Published and distributed under permit Ho. SOS fcntfiorlitd by the Act of Oct' 6,19H, !vjjo * • |bo moralo tekom sestih mese- rlen III. vsebuje določbe o ratifikaciji te pogodbe in izmenjavi. Dalje, da ^merika ne prevzame nobeno obveznosti i . . glede določevanja nemških največji odprti zeiezm ruaniK mej, bodisi že v Evropi, ali v (opet pit) na svetu, ki je last inozemstvu. Isto velja za U. S. jeklarske korporacije, bo določevanje mej na Kitaj- ta družba nadaljevala S koškom, v Siamu, Liberiji, Mo-1 P^jem nide, nahajajoče se iokn, Egiptu, na Turškem vjpod Hibbmgom. Stroške pre; Bolgariji in v Shantungu. selitve, ozn. premestitvi' his _ na novi prostor bo plačala Vlada naj pomaga brezposel- indniška dru/Uki, lastuje-nim do dela. ftmlp** ™ Hibbingu m v Washington, D. C. 24. avg.- MiŽnji okolici; , ^ _ Kongresnik King iz Illinoisa j Kakor znano, zm na Hi'b-je včeraj v zbornici prečital j bingu tudi veliko Revile Slo-svojo resolucijo, da naj vlada vencev. Vsled te odredbe bodo imenuje posebno skupno kong-jimeli tudi nasi rojaki pri ob-tnn.i«k 'da bi orouče-!čnem^reseljevahju dosti-dela Leninova sodba o kapitalizmu. Berlin. — Te dni je izšla v Moskvi zanimiva Leninova brošurica pod naslovom "Organizacija industrije", v kateri je Lenin popolnoma svoja načela o kapitalizmu izpremenil. Lenin piše med drugim, da morajo v sedanjih, časih kapitalistični principi prednjačiti socializmu; komunizem je pa treba do cela opustiti. Tako naj se postopa kakih 10 do 20 let. Med tem ko bodo stari industrijski načelniki svoje delo zopet razširili, bode prešel privatni kapitalizem zopet v državne roke. — Kakor znano, je nedavno sovjetska vlada zopet -uveljavila postavo glede pri vat nega lastništva in industrije. : in p6sla. l^sno komisijo, da bi proučevala vzroke današnje brezposelnosti in priporočila načrte jeval, da je dandanes v Združ-za odpravo iste. King je zatr-državah okrog šest milijonov ljudi brez dela, kar povzroča do 60 milijonov dol. izgube na leto. V istem smislu je govoril v senatski zbornici senator Ladd iz Severne Dakote. kom, ali strankam za celih Predsednik Harding naj bi j20%. To znižanje *topi V ve-imenoval posebne zastopnike, ljavo že p-1. sept. t. L tudi za ki bi z giivernrji raznih držav one stranke, ki imajo poj zakflnodaj to atrar pr^iak&U- 1 * " — Bde vrane McKeesport,'Pa. — Ker so tukajšnji hišni gospodarji prišli do prepričanja, da je vojna v.o davno minula, jo večina izmed njih prostovoljno znižala "r&it" svojim najemni- kor se Amerikancu spodobi',se je danes delavteki tajnik izjavil. "Kako sploh zamore danes mož z $3 ali $3.50 dnevne plače vzdrževati sebe, svojo ženo in otroke; in pri tem dela morda samo.iO mesecev na leto?" "Vsepovsod se namerava de* laveem plačo znižati; pri tem se pa ne misli, ali bo zam1 dnevnem ,redp bo več važnih a; tqčk v razrešitev v korist a; društva. < Ob enem opominjam tudi » ki .ste zaostali .'iiVtištjrenimi prispevki, da to jgo^ovp, poraynate .na prihodnji i»ejl So še nekateri, ki se nič •ne zmenijo za plačevanje asesmenta, dokler jih tajnik pismeno up opomini $ s pa (folate društvu pebi nepotrebne stroške. Torej" cen^. sobratje, Y$ pri&fe mG> PfH aH>steviIno! Bratski pozdrav, . Louis Bobich, tajnik, J -I 1828 W. 22 St. 1- urada dr. Mar. Sedem Žalosti" štev.* 5b ifrlegfieny, (Pittsburgh) Pa. Tem potom naznanjam vsem | čla/iom goriomenjenega drašt-r vil; dal se v pohiem številu adc-ležijo prihodnje seje, dne 11. f sept. točno ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih^ NA dnevnem redu bode zbiranje (nominacija) kandidatov za prihodnjo glavno sejo. LetOs bomo za vsak urad postavili kandidate že v mesecu septembra, oktobru in novembru; tako, do bode yolitev 'meseca decembra Zatorej prosim še enkrat vse člane, katerim je mar napredek drušftra, -da se V polnem številu vdeleže prihodnjih sej. Ob enem tudi prosim člane, da se b°ij točno vdeležu jete rednih društvenih sej; kajti Odbor sain,*bfez članov ne more ničesar sklepati; Toliko v pojasnilo. ' ) t;'S sobratskim pozdravom,^ * ' f Frank Golobič, tajnik. • Tem potom se vabi vse imenovanega dra^tva, katyr trfdi vse Sfevew&e iz Barbertona in okolice, da se vdeleže gledališke igre, katero pritrdi naše društvo dne 10. sept. t* 1. afve-čer ob 7. uri. Igra, katero se bb vprizorilo se imenuje "Čašica kave in faj-fca tobaka/' Ta igra je zelo smešna. Torej, ako se hočete nekoliko časa pošteno zabavati, se zanesljivo vdeležite nase prireditve dne 10. septembra. Po igri bo proste zabava s plesom. Upajoč, da se bo sleherni član našega društva, kakor tudi vsi Slovenci odzval (a) temu vabilu se Vam v imenu dr. sv. Jožefa za to naklonjenost že vnaprej zahvaljujem. Sobratskim pozdravom, Josip LefcSaa, tajnik Vsi pečarji m pečlance smo peyablgeni na svatbo in celo iz Clevelanda je prišlo več tarih znancev jeriiat alovo od vojega dragem tovsa-Sa hoy »t-ta Gornik. In nas ženin Lojze nam je le tisto zapel: lig "Zdaj jemljem slovo, sam Bog "^'ve kako ? Nazaj v pečlarski stan me nič večne bol" Potem smo se veselo zabavali jio noc, do belega dneva; ob buduici petelinov se je vsakdo podal na svoje odkazano mesto k počitku: eni kaj:na vrt, drugi '' NAZNANILO. ■ Vsem članicam društva Ma-\ rije Pomagaj št. K. S. K.-J. jj naznanjam, da sem razposlala ; po tri tikete na članico za Vin $ sko trgatev,-ki bode 2 oktobra i 1921 v Narodni dvorani na Ra-| cine Ave in 18. cesti. i , - Vsaka članica naj se potrudi f tikete prodati, a neprodane pa « mi vrniti na prvi seji po^vese- 4 S pozdravom do vseh članic. Mary Blay, tajnica. VABILO / 7il V -s- : Predstavi inteaettcfi katero priredi društvo Marije j Pomagaj štev. 79 K.S.K.J. v I Waukegan 111. v nedeljo dne sept. ob pol 8. uri zvečer v Zlfr. T. Operkovi dvorani na 10. North igra ."Pogodba", burka pefc j^ v "dveh dejanj'jako za, nimiva in ker 'bode cela prireditev nudila naj iz vrst nejšo zabavo, radi tega naj ne bode no-benega, kateri bi zamudil to redko priložnost, da se pošte-£ no razveseli Ker ie čisti prebitek veselice namenjen v društ-r. no blagajno,, radi tega najulju-* dneje vabimo vtse cenjene roja-ke, da y obilnem številu poseli 1 i jo omenjeni večer. f Članom gori omenjenega dral-f všta se naznanja, da je bilo na zadnji sklenjetq,; da vsjakij |član. cjobi ;2 v^pnfce; za 1 Iz urada drnftra sv. Cirila im Met. it 144 Sheboygan, Wis. Vsem članom draetva sv. Cirila in Meteda Se naznanja, da obhaja nafte društvo dne 11. septembra t. L desetletnico odkar je bilo vstanovljeno. Kakor je bilo sklenjeno na polletni seji meseca junija, prosi se vse člane omenjenega društva, da bi vsak daroval en dobitek, naj-sibode že kakoršen hoče. Zabava se vrši v cerkveni dvorani in se prične ob 2. iiri popoldne; zvečer ob 7:30 se prične lepa dramatčna predstava; vstopnina bo 25c, kater« bo veljafna: za cel popoldan in zvečef za predstav«; otroci pod 14 let stari so vstopnine prosti. Pro&i se vse članice društva sv. Cirla in Metoda, da bi prišle katere imajo čas malo pomagat popoldne v dvorano. Prosi se tudi vse člane, ki imate potne liste, da bi se po svoji moči ob desetletnici spomnili društvene blagajne. Nadalje ste vabljeni vsi člani in članice vseh drugih društev v Sheboyganu, da se udeležite te zabave; mogoče čaka katere-rega sreča. Vabljeni ste tudi vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi bratje Hrvatica nas ta dan posetrte v obilnem številu. Nazadnje se moram še zahvaliti Mladeniškeftfu društvu 'Nada,' ki je preložilo svojo društveno sejo tako, da imamo mi prostor v dvorani omenjeni dan. Na svidenje vsi na nedeljo 11. septembra v cerkveni dvorani! Jftfcn Udovieh, tajnik. di mene je ta čast zadela. Onega prenočevanja med rogatimi sospalci ne bom nikdar pozabil, osobito tedaj ko sem se ob 9. zjutraj prebudil. Naj Šef omertim, da je bil že-,nin Alojz Gornik rojen v Metliki" na Dolenjskem. Pred 8 leti je prišel v Steelton, Pa., kjer so živeli njegovi starši; nedavno so se pa vrnili ^opet v staro domovino; vsled tega je prišel pred kratkem semkaj v Lorain in se seznanil s svojo izvoljen-ko. Zdaj bo gotovo za stalno tu na pri nas ostal ter pomaga svojemu tastu na farmi. Mi vsi mu želimo mnogo sreče in zadovoljnosti v novem stanu Tako želimo tudi njegovi družici, ali soprogi. K sklepu izrekam še lepo zahvalo M-rs. Rohotina za tako iz-borno postrežbo. Vsega smo i-meli v izbilju. Veselilo bi nas, da nas pridejo zopet enkrat fantje iz Clevelanda obiskat, pa bomo zopet ono zapeli: know a garden filled with ros-es!" — Z rodoljubnim pozdravom Peter ix Hrastovske vasi svoje mesto in zdaj vemo, da je v pravih rokah, za kar gre vsa cast m hvala rojaku Martinu Tomcu, ker je tako požrtvovalno za to delal; hvala pa tudi vsem blagim darovalcem. Bog plačaj! S pozdravom M. Marentič, eare of City and County Hospital St. Paul, Minn. Doniphan, Mo. Cenjeni sobrat urednik:— dolgo časa ni bilo nobene na pod, zopet dragi v jasli. Tu- ga dopisa iz tukajšnje države JI M fo Xool TQ/lfll O Ann UiociAliwi . ..__ j • Lorain, Ohio! Vreči poletni dnevi so menda že minuli; tu in tam že listje rumeni in odpada; kmalu bo prišla spet znana starka zima, največja pokora za uboge peč-larje (samce), Dosedaj v poletnem času še je be živelojin prestajalo, ko smo preganjali dolgočasje z ribolovom in izleti v "zelem naravi; toda, ko zopet nam bo pa spet ^ re bocfe plača! ^prinodnjo sejo n jk 1.00. Ravno tako je bilo skle-* nimi en dobitek, ^ mora pnnesti Nikdajf ne bom pohabil pred-lanske zime, ko sv^>tnojim do-brim prijateljem Lojzetom nekje v Pennsylvaniji skupaj pečlarila. Prisodilo se je tedaj, da nama je voda na peči zamrznila; to-je bila še sreča, da sva imela železni pisker, drugače bi lončenega še razgnalo. Lojze je takrat Še pel ono znano: "Peelar več nočem biti, to je reven stan; v starih loncih kuhat \ to je mene sram I' . Pa ffes, Lojze se je držal teb besed, ker je te M zapttsttt in dUju^iK jzakoh-gdi: Katarini na, hčerki tiikaj dobto- tim znanega fanfterja Peter Boho- stvo ganjeno vsled tako obilne J t___ * rm j - * —i /> Mi«« /4« <4 - — A __t a_• ir"). ?2i ■gmtej o-,tr|foveez m. Paul, Miftn. Kakor povsod, vlada tu#i tukaj v 9t. Paulu velika brezposelnost; okrog 6 tisoč delavcev je brez dela samo v našem mestu, prilično tolikd pa tudi v sosednem Minneapolisu. Svoj čas* smo nosili gumbe z napisom: "No beer, no work!" zdaj bi jih bilo pa treba z napi som: "Back work and beer!" Ako bi imeli zadnje označeni gumbi tak uspeh kot prvi, vem, da bi ga marsikdo dal na klobuk. Cene živil so se nekoliko znižale; posebno je padla cena "munšajnu," da si ga marši kedo lahko tudi čez mero privošči. V mestni bolnišnici kjer jaz delam, imamo eno celo nad stropje samih bolnikov-pijan-cev; eni se strežne jo, pa zopet dragi pridejo. Nedavno smo imeli v tem oddelku celo nekega zveznega agenta, ker se ga je bil nekje preveč nasrkal. Kajne, velika reklama za maše suhače! Otroški oddelek mestne in o-krajne bolnišnice je dovršen; gradba velja $200,000.—Dosedaj so bili pohabljeni in druga če bolani otroci v 3 milje od tu oddaljeni državni bolnišnici pri Lake Phalen. Tam je tudi nedavno)^ katoliških otrok prejelo prvo s v. obhajilo med sveto mašo na prostem. Obhajanci so dobili za spomin v dar lične molitvene knjižice in škapulir-je, katere je kupila predsednica one bolnišnice, dasiravno ni naše vere. Kot je bilo že na tem mestu poročano, je bil denar za zvonove cerkve v Podzemlju na Dolenjskem odposlan. Naj omenim, da sem ravnokar dobil pismo od svoje sestre, ki mi piše med dragim tole: "Denar, ki ste gar nabrali v Ameriki za nase zvonove, katerega je Martin Tomec iz Jeiieta poslal na župnika, je dospel. G. župnik je iz prižnioe bral imena vseh darovalcev; pa saj bo g. župnik tudi o tem .pisal in se Vam zahvalil. Ne morem ti popisati, kako je bilo isto nedeljo ljud- ga daru od Vas iz Amerike. Po pridigi smo molili za vse daro- Missouri; naj torej zopet jaz na kratko opišem, kako se imamo na teh južnih farmah. v Da, tudi pri nas pritiska vročina, da je joj. Nekatere dneve tega meseca smo imeli celo po 102 stopinj vročine v senci, da ni bilo mogoče delati na polju; sicer smo pa že do julija vse obdelali in postorili. Navzlic hudi vročini, so pa noči tukaj bolj hladne, da se človek lahko odpočije iirnaspi. Letino imamo še precej po-voljno, samo sadje to leto ni nič obrodilo, ker ga je še na spomlad mraz uničil. Naj omenim od tukaj še eno prav žalostno novico, kako sta dva 9/aerikanska farmarja pri kopanju vodnjaka našla smrt. Skopala sta že 30 čevljev globoko in prišla ravno do glavne žile naravnega plina (gas), ki ju je na mestu zadušil; vsa ^zdravniška pomoč je bila zaman. Oba nesrečnika zapuščata družine; eden ima 9 otrok, e-den pa 2. T6 se je dogodilo zadnji teden ravno na sosedovi farmi blizo rojaka Frank Ko-renčana iz Waukegana, 111. Tukaj pri nas vrtajo že celo leto, da bi izsledili petrolejsko vrelce; do petroleja so prišli'že povsod, na kar tak prostor o-gradijo in zaprejo, ter drugod nadaljujejo z vrtanjem. Dosedaj še ne vemo, kedaj bodo kompanije ta petrolej ven vlekle. Ker je tudi na naših posestvih že več tako na vrtani h petrolejskih studencev,ne vemo kedaj bomo dobili kaj odškodnine za iste. Pravijo, da bodo to zemljo bogato plačali, ker se nahaja v nji dosti mineralnega olja. Da bi to saj še mi dočakali, potem se nam morda ne bo več treba ubijati na farmah! Naj še omenim, da smo imeli tukaj v bližnjem trgu Sedal ia veliko razstavo za farmer je. Tu se je videlo zanimive in lepe stvari, stroje, izdelke in krasno živino; posebno veliko prašičev raznih pasm so farmerji prignali, ker so bile razpisane razne nagrade z najlepšo živino. Neka prebrisana kmetica je pripeljala na to razstavo največjega, ali najbolj debelega prašiča, čisto* belega. Doma ga je lepo u-mila poleg tega pa še "napav-drala>" da je dišal kot le kaj. Ta liovomodni prašič je zbujal jia razstavi splošno pozornost; celo svinje so ga radovedno vohale, ker je bil tako"na{>u-dran'". In prebrisana kmetica je dobila prvo nagrado za v resnici najlepšega ščetinarja. Ako bo šlo to še tako dalje in naprej, se bo lepotični prašek gotoyo podražil, osobito če bodo far-merji še krave, konje in vole 'pavdrali." • S pozdravom do vseh slovenskih farmerjev širom Amerike. Johana Suhadolnik. Lokalne vesti* Otvoritev šolskega leta na farni šoli sv. Jožefa. Prihodnji torek zjutraj dne 6. septembra 1.1. bo na naši slovenski farni šoli 'sv. Jožefa o-voritev šolskega leta 1921 — 1922. O tem čitamo v '4 Cerkvenim glasniku" št. 6 sledeče: "Dne 6. sept. 1921 ob 8. uri daritvijo sv. maše se zopet začne šola za našo mladino. Ni nam potreba poudarjati potresne za visakega ki zahtevajo od starisev, da pošiljajo svoje otroke v šolo in zraven tega stariši, kateri v resnici ljubijo svoje otroke, bodo gotovo pazili na to, da se v mladosti naučijo vsega potrebnega za poznejše življenje. Vsaj v sedanjih časih in posebno v tej deželi prav malo velja oni kateri ni dobro izšolan. — Zatorej naj pazijo starši, dajx>-do pošiljali svoje otroke redno in pridno v šolo, ako jim je njihl sreča pri srcu. — Naj se ponaša kak kral s čemurkoli se hoče — večjega ponosa ni za nobeden kraj, ne za župnijo, ne za narod, kakor če ima dobro mladino, dobre fante in dekleta. Da se bode to zgodilo, je potrebna dobra krščanska in katoliška vzgoja, katero bodo dobivali otroci v domači šoli v kateri bodo prejeli poduk potreben ne samo za časno življenje, ampak tudi* za večno življenje. Katoliške šole niso samo u-čilnice, ampak so tudi vzgoje-valnice objednem, kjer se otroci ne nauče samo znanosti, ampak se skrbi tudi za duševne zmožnosti, da volja in vest ne opešata. Zakaj, kaj pomaga človeku Ivsa vednoist, če po veri lie živi in ne najde tako poti do nebes. In ta pot do nebes se otrokom pokaže zlasti v katoliški šoli kjer se otroci versko vzgajajo, kjer se nadaljujejo nauki, katere so njih katoliški stariši začeli v zgodnji mladosti. Boj proti katoliškim šolam je hud ne samo od strani nasprotnikov sv. katoliške vere, ampak takega protiverskega strupa se nalezejo tudi katoličani v svojem občevanju z dru-goverci. Kako žalostno je slišati naše lastne rojake govoriti proti katol. šolam in hvaliti javne šole, dasiravno sami niso hodili niti v javno, niti v dmgo v tej deželi. Zatorej vsi oni stariši, kateri želite svoje otroke (prav iizgojiti, pošljite jih v svojo domačo, slovensko šolo in — Bog Vas bode zato gotovo blagoslovil." Zares, zlate besede g. župnika! Da 'bi se tudi vsi slovenski starši naše naselbine po njih ravnali! Preselitev trgovine. Minuli teden se je preselil v svojo lastno hišo na 1134 N. Hickory St. znani trgovec Mar- tin Gorsich, kjer bo do cela povečano trgovino z grocerijo in mesom še nadalje vodil. Slovesna otvoritev se je vršila dne 25. avg. Sobrat Martin Gorsich se cen j. rojakom na hribu toplo priporoča. Svoji k svojim! Nesreča pri pogrebu. Minuli četrtek dopoldne soJ pokopali 121etnega dečka JakoJ ba Zugel, ki je za dobljenimi:! ranami vsled opeklin v bolnišJ niči sv. Jožefa umrl. Po pogrebu so se peljali v avtomobilu Jos. Klemenčiča st.njegov sin' Jos. Klemenčič ml., dalje oče pokojnega dečka, Martin Zugel in rojak Karol Oklešen iz Chir cage. Dospevši pred Ruby St [most na iztočni strani, se je , vsled prenagle vožnje snelo eno kolo, vsled česar je avto z vso silo zadel v železni steber pri mostu in se prevrnil, da je do cela razbit. K sreči se ni nih-. e pri tem nevarno poškodoval. Jos. Klemenčič in Martin Zugel sta bila pač hudo po životu obrezana od zdroblje-/ nih šip .avtomobila, med tera •ko se Oklešenu ni nič pripetilo. Navedenca m zdravita v bolnišnici sv. Jožefa. Pač sreča v nesreči! \ . Rojak ponesrečil. Dne 24. avgusta dopoldne se' je ponesrečil na svojem domu 62 1. stari rojak John Jursinich, član dr. št. 29 ko je obešal vrv za sušenje perila na hodniku (porču) zadej za hišo s tem, da je padel 4 čevlje na tla. Pri tem-si je zlomil levo nogo nad kolenom in levo roko pod komolcem. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa, kjer bo polagoma okreval. Poroke. V sredo, dne 24. t. m. sta sklenila dosmrtno zvezo pred oltarjem sv. Jožefa ifHasi slovenski cerkvi g. Fred Korevec in gdč. Zofija Polmin. Ženin je sin g. Antona Korevec, 105 Indiana St., a nevesta pa je hčerka g. Johna Polmin, 1408 Clement St.—Istotako sta sklenila dosmj*tno zvezo v cerkvi. sv. Jožefa v sredo g. Jernej Mihevec in gdč. Ana Horvat. — Dalje sta bila v torek poročena v tukajšnji poljski cerkvi j Sv. Križa, g. Anton Ivanšek,! sin pok. Petra Ivanšek, 528'j Marble St., in gdč. Victoria Kozlowski, hči g. Franka Koz-1 lowski, 1428 Elizabeth St. Po- \ ročil ju je Rev. A. S. Olzewski. Bilo srečno, na mnoga leta! - Naznanilo ia zahvala. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je dne 23. avgusta ob 9:40 zvečer po kratki bolezni v Gospodu zaspala naša ljubljena hčerka oz. sestrica GERTICA, stara šele dve leti. Na tem mestu se najiskrenejše zahvaljujemo vsem,, ki so nas prišli tolažit v trenutkih neizmerne bolesti zaradi izgube ljubega nam otroka. Posebno pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so naši nepozabni hčerki darovali cvetlice in vence to so bili: družina Frank Jurjovec, družina Hochevar, Miss Mary Marinšek, Miss Karolina Tič, Miss Mici Koporc, družina Kobilca, družina Anton Banich, družina Darovic, družina Dol san, družina Omierza in Mr. in Mrs. Kosak ter družina Gottlieb. Enake naša prisrčna zahvala vsem onim, ki so se udeležili pogreba. Zadnjikrat pozdravljena, naša mila Gertiea. Bila si nežna cvetka, še ne razcvela. Smrtni angelj Te nam je vzel in presadil v lepši vrt, kjer boš večno cvetela in kjer Tvoj*cvet ne bo nikoli zvenel. Tvoja lepa dušica se je ločila od nas in splavala v nebesne višave, kjer si angeljček med angeljčki. Da, bila si že tukaj angeljček, zato nas je ta ločitev tem bolj potrla in nam zadala globoko srčno rano, ki ne bo prej ozdravela, dokler smrt tudi nas ne združi s Teboj. Tvojega nežnega telesca naj ne tlači težka zpml.ia. Pokrili smo ga s cvetlicami. Spavajy ljubljena Gertiea, spavaj mirno, cyetka med cvetkami, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Žalujoča rodbina: Leo Jurjovec, oče. Gertrude Jurjovec, mati. Leo F. G. Jurjovec ml., bratec. 27. avgudta 1921. Dramatika, "STARI IN MLADI". Drugo dejanje. i* (Nadaljevanje.) JAMNIK (ganjen). Metka, malo trd sem bil zadnjic s Teboj, pa ne zameri. Hotel sem le Tebi dobro. METKA. Je že vse dobro! To sem že davno pozabila. JAMNIK. Zapisal sem Ti samo 300 goldinarjev. Pa vem, da še teh ne dobiš drugače kakor s tožbo. Pri nas gre vse rakovo pot. Prazne Te pa ne puhtim. Pridržal sem si drvošec, ki je dvakrat toliko vreden in tega imej za doto. Brž, ko se omo-vis., je Tvoj. METKA. Oh* očka, kako ste dobri! ' TINE. Bog Vam plačaj to dobroto! BLAŽE. Punica, dobila si lepo doto. JAMNIK. Samo tega Vas prosim, da o tem ne poveste nič Francetu ali njej in sploh ndbenemu ne. BLAŽE. Kakor želiš. * JAMNIK. Že zdaj se mi slabo godi, kako bi potem ravnala z menoj mlada dva. * METKA (sočutno). Torej slabo se Vam godi!, JAMNIK. O Bog! Res, da nisem, bogvekaj pričakoval, ali takega ne. Saj je nazadnje vseeno, če je človek sam, da le ima. pa se mi je vendar hudo storilo, ko sta me od mize odrinila in se mi nosi jed kakor beraču. BLAŽE. To je grdo! Fej! JAMNIK. Silno sem jima na poti. Kar storim, ni prav. Ne znam ne jesti, ne spati, ne hoditi, ne govoriti — ah še kajenja mi ne privoščita. (Otrese pepel iz čedrice.) METKA. Da sta taka? Sram ju bodi! TINE. Žena je tega kriva! O jaz sem marsikaj slišal o njej. Ni ga slabšega kot kmet, ki se pogospodi. JAMNIK. F. e — tudi sin ni dosti boljši. Nikoli ne potegne z mano in če je pravica še tako očividno;na moji strani. BLAŽPJ. Hm! Zateleban je vanjo do ušes. Kaj hočeš? On se bo šc učil. JAMNIK. Časih pravim: kar v stari malin se bom preselil in tam čakal smrti, da se ognem vsem liudem. BLAŽE (smeje). Beži, beži! Kje boš dobil Habakuka da bi ti južno nosil. In pa — tam tudi straši. Oče bi seTi pri kazali. (Tmetu.) Veš, v tem mlinujud njegov ore padli pot; kolo, ko jim je zdrsnilo in so bili zmečkani. JAMNIK. Blaže, kdor toliko prestoji kot sem jaz, on ne pozna strahu. AJJSTKA. Za cel svet ne bi š>la tja sama. BLAŽE. O tudi mene Tii strah. Ljudje pa se ogibljejo mlina kakor vraga. Vendar pustimo take misli. Jemejec zaroko smo sklenili, zdaj pa bomo nekoliko pili. Iz žalosti se vzdrami in pojdi v gostilno z nami! JAMNIK. Ne morem, ko sem jaz sam doma. A vi le pojdite v gostilno sami. BLAŽE Saj bi dal tukajle zanj, pa nismo brez skr*bi. Veš kaj, Jernejec, poslali Ti bomo polič, vina v čebelnjak. Tam ga v miru použij! Tam si najrajši, mi pa pojdin^p! JAMNIK. Hči, pridi še kdaj4! Takole popoldne ob nedeljah gresta onadva prav gotovo, če ne iz vasi, pa v domačo gostilno. • METKA. Vsako nedeljo tbom prišla, če me bo le gospodinja pustila. TINE. Oče, ostanite zdravi in potrpite. Tudi jaz si u-stanovim d< m in pri meni se Vam bo drugače godilo. JAMNIK (pol jokaje)... Bedita srečna! Ne pozabita očeta. (Sežeio si v roke.) BLAŽE. Nekdo gre. Kar pojdimo. (Odidejo.) 4. prizor.—Jamnik, Šepar. SEPAP. Kaj so pa ti delali tukaj? JAMNIK. Obiskat so me prišli. fiEPAR. Seveda Franceta in Alene ni doma. Ali sta kaj povedala, kdaj da prideta? JAMNIK. Hm, meni bosta pravila, ko se toliko zmenita zame, kot za lanski sneg. ŠEPAR. Pred'nočjo se menda vrneta? S Francetom bi tako rad govoril. (Stopa nestrpno sem in tja.) JAMNIK. Če se Ti mudi domov, pa meni naroči! ŠEPAR. Bah, moram sam govoriti JAMNIK. Potem sedi in povej, kako se Ti godi? Kolike časa Te že nisem videl? ŠEPAR (sede). Pehanje za kruhom, to je naše življenje. Ko bi človek mogel tako počivati kakor Vi. Blagor Vam! JAMNIK. Meni blagor? O kako se motiš! Nobenemu hlapcu se slabše ne godi, kakor se meni v rojstni hiši. ŠEPAR. Kaj pa Vam je hudega? JAMNIK. France in Alena delata slabše z menoj kakor s pritepenim tujcem. ŠEPAR. Mislim, da-ženete preveliko glorijo. Stari ljud je ste sitni. Iz rok daste, a bi vedno še radi vse obvladali. Kadar je človek dodelal, potem naj se udano pripravlja na smrt in naj pusti mlade, da delajo po svojem prevdarku. JAMNIK. Vidim, da ste vsi enaki. ŠEPAR. Kolikor toliko. Sicer pa ne vem, kako ravnati z Vami. Morda res ni vse prav. Alena je vsa pasja. JAMNIK. Ne bom Ti pravil. Mica naj Ti pove. Sa^ sem ji zadnjič vse potožil. ŠEPAR (zopet vstane in hodi gor in dol). Mislim, da morata že priti. K dežju se pripravlja. Ljudje se že davno vračajo. JAMNIK. Nekaj je zaropotalo zunaj. ŠEPAR. Pripeljala sta se. JAMNIK. No, pa govori s Francetom! In malo ga lahko posvariš. Jaz pa grem k svojim čebelam. ŠEPAR. Če pride pogovor na to. V tuje razmere se nerad vtikam* _' JAMNIK (odide). 5. prizor.—Šepar, Prance. _ ■KAR. Pozdravljen, France! unlf I ŠEPAR. Nekaj važnega imam govoriti s Teboj. Kje pa je Alena * FRANCE. Menda se preoblači. Kaj boš povedal? ŠEPAR. Rad bi sam govoril s Teboj. Ali ne bo Alene .kmalu sem? FRANCE. Kmalu ne. Saj ve*, da ženske niso hitro popravljene. Sediva no! ŠE^AR (ko sedeta). France! Zadnjič — tega mora biti že poldrug mesec — je bil pri Tebi gospod agent Kragelj, ki me je pomotoma izdal. Že veš, kako. Ti si mu_obljubil, da boš molT voal in si res tudi. Še meni nisi hotel o tej stvari nič praviti* dasi sem tega čakal vsak dan. FRANCE. Ali ni bilo prav tako? Kaj bi Te vznemirjal J ŠEPAR. Gotovo prav! Ker si doslej molčal, upam se Ti nekaj razodeti. In ti me poslušaj in ubogaj, če Ti bo moj svet povšeči. —Nekaj si gotovo že slišal o Prelesniku,« da denar ponareja in aa jih je že veliko obogatil. Tudi jaz sem ž njim t zvezi eno leto sem tako, da razpečavam, zlasti po sejmeh krpi-e. Ni težak opravek. FRANCE. A presneto — nevaren. ŠEPAR. Ne tako nevaren. Denar gre hiko iz rok v roke in prvotni vir se da zmerom težko dognati. Ne, o tem se bova še bolj natanko pomenila, če boš hotel. Z nekim dugim vprašanjem sem prišel danes do Tebe. Glej, Prelesnik dela denar po skritih krajih, kjer ni nevarnosti, da ga zalotijo. Jaz pa poznam neko mesto, ki je kakor nalašč pripravno za njegovo delo. In to je — Vaš stari malin. Pravijo, da straši v njem in vse se ga ogiblje še po dnevi. V hosti je, da se ne vidi, dokler re prideš do njega. To je prostorski sem ga Prelesniku nedavno priporočil in preej je bil zaj vnet. — Zdaj veš, čemu sem prišel k Tebi. . FRANCE. Da bi ta malin odstopil in dovolil v njem de lar delati? ŠEPAR. Kakor praviš. FRANCE. E, bojim se. ŠEPAR. Koga in česa? Živ krst o tem ne izve. Prelesnik bo delal ponoči. Po dnevi bo spal ali prežal na nevarnost. Popolnoma brez skrbi si lahko. Ti ali jaz bi mu nosila hrano, tudi samo ponoči. FRANCE. Vseeno se mi zdi nevarno. ŠEPAR. Pomisli, ne bo zastonj. Dal Ti bo za to zavetje iVee nego si misliš — in to pravega denarja. FRANCE. Kdor tatu pomaga, on je____ ŠEPAR. Norec! Ali je to tatvina ali goljufija? Da je de- iiar le dobi o narejen. Delaj ga c^sar ali kmet. FRANCE. Kaj tisto. Kazen je pa silno huda kogar zasa- v • • erjo. ŠEPAR. Tebi se ni treba nic bati. Vzemimo nazadnje, da Prelesnika rob ujamejo; Ti se lahko izgovoriš, da o vsem tem r isi nič vedel. Kaj me briga, lahka rečeš, kdo hodi ponoči v moj nalin in po kaj. Komaj vem, da ji moj. FRANCE. Lagal bi. ŠEPAR. E, kadar gre za kožo, kdo ne laže? Sicer pa, ka-ror hočeš. Lep zaslužek brez vseh težav zavržeš. Prelesnik si-ajno plača. Toliko Ti rečem. FRANCE. Pa da bi mu hrano nosil? ŠEPAR. Če nočeš, pa ne. Nosil jo bom jaz. Seveda, boljši M bilo, da bi se menjala. Ti bi se zdel manj sumljiv, ker je main Tvoj. FRANCE. Kdaj bi začel? ŠEPAR. Začel bi takoj, če si zadovoljen. E, ne bodi zajec. Pri meni je Kragelj in jaz ga pošljem k tebi, da mu pokažeš ma- ;n. Saj pri vsem tem Ti ne boš skoro nič prizadet. • FRANCE. No, pa ga polji! Vraga, saj se dandanašnji tako ikjer nič ne zasluži. Pošten bodi — pa boš berač Vse življenje. ŠEPAR. Tako je. France! To sem jaz že davno izprevidel. ŠEPAR. Tako je, France. To sem jaz že davno izprevidel. 3daj pa kar grem, precej pride Kragelj. Pred ženo bodi oprezen. (Vstane. Odhaja je zaupno.) Če boš p a hotel denar raz-oečavati, bo še boljše zate. (Pol tiho.) Jaz imam že pettisoč •la strani. (Odide, ko se začujejo v veži koraki in Alenin glas.] 6. prizor.—France, Alena. ALENA (rdeča v obraz, drži v roki šop papirjev očitaje.) France, kako, da še teh računov nisi poravnal? (Položi papir |e na mizo.) Pot iz mesta jih je ravnokar prinesel. FRANCE. Kakšne račune? ALENA. Poglej! (Prelaga papirje.) Račun od godcev J5 goldinarjev. Buteljke vina 20 goldinarjev. — Čaj rum in irugo 15 goldinarjev. Dve vožnji 4 goldinarje. FRANCE (začudeno). Kako je to mogoče? Saj sem Ti dal zadnjič 200 goldinarjev, ko si šla v mesto, da bi poravnala ta dolg. ALENA (se zasmeje). Ha, ha, h ji. Onih 200 goldinarjev *em dala šivilji, pa še dosti ni bilo. Za perilo, za poročno krilo itd. No ona me bo že počakala, ker sva dobri prijateljici in sem ji časih pomagala. FRANCE (potrt). Alena, kaj bo iz tega? ALENA. Kaj hoče biti ? Plačati se mora. FRANCE. - S čim? ALENA. Z denarji. Ne bodi vendar tako preprost! Ali ločeš, da bodo ljudje naju čez zobe vlekli. FRANCE. Odkod jemati ? Povem Ti odkrito, da sem po pol noma na suhem. Nad 500 goldinarjev me velja samo ženit-nina. ALENA. I, kaj pa je to! Toliko Velja vsaka boljša kmečka svatba. *"'•• '. .v >. FRANCE. Ne, ne, Alena. Tako ne pojde. Nad 20 hras-,ov sem že prodal. , ALENA (sede.) Kakor hočeš. To vendar veš, da je vsak začetek težak. FRANCE. Vem, a kakšen bo konec? Malo prehudo de ava. ALENA. Ne morem pomagati. Saj sem Ti preje pove dala, da se bo moralo marsikaj napraviti. In Ti si mi vse ob-jubil. Zdaj pa (pokrije obraz z rokami) — no, je že prav. FRANCE (sede k mizi in se zamisli.) ALENA. Vzela sem Te iz gorke ljubezni, pustila mesto, ijer se mi je tako dobro godilo. * FRANCE (omehčan). Kaj naj storim? ALENA (s tresočim glasom). France, ako me nimaš rad, jovej naravnost! FRANCE. Kaj govoriš tisto?! LISTNICA UREDNIŠTVA. Nekemu društvu v Sprin-field; 111. in v Pennsyhraniji: Dasiravno se je urad uredništva in upravništva ouiaegp lista preselil v Jolietj Hi. še 1. decembra 1920, torej pred 9 meseci, pošiljate za "Glasilo" določena pisma če vedno na stari naslpVv v Chicago. Na treh mestih«lista je.nataiucjio ozna-qen naš sedanji naslov; 1004 N. Chicago St. Joliet, m» Ta na. slov bo Vam gotovo znan, ker se sedaj nahaja naša pisarna v Jednotinem uradu* n i Gorjaca, San Frisco, Cali*.— Le oglasite se. Iz Va&e naselbine so dopisi zelo redki. Poročajte nam, kaj naši rojaki tam delajo in kako se imajo v najbolj zapadni naselbini Združenih držav ? Pozdrav. dacijo članov naznanijo tudi u- • pravništvu "Glasila." To velja naravno tudi za odstopile izločene člane. Ker suspendo-vani člani ne plačujejo naročnine, tudi do prejemanja lista niso opravičeni.—Zastonj bi gotovo rad vsakdo list prejemal in čital! LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Vse tajnike in tajnice krajevnih društev s tem ponovno opozarjamo, da naj vsako suspen- Himen. Dne 23. avgusta se je na WiU Jardu, Wis. poročil rojak Albin Zakrajšek iz Chicago z gde. Heleno Pekol hčerko tamošnje-ga farmerja in bivšega willard-skega župana Joe Pekol a. Po^ ročil ju je ženinov brat Revi Kazimir Zakrajšek. Svatba se je vršila na nevestinem domu. Novoporočenca odpotujeta v kratkem v Chicago, kjer si napravita svoj dom. —Mnogo u-speha in sreče! PRISTOPAJTE H K. S. K. JEDNOTL Naznanilo in zahvala. Z žalostnim srcem naznanjamo, da je po svojem truda-polnem življenju po kratkih mukah vsled ponesrečene operacije, dne 15. avg. t. L na praznik Marijinega Vnebovzetja za vedno zatisnil svoje trudne oči in mirno v Gospodu zaspal previden s sv. Zakramenti, dragi soprog in nepozabni oče gospod MIHAEL KOBAL Pokojnik je bil rojen 22. sept. 1. 1862 v vasi OreSje hiš. štev. 2 fara Sv. Lenarta na Colu pri Vipavi. V Ameriki je bival 24 let in sicer neprenehoma v La Salle, 111. ali okolici. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in dva odrasla sinova. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti (Crocketsville) v slovensko cerkev Sv Roka v La Salle — odtod pa na pokopališče Sv. Vincencija. Pogrebne obrede je izvršil g. župnik Rev. F. Šaloven. Dolžnost nas tudi veže da se ob tej priliki zahvalimo vsem onim, kateri s onam v žalostnem času priskočili na pomoč, darovali vence, se vdeležili pogreba itd. Za krasne vence se zahvaljujemo: Dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J. dalje družini Fr. Kobal, družini Paul Kobal ((Appleton, Wis.) družini John Poštar in sorodnikom, go^pej Bar. Matijaš iz Wenone, 111. z hčerkami, dalje sosedom in prjateljem Mr. in Mrs. Kladnik Mr. and Mrs. Sa-jovec, Mr. in Mre. Meglen, Mr. in Mre. Kovačič, Mr. iu Mrs. Zahrastnik, Mr. Gregorič in vsem ostalim, katerih imena nam je nemogoče navesti. Posebna zahvala Mr. Znidaršiču in Mre. Brglez za o-pravljene molitve. Tebi dragi soprog in mili oče, pa naj Vsemogočni podeli sveti raj. Večna luč naj Ti sveti v rajskih višavah! Nad zvezdami že blaga duša Tvoja biva, Ko v grob tvoj, žalost, bridke solze zliva. Nikjer, nikjer, tolažbe srcu ni, Le križ nam sveti govori: Da zopet vidimo* se,—nad zvezdami!! Žalujoči ostali: Johana Kobal, soproga*-Michael F. Kobal, jr., sin. Augustine Kobal, sin. La Salle, 111., dne 23, avgusta 1921. ZA AMERIŠKE SLOVENCE izdeluje najbolje, najceneje in najzanesljivejše vsa NOTARSKA DELA kakor affidavite, pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj: John Jerič SLOVENSKI NOTAR. 1849—West 22nd Street. Chicago, IU. Za vsak slučaj mu piske za pojasnila in od njega boste dobili prava navodila. ===— Nikjer ceneje! Nikjer hitreje! ne bodo poslalir vašega denarja v staro domovino, kakor pri nas. Da bo nam odslej mogoče še bolj postrečl našim rojakom, zato smo organizirali pri našem podjetju "EDINOSTTr posebni bančni oddelek, ki se bavi samo s pošiljanjem denarja. Nove boljše zveze s staro domovino nas sedaj omogočajo, da dostavimo, denar v stari kraj na dom prejemnika v dveh do treh tednih Zajto, kadar pošiljate svoj denar v stari kraj, obrnite »e s zaupanjem na nas in boste najbolje posteieni. Md se ravnamo pri pošiljanju po najnižjem dnevnem kurztt. Za cene denarja glejte v list "Edinost." r Vse pošiljatve pošljite na: Bančni oddelek "Edinosti" 1849-West 22ti St. CkicifO, lil- u GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja T8?ko sredo. Lastnina Kraajsko-Slovenske Katoliške Jednote ▼ ' ameriikih. Združenih državah 1004 N. Chicago St. Uredntftro in upravništvo: Telefon 1048. JOLIET, ILL Eft filML tla Wn Naročnina: ^iLM^v&i.tuo ..................$2.00 Ca inozemstvo ...... •••V»•V*•••••••• $3.00 of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 104«. JOLIET, ILL Subscription price: ............$1.20 ..rr........$2.00 For Foreign Countries .. .... v..m>.... •••«»•••••• •"»••B***** Dobrodelnost se doma začenja. tir, ki ženo svojo kravo po več Ur daleč na semenj; treba bo to rej vzeti za kravo živinski list, zase pa potni list, toda brez foto grafi je. Kako smešen bi bil potni list, če bi kmeta s kravo vred skupaj slikali! Gotovo bo ta nova odredba SHS vlade veljala tudi za1 ro^ manjo, razne večje izlete itd., ker so isti s potovanjem peš in po železnici v tesni zvezi.-—Oj, slavnoznani Ben Akiba! Kie sil Ali si se sedaj v Jugoslaviji nastanil! ()ziiačena odredba glede potnih legitimacij jena jvečji škandal na narod, kar smo jih zadnji čas čitali, ker omejuje ljudstvu po božjem in človeškem pravu zajamčeno svobodno gibanje na svoji lastni zemlji: Živela torej "svobodna" in "demokratična" Jugoslavija! Kaj bi mi počeli in rekli, če bi bile slične legitimacije tekom minule vojne tu pri nas v Ameriki vpeljane! Vlada je pač pazila ua sumljive osebe, podanike sovražnih držav; nam Slovencem se pa v tej zadevi ni skrivil niti en las. Vsakdo je lahko potoval v najbolj nevarnem času iz kraja v kraj, kot potuje danes ali kakor je potoval pred vojno. Dandanes bodo imeli fotografi v Jugoslaviji dola čez gla Ker ne bo pretežna večina ljudstva vedno doma za pečjo čepela, bo torej treba za vsakega, da si omisli uradno potno legitimacijo s fotografijo in brez fotograf i je.-Treba bo na tisoče fotografij. In pa stroški vsled te bedaste odredbe. Slike pri je bil v slovesni obleki. Ko je ;in smeti v pokritih vozovih pripeljal posebni vlak kralja mesto v odprtih in da se sme-Petra čez donavski most na sr- Iti zažigajo, mesto da bi se na-bsko zemljo, na katero ni smel kopičile v smetiščih. Peter stopiti celih 40 let, se je kralj Peter zjokal. V dvoranah na kolodvoru so kralja Petra Razun vsega tega mora mesto skrbeti za odprte prostore, kakor parke javne vrtove, itd., pričakovali mnogi vladni in kjer ljudstvo more dobivati diplomatični zastopniki. Prvi Več zraka in svetlobe. Tak* svoj pozdrav domovini je izja- parki in trgi so prava mestna vil, ko je rekel, da smatra on pljuča. Dolžnost mesta je tudi, da najsrečnejši dan v svojem življenju oni dan, ko je prvič zopet skrbi za to, da živež na prodaj stopil na rodno grudo po 40 bodi snažen in prost gnilobe letih prognanstva. in drugih strupov. Zaloga ži- Kralj Peter, 77 let star, s si- veža se redno nadzira in trgo-vo brado, gluh, oslabel že radi vee, ki se pregrešuje, zapade visoke starosti, trpeč na ranah, kazni. To se tiče zlasti mleka, katere so mu zadele zadnje; Nekatera mesta skušajo pre-to balkanske vojske, je odložil! vzeti vse to v svoje lastne ro-1 države 1. 1919., ko mu je ke in ustanavljajo občinske le-sledil njegov dfugi sin Alek- jdarnice in mestne trge. To ne M , , . ^ , , , sander, kot regent in de-facto le zagotavlja snažnosti produ- lotogratu ne bodo zastonj. Poleg tega bo gotovo treba legiti- ivladar nove države Jugoslavi- ta, utegne tudi znižati njegovo majajo tudi kolokovati. — Plačaj uboga slovenska para in 3V prodajno ceno. molči! V št. 98 "Ameriške Domovino" smo minuli teden čitali obširen uvodnik pod imenom "Za Ruse podpora, za rojake nič", katerega bi najrajši dobesedno tudi na tem mestu priobčili. Urednik "A. D." predbaciva slovenskim socialistom v Ameriki netaktno postopanje, ker se za Ruse bolj zanimajo, kot pa za svoje lastne rodne brate. Ko smo pred leti ameriški Slovenci nabirali prostovoljne milodare za vojne sirote v stari domovini, so se nam ti rešitelji in prijatelji naroda rogali češ, da je v domovini dovolj hrane in da ljudstvo ne bo nosilo starih cunj. Iz agitatorjev te plemenite ideje so celo norce brili, da smo kraljevali itd. — Naše delo je bilo dovršeno brez pomoči teli "prijateljev" ljudstva. Narod v domovini bo dobrosrčnim ameriškim Slovencem vodno hvaležen, ker so mu ob času sile na pomoč priskočili. Koliko so prejeli Slovenci v domovini od onega milijonskega sklada, je lahko izračunati, ker se celokupna svota suče okrog samih 000: Ljudstvo na Kranjskem še dandanes po listih pov- 7 jVfltftflK Hflk ^rh-prašuje: Kje so oni obljubljeni tisočaki! — Kje! v Blaznikovi 01 h tiskarni!— skega kralja Petra. - Od meseca junija letos, ko je elementarna katastrofo za dela cvetočo zapadno naselbino Pueblo, Colo., se je pričelo ši rom Amerike nabirati milodare za prizadete rojake. To podporo nabiramo še danes. Ta članek smo pred vsem napisali našim ameriškim rojakom v poduk in svarilo, koje vleče tako hvalisana "svoboda" v Jugoslavijo. Marsikedo se je žo bridko kesal in preklinjal uro, ko je zapustil v resnici našo svobodno Ameriko. O nji sanja in vedno govori. Želi si nazaj, pa ne more, ker nima denarnih sredstev. Še nekaj novega in zanimivega smo te dni zvedeli iz stare domovine: V Jugoslaviji bodo letos s 15. sept. vse potovalne pisarne podržavtli. Vlada je že vse koncesije agentov raznih parobrod-nih družb preklicala. Jugoslavija bo torej menda edina moderna država na celem svetu, ki se bo bavila tudi s "šifkartari- Vkljub visoki starosti, se je kralj Peter tekom svetovne vojne izkazal kot najbolj ju- Mestna občina skrbi za javno zdravje potom svojega zdravstvenega oddelka (H<* < Pokojni Peter Karadžortiže-vič je bil rojen v Belgradu, fone 12. julija 1844; sin kneza At,-Naši, nad vse napredni socialisti se za te nesrečneže dosti ksandra in Perzide. Prvih 10 naški vojskovodja Ko je Av*- alth Department). Njegova nI eTalfpT " !rb!Jl V°Jn?' ni boriti P™" jc kialj Peter vmaknil svoj od- nimij kadar ^ praw2ej mar. stop in se junaško postavil na več poskušati na vse mogoče celo svoje domovine. Že takrat načine, da se sploh prepreči je bil skoro brez vida sluha njihov prihod. Temu uradu so ter skoro vedno v oskrbi evo-: dodeljeni laboratorij zdrav-Jih zdravnikov. !niki? bolnic,ar]fe in ' Cinike. Ko se je sreča obrnila od Klinike so odprte občinstvu za Srbije, je kralj Peter ostal s brezplačno lečenje. val v Ameriko; zanaprej bo pa še hujše. Tako je dandanes vCT V°fk° d°k1^ ni bilu 8"! 1)andan<* »P zavedamo, da lnviiU • kor? zadnja posadka pregna- ne smemo zamenjati zdravja na iz Srbije. Od začetka je v- vo more priti v nevarnost ra-kot becunee V * • i nttbr?Jmm Porazo^ v- di nemarnosti ene same osebe, ^Ivoitoiirt0,ažil 861,1 kak0 na,ez,jivo Kmalu na to je prevzel vr- Jugoslav Section Foreign hovno poveljstvo vojske svo- Language Informaton Service. jo Že sedaj je bilo težavno za našega izseljenca, ki je poto-! Amen1" -------------: 1-----1—™ 1 * * * ! Jugoslaviji! Švicarskem, prognpnstvu je 40 let. Njegov kraljevi poklic živ- ljenja je potemnjevala grozna jega očeta njegov sin Aleksan žaloigra -- umor njegovega der, ki je bil dne 26. novembra predsednika, kralja Alelsand- 1918. od starega Karadžordža ra Obrenovica m kraljice Dra- imenovan regentom. Imenovan- Clevelandčani na obisku v * Jolietu. _______in jrerziue. rrviu iu'«p u; K • •„ i i.—~ .—----------- ne brigajo; pač so pa te dni razpisali veliko kampanjo za svoje > lot • Drež:vel Petcr v Srbiji i* r, i a T ™ • - Je AleksalKlra Je takoj potrdi-1 Dne 25. avg. se je v Jolietu bedne "bratce" in sodruge" v sovjetski Rusiji. Klub št. 1. J. S. v . ! a liJf^ ^ ^V0'*™1* lo Narodno Viječe v Zagrebu mudila ugledna družba Cleve- ------le je pohajal v Genevi 1903. Sum, da so bili v dotično „a Hrvatskem. Tako je stari landčanov . zaAo i. nmti Sa- laco. istočasno sta bila umor- skrila v nekem kotu in tičala ki na;j poSpešujejo javno zdra- Ce bi sploh v resnici črno na belem 110 čitali te najnovejše vje. Delavnice morajo imeti zadosten zračni prostor, tako da vsak delavec dobi svoj delež. Treba da je tam zadostnega bodu zlatim", zato je proti že- iaoo. Ustoeasno sta ona umor- ^^ takodase oči nc pokva_ lji svojega očeta vstopil v srbs- jena tudi dva vladna ministra r|j0. Solnčna svetloba je naj- : večji sovražnik bolezni in klic, odredbe jugoslovanske vlade, bi si mislili, da je to kaka navad-!ko vojsko prostovoljcev in pod v njunih domovanjih. poveljstvom gen. Petra Mrkon-' Po ^111 tragediji 111 katas-jiea vodil uspešno borbo proti trofi srbskega kralja Aleksan-Turkom v Bosni. Istočasno je dra Obrenoviča in njegove žene Peter pisal srbskemu vladar- kraljice Drage Mašin, je Pe- na šala, ali smešnica. Da zares, take šale uganja slavna bel-grajska vlada z našim ljudstvom, odkar je bilo ujedinjeno in "osvobojeno!!" Je li sploh živimo se v vojnih časih? Letos 11. novembra xIP^^^®® ^^HP bodo potekla že tri leta, odkar je svetovna vojna končana; v naši iu» knezu Milošu Obrenoviču, ter Karadzordzevic sprejel poljubi in slavni Jugoslaviji pa menda do danes še tega no vedo? da naj bi pozabil sovraštvo med mi jen mu srbski prestol. I rej Če bi to najnovejšo vest o "svobodi" v naši stari domovini ka- dinastijami. Namesto odgovo- pa je izjavil, da sprejme srbskemu pristnemu Amerikancu povedali, bi Vam zavrnil, da sejra je Obrenovič poslal v Bosno ko krono le pod pogojem, ce ga lažete. A vendar je bridka resnica! !nekega najemnika Zeca, da bi narodna skupščina soglasno iz- in treba zato tudi polno soln-ca. Nekatera napredna mesta delajo raditega vse,kar je v njihovi moči, da imajo delavnice, kjer ljudje delajo, in hiše, kjer stanujejo, polno zraka in svetlobo. Delavnice in hiše so podvržene rednemu nadziranju in one, ki ne odgovarjajo nožolte Avstrije se jim je obetalo zlate gradove: samoupravo, popolno svobode itd. —»Danes pa imajo upravo in svobodo po Pašičevem načinu, da jim celo po svoji lastni grudi ni dovoljeno svobodno potovati. Kdor živi n. pr. v Ljubljani, pa najsibo že Peter ali Pavel in bi ščl rad kako nedeljo obiskat svojega sorodnika v Domžale, ali v Vižmarje, ali v Zalog, ali v Šmarje, ali na Vrhniko ali v Borovnico, ne more toga izvršiti, če nima uradne potne legiti-maeiie s fotografijo. Celo mlekarice, ki iz Dravelj in Šentvida Koliko so morali naši hrabri Slovenci in Hrvatje prestati/Petra umoril. Kmalu na to je voli svojim kraljem. Do ^1 predpisom ali potrebam, se obda so se po stoletjih otresli avstrijskega jarma! Ob razsulu čr- Peter moral iztopiti iK srbske je Peter ostal v Švici. Ko je S0Cjj j0 v razrušitev. Dostikrat vojske. skupščina (soglasno izvolila Oženil je se Peter Karadžord- Petra za kralja Srbije, se je Pe-ževič 1. 1883. s starejšo hčerjo ter vrnil v Srbijo v -spremstvu črnogorskega kneza Nikete vladne depustacije, ki je pns-Petroviča, , kneginjo Zorko. la po njega v Švico Več let je ostal na to v Črni-1 Na Dunaju je bil novi kralj gori. Kneginja Zorka je umrla Peter sijajno sprejet. Pozdra- to, da se parni stroj?"V bližini 1890, zapustivšli mu hčer vJe- vil tedanji mestni^ župan |mesta nadomestijo z električ- eno, roj. 1884, in dva sina Gjor- Belgra'da Samenkovič in jugo-, se omejuje tudi višina poslopij, tako da ulica ne bodi pretemr na; mnogokrat ne dovoljuje se vporaba mehkega premoga, ker saje in dim onečiščajo zrak. Večja mesta vlivajo* na sleherni dan vozijo mleko v Ljubljano, so baje v tem prizadete; gja iu Aleksandra, sedanjega' slovansko dijastvo je klicalo: | Ako kdo želi biti^zdrav, ----j, i^uiwi^jyi, vtir*"™^ žnnai1fl filt'M'lH"ilWmiiiiiiiiilii ni dok- "Živel kralj Jugoslavije V\ jen. Mpder- s*;.-:- * .iii j .....' . . W-fii, ., . dokler je še ugodno vreme. — Če se prej tamkaj ne vidimo, pa 11a svidenje čez 2 leti na XV. konvenciji K. S. K. Jednotel Slovenski zdravnik se naselil v Chicagu. Te dni je otvoril svojo pisarno na 1849 W. 22 St. v Chicagu naš sobrat Dr. J. E. Uršič, doktor vsega zdravilstva, rodom iz Jolieta. Urad ima nad tiskarno "Edinosti", vogtd W. 22. ceste in So. Lincoln St. lira dne ure, so od 9 do 10 dopoldne; od 2—i pop. in od 7—8 zvečer. Ker chikaška naselbina doslej ni imela slovenskega zdravnika, bo naš domačin, sobrat Dr. Uršič tamošnjim rojakom gotovo dobrodošel. Priporočamo ga tamošnjim našim društvom in članom, ker spada g. Dr. Uršic tudi k naši K. S. K. Jednoti. Rev. Jurij Trunk dospel v Ameriko. Ameriškim Slovencem dobro znani slovenski pisatelj Rev.Ju-rij Trunk, bivši farni župnik v Beljaku 11a Koroškem je te dni srečno dospel v Združene države in se nastanil v Zeelandu Severna Dakota, kjer bo prevzel neko župnijo v oni državi. Oospod župnik Trunk je bil že pred vojno dvakrat v Ameriki, kd je nabiral gradivo za svoje krasno delo "Amerika in Amerjkanci". — Dobrodošel v naši domovini! Mnogo uspeha v n< 31. AYQjJgTA 192;. - •inV f K. S. K. Jednota UitaaoTUonm ▼ Johetn, UL, dne 2. april* lB9i. Inkorporirana * Jolietn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048. od ustanovitve do 1. avgusta 1921 skupna izplačana podpora $1,968,483.00. _ _ GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St Joliet, Hi L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pneblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet lit Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet, III Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni Vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St, Waukegan, IIL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, III Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet, I1L POROTNI ODBOR: ' Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet IIL Geo. Flajaik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, III , ^ , PRAVNI ADBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III John Dečman, Box'168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago »t, Joliet III Telefon Chicago 104i, JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, I1L Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote naj se poiiljajo na glavnaga tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago. St. Joliet IIL iULumi > > g m Uradno naznanilo« NAZNANILO ASESMENTA 9-21 ZA MESEC SEPT. 1921. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna štev. 65. 565 MICHAEL KOBAL, star 58 let, član dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl 15. avgusta, 1921. Vzrok smrt: Plju čnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. avgusta, 1899, R. 53. ' 66. 5156 MABUA PRINC, stara 54 let, članica dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrla 13. julija, 1921. Vzrok smrti: Iz-krvavljenje možgan. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 14. decembra, 1911. R. 48. 67. 7731 IGNATZ ANŽLOVAR, star 39 let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 21. julija, 1921. Vzrok smrti: Ubit v premogovniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. februarja, 1905. R. 33. 68. 1436 FRANC PUCEL, star 60 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 7. avgusta, 1921. Vzrok smrti: Jeter-na bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. julija, 1900. R. 55. 69. 7462 MICHAEL SPOJA, star 58 let, član dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrl 17. avgusta, 1921. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. novembra, 1904. R. 52. 70. 3200 ANTON BURGAR, star 51 let,'član dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., umrl 7. julija, 1921. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. septembra, 1901. R. 45. 71. 3686 JOHN TOME, star 48 let, član dr. sv. Jožefa 58, Irwin, Pa., umrl 20. junija 1921. Vzrok smrti: Operacija na slepiču. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. februarja, 1902. R. 42. 72. 2001 ANNA ADLEŠIC, stara 56 let, članica dr. Marije Sedem Žalosti, 81, Pittsburgh, Pa., umala 27. julija, 1921. Vzrok smrti: Operacija na slepiču. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 7. septembra 1903. R. 51. ' 73. 18142 JOSEPH ZUPANČIČ, star 40 let, član dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., umrl 3. junija, 1921. .Vzrok smrti: Ponesrečen na železničnem tiru. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. avgusta. R. 33. 74. 22216 JURAJ OREŠCAN, star 44 let, član dr. sv. Michaela 162, Pittsburgh, Pa., umrl 3. julija 1921. Vzrok smrti: Padel y vrelo vodo pri delu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. marca, 1921. R. 40. t Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. . Zaporedna št. 90. 653 MARTIN SIMONICH, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, • Colo., operiran 24. avgusta 1920. Opravičen do podpo-' re $50.00. 91. 22741 RUDOLF MLAKAR, član dr. sv. Jan. Krstnika 11, Aurora, 111., operiran 11, jul. 1921. Opravičen do podpoT re $50.00. , i 92. 4834 KATARINA DRAGOVAN, članica dr. sv. Fran. Sal. 29, Joliet, J11., operirana 20. jul. 1921. Opravičena do podpore $50.00. 1240 MARY PAVLAKOVIC, Wftiea dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., operiranar-3. jul. 1921. Opravičena do podpore $50.00. FA DOMITROV1CH, članica dr. sv. Jožefa 43, 19443 ANDRE KASUN, članic* dr. sv. Srca Jezusovega 70, St Louis, Mo., operirana 15. jul. 1921. Opravičena do podpore $50.00. 96. _ 2487 ROZALIA DESINA, članica dr. sv. Srca Jezusovega 70 St. Louis, Mo., operirana 15. jul. 1921. Opravičena do podpore $50.00. 9084 MARGARETA DEBEUC, članica dr. sv. Antona Pado va, 72, Ely, Minn., operirana 21. jul. 1921. Opravičena do podpore $50.00. 98. 7517 VERONIKA PERKOVIC, članica dr. sv. Srca Marije 86 Rock Springs, Wyo., operirana 14. jul. 1921. Opravičena do podpore $50.00. 99. 22396 JOHN GAJDEK, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna Pa., operiran 12. sept. 1920. Opravičen do podpore $50 100. 13992 JOSIP SIMCIC, član dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin Pa., operiran 10. jun. 1921. Opravičen do podpore $50 101. 1920 FRANCES SVETE; članica dr. sv. Ane 127, Waukegan 111., operirana 25. jul. 1921. Opravičena do podpore $50 102. 23289 JOHN C. VIRANT, član dr. sv. Marije Rož. Venca 131, Aurora, Minn., operiran 9. maja 1921. Opravičen do podpore $50.00. 103. 8871 ALICE JURATOVAC, članica dr. Marije Magdalne 162, Cleveland, Ohio, operirana 17. jul. 1921. Opravičena do podpore $50.00. 4104. 22582 IZIDOR RATKAJ, član dr. sv. Mihalja 163, Pittsburgh, • Pa. Opravičen do podpore $250.00. MLADINSKI ODDELEK. Zaporedna št. 115. • 1116 JOHN DREMEL, star 6 Tet, 11 mesecev, 26 dni, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 25. julija, 1921. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Pristopil 25. junija, 1916. Bil je član 5 let in 1 mesec. Starost prihodnjega rojstnega leta 7 let. Opravičen dof podpore $168.00, kateri znesek je bil nakazan pok. starišem 12. avgusta, 1921. > <116. 6735 ANNA TOMSIC, stara 3 leta, 11 mesecev, 20 dni, članica dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrla 11. maja, 1921. Vzrok smrti: Davica in pljučna bolezen. Pristopila 24. novembra 1920. Bila je članica 5 mesecev in 17 dni. Starost prihodnjega rojstnega leta 4 leta. Opravičena do podpore $24.00, katii znesek je bil nakazan pok. o-četu 12. avgusta 1921. '117. 7326 JOSEPHINE MLAKAR, stara 2 leti, 3 mesece, 20 dni, članica dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., umrla 14. avgusta, 1921. Vzrok smrti: Davica. Pristopila 7. maja 1921. Bila je članica 99 dni. Starost prihodnjega rojstnega leta 3 leta. Opravičena do podpore $20.00, kateri znesek je bil nakazan pok. starišem 23. avgusta 1921. oliet, 111., 29. avgusta, 1921. Joseph Zalar, tajnik. 11. izkaz darovalcev ZA VSLED POVODNJI PRIZADETE ROJAKE V PUEBLO, COLO. Kolekta jolietske naselbine: )r. sv. Genovefe št. 108 K, S. K. J., dar iz blagajne ................$10.00 Dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., dar iz blagaj-( ne................... 25.00 Nabrano med člani gori-navedenega društva .. 19.75 (Darovali so: Anton Golobič $5.00, _ Mihael Papež ml. $3.00; John Živec s t. $2.00; po $1.00: John Živec ml., Leo Do-linšek, Anton Goved-nik, John Kočevar, Peter Ancel, Martin Kra-marič, John Plut st. John Plut ml. in Neimenovan. Josip Ancel 50c, Frank Novljan 25c). današnji izkaz jolietske naselbine $54.75. Dosedanji skupni izkaz sklada jolietske naselbine $575.03. Kolekta sklada K. S. K. Jednote: Člani društva Mar. Sed. Žalosti št. 50- K. S; K. J. N. S. Pittsburgh, Pa,: John Mravinc $10.00, Frank Trempuš $5.00, John Stokan $5, John Rogina $2.50, John Klobučar $2.50, Frank Vukmanič $2.00, Josip Kajin $2.00. — Po $1: Frank Golobic, John Stajduhar, Mike Zugel, Josip Dolmovič, l M&r-tin Krai, Geo. Flajnik, II. Anton Kambič in 19.95 Barkopec 50c, John Katkič I. 25c. Nečlani: Frank Rogina $5.00, Steve Sejfer $5.00, Marko BubanoviČ $1.00, Steve Korenič $1.00, Filip Denmark 50c Skupaj ...............50.75 II. izkaz dr. Sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S: K. J. v Chisliolm, Minn. Luka Trhlen $1.56, Martin Germekar $1.00, in John Krže $1.00. Skupaj .............. 3.56 Društvo sv. Alojzija št. št. 95 K. S. K. J. Broughton, Pa. dar iz blagajne ,. ......... 10.00 Člani označenega društva so darovali:...... in sicer: Jakob Brulc $2.00,. John Jeskovič $1.50 Math Petrovicli $1.00 Anton Ipavec. Po 50c: Valent Rudolf, John Kumar, Jos. Su-. hadolnik, Frank Ga-speršiČ, John Koren, Chas Bosher, Frank Champa, John Subic, Frank Šinkovec, Valent. Luznar, Frank Burkelca, Jernej Janša, John Fajdiga, Frj Skvarča, Anton Ske-del, Anton Merlak • in Geo Artnak.—Po 25c Fr. Artnak, Jos. Abranii, Anton Vidmar, Jos. Hrovat, John Moravč, Anton Wzmek, John Skrbeč, John Šajn, Jakob Derleng, Andy Fe-relc, John Frelich, Fr. Dolenc,. Jos. Skedel, Andy ;Keržišpik, C. D. Philips, Frank' Košele in Frank Jankovič. Ernst Brickner 20c. A-št. 156 Minn, darovalo iz blagajne ................ 25.00 Društvo sv. Družine št. 136-W)lkrd, Wis. dar iz blagajne........... 10.00 Članice dr. gv. Rozalije št. 140 K. S. K. J. Springfield, 111........ 7.36 Darovale so: Mrs. M. Persina $1.00;—po 50c:. Mrs. A. Librič, Mrs. S. Zaubi, Mrs. A. Bresan Mrs. F. Potnik, Mrs. J. Dolak, Mrs. A. Kužnik, Miss A. Kužnik, Mrs. Mrs. A. Koloz, Mrs. M. Mlakar Mr. R. Koluvic in Miss M. Henigsman. Mrs. M. Eger 36c, Mrs. S. Jancek 25c in M. Ma-kuc 25c) Člani dr. sv. Cir. in Metoda št. 135 K. S. K. J. Gilbert, Minn.......15.65 (Darovali so po $1.00: Joe Babič, Leo Kuhar, R. Maurin, R. Su-sterich, Anton Erchul, Anton Indihar in Fr. Kosliar. — Leo Erchul 75c.— Po 50c: Martin Godec, Jno. Zalar, Joe Tomšič, Fr. Grebene, Joe Moren, Anton Urh, John Zalar, Jack Godec in Anton Champa. — Po 30c: 'Joe Zupane, Frank Koželj, Joe Ba-bich. — Po 25c: Jno. Stebe, Pavel Šiltz, Val. Čampa, Jakob Godec, Frank Ambroš Andy Savs, Math Marolt, Joe Pajk, Jno. Domonowski in Andrej Zupane.) Milan Sokolovič, rodom Macedonec, živeč v Waukegan, IU.........1.00 ! ?oslal gornji znesek z geslom: "'Naprej vsi Jugoslovani za pomoč za naše nesrečne sobrate v Pueblo, Colo! Samo to znači, da živimo po geslu: Svoji za svoje!" — Posnemanja vredno! veČini današnji izkaz......$ 198.02 Zadnji izkaz ......... 3000.09 Skupaj ....$3198.11 os.Zalar,taj. John Grahek,blag t PRAVICE IN DOLŽNOSTI SOPROGA ŽENE IN DECE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Postave glede pravic in dol žnosti starišev in otrok so doživele veliko ^pretaembo, od tar je ta dežela postala neodvisna. Pred 150 leti pod takoz-vano Common law, zakonskim sistemom, ki je prevladal v starih časih na Angleškem in v mnogih pogledih tudi v Združenih Državah; ob začetku svojega narodnega obstanka, je i-mela omožena^žneska le kaj malo pravic. Ko se je poročila, je vsa njena osebna lastnina oblačila/ 'dragulji, pohištvo itd., postajala absolutna lastnina njenega moža. S poroko si je soprog zagotavljal pravico upravljati njena posestva po svoji najboljši volji. Omo-žene ženske niso mogle skleniti nikaikih pogodb in radi tega niso mogle upravljati ni-kakega trgovskega posla v svojem imenu. Mož je smel tolči svojo ženo, vsaj ne prehudo, in javnost se ni smela vtikati. Karkoli je pravil mož, to je bilo kakor zakon za maloletne otroke. Krutost, pijančevanje, zločin, ubeg in enaki vzroki se niso smatrali za zadosten razlog k razporoki. Nihče ni mislil na to, da bi se ženskam dajala splošna izobrazba na javne stroške, in zdelo se je smešno, dajati ženskam volilno' pravico in delež na zakonodajstvu. stvu. m r Ob tedaj so se postave v tej deželi glede soprogovih pravic znatno spremenile. Dandanes imajo omožene žensTce pravico posredovati in upravljati svojo lastnino, sklepati pogodbe in posvečati se trgovini in vsa- kemu poklicu. Ženske imajo . __ litev v 15 državah. V držav se vdeležujejo lokalnih in šolskih volitev. Končno jim je kostitucijonalni amendment dal nedavno volilno pravico v federalnih volitvah. Zakon sega naravnost v domače življenje. V nekaterih državah se bolne osebe ne smejo poročiti. V drugih državah smejo se odvzeti otroke onim starišem, ki kruto ravnajo proti njim ali ne skrbijo za njih primerno. Uvedena je bila šolska obveznost in stariši morajo dajati svojim otrokom kake vrste izobrazbo. Na drugi strani pa so otroci prisiljeni skrbeti za postarne stariše, ako le morejo. Krutost, pijančevanje in nevzdrževanje so zadostni razlogi za ločitev zakona. Oče m mati so navadno enakopravni varuh.1 svojih otrok. Na tak način skuša javnost podkrepiti družinske vezi s tem, da jih opira na pravilno obnašanje. ki je podlaga dobrega državljanstva. BESEDILO KONVENCIJE MED JUGOSLAVIJO IN RUMUNIJO. Belgrad, 18. julija. Besedilo konvencije, ki ga objavljajo današnji belgrajski listi, slove: "Trdno odločena, da vzdr- žita mir, ki je bil sklenjen za ceno tolikih žrtev, in mirovno stanje, stvorjeno b pogodbo, s-klenjeno v Trianonu 4. julija leta 1920. med zavezniškimi in pridruženimi državami z ene in med Ogrsko z druge strani, in pa s pogodbo sklenjeno 27. novembra 1. 1919. v Nerdlyju ua Seini med zavezniškimi in pridruženimi državami z ene in med Bolgarijo z druge strani,sta se zedinila Nj. Vel. kralj SV-.ov, Hrvatov n Slovencev in Nj. Vel. kralj Rumu ni je. J a filijučita defenzivno Konvencijo. V to svrho sta imenovala kot svoja polnomoČna delegata Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev: gospoda Ni-kolo Pašiča, predsednika Njegovega ministrskega sveta in Njegovega niinist. vnanjih zadev, Nj. Vel. kralj Rumunije pa: gospoda Take Jonescu, Njegovega ministra vnanjih zadev, ki sta medseboj vzajemno pregledala svoja polnomoč-ja in jih potrdila kot pravilna in sklenila naslednje točke: J. V slučaju neizzvanega napada Ogrske ali Bolgarske ali obeh teh sil proti enemu izmed pogodbenikov z namenom, da izpremene stanje, stvorjeno z mirovno pogodbo sklenjeno v Trianonu ali v Neuillvju, se zaveže drugi pogodbenik, da bo sodeloval v obrambi napadenega pogodbenika na način, ka-tor je to določeno v točki 2 te jonvencije. 2. Strokovne pristojne oblasti kraljevine S.H.S. in Rumunije bodo sporazumno določile v vojaški konvenciji, ki se mora zaključiti v najkrajšem času, vše potrebne odredbe za izvršitev te konvencije. 3. Nobeden izmed pogodbeni- j kov ne more skleniti zveze s j tako tretjo državo brez ved-J nosti sopogobenika. 4. V svrho ohranitve miro-* jubnih svojih teženj se obve-f zujeta obe vladi, da se spora-1 zumevata v vseh) vrasanjih v-j nanje politike, ki se tičejo nji-) lovih odnosajev z Ogrsko inl Bolgarijo. f 5. Ta konvencija velja 2 leti) od dneva ratifikacije. Po pre-f eku te dobe ima vsak pogod-j beniik pravo odpovedi te kon-* venci je. Konvencija pa ostane v veljavi še 6 mesecev po od^ povedi. J« 6. Konvencija se da na znan' je Ligi Narodov. . j 7. Konvencija bo ratificiraj na in ratifikacije se bodo te menjale kakor hitro mogcx Na tej podlagi so jo polnom VESTI IZ JUGOSLAVIJE Umrli so v Ljubljani: — Ivana Bizilj, zasebnica, 74 let. — Marija Peček, mizarjeva vdova, 56 let. — Ana Lipovšek, bla gajničarka, 22 let. — Gašper Mohorič, 32 let. — Josip Otruba, polic, kanclist, 43 let. — Emilija Pavlič, šiviljska va- i'enka, 15 let. — Frank Snoj, djučavničar, 76 let. — Karel Mayer, mornar, častnik v pokoju, 80 let. — Fran Jarc, delavec, 67 let. — Marija Ralme, žena tov. delavca, 23 let. — A- maljskega g. kapelana, Bil je najstarejši sin revnih, a pri-dnh,-poštenih in globoko vernih starišev. Svoja dijaška letala je preživel v Ljubljani in Novem mestu v družbi vseh stalnih spremljevalk revnega di jaka, ki so'mu izpodkopale že* itak rahlo zdravje. Ko je končal gimnazijo, je z novimi upi stopil pot neposredno k svojemu vzoru — duhovskemu poklicu. Pa zavratna pljučna bolezen je kanila njegovo vesel- ila Roglie, neznanka, v doz. s kakršnim se je bližal svo bolnici. — Ivan Doibre, kočar-|jemu namenu; v četrtem letu je v sin, 28 let. — djran Gašper- ^bogoslovja mu je hotela za vsa-šič, dninar, 57 let. — Fr. Čepon ko cen0 preprečiti mašniško dijak, 20 let. — Makso Dem- p08večenje. Toda njegova neo-šar, sin železa, nadrevidenta, majna volja je z božjo pomočjo dosegla saj hipno zboljšanje, tako da je bil vendarle posvečen 1. septembra 1918, četudi par mesecev pozneje kakor njegovi tovariši. — Služboval je potem 2 leti v Podzemlju in nekaj mesecev v Črnomlju. Njegovo neumorno delo v cerkvi in društvu mu je obnovilo bole- 7cn. Pomladi je žnova obolel, iskal zdravja najprej v Kandi-ji, potem pa je šel na dom k starišem, kjer je mimo zaspal v Gospodu. Pogreb je ob asistenci 16 gospodov vodil g. dekan iz S are Loke, ki je izpre- 7 let. — Ferdinand Lunder, ključavničar, 30 let. — Umrla je v Tržiču v.visoki starosti gdč. Viktorija Pire iz znane ugledne rodbine Pir-čeve. X. p. v. m.! f Umrl je 30. julija po kratki zelo mučni bolezni v dež. bolnici gosp. Josip Ovsec, kr. pol. stražnik v pok. in hišni posestnik. Blagi pokojnik je bil vseskozi poštenega in mirnega značaja. Pokoj bla^i duši! Soprogi in ostalim sorodnikom naš«* iskreno sožalje — Umrl je v torek, 2. avgusta ,eči pri Kamniku. Po-[mišljenih besed njemu v slovo, 1 ' r *> bil To;rn v SelciK L nam v tolažbo. — Blagi Jože. 1>>8. v mašnik : > bil posve-v miru pri Gospodu! 1882. injc^služboval na'.gtauSe pa naj tolaži Bog in nas€ iskreno sočutje. Umrl je v starosti 81 let pomorski kapetan g/Kari Maver, ki je služboval v vojni morna- mrzlo KrkoTvšlecr če" S ici v Pulju in Trstu ter se udeležil vojne proti Italiji v 1. 1866. Pokojnik, sin češkega o-27. julija pa se je v Temenici | Č eta, si je izbral Ljubljano za pri Trebnjem kopala 42 letna penjzijsko garnizijo ter bival tu Frančiška Jerič. Prijel jo je celih 18 let. Bil je tudi pisatelj poroča včerajšnji "Naprej", da krč in ker ni bilo v bližini niko- imatematik-astronom ter spisal je E. Kristan odpotoval 2. av več strokovnih knjig, ki so v gusta za nekaj tednov v Ameri _ h. — R. I. P. — T ije utopljenci. 26.julija je u lv Krki v Novem mestu 26 luni delavec Ivan Spiler iz Murske Sobote. Razgret je sko sar ga je zadela kap in je našel smrt v hladnih valovih. — Otrnar Golob pa v Kozje. Za notarje so imenovani notarski kandidati: Anton Zevnik za Višnjo goro, Avgust Kolšek in Anton Koder za Musko Soboto, Rudolf Kramer za Dolnjo Lendavo, Stevo Šink za Velike Lašče, Ferdo Križan za Pre-valje, dr. Ivan Grašič za Kranjsko goro, Josip Kenda za Cerknico in dr. Fran Prislan za Tržič na Gorenjskem. Pod vlak je ponoči zašel s-kjadiiščnijk južne železnice Franc Erjavc, ki ga je vlak popolnoma zmečkal, šum med fanti, ki so obkolili orožnika z aretiranim Zgon-cem. Orožnika sta dolgo pomirjevala razburjene fante, dekleta so mirila s svoje strani, toda zaman. Fantje, bržčas že vinjeni, so silili v orožnika, da l>i oprostili Zgonca, ki se je skušal tudi sam js teilo (iizftrgati. Eden izmed^ orožnikov je oddal strel v zrak, ko pa tudi to ni pomagalo, sta ustrelila oba orožnika parkrat med fante. Bogomil Zgonc, ki se je medtem iztrgal in navali^ na orožnika, je bil zadet v obisti in je obležal na mestu mrtev. Banje na sta bila še Alojzij Glinšek v desno nogo nad kolenom in ne ki kovač iz Šmarja, ki je bi obstreljen na prsih. Ko so čuli fantje '|in deklota -ikrijke ran jencev, so se najprej razbežali, potem pa hiteli pomagat ne srečnim žrtvam. Glinškova ra na je bolj lahka in bo fant kratkem zapustil ljubljansko bolnišnico, kovač pa se zdrav doma. Gospod Pesek ne bo ljubljan ski župan, kakor poroča "Jut ro", pač pa bo vlada v najkraj 5em času odredila nove županske volitve za Ljubljano, kate rih se seveda "razveljavljeni* komunistični občinski očetje ne bodo udeležili. — O zagonetnem potovanju g. Etbina Kristana v Ameriko gar, ki bi ji pomagal, je utonila. — 9 letni France Červan iz Strelcev se je 29. julija kopal knjižnicalh raznih zvezdam. V Ljubljai je rad občeval z gosp. v družbi svoje matere in dveh ikanonikom Sušnikom kot stro- fcester v Krki. Zašel pa je predaleč in je izginil v valovih. Na obupni klic matere je prill itel nek moški, ki pa je izvlekel že mrtvega na suho iz za-vratne reke. — Drama za kulisami. Vrtojba, dne 2. avgusta. V naši vasi se je zgodil pretečeno nedeljo žalosten slučaj. " Slovečital-nica" je uprizorila igro "Tihotapec* \ Med igralci je bil tudi nadarjeni in obče spoštovani kmečki fant Dominik Gorkič, ki je brat Franceta Gorkiča, uradnika v Gorici. Med bratoma se je že med tednom vnel prepir radi plesa, ki se je imel vršiti po igri. Na dan igre je bil zgoraj omenjeni nenavadno slabe volje in razdražen. Sicer dober igralec, je* igral ta dan zrlo s t. x>. K«) j..",») čet Mere dc -via 7*» f .»-pil za kuI t.-, je bi1, v iz sebe. Prijel je bajonet, ki je ležal na mizi, in ga zasadil v les z besedami: "Eden mora biti mrtev, jaz ali moj brat!" Na to "se je zabodel v spodnji del života. Vsaka pomoč je bila v tem hipu brez uspeha. Rana je bila pregloboka in v pol ure je izdihnil. Ljudstvo se je razšlo, konec veselice je odpadel. Na vsak način čudovit in zelo tra-gičen konec kmečkega fanta-igralca, konec, ki ga še ne moremo prav umeti, niti izrekati sodbe. — Smrtnonevarra poškodba. Ognjeni posestmi: in kovač j. :oii Juno z Lazov pri Planini ?< padel iz izbe in se notranjo snrtnonevar^i poškodoval. TJ:nrl je gostilničar in mesar ~ ri Karlovsla cesti. C mri hinju, kamor se je šel Naj v miru počiva! elezniki. Dne 5. avg. tukajšnjega ro-črno-j kovnjakom v matematiki m fiziki. V zadnjih; letih je bil v hiralnici. Pokopan je bil pri sv. Križu z vojaškimi častmi. Iz Žužemberka. V nedeljo, dne 24. julija smo imeli tu novo mašo, ki jo je daroval,g. Josip Ko-šiČek. Če se ogledamo v zadnja leta nazaj, vidimo, da je vsako leto prepleteno versko življen-tukajšnjih faranov z veselim cerkvenim dogodkom. • Leta 1915. je bila zlata maša vpok. fr. župnika M. Kadunca, 1.1917. relezna maša pok. g. dekana M. Tavčarja, 1.1918. je daroval novo mašo g. A. Gnidovec, 1.1919. ie bila sv. birma, 1. 1920. smo imeli dve novi maši in sicer g. ko, od koder se vrne sredi oktobra, in da je namen njegovega potovanja, obnoviti stike z našimi izseljeniki v Ameriki — Svojčas je avstrijska vlada pošiljala socialiste a la De-metrovič v Stockholm! — Nobenega odgovora šenig mo dobili niti od deželne vlade niti od kake druge strani na naše ponovno stavljeno vprašanje, kaj je s tistim denarjem ki ga je poslalo Jugoslovansko Republikansko združenje iz A merike v domovino, da se razdeli mod slovensko siročad. Smihel pri Žužemberku. Te dni smo dobili v Šmihelu krasne zvonove, z katerimi smo vsi zadovoljni. Samo žal, da se je pri obešanju pripetila nesreča: Franc Blatnik iz Klečet 15 je A. Blažiča in g. F. Grčarja. le- bil smrto zadet od trama, ki je tos pa zopet to novo mašo. Prepričani smo, da je vsaka teh slovesnosti utrdila v naših farali versko zavest, ki jo nobene klevete nasprotnikov ne bodo mogle omajati. Boj med vaŠČani in orožniki; eden mrtev in dva ranjena. Povodom sejma se je zbralo ^ "Tončkovi" gostilni na Ci-havi pri Grosupljem okrog 40 fantov in več deklet k plesni zabavi. Ob času policijske ure c ta izpraznila gostilno orožniki narednik Ogrizek in njegov tovariš. Zbrali fantje so se sicer umaknili iz gostilne, postali pa so na vasi in začeli uganjati razne burke, pri čemer so si prav posebno privoščili oba o-rožnika. Ta sta jih pozvala, naj se odstranijo; pri tem ie nastalo prerekanje in fantje so podajali vedno bolj nasilni. Najhujše je pritiskal na oba orož-nikn 241etni Bogomil Zgonc, katerega je končno orožnik a-refiral. V tem hipu pa je nastal Notarska imenovania v Sloveniji. Notar Hubert Završnik je premeščen v Krško; notar a, -S po nesreči padel iz zvonika in *?a zadel naiavnost na glavo, da je bil pri priči mrtev. V ne del jo 31. julija smo ga prav častno ob navzočnosti velike množice ljudi slovesno pokopali. — Za zvonove smo posebne hvale dolžni našim Amerikancem. ki fio na. pubndo naše rojakinje Frančiške Salamon roiene Lavne darovali precejšnjo vsoto za nove zvonove. —- Odlični gostje na Bledu. Z Bleda se nam poroča: Tu se mudi bolgarski ministrski predsednik Aleksander Stamboljs-ki. Z njim je došel bolgarski poslanik v Belgradu Ivan To-dorov. Sem je dospeli tudi Slovencem dobro znana in priljubljena češka pisateljica Gabrijela Preissova. — Odličnim 'slovanskim gostom želimo, da bi se v Sloveniji dobro počutili. — Novi kronski bankovci po četrt dinarja so že v prometu. — S koso vrezal ie v Polšni-ku Leopold Beve oosestnikove-gra sina Franca Grčarja in ga težko poškodoval. rutovanju letnika 1901 Jfflg iz radovljiškega glavarstva od 297 fantov 117 sposobnih, 39 ograničeno sposobnih, 117 začasno nesposobnih in 24 stalno nesposobnih. — O velikem požaru, ki je u- pepelil vas Slepšek pri Mokronogu, smo prejeli naslednje počilo: Strašen požar je v pon-deljek 1. avg. upepelil četrt ure od Mokronoga oddaljeno vas Slopšek in učinil nad milijonsko škodo. Goreti je pričelo ob 10. uri in sicer pri hlevu posestnika Antona Žnidarliča. Zažgali so zopet otroci, ki so tekili nekje premalo zavarovane žveplenke. Ogenj je opazila koj, ko se je pokazal, hišna gospodinja, pa ga že ni mogla po-gasiti.V trenutku je bilo vse gospodarsko poslopje v ognju, kateri se je nato zbog vetra in silne suše širil od poslopja do poslopja. Sosede je prvi obvestil o grozni nesreči turobni glas zvona na Žalostni gori in takoj nato še od mokronoške požara vsakemu živce pretresu joči pfi^k iPencetove tovarne Nekako četrt ure potem* ko je pričelo goreti, je prihitela na kraj nesreče mokronoškn po zama bramba. Tedaj je bila že vsa vas v plamenu. Tej po žarni brambi, kateri sta prišli požrtvovalno na pomoč požarni brambi iz fit. "Rupert a in Mir ne, se je posrečilo po silnem na pom ogenj omejiti in rešiti ne le spodnji del vasi temveč tu di bližnji vasi Preloge in Sv Kriiz, ki .sta bili .pri sedanji strašni suši in kar je bilo še posebno opasno, pri močno vetrovnem vremenu, v veliki nevarnosti. Več ali manj pa je bila v nevarnosti tudi vsa dm ga soseščina z Mokronogom vred. Razume se, da so poleg gasilcev skušale nesrečne zri ve z nadčloveškim naporom re šiti vsaj malenkosti — vendar je bil ves. trud malodane brez uspešen in se je več revežev nri tem nevarno opeklo in pobilo. Od 10. gospodarjev so o- stnle trem močno poškodovane hiše, pravzaprav le še orodje h,iš, dočim so vsem 10. zgorela vsa ostala 21 poslopja do tal z vsemi pritiklinami. Nepopisna ie stiska teh revežev, pomisliti treba, da so ravno spravil'* svoj edini letošnji pridelek pod streho. Kajti razun žila in skoro odmerjenega sena l^mamo v našem kraju letos pričakovati skoro nobenega dohodka več iz zemlje, ki se je razsušila, da bi že sama gorela, če bi jo v-žgal. Ravno suša in nje posledice so za nesrečne žrtve tega požara še najhujše zlo. Nesreč- v? o Vii .en nn-mrlli Iz davnih časov. Regrat je dobro poznan skoro r vseli dolih v sveta severne zone. Visak človek pozna njegovo 3vitlo rumeno cvetje. Njegovo ime v angleščini se naglašia menda vsled zobčastega perja (v latinščini Leontodon, in v francoščini "dent de lion" torej Lion's tooth).Že izza davnih časov se uporabljajo njegove korenine pri evropskih zdravnikih za zdravljenje zaprt- nice ki je navadno v zvezi z bolnimi jetri. To je danes le en del glavnih sestavin, poleg cas- sara sagrada v osredju in so jamčene dati uspeh vsem, ki vživajo Trinerjevo grenko vino. To zdravilo ojačuje vse notranje prebavne organe in njih kanale, ter jih^ očisti vseh zaostalih strupenih snovi, poveča slast do jedi in pomaga prebavi. Kar je kajpada ne ogibno potrebno, da se vzdrži čisto in pri dobrem zdravju kar vam podaljša vaše življenje, Trinerjevo grenko vino je izvrstno dobro zdravilo. Kadar ga kupujete pri vašem lekar-arju ali trgovcu z zdravili, v-prašajte vselej za pojasnila tudi o drugih izvrstnih Trinerje-vih zdravilih! neži nimano, da bi se najedli zdaj ob žetvi, ko se kmetu dol eo leto pričenja. Kaj pa še bo? Kako naj stavijo svoje domove pri tej strašni draginji. Ej hiše dolgo, dolgo ne bodo sta le, če ne bo priskočila požrtvovalnost darežljivih src z izdatnimi pridevki na pomoč. Dohod ošel bo vsak dar, bodisi v denarju bodisi v naturalijah. Ker poerorelci so rešili sebe in družin le golo življenje. Pa, če iodo reveži še dobili za prvo ^ilo košček kruha pri sosedih, ld so pa sami csled strašne su- _pri nas namreč nismo ime- i niti nalivov, kot so jih imeli marsikje — v skrbeh za bodočnost. kaj na naj počno z živi-ki jim je še ostala! Več glav namreč postalo žrt^v ogrnja. Darovi, katerih nesrečni pogo-relci te^ko pričakuiejo, nai se blagovolijo nakazati pomočne-mu odboru v Mokronogu ali unanstvu istotam. Letfar — v vas^h Ravnih in Setnica pod Grmado pri Polhovem Gradcu se je pojavil trebušni tifus. Bolezen se epide-micno širi in je na njej umrlo dosedaj že 7 ljudi Baje je v- zrok slaba pitna voda iz nekega v teh se nahajajočega vod- THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naia vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. * Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. mm IwIIm ulogro po 3 odst. ki jih pripiSemo k glavnici ako jih oe dvignete. Naša banka je pod naaorat-vom vlade Združenih držav kk Članica federalnega rezervnega sistema. Pri poifljanju denarja v Jogo s lavi j o bodite previdni Brezvestni meietarji nastavl-Ijajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti * nevednostjo ljudstva. Povpraiajte nas za nasTet in cene, kadar želite poalati denar v . staro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLJET KATIONA L BANK JOLIET, ILLINOIS . Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV. Vaš prijatelj Philip Denmark Vam *edaj ponuja vso svojo zalogo najboljših čevljev po jako znižani ceni vsled tega, ker bo. odprl novo trgovino. Ne pozabite naslova: 5213 Butler St., Pittsburgh, Pa. njaka. • .' k. Established 1857 ' Ako potujete y staro domovino boste našli v svojo lastno korist, da nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Checks. na katerih je označena svota, kojo želite vieti v AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar "nov» cen v Evropi bodo zavarovali m tvorilf njih celo (polno vrednost v evropejskem denarju. Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in vas varjejo pred ugubo ali tatvino denarja. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kot VI SAMI1 KUPITE TOREJ VASE POTNIŠKE ČEKE V TEJ BANKI. ■ ' ' BLJJHLO K. 8. g. JEDNOTE 31. AYQUSTA 1921. mtum Zgodovinski podatki ZdnM držav. Iberville je najprvo vstano-[odločno oporekali; bas zaradi ril trdnjavo v Biloxi, leta 1700 tega se imenuje ponovna vojna je bila pa vstanovljena naselbina Mobile. Leta 1718 je Francoz Bienville, brat prvoi1 menovanega raziskovalca Iber-ville-ja vstanovil sedanje mesto New Orleans. Med tem časom so se pa Francozi v obilnem številu tudi naseljevali na severni strani ob Superior jezeru. Danes že enkrat omenjeni francoski lovec in raziskovalec Du I^hut- ob L. 1711 se je vprizorilo velik napad na francosko naselbino Quebec; Angleže je »pa pri izlivu reke sv. Lovrenca prehitel hud orkan, vsled česar se je mnogo bojnih ladij potopilo; angleška ekspedicija ni torej tedaj dosegla nobenega posebnega uspeha, pač pa kasneje. Ta vojna je bila končana 1.1713 s tem, da so Francozi izgubili Arcadijo, katero so Angleži prekrstili v Novo Scotijo; tako so morali Francozi tudi Angležem; odstopiti Novo Fun-dlandijo ter ozemlje ob' Hudson zalivu. Končno so Francozi tudi priznali, da naj se vse Iroquis Indijance smatra podanike Velike Britanije. S tem je Anglija pridobili pravico, da je ves ogromni teritorij, kjer so ti Indijanci živeli proglasila kot njeno lastnino. Vojna avstrijskega nasledstva 1744—1748. Zatem je vladal mir celih 30 let, nakar se je v-nela nova vojna za časa angleškega kralja Jurija II. Spor je nastal med Francijo in Anglijo, kdo bo lastovai trdnjavo Louis-burg na otoku Breton, ležečem v zalivu, reke sv. Lovrenca nedaleč od Nove Fundlandije. Angleški poveljnik Wm. Pep-perell je skupaj zbral 4000 mož iz kolonij New Hampshire Connecticut, Rhode Island in Mass, da ž njimi napade ono močno trdnjavo. Po 6 tedenskem obleganju (junija 1745) so dobili trdnjavo Louisburg v resnici Angleži v roke. Cez 3 leta zatem, je na podlagi sklenjenega miru prešla ta trdnjava zopet v francosko posest, kjer so^jo Francozi zamenjali z otokom Madras v Indiji. • Sedemletna vojna, 1754-1763. Zdaj prihajamo do zadnjega velikega spora Indijanci in Francozi v novem svetu. Francozi so si pridobili oblast nad vsemi velikimi vodnimi črtami osobito reke sv. Lov-rencija in veletoka Mississippi. Pri tej priliki so te vodne proge tudi na celi črti močno utrdili od Sv. Lovreneija do Veli: kili jezer, ob reki Wabash, in Illinois, tja doli do izliva Mississippi. Nad vsem tem trdnjavami je visela bela francoska zastava obdana z zvezdami; v sredini je bil pa kraljevi grb* katerega sta držala v rokah dva angelja. Te francoske naselbine in trdnjave so bile: New Orleans, Detroit, St. Joseph, Vincennes, Cahokia, Kas-kaskia (v lllinoisu) in Char-tres; zatem so se pričeli Francozi polastovati še ozemlja ob reki Ohio, dalje ob reki Allegheny do erijskega jezera in Niagare.—Vsled to je Iroquois Indijance čezmerno jezilo, da so večkrat svoje tuje sovražnike napadali, pa brez uspeha. Fran,-cogr so znali na zvite načine pridobiti prijateljstvo Algonquin Indijancev, s katerimi so nasprotnike premagali K tej i so dosti pripomogle tu- POVAJST OD GA KONJA NOVAKA, kakor jo je rad na dolgo in široko razlagal lončar Matevž. — Bog ijie je požegnal z ženo in sinom, nič se ne vaj, kaj še pride, treba gledati ze kruhom, de ga ne zmanjka. Samo anega imam konja; če čem i" meti dva, si moram kupiti Š0 anega. Pa sva Šla jesl pa moj brat Andrajc v Karlovec ne semenj, tu je xbilu okoli Velike noči. Šla sva po semnji od konja do konja, nič naj bilu pridnega blaga. K sreči pride Turopeljec a vrancem, vajste, konjem zago-rajle barve. Sem dejal: . Peijam ga proti Selom, kar segleaam Andrajea, ki gre doli čez reber proti Zelnicam, pa mu zekličem, če je'našel konja. Pa je kar z glavo odmajal. Jest ga čakam, ko pride, ga vprašam: "Zekaj najsi povaj-dal, iče si našel konja?" "Kaj ti najsem z glavo od-majal, kaj?" "Šema, kdo te bo videl ta-daleč?" "He, preteto ne bodi, še večja šema si ti, ki konja ne pe-,vodci peljaš, pa mene vprašaš, če sem našel konja." Imel je prav Andrajc. Naj neumen, se mu pozna, de je moj brat. , "Glej, Andrajc, ta bi bil poi moji všeči. Ima majhno glavo,} ~ZTV „„ ^ kratek vrat, velike oči, de bi .^TEK NI NESREČEN DAN. Iz amerjške zgodovine lahko posnemamo, da praznoverje o petku ni vedno na mestu in resnično, dasiravno je m^d ljudstvom sniatrail za - najnesreč-nejši dan tedna. Petek velja predvsem za usodni dan med krščanskim svetom zaradi tega, ker je bil naš Izveličar in Odrešenik na ta dan križan. Kako srečno ulogo je igral baš petek v ameriški zgodovini, nam kažejo sledeči podatki:' Na petek je Krištof Kolumb odkril Ameriko'. Pilgrimska ladja "Mayflower" je dospela na petek na obrežje Rhode lslanda. George Washington je Angleže premagal pri Cornwallis in York town u na petek. Dosedaj so bili zo štirje predsedniki rojeni na ta dan. Predsednik Harding je bil u-meščen na petek. V nekaterih državah, osobito la Škotskem so Oni zakonski pari najbolj sreciii, ki se poro-če v petek. Petek je pač med mornarji slabo zapisan. Pred več stoletji je neki angleški gradbenik ladij krstil neko novo ladjo za "Petek", ker ni bil prijatelj praznoverja. Ta ladja je baš na petek nastopila svojo prvo potovanje, naslednji petek se je pa potopila; vsled tega se mornarji bojijo petka. Moderni berači. Greenbay, Wis., 29. avg. — Ob glavni cesti - pri Bellevue, nedaleč od tukaj je stal včeraj neki star avtomobil, zaseden z berači. Ti moderni prosjaki so nadlegovali mimo se vozeče motoriste za miloščino da bodo kupili nove gumijaste obroče za svoj avto. Huda kazen za kršilce pro-hibicije. V South Bend, Ind. je'bilo pred kratkim obsojenih 11 gostilničarjev iz Michigan- City, Irid. na skupno plačilo $14,000 denarne kazni poleg 36 dni zapora za vsakega. Poleg tega so jim oblasti odvzele tudi za $20,000 vrednosti žganja. snu jih lehjku s palico odbil, dolgo grivof prsa široka kakor bik, čisto nogQ kakor svajča, napetih reber, rep jo držal, kakor bi i|nel pribitega, z ano be-sajido: konj, kakor ga jest potrebujem." Vprašal sem Hrvata: "Sto cajnite vi onega maloga polre-paf" ' Je dejal: "Seklamdeset rajn-ski." Potlej sem jost dejal: "Bo malu vrlu preveč. Ja vam dam petdeset rajnški." Se zmajnimo /pa sva bila z bratoni drugi dan spet doma in korij tudi; kakor sem doma zrajtal, me pride koštat z vsem vkup, s potjo in darom, kak krajcar več kakor šestdeset guldinarjev. Sosajdje eo precej prišli pogledat mojega "novaka" in v-sakemu je bil všeč. "Nu," sem dejal, "hvala Bogu, dober je in jutri ga damo podkovat, k-; ^ rotak je, pusti rad vzdignit« [ nogo Kovač mu je nove podkve neredil in smo ga dokovali; ne sprajdnih nogah mu je zepilil križice u znamenje, de je prvikrat podkovan, potlej sem ne vsako nogo plačal bokal vina ze likof, de se je rug bolj zemo-čil in de se bodo podkve bolj držale. ' Vse je zdaj dobru, samu po-, klaje naj. Najsem mogel dru-gači, kakor de ga spustim ne pašo. Zvonec sem mu privezal ne vrat pa sem novaka in starega konja, vajste, lisica, peljal h konjarju. Dejal sem: "Juri, tu je moj novak, daj, pazi nanj!" Sem ga š,e z žegnano vodo poškropil in sem dejal: "Pajdi sreČnu!" __ _ Drugi dan opoldne konjar konje prižene damu. Stari je prišel, vajste, lisec, novaka pa naj. Zdaj sem si mislil: "Mlad je, nemara se je z drugimi konji spustil." Šel sem po cajli vasi od hleva do hleva, novaka naj. Vprašal sem konjarja: "Najsi nič videl mojega novaka?" — "Ja, danes zjutraj je še bil pri starem konju." Vajste, pri liscu. — Ja, novaka naj! Šel sem k brati^ "Andraje, pajdi, greva iskat novaka!" Šla sva pa sem dejal: "And-rajac, vkup ne smajva hoditi! Pajdi ti gori ne vrh Požarnice, odojfckot? pajdi po ložiriskem potu do križpota, potlej pajdi Čez leščevje, čez reber ne Zel-nice pa ne hrib k debeli Črajš-nji pa n§ Sela doli. — Jest g-rem pa ze Grašovčevega Jožl-ja ogradico, ze Jakljevega Martinka ogradico po ložens-kem potu nezaj ne Goli hrib in ne Selih bova pa spet prišla ukup.'' Šla sva, kakor sva se bila zmajnila, in jest, kakor grem proti Zavodu emu dolu, kar slišim: v dolini ne to roko zebren-keta zvonec. Sem dejal: "Ta zvonec je mojega novaka. Zdaj vfljm ,de je v le ti dolini. Pa grem ae poprej v drugo dolino pogledat, de bo bolj zegotovu." Seva^de ga naj bilu tam. Pot-v dolino in klin ZADNJI DNEVI POK. SRBSKEGA KRALJA PETRA. O zadnjih dnevih življenja pokojnega srbskega kralja Petna Velikega, Osvoboditelja, so pisali belgrajski listi na dolgo in široko. Pokojni kralj Peter, dasiravno zelo onemogel vsled mrtvo uda. je do frMdnjega z vsemi duševnimi in telesnimi silami skušal premagati napade bolezni s tem, da ni zahteval pomoči onih, ki so stali okrog njo- ga; v bolniški sobi je bil najraje sam. Niti ni dopuščal, da bi se mu dajalo v usta hrano, ampak je isto sam s tresočo' roko užival. Že proti zadnjem je najrajši kramljal s prostaki-vojaki telesne straže, ali kraljeve garde; tako so mu tudi sa-nitejci stregli za časa bolezni. Vila Pavlovič, kjer je kralj Peter bolehal in umrl, je bila povsem priprosto opremljena in- sicer z 1 leseno posteljo, dvema omarama za obleko* malo mdzo z uro in majhnim kotličkom s pokrovom. Edin okrasek na steni njegove sobe je bila pozlačena soha Device, ka^ tero mu je mati še kot dečku podarila. To sobo (kip) je kralj Peter vedno s sabo nosil. Posteljno odojo je tvorila kožuhasta mala plahta in dro-medarjeve kože, katero je vedno s sabo v vojni nosil. Kralj Peter je bil kot vedno, tudi za časa bolezni oblečen v vojaško uniformo. Ko ga je nekaj trenotkov pred smrtjo obiskal njegov ožji prijatelj in državnik M. Pa-sic, so se kralju vdrle solze po VAŽNO NAZNANILO. Naznanjam cen j. rojakom, da bom imel tudi letos grozdje na prodaj in sicer koncem septembra in meseca oktobra. Prepričan sem namreč, da bo grozdje letos malo kasneje bolj po ceni, kakor je pa sedaj; ob e-nem bo do tedaj tudi bolj dozorelo, in boljše. Torej ne prenaglite se z nakupom istega. Počakajte še malo, tja do 1. oktobra; tedaj je najboljši čas za prešanje. Ob enem se Vam tudi naznanjam, da izvršujem vse notarske posle v slovenskem, hrvatskem in angleškem jeziku, in kadar kaj rabite, se vam priporočam, da se pri meni zglasite. MATH KOSTAINSEK, 302 N. Third Ave., W. Virginia, Minn. Direktno v Dubrovnik, Reko m Trst laHko potujete', U kupite šifkarte pri meni. Dopreraljam rojake iz kraja. Izvršujem vse bančne po^le. Sprejemam denar na uloge m plačam 4% obresti. Vloge izplačujem brez napovedi, ali vsaki čais. Pošiljam denar v kronah, dinarjih in dolarjih. Pišite po cenik. - EMIL KISg, bankir. 133 Second Ave. New York, N. Y. Začimbe, zelišča in najrazno-vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Važno za vse prijatelje domače kapljice! Slovencem in sploh Jugoslovanom sirom držav s tem ulju-dno naznanjamo, da se je pred kratkim tukaj v Sacramento, Calif, ustanovilo novo in prvo slovensko podjetje za prodajo in razpošiljanje vsakovrstnega kalifornijskega grozdja, samo na debelo (v vagonih, ali celih karah). Letos je letina v kalifornijskih vinogradih izborna in grozdje fino. Mi pošiljamo vsakovrstno ZRELO grozdje samo na debelo (V KARAH). Dasiravno i-mamo po nekaterih naselbinah že svoje zastopnike, vendar bi radi slišali kaj še iz drugih naselbin od onih, ki se letos za fino grozdje zanimajo. Grozdje absolutno ne bomo preje razpošiljali, dokler DO CELA NE DOZORI. Mi prodajemo grozdje tako po ceni, kot ga KUPUJEJO fazni drugi veletrgovci in prekupci sami. Mi imamo namreč za to ugodno priliko. Pišite za pojasnila in ceno na: W. L. PREDOVICH & CO. 224 Calif. Fruit Bldg. Sacramento, Calif. Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem. Zadnji mesec smo izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli svoj delež? Če ne, otvorite pri nas hranilni račun in svoj delež boste dobili pri prihodnjem plačevanju obresti. • Kar se tiče slabih časov je znano, da je obzorje najbolj temno baš pred solnčnim izhodom; tako je tud s trgovino neposredno pred . izboljšanjem iste Ml bi radi izvrševali tudi vaše bančne posle; pri tem vas zagotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno in vestno izvršili. Vaš domačin, g J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj. First National Bank CHISHOLM, MINN. Odprto dnevno od 9. do 3. Ob sred ahitudlb .i9o ETAOINNII sredah tudi zvečer od 7. do 8. Ob sobotah so uradne ure samo do 1. popoldne. lih licih,. v -v • >f <« ALI STE ŽE POSKUSILI ROYAL MALT EXTRACT? Ako istega ne .dobite pri Vašem trgovcu, pošljite nam svoje ime in naslov, ter priložite naročilu $ 3.00, nakar Vam bo-mf) poslali tri konve (cams) poštnine prosto. Posamezno konve veljajo $1.25. - . , V zalogi imamo dve vrsti ek-strakta za varenje domačega piva: Royal Malt Extract in Royal Malt Hopa (slednjega ni treba piva: Koval Malt Extract fn Royal Malt Hopa .(slednjega ni, ti >l>a vreti). Pišite na: BUTTLER & STEWART UGODNA PRILIKA. Pozor rojaki, ki potujete v staro domovino! Podpisani prodam svoje lepo posestvo v Purgi št. 5 pri Črnomlju na Dolenjskem, Jugoslavija. Cena je dvatisoč dolarjev. Več o tem se poizve pri lastniku: JOSIP POŽEK, 317 Fulton St. Mohawk, Mich. Zastave, bander e, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. IŠČEMO ZASTOPNIKE po vseh slovenskih naselbinah za naš "Malt Extract." Pišite na: BUTLER & STEWART 1326 Clybourne Ave. Chicago, 111. ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite se v vseh slučajih na nas in Vam bomo zadeve povoljno uredili. E. Greenwald, odvetnik. William B. Laurich, Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, UL Telefon: Canal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.) NAZNANILO. - Vsem mojim cenjenim klijen-tom tem potom naznanjam, da bodem dne 1. septembra, ali pa mogoče par dni prej, preselil svojo pisarno na Corner 48th and Butler Sts., ! Pittsburgh, Pa. Preseliti se moram vsled te- j ga, ker se Bake well poslopje j sedaj popravlja. Butler ulica j je znana našim rojakom širom J Amerike, in kdor želi priti o-sebno k meni naj vzame poulično železnico štev. 95 pri Pennsylvania postaji na 11. cesti. Kakor do sedaj, tako bodem tudi v mojem novem n-radu opravljal vsa v notarski posel spadajoča dela. Vsem rojakom se najtoplejše ANTON ZBASNIK, Slovenski .0 fc S. K. J^SDKOTE 31 AVGUSTA 1921. • ' : Ruski spisal A. A. Bestužev. Poslovenil J. J. K—g—j. 5 Kmahi je objel spanec Li-Jra so obračala vrste napadp-sivskega in Vladimirja. A st- Vale v, in voda je požirala ran-•»sne sanje so vznemirjale Ijence. Tolpa se je ustavila, ijegovo te^ko spanje. »Vedno, '4Naprej, za menoj!" zakri-ffiirtejše je tekla z jezo razgre- jfttl je Vlacfcfmlr,- pritisnil fit kri... razburjenost ga jeičalado na čelo in se zalete) iia popustila in jutranji vetrič je drugi dreg. S krikom in vikom £bladom opihljal njegova čuv- so se vsul i za njim kozaki, :a * ' v n • it* ftfcva. A čujt dozdeva se Vlade-ftiirju, da sliši šum korakov; tt^kdo, priklonivŠi se k njemu, iSpeče mu na uho: "Vladimir! on je že pred vsemi, s sabljo y zobeh, s samokresom v rok}, na lestvica^;.... Otresaje s sebe kamnje in puščice se je pre- in on s trepetom, na pol i jel že za rob in stopil na šteti Spanju, sega po samokresu ;no.J in, naslonivši se na roko, srpo4|g™ gleda na prisleca: pred njim trtbji mlad kozak v mesečnem šritu;... tieodlocno snemlje s-v'ojo knrmo, in dolgi lasje se Stoj!"—mu je zagromelo nasproti. — Topov strel je raz-svetil borilca, s katerim je trčil skupaj — a kaj je to T Nad njim je bliščala Mihajlova sa rtrajejo po plenih; zasopljeni g- blja. Grozen prizor! Bleda od ftrs ponavlja: 44Vladimir!" To Je — Helena! ** srda sta Se spogledala in zmra-člo se je vse ... Nehote sta Ne čudi se, Vladimir," je zatrepetala oba. On je izdaja- dejal, —44 da sem odvrgla dek-ližko plašnjivost in sramežljiv vpst ter prišla k tebi skozi vse nevarnosti. Dolgo sem te ljubila kakor brata, — in sedaj ljubim tvojega brata bolj nego lec — bila je prva misel; a on je tvoj brat, bilo je prvo Min hajlovo čuvstvo, in sablja v roki mu je vpala. Ta je moj sovražnik — šinilo je Vladimir-ju v glavo, in samokresov strel zato pa tudi strmim nad,je prehitel omahujočo sabljo. tVojo nepričakovano premem-(Toda tudi on, prodrt z dvema VS; muc! me misel, da sem te- j sulicama, se je zgrudil na tru-gn.jaz kriva; zato se ne bojim ^o z njegovo roko umorjene-ntibene drznosti, nobene žrtve, ga brata. 3a le rešim svojo domovino,! Izdajstvo! Zmaga! — zagro- fvojo slavo, tvojo dušo. Torej, imelo je od Trabeža, in potem Vladimir! Jaz hočem biti tvo- so doneli klici ropanja in na- poskusim te osrečiti, nau-Hm se te ljubiti, — a bodi do-alojen moje'ljubezni in spoštovanja vseh: zapusti to gnezdo izdajalcev; tvoj vzgled potegne za seboj tisoče ruskih odpadnikov, tvbj& lirabrost reši Perejaslavlj, tvoje spreobrnen-•je poravna trenutno izdajalst-vo. Sam Bog odpusti skesanemu grešniku, in blagoslov na zemlji ter zveličanje v nebesih te Čaka. Brat ti odpusti vse, kar hočes^ jaz — vse, kar morem ... Za nagrado, za milost te pa prosim: povrni se! Usmili se mojih solz... usllši mojo ponižno ptošnjo!" 1 *Ke, ancreliČek!" -r- je zali ganjeni Vladimir: — ne prodajam ne dobrih, ne »Mh sv6jlh del: ti ostaneš iajlova nevesta — jaz sem sopet domovine sin! Hele-ti si lhe premagala *—poj-a!" faenkrat je pretresel njegovo sjpee fi?la8 trobente v taboril ' Vladi Li- iC Vladimir se je zbudil! sevskij je že stal: pred njim v akleipiu ih gA budil. ^"Čras Je, Sit<&ij, čas!" — je tfcjal: — "Že se žari in vse je & pripravljeno, ti povedeš ko-na pristop od jezera, jaz napaden od TVnbeža ..f steno flfep^MnHY'in mesto bo naše!" y'Ati so bile to sanje?" — vzkliknil je, oziraje se, od sna zaslepljeni Vladimir. —"Sanje. zlobne sanje! — Tako je vse dobro, vse lepo na svetu — le Iftjka, le prazen sen; samo v sanjah so vneti ljudje za vzvišeno in plemenito. Naj me vleči usoda v hudobijo jaz jo S3 prebitim. Čim težja mi bode vrnitev, tem neo&miljenejši bo-Na konje, naprej! gorje oBlegancem!" i —Jedva se je danilo. Tolpe so* odrinile molče, ne da bi strel-1 Ne, Jan, jaz se za nic ne do-jale — a usodepolni "strel-jtaknem z bratsko krvjo ostrogi" z nasipa je bil smrtna za- pljerie obleke, za mnoge. Kakor v l*&vi temnopisane kacefso od-ido na čelo in se zaletel na 'silja po zraku. , Po noči sta bredla Poljaka po steni in plenila trupla: n-stavla sta se pri jednem, da bi mu slekla dragoceno špansko košuljo. Med tem se je mučil Sitckij ves dan in popolnem onemogel, čas ga je izmučil. Pekoče solnce je žgalo njegove rane, žeja njegovo grlo: žuželke so pile njegovo kri, a on ni mogel ne s klicanjem, ne pregibanjem olehčati svojega tr-plenja. Kri, ki mu je odtekli skozi rane iz srca, je naredila v njem prostor vesti. "Hudo-delnik^' je dejal, "žrtvoval s' vse svoji trmi — kaj pa sedaj ? Le muči se! To je še lehko plačilo za večno trpljenje na onem svetu. Ali slišiš krik T — z njim opevajo tebe s proklinjanjem Mnogo stoletij proteče, predno izgine spomin izdajalca, zaznamovan s sramoto". .Med tem se je borilo strašno trpljenje s smrtnim potom — in strašni trenotek, katerega si je želel in se ga bal Vladimir se ie približal. Čuti so se mešali in prenehavali, tezqfk v-zdihljaj mu je hotel kakor raztrgati srce____ To je on, je rekel Poljak svojemu tovarišu, gledaje pri mesečnem svitu v Obličje umirajočemu. — To je Sitckij. Bi ga (U ne pokopali častno, Kazimir? on je bil hraber mladenič; naš Lisovskij ga je »cenil. Cenil? Se li more ceniti izdajalca? Ako se časte ljudje radi jedne predrznosti,, je potem pač vsejedno, ako se umre na vislicah z razbojniki! Ne: vrane naj ga raztržejo. Zemlja ne sprejme onega, kateri jo je izdal! Potegniva , z njega poljski kuntuš — ker sicer omadežuje ^0lJsTc6 obleko^ o bode treba poko-a od hrabrih! Kakor trobenta sodnega dne prebudil je ta razgovor Vladimirja. S "trepetom je odprl oči, zatekle s kryjo — in prvo, kar je zagledal, je bilo bledo, preteče obličje mbitega l)rata, na kj&jega prsih je ležal on...... Pri tem pogledu so otemnele izdajalčeve oči. (Konec.) Narodna cerkev na čehoslo-slovaškem. t Ker vlada čehoslovaške republike uradno ne priznava nove Narodne cerkve na Čeho-slovaskem, je te dni izdala odlok, da razveljavlja vse poroke in drage uradne činev izvršene po duhovnikih označene npve cerkve. ^SEUEVANJE V AMERI- KO UTEONE BITI PREPOVEDANO. Kdor hoče dobiti svojce t Ameriko, naj gi da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za kasnelosti prošenj povrnem denar. MATUA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj, 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. telo»ia. snu£&a 4aoa je žvižgom-padati med — "Naglo, naglo!" — žndonelo je povsod."hitro O, ne omenjam! Ta hudodel-nik je -ustrelil svojega brata .... a telo njegove neveste se i\m seHaj vJreki. Se is li utopila' Od^sfrahu ali gorja, ali so jo utopili drugi — se ne ve; a ona je vsaj srečna, da ne vidi S& rov, podtakni ogenj, ruj in konca svoje domovine... Glei t1ill,i "PnKalri aft V-Jx_ l v.___• . , • . _ Nervozne, oslabele ; žep.e, •« ki trp« na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na Mnzaciji. ki tlači Človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo, na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe odpomoč, ko vzamejo Severa's Regulator egulator). Priporočen za zdravljenje tistih posebnih (Severjev R< je za zd lastnosti neredov in hiranja, ki jim podvržene ženske. Dobite pri svqjem lekarju le danes. Cena $1.26. w. f. severa co. cedar rapids. iowa Ljudje s kilo. Na tisoče ljudi z utrganjem (kilo) si lajšuje trpljenje s tem, da nosijo in rabijo STUARTOVE umetne PRI-LEPLJIVE PLAPAO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč voj sitari kilni pas. Ne nosite več jeklenih al gumijastih trakov, ki vas tišijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam mi doposljemo za poskusnjo eno. VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS. Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokaiemo itevilno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge že dobrega storile. Piiite po našo knjigo o utrgovanju (kili), tam boete mnogo zvedeli o tej neprijetni bolezni. Mi imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so že mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE INk NE ČAKAJTE minutf več. Poiljite nam svoje ime-in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskusnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St Louis. Mo. AGITIRAJTE ZA K JEDNOTO! S. K aj kolišče!" Poljaki so v-jtu pa njegov Poma-rli naprej po smugavniku, gaj m\y Kazimir, da potegne-iteroga so vrgli v rov; a kar- |Va to telo iz-pod Kajna. Zaxt-na steni niso molčale, jad--^ njegovi smrti'za domovi* SAMO SE NEKAJ DNI! Galifornijsko grozdje. "Najboljše na trgu." VINSKO GROZDJE. N£jMji«a vrste, belo, sladko, velko v zabojih po 30 funtov; zaboj------....L—Zi_____________:________________ ^450 MUŠKATE^ GROZDJE. Ponos Californije, v zabojih po 30 fun- DEBELI .QJREHI, z bolj mehko lupino; najbolj&i na trgu; v škatljah po 10 funtov; 1 škatlja.....................................................$3 50 ROZINE, sadkc brez peček v z^ojih po 30 fumov; 1 zaboj........$5.50 t Mi -garantiramo, da 'so goriftavedeni pridelki naj-boljše kakovosti in da b6do dospeli nepoktarje«i na določeno mesto. Groždje se razpošilja po ekspresu, vse drugo blago pa po železnici (tovoru), če kdo dru-gače ne zahteva. Da bo odjemale-m ustreženo,jim pošjemo z vsakim naročilom 1 vrečo 100 funtov čistega zmletegA sladkorja za _____________________$4.98 Izpolnite ta kupon ki g^posljrtc z naročilom vred. CALIFORNIA GR 607 Congress Bldg. E AND ORANGE CO. Detroit, MicK. Prilagam postno nakaznico (Money Order) za $____________________ za kar mi pošljite: .........— ------funtov Muikatel grozdja _____________ ----funtov Orehov .............................. $ ......... ................ $ • y ...........funtov Rozin ...... ............ $ ........ T-t|lln'||... ----funtov Sladkorja ___P.__________________ ...................$........................ Ime__ Država -------- Me^to --------------------- Cesta ali boks št------------------ □L fv?* Dye leti dlla in vspeha 1910-1921 Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka Za-krajiek 8t Celark za seboj dve l«ti trdega dela in pa tudi vspeha. Okrog 1. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leon Zakrajžek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam je izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela. z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, pošteno in vctrajno delo mora prinesti vsPeh. V teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo 'nad 1500 POTNIKOV nad 500 POTNIKOV je prišlo i njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu TRI STOTISOC DOLARJEV je bilo poslanih skozi njo. V dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo ban£no podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem. ^ Za ta, tako lepi rekord bodi v prvi vrsti izrečena '* zahvala številnim prijateljem in zagovornikom. Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danea bolj kakor kdaj prej v stanu biti na službo onim. ; ki potujejo v stari kraj in onim, ki -žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim, ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi onim, ki imajo kake druge posle s starim krajem. -—m-- ?a vsa: nadaljna Pojasnila se obrnite naj Zaktajšek & češark SLOVENSKA BANKA 70—9th Ave. New York City. IZUMITELJI, Pišite po našo knjižico v zadevi iznajdb in patentov. Knjižico vam pošljemo zastonj. Za točno, ekspertno in zanesljivo rešitev vašega patenta pišite nam, ker smo patentni odvetniki in imamo že večletno skušnjo. Nihče drugi se bolj ne razume na patente kot mi. V vašo korist pišite še danes po našo Slovensko patentno knjižico. A. M. WILSON, Inc. Registered Patent Attorneys, 315 Victor BIdk.Washington,DC POZOR! Slovenci in Hrvati r Chisholm, Minn., in okolici Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouže,' Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "T o č n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo. Slavna društva K. S. K. J.f pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vee tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tndi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavinim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naši tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSK! SLOVENEC «006 N. Chicago St, joliet. III Zanesljivo iti hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle 4 FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland St., New York, N. Y. Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA". — ZA — FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. P0Z0H ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneja na svetu za . rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke is brado; kurj* očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-zdravim Bruslintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge in za druge bolezni imafnjako uspešna zdravilo. Pišite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za 5c za poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10. JAKOB WAHČIC, 6702 Bonna Aveue N. E. CLEVELAND, OHIO. Farme v bližini 20 milj zapadno od Chicaga. Na prodaj imamo 15 akrov farmo, hišo z 6 sobami in potrebne stale; cena $7000.00. Farma 5 akrov ob'tlakovanem potu, hiša 7. sob, sadna drevesa, stale. Cena $6500.00. Farma 6 akrov, hiša s 5 sobami! pol milje od malega mestcca. Cena $7500.00. Poleg tega imamo mnogo obdelanih in neobdelanih farmov v državi Wisconsni, Michigan in Indiani. Za vse potrebne informacije pišite na: MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th Street. ' Chicago, 111. Največja slovenska banka v Ameriki] V 3 TEDNIH POŠLJEMO demar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnika v teku 6 TEDNOV VSE A SKUPAJ. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo drugi. Naša banka je DRŽAVNA BANKA, viled česar nam lahko brez strahu zaupate Vas denar. Prodajamo šifkarte za vse rjarobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in,vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko! Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jezika SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. T. Glavnica $100,000.00. fo