angažiranim staršem. Njihov prispevek je neprecenljivega pomena in predstavlja veliko dodano vrednost na poti uspehov ptujskega in slovenskega juda in športa nasploh. Pomembno je, da se še danes, ko so nekateri že izpregli, dobimo na kakšni kavi ali športnem dogodku in vidim, da je ljudem zgodba, ki smo jo delili ali jo še delimo, ena-
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Čuš: »Ljudje mislijo, da si dober trener le, če imaš rezultat, uspešen športnik pa je zgolj tisti, ki ima kolajne z največjih tekmovanj. To je čista neumnost. Vsak športnik je lahko zmagovalec v svojem življenju.«
ko všeč ter se jih enako dotakne danes kot takrat, ko smo pričeli dobesedno iz nič. To pomeni, da smo naredili všečen 'film' in je velik trud poplačan. Vodilo 'Nikoli ničesar ne prepustimo naključju' se je obrestovalo.«
»V judo je vgrajen tudi sistem vzgoje in
•	1	V	I
izobraževanja«
V judu ste že skoraj 50 let, delovali ste v različnih vlogah, od tekmovalca, trenerja, selektorja, funkcionarja JZS ... do predsednika kluba in predavatelja. Kakšne izkušnje ste nabirali kot trener in selektor?
V. Čuš: »Uspešen trener, če tega nima že v genih, se mora naučiti, da je treba biti na treningih, pripravah in številnih tekmovanjih ves čas osredotočen na svoje poslanstvo in racionalno uporabo časa. Ker je v slovenskem kakovostnem športu premalo denarja, smo bili tudi trenerji v judu zraven svojega osnovnega dela velikokrat tudi administratorji, šoferji, psihologi, prehranski svetovalci in še kaj. Zato sta osredotočenost in racionalnost še toliko pomembnejši, če se želiš uspešno kosati s svetovno konkurenco.
Vlado Čuš - športna izkaznica
V. Čuš: »Kot otrok sem se preizkusil v skoraj vseh športih, ki so bili aktualni na Ptuju. Aktivno organizirano športno pot sem začel v rokometu v osnovni šoli pod strokovnim vodstvom legende ptujskih športnih učiteljev Branka Turkuša. Na osnovnošolskem in srednješolskem prvenstvu Slovenije smo osvojili bronasti kolajni, dobro nam je šlo tudi v košarki, kjer smo premagali celo Vilfanov 'srednješolski' Maribor. Kot mladinec sem igral tudi nogomet v mladinski prvoligaški ekipi ptujske Drave.
Judo sem prvič čisto slučajno spoznal na Ptuju, nekje pri petnajstih letih, ko smo kolegi izvedeli, da je na Ptuju tekma v judu. Šli smo kar tako, 'na slepo'. Bilo mi je izredno zanimivo. Ko sem na judo že malo pozabil, pa čez leto in pol zagledam plakat v mestu s povabilom za vpis v začetni tečaj juda. Bilo je v drugem letniku srednje šole. Nič nisem razmišljal, tisti dan me je kar neslo na prvi trening v telovadnico Ekonomske šole. Telovadnica je bila nabito polna, treniral pa nas je Miro Vindiš, sicer tudi padalec. Ko sem prvič oblekel kimono, se od njega nisem več ločil. Kot kadet sem nastopal za člansko ekipo Ptuja v prvi slovenski ligi, osvojil sem več slovenskih pozivnih turnirjev in naslov študentskega prvaka Slovenije. Že kot študent športne fakultete sem prevzel različne trenerske vloge. Še kot tekmovalec sem prevzel tudi člansko ekipo, zaradi česar sem tekmovalno kariero predčasno zaključil. Sem pa še precej let nastopal za ekipo v 1. judo ligi, kjer nam je l. 1998 uspel celo preboj v pokal evropskih prvakov.«
Šahovski kotiček
Na pripravah perspektivnih tudi Nika Kralj
Kot v številnih športnih dejavnostih se tudi pri šahu odvijajo določene aktivnosti. Nekatere na »daljavo«, nekatere pa tudi s fizično prisotnostjo ob upoštevanju vseh omejitev za zajezitev širjenja koronavirusa.
Tako so med 18. in 21. februarjem v t. i. mehurčku potekale priprave perspektivnih mladih šahistov. Udeležilo se jih je 11 šahis-tov in pet šahistk, med slednjimi tudi Nika Kralj iz Gorišnice. Vodila sta jih mladinski in kadetski selektor Matej Šebenik in Aljoša Grosar, ki sta veliko pozornosti namenila tudi telesni vadbi z namenom ozaveščanja pomembnosti dobre fizične pripravljenosti tudi za šahiste. Zasedba je bila izredno kakovostna, saj je pri fantih sodelovalo kar nekaj mojstrov Fide, pri dekletih pa tudi mednarodna mojstrica Zala Urh. V sklopu priprav so mladi odigrali turnir v pospešenem šahu sedmih krogov. Zmagal je drugi po ratingu Domen Tisaj, prvi nosilec David Brinovec pa je bil drugi. Nika se je kot zadnja, šestnajsta po ratingu odlično odrezala, saj je ob koncu osvojila 12. mesto, le mesto za prvo nosilko med dekleti Zalo Urh.
Rezultati turnirja: 1. (2.) Domen Tisaj 6 točk, 2. (1.) 5,5, 3. (4.) Jaka Brilej 4,5, 4. (5.) Jan Marn 4,5, 5. (8.) Nuša Hercog 4, ... 12. (16.) Nika Kralj 2,5 ...
Silva Razlag
Karkoli počneš, zmeraj daj vse od sebe za svoj in skupni uspeh. Za uspeh sta potrebna trdo delo in predanost - drugega ne vidim v ospredju. Če se odločiš biti trener vrhunskih športnikov, moraš temu podrediti življenje. Druge poti ni. Če si polovičar, boš dosegal tudi polovične rezultate. Pri športnikih je enako. Tudi če je nekdo nadarjen, a je pri zavzetosti na treningih polovičar, bo dosegal le povprečne rezultate.
Jaz sem bil vedno garač, tisti, ki motivira in priganja, nič mi ni bilo pretežko. Ko se drugi že utrudijo ali se sprijaznijo, da ne gre, jaz šele začnem - to nedvomno drži. Mogoče sem kdaj povlekel kakšno potezo narobe, ampak na splošno se mi zdi, da sem vsem, ki so me obkrožali, pomagal rešiti kakšen velik problem, športnikom in športnicam pa, da so bili še boljši. Glede na to, kako smo orali ledino, danes ne bi kaj veliko spreminjal, obžalujem le, da smo bili v primerjavi s konkurenco vedno 'podhranjeni' v materialnih in kadrovskih resursih.
Veliko lažje je trenerjem, ki delajo v profesionalnih vrhunskih ekipah z velikim proračunom. Na voljo imajo dovolj denarja, tudi desetine ali stotine milijonov evrov. To vgradiš v svoj sistem in samo dodajaš igralce. To je res lažje. Mi,
ki nimamo tega, moramo iskati talente, učiti od abecede dalje, graditi osebnost in vrhunskega športnika.
Ljudje mislijo, da si dober trener le, če imaš rezultat, uspešen športnik pa je zgolj tisti, ki ima kolajne z največjih tekmovanj. To je čista neumnost. Vsak športnik je lahko zmagovalec v svojem življenju. Športnike doživljam kot svoje otroke, želim jim vse dobro v življenju, zato jih na to pripravljam skozi trening, učenje in vzgojo. Ni naključje, da je UNESCO judo potrdil kot najbolj primeren šport za razvoj otrok in mladih. Ne štejejo torej samo kolajne, v judo je vgrajen tudi sistem vzgoje in izobraževanja, kar je njegov ustanovitelj Jigoro Kano zapisal med temeljne cilje. Zapisal je: 'Posameznikovo življenje, čeprav zelo uspešno, ni veliko vredno, če s svojim znanjem in spretnostmi ne pomaga pri rasti in napredku družbe'.«
Katerega obdobja se najraje spominjate, oz. se vam je najbolj vtisnil v spomin?
V. Čuš: »Verjamem, da lahko v igralnici zmagaš po srečnem naključju. V judu, tudi če imaš srečo, to ni možno. Najtežavnejše, a po drugi strani tudi najuspešnejše obdobje po mednarodnih športnih rezultatih kluba je bilo v obdobju
1991 do 2012. V klubu smo imeli odlične športnike in športnice v vseh starostnih kategorijah. Dogajalo se nam je, da smo s težavo zakrpali trenersko pozicijo za kakšno mednarodno tekmo. Enostavno jih je bilo preveč. Bilo je izjemno naporno, ti pa uspehi pomagajo 'skuriti' stres, ki se ti sčasoma nabere po številnih zahtevnih tekmovanjih. V letih, ko so bile olimpijske igre, sem npr. doma preživel le 5 do 6 vikendov, vse drugo smo bili na pripravah doma in po svetu ali pa na tekmovanjih. Tekmovalci našega kluba so nastopili na evropskih in svetovnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah in osvajali številne kolajne, nastopili so tudi na olimpijskih igrah.
Posebna so bila tudi pozna osemdeseta in devetdeseta leta, ko smo postali rival bistriškemu Impolu, celjski Ivo Reyi in ljubljanski Olimpiji v prvi slovenski judo ligi. To so bili res pravi derbiji, na Ptuju pa smo imeli zmeraj polne tribune. Leta 1998 smo tako celo nastopili v pokalu evropskih prvakov. V izborih najboljših športnikov Ptuja so bili med izbranci velikokrat tudi judoisti.«
»Šampiona prepoznam na 'daleč'«
Kateri ljudje so na tej vaši trenerski poti najbolj vplivali na vaše razmišljanje in delo?
V. Čuš: »Mojo zavzetost in predanost strokovnemu delu so kmalu opazili v Judo zvezi Slovenije. Legendarni trener Impola in takratni selektor Franc Pliberšek me je sredi osemdesetih let predlagal za vodenje trenerske komisije in člana vodstva JZS. Takrat smo začeli klubi na Štajerskem strokovno sodelovati, med drugim skozi redne tedenske skupne treninge. Da je prihajal takšen trener s svojo ekipo tudi na Ptuj, sem sprejel kot posebno čast in priznanje našemu delu. Njegovi strokovni pristopi so bili poučni, kot trener je bil pa zelo avtoritativen. Sam sodim med trenerje, ki uporablja pretežno demokratičen pristop. Pri delu želim, da vsi razumejo cilj in kaj bo moral vsak opraviti, da pridemo do njega.
Zanimivo mi je opazovati ostale trenerje in tekmece ter ugotavljati, v kakšnem 'filmu' so trenutno. Ko sem opazoval, sem poskušal predvideti, kaj se bo dogajalo. To počnem še danes. Takoj vidiš, kdo je na tem področju podkovan.
Trdim, da obstaja znana pot do uspeha na velikih tekmovanjih, tudi v judu. Seveda so posebej pomembni optimalni vadbeni pogoji in atletska priprava športnika. Vsaj tako pomembno pa je uporabiti prenos pravil v optimalne tehnično taktične rešitve, prilagojene antropometričnim, motoričnim ter drugim sposobnostim in lastnostim posameznega športnika. Sam temu pravim inteligentni judo. V tem delu smo bili na Ptuju v slovenski špici in to nam je večkrat pomagalo na poti do uspehov na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Odlične informacije mi je v tem pogledu posredoval poljski trener in dekan športne fakultete dr. Evarest Yaskolski.
Največ pa sem se naučil skozi izobraževanje in lastno prakso. Danes šampiona prepoznam na 'daleč'. Dolga leta sem vodil dnevnik dela in opažanj, iz katerega nekatere rešitve ponavljam že dalj časa. Se pa to spreminja, zato se moraš stalno izobraževati, preizkušati. Tudi v športu stvari ves čas napre-
dujejo. Spreminja se tudi oprema, vsak olimpijski ciklus prinese nova pravila in drugačne tehnične pogoje. Ves čas moraš biti 'apdejtan'.«
Kaj je najbolj pomembno za uspeh športnika skozi vaše izkušnje?
V. Čuš: »Upati si sanjati svoje cilje in jim slediti. Seveda ob upoštevanju lastnih sposobnosti in morebitnih omejitev. Za trdno odločitvijo pa naj stoji zavedanje, da bo treba veliko delati, se odrekati udobju brezdelja in včasih tudi tvegati.
Pri določeni starosti se mora športnik odločiti o svoji tekmovalni prihodnosti. Na tehtnico je treba dati vse pluse in minuse. Kot trener jim povem, kaj jih čaka, če se odločijo za vrhunski šport, informacije pa naj potem sami uporabijo pri svoji odločitvi. To je življenjska odločitev, ko se morajo usmeriti v to, ali pa izbrati manj zahtevno športno smer. Za športnika je cona udobja nesprejemljiva. Kdor pravi, da mu je na tekmi zabavno, nikoli ne bo med najboljšimi. Zabavno je med rekreacijo, ko pa si v vlogi vrhunskega športnika, si ves čas v stanju 'na polno'.«
V katero smer želite delovati v naslednjih letih, kakšne bodo prioritete vašega delovanja?
V. Čuš: »Človek potrebuje tudi počitek, a kaj, ko sem vajen, da ves čas delam na 'polnih obratih'. Tisti, ki delajo z menoj na različnih projektih, vedo, da je pogosto hektič-no, adrenalinsko in da so v igri vedno velika pričakovanja, ta pa pridelajo precej stresa. Nekaj energije se mi povrne v družinskem okolju, ki je ključni del mojega življenja.
Vrhunski šport, judo v rednem programu šolske športne vzgoje, zdravstveno izobraževalni projekt 'Naučimo se padati', znanost in raziskovalno delo sta zame del življenja. Največja nagrada zame je, ko mi uspe k sodelovanju pridobiti uspešno ekipo strokovnjakov ali športnikov in športnic z visokimi ambicijami. Za takšne projekte sem si zmeraj vzel čas in to me še zmeraj zanima.«
»Športniki so odlični promotorji, a jih premalo izkoristimo«
Kaj si kot predsednik JK Drava Ptuj želite od MO Ptuj in Zavoda za šport Ptuj?
V. Čuš: »Kaj si želimo, bo treba vprašati vse predsednike ptujskih športnih klubov - posameznik tu ne more veliko spremeniti. Za naš Ptuj ali če hočete Slovenijo, bi vedelo veliko manj ljudi, če ne bi bilo naših izjemnih športnikov, ki so odlični promotorji. Jih pa premalo izkoristimo. Imamo številna poznanstva, pomislite, kaj bi to lahko pomenilo za turistični obisk našega mesta. Če želiš kaj dobiti, pa to tudi nekaj stane. S tem imamo na Ptuju težave. Pa pravila igre moraš pošteno nastaviti. Najmanj to, da se ve, ali želiš pritegniti pozornost od Ljutomera do Slovenske Bistrice ali - pravilno - širše, vseslovensko in mednarodno.
Vsi se moramo zavedati, da so naša dejanja kot bumerang, življenje pa tudi. Kar vržeš, se vrne in te lahko udari v glavo. Upam, da se bodo razmere za ptujske športnike in športnice izboljšale in jih bomo približali tistim iz druge polovice osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo bili zgled za celo Slovenijo.«
Jože Mohorič
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 26. februarja 2021
Podravje • (Pre)hitra pomlad
Februarski toplotni rekordi
Po dokaj hladnem vremenu v januarju in v začetku februarja, ko so se najnižje temperature spustile tudi do -10 stopinj Celzija ali še nižje, je konec februarja postregel s toplimi
sončnimi dnevi.
Temperaturne razlike med nočjo in popoldnevom so bile kar velike. Zbujali smo se v mrzla jutra, s temperaturo pod lediščem, popoldan se je ozračje ogrelo tudi do 20 °C. Meteorolog Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje (ARSO) je pojasnil, da nas bo izrazito toplo sončno vreme v severovzhodni Sloveniji, torej tudi v Podravju, razvajalo samo še Zadnje dni februarja so se temperature danes. Kljub temu bodo tempe-zraka v Mraj gibak °k°U 20 ¡stoprnj rature predvidoma v prihodnjih Celzija. Nekaj dni je bilo tudi brez vetra. dneh oStale nad 10 °C
Že jutri, v soboto, bo od severa pritekal hladnejši zrak. Medtem ko smo minule dni na Štajerskem imeli temperature do 20 °C, se bodo od jutri naprej in večji del prihodnjega tedna gibale med 10 in 15 °C. Glede na aktualne napovedi še vsaj teden dni ni pričakovati padavin.
Predlani na Štajerskem v februarju rekordnih 24 stopinj
Gregorčič je povedal, da smo precej podoben potek februarskega vremena v Sloveniji beležili leta 2012, ko je bil v prvi polovici meseca celo bolj mraz kot letos, konec meseca pa je živo srebro tudi takrat doseglo okoli 20 °C. Sicer pa je bil predlanski februar na štajerskem toplejši kot letošnji. Zadnje tri dni v mesecu so bile izmerjene temperature do 24 °C. Temperaturna razlika med jutrom in dnevom je ponekod dosegla 25 °C. V tem tednu so meteorologi v Sloveniji izmerili nove rekorde temperatur v mesecu februarju. Živo srebro se je na Primorskem dvignili čez 25 °C. MZ
Doslej najvišja februarska izmerjena temperatura na Ptuju je bila po podatkih ARSO 28. februarja 2019: 21,3 stopinje C. Predhodno najvišja je bila izmerjena 5. februarja 2004 - 21,1 stopinja C.
Ptuj • Nova pridobitev za paciente
Bolnišnica z novim
rentgenom
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj je te dni začela izvajati preiskave na novem rentgenskem aparatu. Kot so sporočili iz bolnišnice, so nabavo novega aparata načrtovali že nekaj časa, saj je bil eden od aparatov, ki so ga uporabljali od leta 1995, že precej dotrajan.
Sicer pa je bila pred montažo novega aparata potrebna celovita prenova prostora, med drugim so morali menjati svinčena vrata, talne obloge, svetila in zaščito sten.
Prenova prostorov in montaža aparata je potekala od novembra, prenova oddelka pa je stala 178.000 evrov. Z dobaviteljem rentgenskega aparata so sicer sklenili petletno najemno pogodbo, kar jih bo letno stalo 111.000 evrov. Denar za investicijo je bolnišnica zagotovila iz lastnih sredstev.
Kot so poudarili v ptujski bolnišnici, za rentgenska slikanja pri njih čakalnih dob ni, z najnovejšo digitalno tehnologijo pa bodo bolnikom zagotavljali največjo varnost pred sevanjem ter hkrati poskrbeli za vrhunsko kakovost slik. Sta, sm
Podravje, Pavlovci • Bobri se uspešno vračajo v naše kraje
Vse več bobrov tudi že v pritokih rek
Bobri so avtohtona in staroselska vrsta, ki se ponovno vrača v Slovenijo, kjer so jo iztrebili v 17. in 18. stoletju zaradi čezmernega lova. Po 200 letih so se vrnili leta 1998/1999 po zaslugi ponovne naselitve na Hrvaškem, od koder so se razširili v Slovenijo, v porečja Krke, Drave, Mure, Save in nekaterih drugih rek. Vse pogosteje pa jih je najti tudi v pritokih, kjer se hranijo z zelišči, različnimi rastlinami, drevesi in grmi.
Do vnovičnega pojava v letu 1998 so bobri v Sloveniji veljali za izumrlo vrsto. Mlada družina iz Pavlovcev je njihovo delovanje v potoku Pušenci opazila med prvim valom koronavirusa v letu 2020. Iz pogovora z drugimi vaščani pa smo izvedeli, da so jih sami prvič „opazili" že pred tremi leti.
Četudi so si in si zelo želijo, jih v živo še doslej niso uspeli videti, prav tako tudi ne ostali vaščani, saj večinoma delajo ponoči. Med vsakodnevnim sprehodom so opazili posledice njihovega izjemnega drvarjenja, podrta drevesa, nekaj jezov, za gradnjo katerih uporabijo skoraj vse, kar jim pride pod tačke: les, kamen, blato, rastlinje. Gradnja jezov je zelo pomembna za bobrišče, saj z njimi na svojstven način uravnavajo stalen vodostaj in skrbijo za varnost. Zgradijo si jih na mestih z nestalno in premično vodno gladino, tako da je celo ob najnižjem vodostaju njihov vhod v brlog varno skrit pod vodo. Najbolje se počutijo v vodi z gladino med 80 in 100 cm. Voda za jezom pa tako predstavlja tudi varen dostop do hrane in enostavnejši prenos gradbenega materiala, razložijo poznavalci bobrov, zavarovane živalske vrste, nadvse pomembne za vzdrževanje ekosistema mokrišč, ki vse bolj izumirajo. Ustvarjajo namreč ugodne habitate številnim vrstam in tako skrbijo za biotsko pestrost. Država je sicer, odkar
Foto: Črtomir Goznik
Bobri so zmožni podreti tudi drevesa, ki imajo premer več kot en meter, kot je to razvidno s fotografije drevesa, ki so se ga že lotili.
se je bober vrnil, v mrežo Natura 2000 vključila več habitatov, ker gre za ključno vrsto, ne pa tudi kaj več. V Sloveniji pa se trenutno tud še ne izvaja intenzivni monitoring te živali. Zaradi tega, ker se bobri vse bolj širijo, pa je samo vpraša nje časa, kdaj bo prišlo do regu lacije populacije. Zato je vse bolj nujno ozaveščanje, kot so nujn tudi ukrepi, ki bodo omogočili so bivanje bobrov in ljudi. Zlasti še la stnikov kmetijskih zemljišč, kjer že prihaja do škode na koruznih poljih
in drevesih, kjer se ne upošteva zakon o vodah o ohranjanju od 5- do 15-metrskega vegetacijskega pasu na nabrežinah.
V srednjem veku so bobra razglasili za ribo
Bobrovo meso, še posebej sploščen tolsti rep, so uživali že koliščarji. Znano pa je tudi, da so bobrovino, zlasti izvleček bobrovih žlez, uporabljali kot zdravilo, med drugim tudi za zdravljenje glavo-
bolov, vročinskih stanj in histerije pri ženskah ter tudi kot sestavino pri izdelavi parfumov. Vse do 16. stoletja so iz čvrste bobrove kože izdelovali tudi cilindre. V katoliški cerkvi so bobre razglasili za ribo. V srednjem veku naj bi tako med 40-dnevnim postom, ko je bilo uživanje rdečega mesa prepovedano, na jedilniku imeli bobrov rep. Ta je luskast, bober pa živi v vodi, zato je podoben ribi, zaradi tega so ga sčasoma iztrebili.
MG
7. april -mednarodni dan bobrov
Sedmi april večina pozna kot mednarodni dan zdravja. Sedmi april pa je tudi mednarodni dan bobrov. Namenjen je ozaveščanju in predstavitvi pomenu bobra v naravi. Bober s svojo aktivnostjo v vodnih ekosistemih postaja ključna vrsta, ki izboljšuje habitate za vodni živi svet kot okoljski inženir. Z njegovo ponovno vrnitvijo in širitvijo v Sloveniji pa se odpira tudi vprašanje sobivanja. Kako bomo v prihodnje sprejemali skoraj nikoli vidnega vnovičnega prebivalca naših voda, bo v največji meri odvisno od ljudi, ki so v naravnem okolju prav tako samo gostje, kot tudi živali, nikakor pa ne tisti, ki bi bili lahko vsemogočni gospodarji, še posebej izpostavljajo naravovarstveniki Človek lahko največ naredi sam, če ne bo posegal v zaščiteni obvodni pas. Morebitno škodo, ki naj bi jo bobri povzročali na drevesih in njivah, lahko omeji oz. prepreči tako, da ohranja od 5- do 15-metrski vegetacijski pas na nabrežinah, kot to določa tudi zakon o vodah.
Leta 2019 je v Sloveniji živelo že okrog 350 do 500 bobrov v okviru 75 družin.
; -
Foto: Črtomir Goznik
Ena družina bobrov ima lahko v lasti enega ali celo več jezov, ki jih redno pregledujejo in tudi vzdržujejo.
Prejeli smo
Demokracija volovske vprege
Po spremljanju novic, iz katerih sem znova zvedel o zniževanju demokratičnih standardov, zniževanju verodostojnosti, dostojanstvenosti,..., sem začutil gnev, rezultat katerega je naslednji zapis.
Čista demokracija je rezultat zaupanja množice, da lahko varno preda zastopstvo odločanja o vseh ravneh svojega življenja v roke svojih predstavnikov - na podlagi zaupanja v poštenje. Ko pa se demokracija tako pokvari, da postane zlitje pojmov demos + kratiti, dobimo demokracijo volovske vprege. To je demokracija, ki si volitve razlaga kot štetje volov, vpreženih v svoj voz, v voz iluzij, slepil in naivnosti. Volitve postanejo čas, ko voli oziroma vole štejejo. Čeprav voli kot živali, razen v medosebnem naslavljanju, izginjajo, naj spomnim, da so voli živali, ki so jim odrezali ponos, da so bolj primerni za vleko voz.
Branko Hren, Hajdina
Foto: arhiv
petek • 26. februarja 2021
Naše prireditve
Štajerski	21
Videm • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona
Prvi polfinalistki Ana in Pia
Sponzorji so bili: Občina Videm, ATP avtobusni in tovorni prevozi, OCULUS Weltweite Industriemontagen, Sazas, Klima Ptuj, Anprotehnik, Miral Miran Krajnc, Mir ter Avtoelektrika in Bosch servis Renato Bračič, s. p.
Naši pevski talenti so dočakali 7. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Skupaj z njimi tudi občine, osnovne šole in organizator - družba Radio-Tednik Ptuj. Začetek nove sezone je sicer zamaknila koronakriza, ki še traja, ob doslednem upoštevanju zdravstvenih ukrepov pa bo tudi ta uspešna, saj je tistih, ki želijo peti v tem projektu, iz leta v leto več. Vedno več pa je tudi tistih, ki se pevsko izpopolnjujejo, ne samo zaradi močne konkurence, temveč zato, ker se želijo pevsko in glasbeno čim bolj izpolniti.
Sponzorji prireditve
; OCUlUS
ANpro Technik d.o.o.
w SAZAS
i KLIMA
l. -Ji
II
M
V njihovem ubranem petju bodo v tej sezoni uživali tudi radijski poslušalci, oddaja bo na programu vsako sredo ob 18. uri, posnetke pa si bo mogoče ogledati tudi na Facebook profilu Radia Ptuj in Yo-utube kanalu Radia Ptuj. Za pevske talente je snemanje v studiu Radija Ptuj tudi neka nova dobrodošla izkušnja, ker iz znanih razlogov še ni javnih predizborov. V studiu jih bosta vselej spodbujala Domen Hren in Dalibor Bedenik. V letošnji sezoni strokovno komisijo za ocenjevanje nastopov mladih pevcev vodi Tim Ribič, mag. solo petja, nekdanji član Slovenskega okte-
Foto: Črtomir Goznik
Ajda Hrga, 1. a-razred, pesem Maček Muri (Neca Falk): „Prvič sodelujem, rada pojem. Moji sošolci komaj čakajo, da me slišijo. Nekoč bi rada delala na radiu."
ta, operni pevec, ki projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pozna, saj je nastope naših polfinalistov spremljal in ocenjeval že v prejšnjih sezonah. Gre za hvalevreden projekt, ki daje možnost mladim, s tem pa tudi slovenski besedi, saj je na radijih vedno manj slovenskih pesmi. Zato je še toliko bolj vesel, da družba Radio-Tednik Ptuj spodbuja petje slovenskih pesmi.
Sedmo sezono projekta so začele mlade pevke OŠ Videm s podružnico Leskovec. V mlajši kategoriji so nastopile štiri, v starejši šest, med njimi pevski duet. Razveselji-
vo je, da so se pevkam iz prejšnjih sezon pridružile nove, od desetih jih je polovica nastopila prvič. Za nastope so se dobro pripravile, četudi je letos vse drugače, ker večina leta niso bile v šoli, da bi lahko vadile v živo, s pomočjo mentorja. Pojejo pa tako rade, da tudi to ni bila ovira. Vsaka pa si je v prvi vrsti želela čim bolje zapeti. Zagotovo
Foto: Črtomir Goznik
Ana Krajnc, 5. d-razred, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): „Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je odličen projekt, ki omogoča pevskim talentom, da se predstavimo. Pela sem že v 6. sezoni. Všeč mi je Nina Pušlar. Igram tudi klavir in treniram hip-hop. Mogoče bom nekoč tudi pevka."
Peli so: Ajda Hrga, Lara Šori, Nina Selinšek in Ana Krajnc v mlajši kategoriji ter Aneja Vidovič, Eva Kukec in Sara Kraljevič, Pia Krajnc, Kaja Ciglar ter Kornelija Jelen v starejši kategoriji.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Lara Šori, 4. b-razred, pesem Nasmeh življenja (Nika Zorjan): „Pojem rada različne pesmi, slovenske in tuje. To je moj prvi nastop v tem projektu. Od pevk mi je najbolj všeč Nika Zorjan. Všeč mi je delo z ljudmi, z otroki, želim postati pediatrinja."
Nina Selinšek, 4. b-razred, pesem Dobro jutro življenje (Alya): „Tudi jaz sem med tistimi, ki letos prvič sodelujem. Pojem slovenske in angleške pesmi. V prostem času izdelujem škatlice iz papirja. Kaj bom, ko odrastem, kaj bo moj poklic, pa še ne razmišljam."
Foto: Črtomir Goznik
Aneja Vidovič, 6. b-razred, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač): „Letošnja sezona je že moja četrta. Petje je moja stalnica. Želim si pevsko še bolj napredovati. Zelo rada pojem pesmi, ki jih pojeta Ditka in Tinkara Kovač. Resno treniram judo, z ekipo U-12 smo bili najboljši v Sloveniji. Postati želim učiteljica športne vzgoje."
bodo njihov trud prepoznali tudi vsi, ki jim bodo prisluhnili preko radijskih in drugih kanalov. V polfinale sta napredovali Ana Krajnc s pesmijo Zgodba o prijateljstvu (Čuki) v mlajši kategoriji, v starejši pa Pia Krajnc s pesmijo Nov Svet (Ana Delin).
Mlade pevke OŠ Videm so tudi v 7. sezono projekta vstopile s
Foto: Črtomir Goznik
Sara Kraljevič in Eva Kukec, 6. b-razred, pesem Ne bodi kot drugi (Dit-ka): „Sva prijateljici, sošolki, ki druga drugo spodbujava, tudi zato sva se odločili, da bova v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo skupaj nastopili. To je najin prvi nastop v tem projektu. Potrudili sva se čim bolje odpeti." Eva ob petju uživa še v likovnem ustvarjanju, nekoč pa bi rada delala na radiu. Sara trenira gimnastiko, rada tudi bere. Njen najljubši predmet je slovenščina.
podporo župana občine Videm Branka Mariniča. „Zelo me veseli, da medijski organizator organizira takšen način druženja mladih. Posebej pomembno pa je, da jih ni strah javnega nastopa, da suvereno vstopijo pred javnost, na oder, da stopijo pred mikrofon, spregovorijo in zapojejo. Ne le, da otroci pojejo slovenske pesmi, ob vsem tem se seveda tudi veselijo, doživljajo adrenalin, ker se zavedajo, da njihov nastop vendarle nekdo tudi ocenjuje. Tudi veliko tekmovalnosti je vmes. Največ pa je vredno, da
skozi ta projekt ohranjamo kulturo slovenskega jezika, izraženo v pesmi in glasbi. Mladi skozi ta projekt ponovno doživljajo druženje, za kar pa so bili prikrajšani zaradi ko-ronakrize. Izziv pa so sprejeli tudi z novo obliko projekta. Vse čestitke organizatorjem, občina pa se bo še naprej potrudila, da našim otrokom takšne nastope in takšne prireditve omogoči," je po prvem predizboru 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo povedal videmski župan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pia Krajnc, 7. a-razred, pesem Nov svet (Ana Delin): „Letos sodelujem že šestič. Lani sem bila tudi finalistka. Vedno si želim kar najbolje odpeti. Izobražujem se v solo petju. Letos me je bilo malo strah, saj sem pela pesem moje mentorice Ane Delin. Na koncu se je vse dobro izteklo."
Kornelija Jelen, 8. e-razred (Leskovec), pesem Drevo (Maraaya): „Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo mi je zelo všeč, ker podpira slovensko petje. Letošnji nastop je že moj peti v tem projektu. Sodelujem, ker želim pevsko napredovati. Pri izbiri pesmi me vodijo ritem, višina glasu in besedilo. Izbiram pesmi Nike Zorjan in Maraaye.
Foto: Črtomir Goznik
Kaja Ciglar, 7. a-razred, pesem Metulji (Pliš): "V projektu sodelujem tretjič. V polfinalu sem že bila, v finalu pa še ne. Petje mi pomeni veliko, morda bom nekoč pevka. V prostem času se ukvarjam tudi z gasilstvom, tekmujem v mladinski ekipi PGD Sela."
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. februarja 2021
PETEK 26. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:00 Utrip Ormoža 10:00 Pomurski tednik 10:30 Pogled nazaj 10:50 Vstop ni prepovedan 11:30 Glasba »vse 12:00 Ptujska kronika 12:30 Koncert skupine Popperkeg 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Kapitan Kidd 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:65 Pogled naeaj 21:15 Zgodbe o gradu Turmšče 21:45 Cesarsko kraljevi Ptuj 22:00 Ptujska kronika 2225 Dejansko gospod 00:20 Videostrani S080TA 27. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja
8:40 Zmajevska sulica 10:15 Varuhi vesolja 11:20 Pogled nazaj 11:45 Rim od blizu 12:00 Pregled tedna 12:30 Zadnji človek na svetu 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo) 18:55 Pogled nazaj 19:15 Glasba za vse 19:45 Zapuščina Štefke Cobelj 20:00 Pregled tedna 20:30 Kapitan Kidd 22:00 Ptujska kronika 22:25 Koncert skupine Popperkeg 00:30 Videostrani
NEDELJA 28. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Sola zdravja 8:40 Gulivetjevo potovanje 11:00 Pogled nazaj 11:20 Glasba za vse 11:50 Mali Prim 12:00 Pregled tedna 12:30 Ritem snca 2020 14:20 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled imaj 18:50 Glasbena osmica (tuja) 19:20 Idealna linija 19:45 Film od blizu 20:00 Pregled tedna 20:30 Charlie Chaplin festival 21:50 Animirana pripovedka 22:00 Ptujska kronika 22:30 Deček in njegov pes 00:20 Videostrani PONEDEUEK1. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica
9:25 Obzornik TV Dravograd 10:00 Izgubljen, da najden 11:20 Pogled nazaj 11:45 Cesarsko kraljevi Ptuj 12:00 Pregled tedna 12:30 Dan D 14:05 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pogled nazaj 19:15 Glasba za vse 19:45 Zapuščina Štefke Cobelj 20:00 Pregled tedna
20:30 Pihalni orkester z Omarjem Naberjem
22:50 Film Campus
22:00 Ptujska kronika
22:25 Zadnji človek na svetu
00:15 Videostrani
Ptujska «ekwi»a PeT\( T: 02 S90 880 26, «niû&petv.tv, www.fwtv.tv ^ telei
mil" ! Ta l
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
OKNA
NJA VRATA
02/780 04 240 i
H
Program TV Ptuj
27. in 28. 2. 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Janezu Puhu, izumitelju kolesa v spomin film - Izumitelj Janez Puh. Janez Puh iz Sakušaka je ime, ki ¡e zapisano v zgodovino Slovencev za vse večne čase; Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric, je prvi rektor Univerze Maribor; Reka Mura, ponos Prekmurcev, je reka otočkov, prodišč, številnih rokavov in mrtvic. Črna reka je avtorski film Nevenke Čurin; Košnja s kosami na star način na haloških strminah pri Benu Vidoviču v Repiščah je ohranjanje tradicije in druženje ljudi na deželi; Haložan Franc Laporšek, izdelovalec trstenk in ljudski godec, že dolgo ni več med nami. Živa pa je njegova glasba in njegove trstenke, večne sopotnice tega klenega moža; Prediren glas čuka skrivnostno vznemirja vraževerne ljudi, vedno manj ga slišimo, naša skrb je ohranitev čuka v naših gozdovih; Ples račk na naših vodah v ritmu valčka Na lepi modri Donavi; Mineva deveto leto, odkar nas je zapustil legendarni glasbenik pevec Brendi. Brendiju v spomin šopek največjih uspešnic; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
ttttt:it*tt
tC-i *
tli	3 i o I *
OSNOVNA SOLA VIDEM Telefon: (02) 7619410 Videm pri Ptuju 47	Fax: (02) 761 9411
2284Vldem pri Ptuju e-mall: info(B>solavldem.sl www.solavldem.si
VRTEC PRI OSNOVNI SOLI VIDEM OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v Vrtec pri Osnovni šoli Videm za šolsko leto 2021/2022,
ki bo potekal od:

1. 3. 2021
31. 3. 2021
Vlogo za vpis otroka v Vrtec Videm (za lokacije Videm, Sela in Leskovec) starši najdete na spletni strani Vrtca Videm pod OBRAZCI (https://vrtec.solavidem.si/obrazci/) in izpolnjeno vlogo pošljete:
na naslov:
Vrtec pri OŠ Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju
na e-naslov vrtca:
info@vrtecvidem.si
ali ¡o oddate osebno v tajništvo šole vsak dan med 9.00 in 14.00, ob upoštevanju priporočil NIJZ.
Starše, ki ste vlogo že oddali, prosimo, da ¡o potrdite na telefonski številki 02/761-94-25 v razpisnem roku.
Dodatne informacije dobite pri pomočnici ravnatelja za vrtec (ge. Valentini Jurko) na tel. št. 02/761-94-20 od 8. do 14. ure.
Lepo vabljeni k vpisu.
Ravnatelj: mag. Robert Murko
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PETEK, 26. februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Veseloigra - Klopčič
10:15 Večer ljudskih pesmi, Cerkvenjak 2017
12:15 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:50 Pozdrav sosedu 2018
20:00 Oddaja iz občine Gorišnica
21:45 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 27. februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Svet Marka Čas, 2007
09:40 Utrip Ormoža
10:50 Ftujska kronika
11:20 Oddaja iz občine Miklavž na DP
12:00 Video strani
18:00 Srečanje FS v Majšperku 2016 20:00 80. obletnici FD Markova 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani
SP
iti
it C Ifi
£ S
Vi
.. o
Î* < (D
Z _
C 3-
O s
D n
■p ¡Í
îo r*.
lis ï È g d g
NEDELJA, 28. februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroški oder
09:00 Kronika iz občine Hajdina
10:00 Sv. maša — v živo
11:00 Ujemi val, Osti Jarej 2006
12:00 Z glasbo do srca, 2006 1. del
13:10 Koncert za vrtec Dornava, 2006
15:00 Oddaja iz občine Gorišnica
16:30 Alfi med prijatelji
17:30 Z glasbo do srca, 2006
20:00 Veseloigra - Gospa poslančeva
21:30 Video strani
PONEDELJEK. 01. marec
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Oddaja iz občine Videm 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ujemi val, Osti Jarej 2006 19:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 80. obletnici FD Markovci 21:36 Alfi med prijatelji 23:00 Video strani
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com info@oknavrata.com
ZIMSKA AKCIJA DO-20% POPUSTA TRAJA
DO KONCA FEBRUARJA 2021
Želite zmanjšati vnos sladkorja? IMAMO NEKAJ SUPER NASVETOV, KI VAS NE BODO PRETRESLI
Liza
16 STRANI RECEPTOV
7 receptov za špinačo, delamo cmoke in pečemo nutellineslaščice ŽELITE ZMANJŠATI VNOS SLADKORJA?
Imamo nekajodličnih nasvetov, ki vas bodo navdušili MARKO MANDIC, IGRALEC
Kulturo še vedno potrebujemo.
Je pavteh časih težko ohraniti optimizem."
DUŠA IN TELO
Meditacija in pravilno dihanje za začetnike
4 STRANI
MODNIH	™
TRENDOV WV "
..v:-:.' i" , ■( - ; """
______ ...jih sovražijo.
, naredite prijetne
1 njjHEn.
io ustvorjainicajej Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu
LIZA MAJA + KNJIŽICA
VITKI V POMLAD
- 27 DIETNIH IN ZDRAVIH RECEPTOV
s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
torek • 23. februarja 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, zlati delišes, idared in domači jabolčni sok. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Tel. 041 963 411.
PRODAM zajce ter prašiče od 25 do 50 kg. Tel. 040 764 020.
PRODAM telico, črno-belo, brejo, 8 mesecev, ter kupim jalove pašne krave, po možnosti simentalke, plačilo takoj. Tel. 041 544 270.
PRODAM koruzo, ječmen, pšenico, ajdo in slamo v oglatih balah. Možnost dostave. Tel. 041 394 258.
NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Naročila pa sprejemamo za 19-tedenske grahaste, črne, leghorn, sussex in aurokana. Kmetija Re-šek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
PRODAM tri goske. Tel. 753 7591.
PRODAM bikca simentalca, starega 8 dni, težkega 60 kg, ter cisterno Alfalaval, pocinkano za gnojnico, 2700 l, delujočo. Tel. 070 250 441.
PRODAM 9 mesecev brejo telico, simen-talko, silažne bale in 1000 kg ječmena. Tel. 041 38 79 79.
PRODAM prašiče od 25 do 50 kg, cena po dogovoru. Tel. 031 781 483.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Nissan Micra, letnik 1998, registriran do 7. 1. 2022. Telefon 041 490 675.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - 3-sobno stanovanje z atrijem, garažo in kletjo pri Ljudskem vrtu na Ptuju, 67,10 + 12 m2, letnik 2004. Cena: 107.500 EUR, ® nc/MAX tel.: 041 933 151, ^ Poetovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
KMETIJSTVO
RAZNO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
JARKICE - mlade nesnice, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadranska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675.
PRODAM prašiče v teži 100-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
ELEKTRIČNO bolniško posteljo, malo rabljeno, prodamo. V račun lahko vzamemo tudi drva. Tel. 031 309 069.
ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
IPVG 0KHA, V K ATA, SINI&ILA
"iinnri/ a Ai/ri iai
02 788 5417 041 650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
w.novareha.si
noua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
MALE OGLASE, G IN RAZPISE	SMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO	
ZA PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na|da.segula@radIo-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marlana.plhler@radifr4ediilk.sl, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski VBIlNIK	
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedka in tasta
Franca Bračka
IZ HVALETINCEV 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in nam izrekli besede sožalja. Posebna zahvala gospodu župniku, domačim cerkvenim pevcem ter pogrebnemu podjetju Almaja za vse opravljene storitve. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Od nas se je poslovil dragi oče, tast, dedek, brat, boter in stric
Anton Tomažič
IZ MALE VASI 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarne prispevke, molitev, izražena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Ivu Holobarju za opravljen cerkveni obred, nosilcu križa in nosilcu praporja.
Hvala sodelavcem podjetja Wienerberger Ormož in Domu upokojencev Ptuj - enoti Muretinci.
Hvala tudi PGD Mala vas in kulturnemu društvu Odpev. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, še enkrat hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Genovefe Horvat
Z GRAJENŠČAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in vse darove ob izgubi naše ome. Hvala duhovniku za opravljen obred in sveto mašo, zastavonoši DU Vurberg, godcu za odigrano Tišino in PP Maher za pogrebne usluge.
Vsem še enkrat iskrena HVALA.
Vsi njeni
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu po kratki in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek
mag. sci. Branko Babic, dr. med.
specialist kirurg - gastroenterolog
IZ PANONSKE ULICE 5 NA PTUJU
Od njega se bomo poslovili na pokopališču v Krapini v soboto, 27. februarja 2021.
Žalujoči: žena Danica, sin Dražen, hčerka Barbara, snaha Ivančica ter vnuki Dominik, Lucija, Lara, Sofija in Matija
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustila naša draga sestra in teta
Francka Štrucl
IZ NJIVERC, STANUJOČA V LJUBLJANI
Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na hajdin-skem pokopališču.
Žalujoči: sestra Nežika in brat Mirko z družinama
ter drugo sorodstvo
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
V SPOMIN
25. februarja je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Stanislav Donaj
IZ GAJEVCEV 24A GORIŠNICA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: tvoji najdražji
Eno leto je preteklo, solz nešteto je izteklo, solze grob so premočile, a tebe, draga mamica in oma, niso prebudile.
Čeprav te naša solza ne prebudi, spomin na tebe še živi.
V SPOMIN
25. februarja je minilo leto dni, odkar te več med nami ni, naša draga mamica, oma in tašča
Antonija Duh
Z DRAVINJSKEGA VRHA 28
Težko je za vedno izgubiti osebo, ki ti je bila draga, še težje se je naučiti živeti brez nje. Zelo te pogrešamo.
Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in ji prižigate sveče. V mislih in srcu s teboj hčerki Sonja in Metka z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Tiho se je od nas v 84. letu poslovil dragi oče, tast in dedek
Franc Kukovič
SOVIČE 1, VIDEM
Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vsem, ki ste našega očeta pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Lepa hvala patroma Jožetu in Tončku za pogrebni obred in sveto mašo, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči vsi njegovi

24 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 26. februarja 2021
BiH • Država s 1.000 stoletniki
Hajdina • Pust v vrtcu malo drugače
Največ stoletnikov v Sarajevu
V Bosni in Hercegovini živi več kot tisoč ljudi, starejših od sto let. Med njimi je več kot dve tretjini žensk, danes poročajo lokalni mediji, ki se sklicujejo na podatke državne agencije za identifikacijske dokumente, evidenco in izmenjavo podatkov.
Po pisanju banjaluškega časnika Nezavisne novine v BiH trenutno živi 1149 starejših od sto let, med njimi 820 žensk in 329 moških.
Največ stoletnikov, 195, je na območju prestolnice Sarajevo. Med njimi je 131 žensk in 64 moških, poročanje medijev povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.
Tudi sicer med starejšimi v BiH prevladujejo ženske. Glede na popis prebivalstva iz leta 2013 je med osebami do 48. leta več moških, po tej starostni meji pa je več žensk. Med starejšimi od 85 let tako na vsakega moškega prideta dve ženski.
Demografi ta pojav pojasnjujejo z več dejavniki. Ženske so denimo bolj odporne na nekatere bolezni in za njimi zbolijo kasneje od moških. K večji smrtnosti moških prispevajo tudi škodljive navade, kot
sta uživanje alkohola in kajenje, ki sta med moškimi pogostejša kot med ženskami. Po 50. letu pa moški umirajo pogosteje od žensk tudi zaradi poškodb pri delu ter večjega števila samomorov.
Po podatkih agencije ko v BiH je povprečna smrti leta 2019 znašala tega 77 let pri ženskah pri moških.
Ukrajina • Možakar nalagal policijo
Namesto pluženja - kazen
Ukrajinec je po telefonu poklical policijo in se zlagal, da je ubil partnerja svoje mame v upanju, da bo policija ob prihodu očistila sneg na cesti do njegove hiše, je sporočila lokalna policija.
OKNA, VRATA â
GARAŽNA VRATA www.naitors.si H
i
Moški je v nedeljo zvečer policiji povedal, da je do smrti zabodel v prsi partnerja svoje mame, ob tem
pa policista opozoril, da morajo ponj priti s snežnim plugom, saj da sicer do njegove hiše ne bodo mogli priti. Policisti snežnega pluga niso pripeljali s seboj, a so kljub temu do hiše moškega brez težav prišli s terenskim vozilom. Po prihodu v hišo so takoj ugotovili, da je domnevno mrtev moški živ in zdrav v hiši ter da ga ni nihče napadel. Domnevni morilec pa je takoj priznal, da se je policiji zlagal.
Srečali so se muce, žabice, levi ...
Kljub epidemiji smo v našem vrtcu veselo praznovali pustni čas, seveda ob upoštevanju vseh priporočil in ukrepov za preprečevanje okužbe s koronavirusom.
Foto: arhiv ST
za statisti-starost ob 74 let, od in 71,5 leta
Sta
Otroci so ostali doma, v vrtec pa so prišle pustne šeme: muce, žabice, levi, kuharji, princeske ... Kaj pa vzgojiteljice? Tudi njih ni bilo, saj so bili namesto njih v igralnicah žabice, klovni, čebelice in muce ter so skupaj s pisano druščino malih maškar poskrbeli, da se je v posameznih oddelkih širilo igrivo in razigrano pustno vzdušje. Obiskali so nas tudi domači kurenti društva Vetrovniki, a so se nam zaradi ukrepov tokrat predstavili kar na igrišču vrtca, kjer so glasno zazvonili, otroci pa so si jih z zanimanjem ogledali skozi okna igralnic. Tako so se skupaj z nami poveselili in nas popeljali v nadaljevanje pustnega rajanja.
Priprave na ta dogodek so z različno obarvanimi načrtovanimi aktivnostmi potekale že veliko prej. Preoblačili in šemili smo se pred ogledalom, si ogledovali reklamno gradivo, spoznavali slovenske ma-
ske in maske iz celega sveta ter jih sami izdelovali, prisluhnili smo različnim ritmom glasbe, se ob njej izražali na lasten način, krasili smo igralnice, garderobe ... Skratka,
otroci so imeli možnost izražanja skozi različna področja in izrazna sredstva, ob tem pa so neizmerno uživali.
Maja Knaus
NAIiORSnoo
Tel.: 02 74113 BO, Mob: 031 783 204 GoriSnica i. GonSnica
POPUSTI DO KONCA
AKCIJA: Alu vhodna vrata
Tiskovna predstavnica policije je povedala, da so mestne službe v nedeljo čez dan s snežnim plugom že očistile sneg na cesti blizu doma Ukrajinca, da pa ta »ni bil zadovoljen s kakovostjo čiščenja«.
Moški, ki živi na vasi, bo zaradi lažne prijave policiji moral plačati globo v vrednosti 3,5 evra.
Sta


* * *
krtovo deželo.

Podgana te najÄje odpelje ^
ijS ^
.MhmiiVnmata»,»«.«'
* *
Kdor ne maral
mina.
.UWeJnX^o«»—e-ane. Naš grobar i« V^ A(Xwor tomeolol*
<x><x><x><x><x><x><x><x><x><x>^^ Nagradno turistično vprašanje
občine izgubile 10 milijonov evrov
V Slovenski turistični organizaciji, na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter v Skupnosti občin Slovenije so se v prejšnjem tednu ukvarjali z vprašanji slovenskega turizma med covidom in po njem ter z vlogo občin pri njegovem okrevanju.
Poudarili so, da bo treba intenzivneje delati na izgradnji turistične infrastrukture, ki omogoča višjo dodano vrednost, kar je osrednji cilj aktualne turistične strategije. Nekatere ukrepe za dosego tega cilja je država že sprejela. Med drugim je bil ustanovljen sklad za investicije v turizem. Pospešiti bo treba tudi priprave za črpanje evropskih sredstev za področje turizma v novem finančnem in strateškem obdobju, v katerem bo za nastanitve na voljo več kot 140 milijonov. Na voljo pa naj bi bil tudi 200-mili-jonski sklad povratnih sredstev.
Pri ohranjanju turizma je zelo pomembna vloga občin, poudarja župan občine Podčetrtek, predsednik Skupnosti občin Slovenije in predsednik Odbora za turizem Peter Mišja. Epidemija je pustila globalne posledice tako v celotnem turizmu kot v vseh segmentih, ki ga tvorijo. Občine niso izjeme, saj so same zaradi manj nočitev izgubile za 10 milijonov evrov turistične takse. Za okrevanje in ponoven zagon turizma bo potrebno usklajeno delovanje deležnikov na vseh ravneh. Občine imajo v prvi vrsti pomembno mesto pri ustvarjanju pogojev za varna doživetja in izboljšanje epidemiološke slike. Za razvoj turistične infrastrukture je pomembna usklajena politika do turistične takse, ki je v teh časih ni smotrno znižati, so še poudarili.
Letošnja brezplačna turistična vodenja ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov so v večini
potekala virtualno. Tako so vsi, ki so želeli spoznati neko ponudbo in neznane zgodbe iz posameznih regij, lahko le-to spoznali iz varnega zavetja svojega doma.
Banka Slovenije je te dni objavila vrednost izvoza potovanj za leto 2020. Ta je dosegla 10,05 milijarde evrov in je za 61,8 odstotka nižja kot v letu 2019. Četudi nekih bistveno izboljšanih epidemioloških razmer še ni, kar 54 odstotkov Evropejcev napoveduje, da bodo v prihodnjih šestih mesecih potovali. Večinoma si želijo na tuje, najverjetneje pa bodo v okviru svoje države potovali Francozi, Italijani in Španci.
cy
Teta Frida in Chocolate villade sta bili zvezdi angleške televizijske oddaje na kanalu Channel 5. Nova oddaja iz serije Čudoviti svet čokolade je tokrat v celoti potekala v manufakturi Tete Fride in glampinga Chocolate villade by the river. Uroš Mlakar, ustanovitelj Tete Fride, je ob tej priložnosti povedal, da so ponosen sladki ambasador Maribora in Slovenije. Njihove uspehe so v preteklosti že spoznali in jih predstavili nekateri drugi prepoznavni svetovni mediji. Teta Frida je sicer poznana po vrhunskih čokoladnih izdelkih, ki jih je mogoče kupiti na več kot 200 prodajanih mestih po državi, in po razširjeni verigi čokoladnih kavarn v Sloveniji, med njimi tudi na Ptuju.
Na vprašanje, koliko princev ptujskega karnevala ima svojo prinčevsko trdnjavo v pustnem času v starem mestnem jedru, pravilnega odgovora nismo prejeli. Gre za le enega princa karnevala, princa Friderika Canjka V., ki ima trdnjavo v baru Sima. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj postal prvo slovensko mesto miru. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Izkoristili jo boste lahko po prenehanju veljavnosti protikoronskih ukrepov v tovrstnih turističnih objektih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. marca.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je Ptuj postal prvo slovensko mesto miru?
Ime in priimek:.... Naslov:................
Foto:čg Davčna številka:..
Na nekaterih ptujskih ulicah in trgih so bili koši za smeti še nekaj dni po pustu (pre)polni odpad-	Kupon poš|jite aH piinesite na nastov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj.
kov (na primer pred hotelom Poetouio), u soboto pa še tudi na mestni tržnici.
Foto: MK